I-OST NIN A PLAČAMA V OOTOViNL V Ljubljani, 13. maja 1920. sila Jugoslovanskega učiteljstva Vsa spise, ▼ oceno postane knjige itd. je pošiljaU samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati f ran ko. Učiteljski Tovariš Izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dfln pozneje. Vse leto velja . . 40-— K pol leta .... 20-— „ četrt leta . . . . 10 — „ posamezna Številka po 80 vin. Za oiuaniia je plačati cd enot-tolpre petit-viete, če 8e tiska er krat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikiai . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Ozrer.ila rprejtme Učitrljsla titiaina. Za reklamne notice, pojasnil«, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovan.-kega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni tri ba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Tvornica učil. Upravni svet in nadzorstvo Učiteljske tiskarne sta na skupni seji dne 5. t. m. razpravljala o nujni potrebi, ki jo čutijo v naši državi vse šole vseh kategorij — od otroških vrtcev dO vseučilišč: o ustanovitvi domačega zavoda, ki nai skrbi za izdelovanje, nakupovanje in prodajanje učil. Treba je, da se tudi na tem polju osamosvojimo od inozemstva, da organiziramo vse veščake in strokovnjake, teoretike in praktike, da zberemo svoj kapital in da začnemo takoj z izdavanjem učil na domačih tleh, — pod svojo streho. Najhitreje in najlažje pridemo do tega smotra, če ustanovimo posebno zadrugo, kjer bo imelo vse učitetistvo priliko sodelovati na tem eminentno narodnem kulturnogospo-darskem polju. Na imenovani seji je bil sprejet osnutek pravil, ki jih na tem mestu objavljamo v razmotrivanje vsakemu, kdor se zanima za to prevažno vprašanje. Usiar*ovni občni zbor nove zadruge se fco vršil na binkoštni torek, dne 25. maja t i., ob desetih v magistratni dvorani v LJubljani. Tavt se sprejmo zadružniki in pravila ter se izvedejo volitve v upravni svet in nadzorstvo. Potem začne zadruga takoj z delovanjem. S tem vabimo vse učiteljske gospodarske zadruge, vsa učitelj, društva, vse učitelje in učiteljice vseh javnih šol naj se udeleže ustanovnega občnega zbora in prijavijo svoj vstop v snujočo se zadrugo! Do ustanovnega občnega zbora sprejema prijave Učiteljska tiskarna. NAČRT PRAVI?, Tvornšce učil in šolskih potrebščin v LJubljani, registrovane zadruge z omejenim jamstvom. i. Tvroka in sedež zadruge. § 1. »Tvornica učil in šolskih potrebščin v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim jamstvom«. Svoj sedež ima v Ljubljani. LISTEK Za Učiteljski konvikt! 31.3. 1920 smo imeli občni zbor »Društva za zgradbo učit. konvikta«. Iz od-borovega poročila smo videli, da ima društvo sicer že nekaj premoženja, a za sedanje čase tako malo, da bi komaj zadostovalo za načrte poslopja. Potrebe so večje nego smo si kdaj sploh upali misliti in zato ie občni zbor naročil novemu odboru, naj j preudaria, kako bi se dalo učiteljskim si-novom-dijakom preskrbeli kaj stanovanj ali vsaj skupno kuhinjo. Ta naloga je težka in ?e mi njena ugodna rešitev zdi skoraj nemogoča brez izdatnih novih virov. A od kod? Društvo šteje 35 pokroviteljev, 24 ustanovnikov, 182 rednih članov, 90 pa podpornih. Ali je to število primerno k naši stanovski zavednosti?! Starejši smo spravili svoje otroke tako ali tako pod streho in smo zato za društvo — premlačni, mlajši tovariši bodo pa začutili potrebo konvikta šele, ko jim otroci j — diorastejo. Zato pa ima konvikt samo 150 tisoč kron premoženja po 25 letih. , mesto vsaj pol milijona! Res smo se vča- 1 sih navdušeno zaleteli m priredili kako i IL Namen zadruge. § 2. Zadruga ima namen z izdelovanjem, nakupovanjem in prodajanjem učil in šolskih potrebščin olajšati učnim zavodom njihovo naobraževalno delo in tako pospeševati ljudsko naobrazbo sploh. S tem delom pa teži zadruga tudi po gospodarski osamosvojitvi od inozemstva, ker v naši državi takih tvornic ni. III. Zadružniki. § 3. V zadrugo se sprejemajo učiteljske gospodarske zadruge, učiteljska društva, učitelji in učiteljice vseh javnih šol v Sloveniji. § 4. Kdor želi vstopiti v zadrugo, se mora zglasiti pri upravnem svetu, ki dovoljuje ali pa odreka vstop, ne da bi mu bilo treba navesti vzrokov. Zadružnikov sprejem pa dobi šele tedaj pravno moč, kadar je podpisal pristopnico k zadrugi, se je vpisal v imenik zadružnikov in plačal polni delež. Upravni svet sme vrhutega še zahtevati vstopnino od vsakega vstopivšega zadružnika. Visokost vstopnine določa upravni svet. § 5. Kadar je sprejem pravomočen, sprejme zadružnik od zadruge legitimacijo. Ta legitimacija obsega: 1. natančno ime in naslov zadr.užnika; 2. potrdilo vpisa v imenik; 3. potrdilo vplačil deležev in vpisnino, ki k) ie plačal zadružnik pri sprejemu. § 6. Upravni svet sme iz zadruge Izključiti člana, ki izpodkopava na katerikoli način dobro ime ali kredit zadruge ali izdaja tajnosti zadružnega podjetja. Razentega izgubi zadružnik članstvo v sledečih slučajih: 1. ako je izgubil občinsko volilno pra-I vico; 2. v slučaju smrti. § 7. Kdor želi prostovoljno izstopiti iz : zadruge, mora odpoved naznaniti do konca novembra uprav, svetu pismeno in j terjati potrdilo odpovedi. Izstop pa velja šele s koncem tistega leta. Zadružni deleži izstopivših zadruž-1 nikov se izplačajo šele eno leto po prete- ku tistega poslovnega leta, v katerem se je izvršil izstop. IV. Zadružni deleži. § 8. Vsak zadružnik mora vplačati vsaj en zadružni delež v znesku sta dinarjev. V. Zaveza zadružnikov. § 9. Zaveza zadružnikov je omejena v smislu zakona z dne 9. aprila 