Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 52. JOLIET, ILL1N0I , 28. MAJA 1915 LETU IK XXIY, Dunaj naznanja prve uspehe v vojni z Italijo. atrijske vojne ladje bombardovale italijansko brežino napravile veliko škodo. "Novara" se odlikovala. Zrakoplovci nad Benetkami. Boji v tirolskih prelazih. m talijani prodrli na Furlansko, a drugod morali bežati. nieRlm' 24- maja. — Poročajo, da na-Java nemški cesar osebno povelje-Va 1 v°Jski proti Italiji. changned0Tn',24- ™ja-Brzojavka "Ex-ie hil ■ egraPhu" 'z Odese pravi, da b italijanski konzul v Carigradu Je usnirčen. Cesarjevo lastnoročno pismo. j^Reft0"'-24' maja- ~ Kakor Por°ča-ma uterjevi agenturi iz Amsterda- javiia iUr,adna "Wiener Zeitung" ob- "aslovr na grofa Karl Stuer&kha PrancaJj"° lastnoročno pismo cesarja sim Vasljubi. Fof Stuergkh! — Pro-manif b' ^aviti mojim četam priloženi „Du _ lesarjev razglas): svoii"nai' 23' maJ'a- — Franc Jožef kralj lCetam- - Vojaki! - Italijanski sk0 kf V36 naP°vedal vojno. Italijan-jima * Jestvo je s tem nasproti svo-b0, kakV^Znik0ma zakrivil° nezvesto-več „ fSne zSodovina ne pozna. Po liK oSSfaeSetl^ni.ZVezi'.ki je.Ita" 0zem). 6. L"a, razširiti meje svojega Procvita 111 SC- razviti do »eslutenega -.Ustila ' i"35. Je v ^asu nevarnosti za-ireš!a' a je z razvitimi zastavami ' tabor naših sovražnikov. Potuhnjen prijatelj. W n'isn'Sm° ogrožali Italije; mi nika-mi«isn"10 0mejevali njene nadvlade; »jenih k° "aPaciali niti njene časti, niti P0.njev Vedno smo zvesto iz- iti ji d a 1 sv°je zavezniške dolžnosti 'a. St Ja ! zaščito, ko se je vojskovala smo še več. Ko se je Ita-Hej0> sj" a Poželjivo ozirati čez našo iH^,10 sk'enili, da ohranimo mir ^lestnelr^° zvezo, doprinesti težke in ov- ^Hlli cr ' — iiaaciuil ulciuv Ali Pož»r" P°vzr°čale posebno žalost. H0ra zeljivost Italije, ki je mislila, da >Voljit-0teTk izkoristlti' se ni dala ^lacr^j. '' Usodi se moramo torej 2ftve, ki so našemu očet Ugoditi. zmagovavcem! Se'ih Srmade so se na severu v de-I^vestei- te velikanske borbe, v zavez I°jni zvczi z našim slovi" ■kom, zmagovito upirale HlQ, 'Kočnin, zn 'NJ* arniadam. ■ ni Pn«"hnjeni sovražnik na jugu in na po- li: ni "j^'ii »uvrazniK na j Varo \i°V sovražnik. Spomin «°S N, ,®14 m Vis, ki tvori k; V°ivo ni-uajene čete. Zanašam se brnam0je 0ye voditelje. Zanašam je^Primerri3lldstvo, ki mu za izkazano ^ojo n°- Požrtvovalnost dolgu-^^ JV«*jo očetovsko zahvalo. Vsemogočnega molim, da blagoslovi naše zastave in vzame našo pravično stvar pod svojo milostno zaščito. — (Podp.) Franc Jožef 1. r." Uradno, poročilo o prvih praskah. Dunaj, 24. maja. — Prvo, po na-mestnem načelniku generalnega štaba, generalmajorju von Hoefer podpisano poročilo o neznatnih spopadih ob italijanski ,meji ima sledeče besedilo: "Na jugozapadnem bojišču je prišlo po vojni napovedi ponekod ob tirolski meji do neznatnih'bojev. Na mejnem ozemlju blizu brežine se je pojavilo italijansko konjištvo v bližini Stras-solda." Zrakoplovci nad Benetkami. Rim, 24. maja. — Uradno je bilo danes naznanjeno, da so avstrijski zrakoplovci napadli