1873, držav, zak. št. 70. Zadruga jamči za vse svoje obveze v prvi vrsti s svojim lastnim imetjem. Če bi za poravnanje vseh zadružnih obvez ne zadostoval opravilni dobiček tekočega leta, rezervni zaklad in drugo zadružno imetje, se sedež na zadružne deleže. Če pa vse to ne bi pokrivalo zadružnih obvez, se nadaljnja plačila razdele na posamezne zadružnike v okviru njihovega jamstva. Nepopolni zadružni deleži se morajo v tem slučaju takoj dopolniti. § 10. Vsak zadružnik ne jamči v sla- : čaju konkurza ali likvidacije zadruge za njene obveze le s svojimi deleži, temveč i še z nadaljnjim zneskom v enaki višini. VI. Bilanca, dobiček iti izguba. § 11. Koncem vsakega uprav. leta, ki se šteje od 1. januarja do 31. decembra, sklene upravni svet račune in sestavi bilanco na sledeči način: med aktiva se vpiše gotovina, vrednostne listine po kur-zu 31. decembra, nepremičnine, premičnine, ter aktivne terjatve zadruge. Med pasiva se vpišejo: zadružni deleži, zadružni dolgovi, pasivne terjatve in rezervni zaklad. To, kar ostane aktiv po odbitku pa-siv, je čisti dobiček dotičnega leta. § 12. Čisti dobiček se porabi tako-le: Najprej se odračuni primerna vsota, toda najmanj 10 odstotkov za rezervni zaklad. Ostanek se razdeli na polno vplač. deleže kot dividenda, ki pa ne sme presegati 7 odstotkov. DaJjnji ostanek se uporablja po sklepu občnega zbora za dobrodelne namene, n. pr. za dotiranje starostnega podpornega ionda za uslužbence, za podporo šolam in ubožnim učencem, za pod- 1 poro narodnim kulturnim društvom, zavodom itd. § 13. Izguba se pokrije z rezervo; če . ne zadošča ta, z zadružnim imetjem; končno se seže na zadružne deleže; če pa ne zadošča šo vse to, se razdeli pokritje i primanjkljaja na zadružnike po meri nji-| hove zakonite obveze v zmislu § 10. § 14. Račune in bilanco predloži upravni svet vsaj 14 dni pred rednim občnim zborom nadzorstvu v pregled. O odobrenju računov in bilance sklepa redni občni zbor. VIL Uprava in vodstvo zadruge. § 15. Zadruga upravlja svoja opravila j samostalno s sodelovanjem zadružnikov. Njeni organi so: 1. Uradniki in drugi uslužbenci. 2. Tehniški sosvet. .3. Upravni svet. 4. Nadzorstvo. 5. Občni zbor. 1. UradnikiindrugiuslužbencL § 16. Upravni svet namešča uradnike in druge uslužbence, določa njihov delokrog in jim odmerja plačo. V ostalem veljajo glede zadružnih i uslužbencev določila § 16. zakona z dne i 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70. legitimirajo se vsi uslužbenci po pismenem dekretu, ki ga sprejmejo pri imenovanju, odnosno po pismenem poobla-: stilu, ki označuje njihove morebitne pravi-: ce. zastopati zadrugo na zunaj. 2. Tehniški sosvet. § 17. Pomožni organ upravnega sveta v vseh vprašanjih tehniškega značaja je tehniški sosvet, obstoječ iz zadružnikov strokovnjakov, ki jih pokliče upravni svet k posvetovanju, kadarkoli se pokaže potreba. Tehniški sosvet obstoji iz 6 rednih članov zadružnikov, ki jih določi in povabi upravni svet za svojo funkcijsko dobo in | jim odmeri nagrado po obsežnosti dela in truda. Tehniški sosvet more povabiti k svojim sejam tudi druge strokovnjake za- »besedo« za konvikt. Potem smo pa na teh lavorikah zopet počivali leta! 182 rednih članov! Koliko nas pa je vseh slovenskih učiteljev? Toda — Ker bi bil rad konvikt izdatno podprl, oa nisem imel zato potrebnega denarja, sem pred leti priredil dvoglasne narodne pesmi za mladino in jih podaril društvu. Donesle so mu že nekaj tisočakov in mu jih bodo še. Pa bi jih bile donesle še dvakrat, trikrat — toliko, če bi vsi učitelji uvaževali pomen narodne pesmi za mladino in pa postranski namen: podpreti konvikt, kar malo računajmo! Na Slovenskem imamo okroglo 1000 šol. Povprečno vstopi v vsako šolo na leto 20 novih učencev. Ti kupijo 20 knjižic po 1 K. Recimo, da ima društvo samo 20 odstotkov dobička, tedaj ima vsako leto samo od narodnih pesmi 4000 K dohodka in to samo od 1. zvezka. Pa so trije! — To je več. kakor bi dali štirje koncerti čistega dobička? — Pa vem še za drug vir. Pred par leti sem zbral 45 narodnih šaljivk za mladino, ki naj bi se natisnile kot nekaka Miklavževa knjižica. Pa se jih je menda našim gospodom premalo zdelo in pa — vojska .ie bila. Zato jo še niso natisnili. Take ša-¿jivke bi gotovo dobrodošle vsem slojem kot vzgojno sredstvo in razvedrilo, kon-viktu bi pa nesle lepe kronice. Da jih bo pa več skupaj in torej dovolj za eno knjižico, prosim tovariše, da mi jih pošljejo, ako kdo ve kaj prikladnega; vendar pa ne takih, ki so že natisnjene v 14. snopiču Matičnih »slov. narodnih pesmi«. Taka knjži6a bi bil potem nekak narodni Ciciban. Za vzorec jih podajam nekaj: Ko so bili pod našim slovečim mostom črno-vojniki na straži, mi je eden izmed njih povedal to-le: Z belim hlebcem Juri po potoku tuli. Če domov ga nese. hišo mu raznese ako ga pa sne — pa domov ne sme. — (Prihod pomladi.) Ta je podobna splošno znani: Tomaž, Tomaž — kam krevljaš. Pa je: Miha Mihal bi žabe koval, pa klešče je zgubil, kladivc prodal. AH pa: Juri podkuri, Miha podpiha, Florjan prileti, pa vse pogasi. Splošno znana je: Gori na gori pri svetem Mohori, ali pa: Križ, kraž kralj Matjaž, tlaj mi groš, kupim nož, luknjo vrtal — poč! O j ti srček iz krompirja in iz jelševega perja m iz bukovih vej, ri meni kai povej! Cigu migu oj Boštjan krave pasel dopoldan. Belko zgubil, Breze ni, Rdečka pa domiov hiti! — Katerca, škatljica sreča te išče: krajcerjev, tolarjev polno perišče. Pustno nedeljo smo dobro kosili: jedli korenje smo. repnico pili. družnike kakor nezadružnike s posvetovalnim glasom. Tehniški sosvet razpravlja in sklepa o vprašanjih, ki jih prejme od upravnega sveta po parlamentarnih običajih in voli za vsako sejo posebe predsednika in zapisnikarja izmed sebe. Tehniški sosvet pa ialiko podaja upravnemu svetu tudi inicijativna poročila, načrte, predloge, nasvete itd. 3. Upravni svet. § 18. Upravni svet sestoji iz šestih članov, ki jih voli občni zbor izmed zadružnikov z absolutno večino za dobo treh let. Ce pri voiitvi ne doseže nihče absolutne večine, se mora vršiti ožja volitev med onimi, ki so dosegli relativno največje število glasov. Pri enakem številu glasov odloči žreb. § 19. Upravni svet izvoli izmed upravnih svetnikov predsednika in njegovega namestnika z absolutno večino glasov. Glede ožje volitve veljajo ista določila kakor pri voiitvi upravnega sveta (§ 18). Najstarejši upravni svetnik skliče sejo upravnega sveta v svrho konstituiranja ter predseduje do izvolitve predsedstva. Člani upravnega sveta se morajo takoj po izvolitvi naznaniti za vpis v za-druž. register; v dokaz izovlitve se predloži volilni zapisnik, ki ga mora podpisati predsednik občnega zbora in dva zadružnika. § 20. Upravni svet je načelstvo zadruge v zmislu § 15. zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, z vsemi v tem zakonu določenimi pravicami Ln dolžnostmi. Upravni svet podpisuje v ime zadruge na ta način, da se podpišeta predsednik ali podpredsednik in še en upravni svetnik pod zadružno tvrdkc. § 21. Upravni svet rešuje v svoj delokrog spadajoče zadeve na sejah, pri kate- i rih predseduje predsednik; navzoči mora- j jo biti poleg predsednika ali njegovega ! namestnika še 3 upravni svetniki, da so 1 sklepčni. Sklepa se z absolutno večino glasov. V slučaju enoliko glasov odloči j predsednik. O vsaki seji upravnega sveta se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi upravni i svetniki in navzoči člani nadzorstva. § 22. V slučaju stalnega zadržka, iz- j stopa ali smrti posameznega tir- -a ! svetnika se mora upravni svet s sejnim i sklepom za čas do prihodnjega občnega zbora dopolniti potom kooptacije. Upravni svet mora skrbeti, da se novi član upravnega sveta vpise v zadružni register. § 23. Upravni svet kakor tudi vsak posamezni upravni svetnik se more po sklepu občega zbora tudi odstaviti, preden poteče poslovna doba. § 24. Predsednik upravui. sveta vodi zadrugo, jo reprezentuje na zunaj ter jo zastopa sodno in izvensodno; sklicuje seje upravnega sveta in izvrčuje njegove sklepe. Pisma, ki se z njimi zadrugi ne nalaga nikake obveznosti, podpisuje predsednik sam. Pogodbenih obvez za zadrugo pa predsednik sam ne more prevzemati. V ta namen je treba sklepa upravnega sveta, za obveznost na zunaj pa formalnega podpisa tvrdke v zmislu § 20. Vsaj vsake tri mesece 3e mora predsednik prepričati o blagajničnem in poslovnem stanja in mora v slučaju kakega Trara, trara, Pošto pelja. Repa. korenje slabo življenje! Repa še še, koren ie pa ne! — Muri, muri pojd iz luknjice, bova jedla bele štrukeljce. Dal ti bodem zlat komat, bova šla pšenico s'jat! — Takrat v tistem časi so šli trije počasi: Prvi je bil slep. Drugi je bil hrom, tretji je bil nag. Prvi je zajca videl. Drugi ga je vjel, tretji pa za srajco del! — Kako? če je ni imel! — Žaba pravi: vek, vek, vek, primi io za zadnji skrek Če kaj poreče, Primi jo za pleče. Če poide v luknjico Primi jo za suknjico. — Torej na delo za našo mladino! Borovnica, 20. aprila 1920. Janko Žirovnik. ! nereda takoj ukreniti, kar se mu zdi pi1-j m srno; to poroča tudi upravnemu svetu. § 25. Kadar je predsednik zadržan, ga nadomešča njegov namestnik. Delokrog predsednikovega namestnika je v tem slučaju v vsakem oziru enak predsednikovemu delokrogu. 4. Nadzorstvo. § 26. Nadzorstvo sestoji iz pet članov, ki jih izvoli občni zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta. Nadzorstvo izvoli izmed sebe predsednika, njegovega namestnika in zapisnikarja ter določi svoj poslovni red. Sklena z absolutno večino glasov. Če je enoliko glasov, odloči predsednik. Nadzorstvo je skiepčno, če so k seji vabljeni vsi člani in se j"e udeleže vsaj trije. O vsrJci seji se mora spisati zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči člani. Delokrog nadzorstva določata §§ 24. in 25. zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70. 5. Občni zbor. § 27. Redni obč. zbor se skliče enkrat na leto, in sicer vsaj do 15. junija. Izredni občni zbor se skliče, če se potrebno vidi upravnemu svetu ali nadzorstvu, ali če to zahteva od upravnega sveta najmanj 10 zadružnikov v posebni pismeni vlogi v kateri se morajo navesti predmeti posve-tovaja in sklepanja. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora se razglasi vsaj 14 dni prej v „Učiteljskem Tovarišu". § 28. V delokrog občnega zbora sodi: 1. Izprememba pravil. 2. Razdružba in likvidacija zadruge. 3. Odobrenje letnih računov in bilance. 4. Volitev upravnega sveta in nadzorstva. 5. Razdelitev čistega dobička, oziroma sklepanje o pokritju izgube. § 29. Na občnem zboru ima vsak zadružnik ie en glas. Občnega zbora se smejo udeležiti samo zadružniki. Zadružnika, ki se ne udeleži osebno občnega zbora, sme zastopati drug zadružnik na podlagi zakonito izdelanega pišmenega pooblastila. Vsak zadružnik pa sme imeti le eno pooblastilo. Pravne osebe se ga udeleže po svojih načelnikih ali pa po pooblaščencih. § 30. K vsaki točki dnevnega reda sc otvori debata. O predlogu za konec debate se sklepa takoj brez debate. § 31. Občni zbor je sklepčen, če Je navzočih ali zastopanih vsaj 20 zadružnikov. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se skliče tekom treh tednov nov občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zadružnikov. Sklepa z nadpolovično večino opravičenih glasov; pri enakem številu glasov odloči predsednik. § 32. Občnemu zboru predseduje predsednik upravnega sveta. On imenuje enega, po potrebi tudi več zapisnikarjev, ki smejo biti uslužbenci zadruge. Predsednik občnega zbora ima pravico pozvati udeležence, da se legitimirajo. Predsednik vodi zborovanje in odločuje vzpored glasovaja in v mejah dnevnega reda tudi vzpored predlogov in debat. Predsednik mora odrediti glasovanje po imenih, če to zahteva pet udeležencev. Voli se z listki, z vzklikom pa samo tedaj, če ni ugovora. Predsednik sme zahtevati, da se predlogi pismeno formulirajo in njemu iz-roče. § 33. O občnem zboru se sestavi zapisnik, ki ga podpiše predsednik in zapisnikar in dva overovatelja, ki ju izvoli občni zbor. i VIII. Razglasila zadruge. § 34. Zadruga razglaša svoje razglase. izvzema sklicanje občnih zborov (§ 27) s tem, da jih nabije v zadružni obr-tovalnici. IX. Zadružno poslovanje. § 35. Zadruga izvršuje v zmislu § 2. učila in šolske potrebščine. Kupuje načrte in izdelke v stroko spadajočih vzornih predmetov. Razstavlja in prodaja razpoložljive izdelke predvsem učnim zavodom in učencem vseh šol, narodnim kulturnim društvom in slednjič sploh kupujočemu občinstvu. Oddelki, ki jih hoče zadruga otvoriti so: 1. oddelek za obdelovanje lesa; 2. oddelek za obdelovanje kovin; 3. oddelek za prirejanje prirodnin-skih zbirk (sistematičnih, razvojeslovnih, anatomičnih preparatov »td.k 4. oddelek za fino mehaniko; 5. oddelek za prirejanje rn sestavljanje učil iz predenin in pletenin, iz kavčuka, iz stekla in iz drugih sinovi; 6. splošni tehnološki oddelek. V vsakem teh oddelkov nastavi v zmislu § 3. obrtnega reda strokovno iz-vežbanega poslovodjo. Za vzdrževanje kontinuitete dela in zagotovljen je vsoešnosti podjetja hoče zadruga v svojih obratovalnicah izdelovati tudi predmete, ki ne spadajo strogo v stroko, ki pa so pri izvedbi in po namenu porabe sorodni, ki jim je mogoče vtisniti narodnokulturno obrežje in ki je mogoče zanje zainteresirati domačo industrijo naših pokrajin n. pr. tujskoprometni, letoviščarski in božjepotni spominski predmeti, otroške igrače, modeli pohištva in orodja, v narodnih slogih i. dr. § 36. Posiovni, službeni in disciplinarni red sestavi upravni svet. Uslužbenci j zadruge so neposredno podrejeni pred-| sedniku upravnega sveta, oziroma onemu, j ki ga določi v to upravni svet. X. Razdružitev z?-drnge. § 37. Zadruga se razdruži: 1. ako to sklene občni zbor; 2. ako pride v konkurz; 3. ako to odredi upravna oblast. Po sklepu občnega zbora se sme zadruga le tedaj razdružiti, ako se ie za ta sklep sklical posebni občni zbor in sta bili navzoči vsaj dve tretjini zadružnikov. Da je sklep veljaven, morajo glasovati zanj tri četrtine navzočih zadružnikov. Če pa pri takem občnem zboru nista zastopani dve tretjini zadružnikov, se skliče v treh tednih drug občni zbor, ki je brez ozira na udeležbo sklepčen s tričetrtno večino. Način glasovanja o razdružitvi določa občni zbor z absolutno večino. XL Likvidacija zadruge. § 38. Glede likvidacije veljajo §§ od j 41. do 52. zakona z dne 9. aprila 1873. 1. XII. Razsojevanje prepirov. § 39. Prepire iz zadružnega razmerja bodisi med zadružniki, ali pa med zadružniki, tehniškim sosvetom in upravn. svetom, razsoja nadzorstvo. Zoper razsodbo nadzorstva je dopustna pritožba na občni zbor ki razsoja končno in neprizivno. Če zoper razsodbo nadzorstva ni pritožbe, je ta razsodba neizpodbitno pravo-močna. Prepire, pri katerih je nadzorstvo samo ali kak član kot stranka prizadet, razsoja neprizivno občni zbor. Položaj hrvatskih učitelja. Čitajuči kroz ovo kratko vrl;eme Vas list „U. T." odlučih da Vam i ja ukratko ODišein položai hrvatskih rčitelja. Ta sl!-ka niie ni malo lilena. Jedino Hrvatsko učitelistvo orima svoia beriva do starom zakonu. Unatoč ,svih vladinih utješljiv;ii viiesti saznaiemc. da nam se nova beriva ni 1. maja isplatiti ne če, a dopače niti ioč za dva mieseca! Ne znamo komu bi zahvalili na takovu postupku. Nemarno n:>-šega glasila, pa nam se ni »Savez h. u. d. u Zagrebu» ništa ne iavlja i tako smo bez ¡k ako ve orilentaciie u svim našim šaleškim pitaiiiima. Najbolie su mi poznace prilike medjimurskih učitelja, pa ču Vam o tirna nešto javiti: Buduči se Medimuru broii u okuoirana područra stoga ovde izaslato činovništve dobiva uz redovitu beriva i dnevnice od 10 do 40 K. Namianiu dnevnicu nrimaiu učitelji (10 K). Svi uč.-telji Medjimurja su u više navrata pro-sviedovali oroti ovakovu zapostavljanju, ali badava! Kada su neki koleee mislili ii če r.akon tolike borbe ipak dnevnice bili povečate, one su - - posve obustavljene (od 1. marca 1920.)!! Svakako za nas učitelje lijepo iznenadenje. Treba istak-nuti. da sve ostalo činovništvo i dalie dobiva iste dnevnice .'15—40 K!). 1 time jc sebi nastavni odsiek umirio saviest »iz-iedr.ačivši« nas sa ostalim učiteliima u Ju eoslaviii. Ovo ner.ravedno izlednačenje ne bi bilo tako strašno da se ie vlada po brinula da u isto vriieme sa obustavom dnevnica primimo nava beriva. Ovako je hrv. uč. (dolaskom nove vlade) ostav-Ijeno u najkritičnijim danima (prolječe, a ciiene dnevno rastu') sa 5 do 600 K. koju sv.otu mnogi daitt samo za hrano. Ova nc-pravda mora se izravnati. Kolika je ona, pokazati ču samo na iednom priinieru. li decembru J919. god. na sko ro do marca 1920. erod. (za kole s» vriieme ačitelu morali dobiti nove plače) stajalo ie ledno dosta dobro odiielo 150» t do 2000 K. Več dana«; takovo odijelo stoj. 5 do 6.000 K! Dok je tada za iednomje sečnu plaču učitelj mogao uzeti dobro novo odiielo. danas mti za takovo odiielo ni}e dosta sav onaj zaostatak (od 4 do 5 mi.) što če ga istom dobiti. Ovim je čitav iedan staiež oštečen za više milijona K, * da zato nikomu ni vilas s glave pasti ne Cc. Oprostite, k. uredniče. da sam ovo liko otegnuo. Vi to sigurno znadete, a ja napisah zato da ne bi vlada mislila kad mučimo. da smo i zadovoljni. Hrvat u istinu spava — a vi ste nam nada' Bratski pozdrav! J. DaaaoaaaaaaaaoaaaaaaaaDoaaDaanaa Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!" anuanDaoaDonnnaananDnnananrinncaa DRAGO HUDE: Zablode. Nad učlteljstvom plavajo megle nezadovoljstva in nestrpljenja. To ni čudno, saj živimo v takih sferah, v kakršnih še nismo živeli. In zunanji dogodki morajo imeti vpliv tudi na nas in na šolo. Saj nismo iz kamena; nasprotno pa mora imeti tudi že tolikokrat izkoriščevani učiteljski idealizem svoje meje. Ali med učiteijstvo so se vrinile tudi manire, ki se jih moramo varovati. Živimo v slobodnem času. Pa še nismo zadovoljni, pod Avstrijo smo znali potrpeti. Čim bolj so nas pritiskali, boli smo jim tlačanili; čimbolj smo občutili trde pete, tem bolj smo iste poljubovali. Če pomislimo, kako smo znali biti potrpežljivi leta in leta in prav nič nismo godrnjali. Oh, kako pač, saj je tako odredil Kaltenegger, Lampe tako želi, Simon je tako rekel ... In šlo je zopet dalje, če ne ravno z veseljem, vendar šlo je, sedaj pa ne gre, čeprav so verige padle, in vemo kako in za koga naj delamo. Kaj pa pravzaprav hočemo? Kdo mi zna odgovoriti na to vprašanje? Na vsakem našem zborovanju se prerekamo, in če tovariš kaj predlaga, mu nasprotujemo, čeprav smo bili pred pol ure istih nazorov. Toda ker ravno on to hoče, mu nočemo pritrditi. Nestrpnost vidimo povsod. In malenkostni smo zelo, ciljev pa, onih velikih. za katere so se bojevali že naši stari predniki, ki niso bili ne malenkostni in ne nestrpni, teh pa ne vidimo! Hočemo biti samozavestni, pa nismo! Kaj, kdo nam bo imponiral, kdo nam ko-inandiral, nič več nismo hlapci. Ne pustimo se vladati od nepotrebnih in nešoi-skih ljudi. Slučajno pa nam zmanjka petroleja, gremo k*okrajnemu glavarju, ki nam da nakaznico za pol litra. Gremo v krčmo, kjer na ves glas pripovedujemo: Ta glavar je za učiteijstvo, ta skrbi za nas in za šolo. Pozabili smo, kaj smo trdili še včeraj. Če pa nam okrajni glavar nakaže zraven petroleja še en kg sladkoria, so mu pa že vnaprej odpuščeni vsi grehi, ki jih bo napravil v bodočnosti na šolskem polju. Zagovarjali ga bomo za judeževe groše. druge pa, ki nas ljubijo, ki za nas skrbijo in za nas delajo, a nimajo za nas na razpolago ne sladkorja ne drugih sladkosti, pa sovražimo in napadamo brez -->-misleka. Pravim brez pomisleka, ker ne pomislimo, da so to naši tovariši, ki so delali in še delajo za povzdigo šolstva, za moderniziranje pouka, za zboljšanje gmotnega vprašanja, za gradnjo stanovske organizacije. Zaslepljeni smo, da ne vidimo še sto in sto drugih del, ki jih ti tovariši gradijo — za nas. Vrnili smo se iz vojske prepolni najrazličnejših izkušenj. Širših nazorov smo zopet prestopili šolski prag. Marsikaj smo zapazili zastarelega iz predvojne dobe. Hočemo biti napredni, pa uravnamo korak pbveznih otrok nn Dunaju in dognalo, d« jih je 24.200. Čehi zahtevajo. da se da Čehom v vseh okrajih izvzemši notranje mesto po eno šolsko poslopje na ra polago v učne svrhe. Avstrijska vlada je pripravljena v bistvu ugoditi tej češki zahtevi. Iz Jugoslavije. — »Zaveza« Je vložila obširno spomenico na predsedstvo ministrskega ^vc-ta. mmististvi prosvete in financ, dalie na posamezne parlamentarne klube, da se do končne ureditve učiteljskih olač parlamentarnim potom ^uvrstitev v pragma tiko ostalega državn. uradništva) z dra-einisko doklado izlednačiio plače učiteljstva s preiemki drucesra državnega uradništva. — Dnevni red konferenee učiteljstva meščanskih šol za mesto Ljubljano, ki se bo vršila v torek, dne 8. junija 1920 ob 8. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata: I. Otvoritev konference. II. Volitev dveh zapisnikarjev in dveh overo\ateljev. III Nad-zornikovo poročilo. IV. Josip Jeras in Jožica Trdinova: „Telesna vzgoja mladine". V. Samostojni predlogi, ki jih je najkasneje do 1. junija 1920 vložiti pri mestnem šolskem svetu. — Okrajna konferenca učiteljstva ljudskih šol za mesto Ljubljano se vrši d.ie 17. prihodnjega meseca. — vKmefiiski list« z dne 6. t. m št. 19 ima uvodnik ¿Litidskošolsko učitelistvo in naša stranka*.. Ta članek tako lepo ia toplo Diše o učiteljstvu. da smo silien: ODozoritI nanj naše tovariše in tovarišice Da ustrežemo od več strani izraženi želji, priobčimo članek dobesedno v eni prihodnjih številk. — Izleti učnih zavodov. Obratno ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani dovoljuje učeči se mladini v spremstvu učiteljstva v svrho izletov posebne izletniške vlake. Posebni vlak (odhod iz Ljubljane ob 5. uri 17 minut — povratek ob 23. uri 22 minut) se pripremi ako priglasijo šolska vodstva potom vioge, ki jo je nasloviti na obratno ravnateljstvo državnih železnic Ljubljana, Licej, najmanj 5 do 8 dni preje — najmanj 400-500 izletnikov. — Učenci uživajo ugodnosti polovičnih voznih cen! (Ljubljana-Vetrinj tja in nazaj 23 K). Po 2 (dva) učenca pod 10 leti pa imata pravico na 1 (eno) polovično vozovnico in na vsakih 5 (pet) učencev po 1 spremljevalec uživa tudi polovično vozno ceno. Vsak voditelj takega šolskega transporta naj se pred odhodom vlaka zglasi pri osebni blagajni, da prejme in izpolni transportno prijavo, ki ga spremlja. — Zagrebško ljudskošolsko učiteljstvo je prejelo prve dni tega meseca svoje plače po novem šolskem zakonu, med tem ko čaka ostala hrvatsko učiteljstvo še danes, da se ga milostno spomni gospoda pri vladinem krmilu. Opozarjamo na današnji članek „Položaj hrvaških učitelja", ki nudi malo sliko bednih učiteljskih razmer v sosedni Hrvatski. Pač skrajni čas bi že bil, da bi se merodajni faktorji vcaj nekč-Jiko uganili v prid bednemu učiteljstvu! — Tre/nostni dan na šolah v Jugoslaviji. Po nalogu ministrstva prosvete jo bil dan 8. t. m. posvečen v naši kraljevim trezr.ostni misli. Učiteljstvo ljudskih in srednjih šol. profesorji i. dr. so predaval: teea dne o alkoholu in niegovih zlih posledica]; "H človeški orzteszHh. — Iz "Šmartsko-rogaškega okraja. Težko operacijo sta prestala v zadnjem času tovariša Pustišek in Colek. Oba se nahajata v celjski bolnišnici. — Dopust vsled bolezni ima tudi tov. Tilka Leckarjeva. — Vrli naš starosta Jože Dobnik, ki živi kot upokojenec na Ponikvi, boleha že dalje časa, ter je bVo njegovo stanje zelo opasno. — Vsem štirim želimo skorajšnjega^ krepkega zdravja — sosedu Jožetu pa še dolg užitek trdo zasluženega pokoja! F. P. — Umrl ie dne 15. aprila t. 1. v Gomi-licah pri Arnožu upokojeni nadučitelj in posestnik. Simon Srabotnik. po mučni bolezni v 73. letu svoie starosti. Rojen Pil štaničan, služboval je v Cadramu. Osre-deku, Šmartnein pri Slovenigradcu in 2/ let v. Šentjanžu pri Spodnjem Dravogradu. Bodi mu žemljica lahka! — Za ureditev šolstva na Hrvatskem. Poverjeništvo za prosveto in verstvo je izdalo okrožnice na šolske oblasti radi ustanovitve rednih selskih in pomožnih šol v krajih, kjer še take šole ne obstojajo. Okrožnica očrtava vse predpogoje, ki so potrebni za ustanovitev takih šol in glede nastavljanja učnega osobja. — Konkretalna pokojnina sirot P umrlih učiteliicah se nekako čudno rešuje na višiem šolskem svetu v Ljubljani, kjer posamezni referenti vso krivdo in kompe tenco zvračajo drug na družeča. Ko pride čas bomo zadevo natančneie pojasnili. Prizadeti učitelji. — Društvo slovenskih leposlovcev s sedežem v Ljubljani se je pred kratkim ustanovilo. Namen društva je, da varuje in pospešuje gospodarske, socijalne in kulturne interese svojih članov in s tem pomaga izboljševati njih življenjske razmere; da goji med njimi stanovsko vzajemnost ter jim obenem v potrebi nudi gmotno in moralno pomoč. Društvo je samo stanovsko in združuje vse slovenske leposlovce brez razlike političnih naziranj. Svoj ramen hoče društvo doseči z vsemi zakonitimi sredstvi, ki morejo koristiti njegovim težnjam. V društveni odbor so bili na ohčnem zboru voljeni sledeči pisatelji: Predsednik: Anton Funtek; I. podpredsednik: Fran Ser. Finžgar; II. podpredsednik: dr. Alojz Kraigher; tajnik: Radivoj Peterlin-Petruška; blagajnik: dr. Fr-tn Deteta; knjižničar: Milan Pugelj; gospodar: Fmn Albreht; odborniki: France Bevk, Vida Jerajeva, Oton Župančič. V nadzorstvo so bili izvoljeni pisatelji: Ante Debeljak, Cvetko Golar, Marija Kmetova, dr. Stanko Majcen in dr. Ivan Tavčar. Odobrena šolska knjiga. Poverjeništvo za uk in bogočastje je odobrilo šolsko knjigo: „Računica za obče ljudske šole". Z» ezek 3 Viš a stopnja. Sestavil A Črnivec. Druga predelana izd-ija. Cena 8 K 60 v. Izdala kr. zaloga šolskih knjig v Ljubljani 1920. — U inostranstvo odvedena dieca 'n Srbiie. U doba vojnih cperaciia te ofcupa-ciie Srbiie odvedeno ie mnogo diece i/. Srbiie u inostranstvo. Da se uzmognu ta dieca prona^i i povratiti u domovinu. po zivaiu se svi oni. koii što znadu o toi dieci. neka to iave Oblasnoj državnoj zaštit: diece i mladeži u Zagrebu. Kipni trg br. 9 I. kat. — Članarina in darila za Učiteljski konvlkt za 1. 1920.: Janko Toman iz Moravč 20 K. — Učiteljski zbor pri Sv. Bolfenku na Kogu 16 K. — Valentin Zavrl 10 K in Ernestina Oman 10 K, oba iz Begunj pri Lescah. — Josip in Katarina Kobal iz Grahovega pri Cerknici 20 K. — Božo Račič iz Adlešič povodom veselega dogodka v Adlešičih 20 K. — Mihael Debelak iz Smartna pri Litiji 100 K s pripomnjo: „Ker več let nisem plačat udnine za konvikt, pošiljam teh 100 kron." Posnemajte ga! — Jakob Dimnik iz Ljubljane 100 K namesto venca na grob svojemu bratu. Skupaj K 296. Bog plati! .¡.¡.i inugMWAoaMiftiii Neoclrešena domovina. —r Tornate, o profuglii! Tržaška „Edinost" jo 22. aprila prinesla članek, s katerim obsoja vse begunce, ki so se izselili iz okupiranega ozemlja, češ, da ni bilo sile se jim izseliti, ker se uradništvu pod italijansko vlado prav dobro godi. To so izrabili italijanski listi v svojo pohvalo. Na to je prinesla „Edinost" v številki 99. z dne 25. aprila pod gornjim naslovom sledeči članek: „S tem, da smo rekli, da tisti, ki so se izselili, niso bili prisiljeni k temu, nikakor ni še rečeno, da bi tukaj plavali v mleku in medu, če bi bili ostali. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je okrog 500 tistih naših razumnikov, ki so ostali na svojem mestu moralo plačevati svojo korajžo s' tem, da so mesece in mesece; morali prebiti v malarišni Sar- ; dinijl, v strašnih veronskih trd- J n j a v a h itt v mrzlih in nezdravih j tirolskih barakahl In še danes jih j je mnogo, ki čakajo, da bi jim tukajšnja ; „liberalnost"1 dovolila povrnitev v svoj do- 1 mači kraj in na svoje službeno mesto, i Drugi, ki so se povrnili, niso še danes j sprejeti v službo. Naj navedemo kot pri- j mere: stdnika Rodiča iz Pazina, učih-lja ! Tončiča iz Velikih Mun, več bednih goriških j redarjev: če „Piccolo" želi, mu podamo j popolno listo. Naj navedemo, da je tista proslavljena i „liberalnost" mnogim in mnogim deporti- i rančem dovolila rešitev le pod pogojem, I da odidejo v Jugoslavijo. Če „Piccolo* i želi, mu damo tudi imena. Naj navedemo nadalje, da je „liberalnost" sicer dovolila nekaterim deportirane, m povrnitev v za-sedeto ozemlje, toda ne v prejšnje biva- ; lišče. Naj navedemo nadalje, da se družinam deporlirancev, ki so bili državni uslužbenci, ni izplačevala plača in da so še-ie po neštetih prošnjah (v nekaterih slučajih po devetih mesecih) dobile le dve tretjini čiste plače. Med tem so lahko živele od zraka, oziroma od „liberalnosti". Naj navedemo, da so — ko internacije niso bile več v modi — uradniki kratko-raalo dobivali nalog, naj se v par dnevih izsele!! Tako n. pr. v Puli, v Voloskem in na Krku. Naj navedemo, da so bili uradniki jugoslovenske narodnosti premeščeni brez dijet v čisto italijanske kraje, med tem, ko so prišli na njih inesja italijanski uradniki z — dijetami! Če hoče „Piccoio" imena, mu tudi poslužimo. Ugotovljeno bodi, da so naši uradniki, ki so bili poprej na vodilnih mestih in priznano naravnost izvrstni uradniki, danes podrejeni mladeničem brez vsake potrebne usposobljenosti ! Dejstvo je, da ni danes niti enega slovenskega ali hrvatskega uradnika na zasedenem ozemlju, ki bi bil zadovoljen in ki bi lahko brez šikan izvrševal svojo službo in živel svoje mirno življenje! Dejstvo je tudi, da je bilo tudi pozneje mnogo naših uradnikov odpuščerih in da se še dandanes odpuščajo. Naši uradniki, ki so se izselili, so vedeli, da jih čaka to, kar se je dogodilo njihovim tovarišem, ki so ostali. Radi tega so se umaknili." I 1 Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. nrodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6. „Sokolič", list za sokotski naraščaj bo izhajal tudi letos. Telesna vzgoja, s katero sta tesno zvezani tudi nravna in duševna, je pri nas še na zelo nizki stopinji, zato ie dolžnost vseh zavednih činiteljev, da z vsemi močmi pospešujejo ta važen del splošne vzgoje. Morala, razrahljana po dolgotrajni vojni, se mora dvigniti v našem narodu, s tem delom pa je treba pričeti pri mladini. Telesna vzgGja pa nudi temelj trdnim značajem, moralnemu I ljudstvu. Naš naraščaj, ki zapušča ljudsko šolo, nima pravega vodnika in učitelja, ki bi mu nudil navodila za pot v življenje. „Sokolič" hoče biti tak voditelj in učitelj, ki hoče učiti in vzgajati našo mladino. Zato „Sokollč" ne pozna politike. Svoje delo hoče posvetiti mladini do 18. leta brez razlike. — Naj torej ne bo šole, ki bi ne bila naročena na „Sokoliča". Priporočajte ga vsakomur in povsod! Pa tudi v vsako slovensko hišo naj prihaja „Sokolič", ker je povsod potreben, da izpopolni to. česar mladina nujno potrebuje. — Letos izide 10 številk. Prva (dvojna) številka izide te dni. Na ogled jo pošljemo vsem šolskim vodstvom. da se seznani z njo učiteljstvo. Priporočajte jo učencem višjih razredov, pa tudi šoli odrasli mladini. Tudi v šolski knjižnici naj bo „Sokolič". Kdor se ne namerava naročiti, naj vrne takoj list, da ga ne bomo smatrali naročnikom. Naročnina za vse leto znaša 24 K, za pol leta 12 K, ki se naj pošilja Učiteljski tiskarni v Ljubljani. ljubljanskega Zvona" 3. številka je izšla s sledečo vsebino: Fr. Golar: Sveti Martin. — Ivo Žorli: Gospa Silvija. Dalje prihodnjič.) — N. F. Preobraže^skij: „Od zarje do zarje". — Milan Fabjančič: Zlatniki. (Konec.) — France Veber: Bergsonova teorija smešnega. — Marija Kmetova: Brez tal. (Dalje prihodnjič.) — Rad. Peterlin-Petruška: Romanca. — Ivan Zoreč: Tonček in Ančka. (Konec prihodnjič.) — Alojz Gradnik: Na goriškem pokopališču. — Književna poročila: Oton Zupančič: Mlada pota. (Miran Jarc.) — Noviji slov. pisci. (J. A. G.) — Franjo Horvat-Kiš: Istarski puti. (Ivo Sorli.) — G. Petronij Arbiter: Pojedina pri Trimalhijonu. (Dr. Pipenbacher.) — Avgust Strindberg: Ispovesti jednog ludaka. (Fran Alb-reeht.) — Naši prevodi. — Nove knjige. — Celoletna naročnina na „Ljubljanski Zvon" znaša 70 K. H. Podkrajšek: Pomočniška Izkušnja za rokodelske obrte. Navodila za oripravo. 6 pol velike osmerke. Cena 12 K. Založila in izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1920. — Knjigo priporočamo najtopleje v nakup vsem učiteljem obrtno nadaljevalnih šol, mojstrom, pomočnikom, pomagačem in vajencem vseh rokodelskih obrti tembolj, ker se v zadnjih letih ni vršil pouk na večini obrtno-nadaljevalnih šol. Vaje na bradlji. Opora in izmena. Po Pexovi knjižici priredil J. Bajželi. V Učiteljski tiskarni je izšla drobna 48 strani obsegajoča knjižica, katero je prelagatelj namenil v prvi vrsti vaditeljem kot navodilo pri vodstvu vrst .v telovadnici. Lepo knjižico priporočamo vsem ljubiteljem telovadbe. Proste vaje za člane in članice. Sestavil Stane Vidmar, načelnik Sokolskega Saveza SHS. Godbo zloži! Janko Ravnik, prof. ljubljanskega konser-Vftiorija.V Ljubljani 1920. Natisnila Učit. tiskarna. Tudi tO kpj>žiCQ priporočamo v mnogobrojno na-ročitev. Ne sme biti siGVenskega telovadca, ki bi je ne imel v svoji knjižnici! Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" je priredilo ob praznovanju petnajstletnega svojega obstoja dne 3. maja 1920 v veliki dvorani Uniona koncert s sodelovanjem orkestra kralj, opernega gledališča ljubljanskega, Domnoženega s člani orkestralnega društva „Olasbene Matise", vod vodstvom ka-pelnika I. Brezovška. . Na vzporedu koncerta so bile tri dalise instrumentalne skladbe, šest mešanih zborov, dva ženska zbora s spremljevanjem klavirja in osme-roglasen mešan zbor s spremljevanjem orkestra — nedvomno preveč za en večer. Vse orkestralne točke je izvajal orkester z znano eksaktnostjo. Poleg ljubke Dvorakove ! overture „V naravi", ki živo karakterizuje živ-! ljenje v prirodi, smo čuli mogočno zasnovano sim-! fonične skladbo „Harold v Italiji", ki v njej slavni ! francoski skladatelj H. Berlioz opisuje z zna-• čilno romantiko in fmo inštranjentacijo v štinh daljših stavkih doživljaje v Italiji. V simfoniji je nastopil kot solist na violi L. C e r n y , član oper-' nega orkestra, ki mojstersko obvladuje svoj m-S štrument; le žal, da se je „viola-solo" na nekaterih ! mestih izgubljal v oremočnih crescendih orkestra i ter zato ni prihajal povsod do polne veljave. — i Mladi skladatelj B. P e r i fr se je predstavil jav-; nosti kot jako nadarjen glasbenik v izborno in iako efektno inštrumentiranem „Karnevalu'. — i Vse te tri orkestralne točke so bile izvajane v ! Ljubljani prvikrat. Pevski zbor ,Xjubljanskega Zvona" šteje nad 80 mladih, čilih pevcev m pevk z dobrim glasov-| nim materijalom. Nastopil je disciplinirano, sigurno In samozavestno ter pod spretnim vodstvom vztrajno marljivega pevovodje Zorka Prelovca zapel mešane zbore: E. Adamičev „Večerna III.", J. Pavčičev „Če rdeče rože zapade sneg", E. Adamičevo plesno pesem „Svatba na Poljani" za osmeroglasen mešan zbor s spremljevanjem orkestra in jugoslovanske narodne pesmi: po O. Devovi harmonizaciji srbsko „Za/ je morala doc", slovenski „Oj, tam za goro" in „Kosova gostiia" ter po A. Andčlovi harmonizaciji hrvatsko ..Prevarani zet". Ženski zbor je zapel A. Lajovičevo „Pesem" in E. Adamičevo „Kje si, dragi, da te ni?" s treznim, pravilno umerjenim spremljevanjem klavirja. — Zbor je izvajal vse pesmi jako točno, le v nekaterih pesmih je bil temno prepočasen (oba ženska zbora in srbska narodna), v hrvatski narodni pa odločno prehiter. Tudi enakomerno naraščanje in padanje vseh glasov je bilo prešibko izvedeno. Spretni in agilni dirigent Prelovec bo znal odstraniti tudi ta ne-dostatok. Društveni zbor je v tem koncertu dokazal svoj lep napredek ter mu na njem odkrito častitamo. „Ljubljanski Zvon" je v Ljubljani najdejavnejše oevsko društvo, ki vedno z veseljem sodeluje pri vseh narodnih prireditvah. Iz hvaležnosti mu je ga. dr. Tavčarjeva poklonila v imenu narodnega ženstva ljubljanskega ined koncertnim vzporedom srebrn venec in trak, ki ga je s kratkim, jedrnatim nagovorom pripela na društveni prapor. Društveni predsednik dr. Svi-gelj se je s primernim odgovorom zahvalil za iepi dar. Svojo hvaležnost pa bi moralo izkazati društvu tudi ljubljansko narodnočuteče občinstvo, s polnoštevilnim obiskom, da ne bi bilo skoraj polovica sedežev praznih pri lepo uspelem koncertu. —£— Učiteljskim društvom! Za leto 1920 znaša Zavezina članarina 120 K. Članarina se plačuje potom domačega društva Zavezinemu blagajniku v Kranju. — Vse izpre-membe (prirastek, izstop oz. preselitev) je javiti takoj vodstvu Zaveze v Ljubljani, pri selitev in znesek vplačane članarine tudi novemu društvu-To društvo naj tudi takoj sporoči vodstvu novi prirastek s točnim naslovom in kje je bil preje včlanjen. — Kdor le more, naj odšteje takoj celoletno članarino. — Društvo je odgovorno za prijavljene člane. — Pojasnila o Zavezi daje strokovno tajništvo r Ljubljani, Učiteljska tiskarna. — Liste reklamirajte takoj, ne pa šele po preteku več mesecev. — Popotnik izhaja četrtletno. — Za neorganizo-vane znaša Popotnikova naročnina 30 K, Učit. Tovariša 40 K in Zvončka 20 K. U t»IG&jaaiHaaaUtnaMaanaM>MmCM Rcizpis. Glasom sklepa seje upravnega odbora Zaveze z dne 1. aprila L 1. razpisuje podpisano vodstvo službo uradnika „Učiteljskega Tovariša". Prijave za to službo z navedbo zahtev glede plače je vložiti pri podpisanem vodstvu najpozneje do 2®. mala 1920. Službo bo nastopiti dne 1. junija 1920. Razume se, da velja glede službe enakopravnost učiteljev in učiteljic. Kdor želi kakih posebnih informacij, naj povpraša pri vodstvu Zaveze. Vodstvo Zaveze jugoslovanskega utifefjstva. V Ljubljani, dne 2. maja 1920. Predsednik: Tajnik: L. Jelene. Vil. Rus. Št. 62/P. Razpis službe. Sv. Andraž v Leskovcu, š^strazredna ljudska šola, učiteljska služba v stalno nameščenje. Redno opremljene prošnje do31.maj-nika 1920 krajnemu šolskemu svetu v Sv-Andražu v Leskovcu. Okrajni šolski svet ptujski. Ptuj^ dne 3. majnika 1920. Predsednik: Dr. Pirkmaier s. r. Naši himni: , 1. Lepa naša domovina. 2. Bože pravde. Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran M«rolt. Cena 1 krona. NaroČila sprejema le Učiteljska tiskarna MHBBB IBBBB'JflffS nmn Listnica uredništva. Sotrudnikom in sotrudni- i cam: Ker nam je prostor našega lista po sklepu Upravnega odbora Zaveze odmerjen za enkrat le ' na štirih straneh, prosimo potrpljenja. Dopisi pridejo polagoma vsi na vrsto. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska ,Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Hal denarni zavod. Geslo S Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani registrovana zadruga t omejenim jamstvom. Promet do 30. aprila 1920 K 163.082 01. Hranilne vloge se obrestujejo w po 4°/0. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/K>. do 1.26. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 1 K se ne odgovarja. Spominjajte se rezervnega sklada „Zaveze"!