vladno orožnico v Benetkah. Nadalje so bile bombe spuščene na pristanišča Corsini, Ancona, Barletta in Cesi. Iz kratkega poročila je razvidno, da so sovražni zrakoplovci raztegnili svoj delokrog že čez celo vzhodno brežino Italije. Zrakoplovsko bojno torišče se razteza od Benetek ob Jadranskem morju do Barlette, razdaljina do 350 milj. Barletta je 1257milj severno od Otranta, najjužnejše točke Jadranskega morja. Recimo, da je zrakoplov-cem služil Trst ali Pulj kot opirališče. potem je bilo treba preleteti samo 80 do 90 milj, da so dospeli v Benetke. Porto Corsini je morski pristan za Ravenno in leži kakih 68 milj južno od Benetek. Ancona je 185 milj severovzhodno od Rima. V Benetkah so bili zrakoplovci baje odgnani; vrnili se torej niso v svoje opirališče, nego so se obrnili proti jugu, da drugod nadaljujejo svoje delovanje. Nemški kapital nazaj vzet iz Italije. Geneva, Švica, 24. maja. — Z verjetnostjo vojne napovedi Avstriji od strani Italije računajoč, so.že dne 1. maja začeli nemške glavnice nazaj jemati iz Italije. V Italiji je bilo naloženega približno $300,000.000 nemškega kapitala. 680,000 Avstrijcev in Nemcev ob meji. Haag, Holandsko, 24. maja. — Vest je dospela semkaj, da so Avstrijci in Nemci zbrali ob italijanski meji kacih 680,000 mož. Zasedli so strategično važne točke in so pripravljeni, odbiti prvi sovražni napad ali koj v začetku odločilno udariti, da ohladijo vojno navdušenje sovražnih bojevnikov z mrzlim curkom. Nemci so postavili 24 divizij, vsaka kacih 20,000 mož močna; Avstrijci pa 10 divizij. Nemški in avstrijski diplomati tukaj nikakor niso vznemirjeni po vstopu Italije v vojno. Avstrijci napadajo. Dunaj, 24. maja, čez London, 25. maja, 1 zj. — Vojni urad je izdal sledeče uradno naznanilo glede vojnih podjetij proti Italiji: "Naše brodovje je v noči po vojni napovedi podjelo napad proti italijanski vzhodni brežini med Benetkami in Barletto ter uspešno bcunbardovalo na več točkah predmete vojaške važnosti. "Obenem so naši zrakoplovi spuščali bombe na zrakoplovsko lopo v Thiar-valli, vojaška poslopja v Anconi in orožnico v Benetkah ter povzročili vidno škodo in požare." Avstrija zasovražila Italijo. Dunaj, čez Haag, 24. maja. — Splošno je občutiti, da bo vojna napoved Italije učinkovala tako, da se zedinijo razni živi j i avstro-ogrskih narodnosti, kakor nikdar poprej v tej vojni. Malo zoprnosti je bilo v tej deželi proti Angležem, kakor je razvidno iz strpljivega ravnanja s tistimi, ki so tukaj ostali; dejansko prav nobene zoprnosti proti Francozom; niti približno toliko proti Rusiji, kot bi se utegnilo pričakovati, ali Italija pk je, kakor je videti, vzbudila občno sovraštvo, vštevši posebno slovanske živi je prebivavstva. Italija poroča zmage. Rim, 25. maja. — Vojni urad naznanja, da so italijanske čete prodrle čez mejo v Avstrijo ter zasedle mesto Caporetto, višine med Idrijo in Sočo, Kormin, Cervinjan in Terzo. Zadnjeimenovani kraji so 3 milje oddaljeni od meje in sicer na ozemlju, ki se razteza od tržaške luke severno. Rim, 25. maja. — Vojni urad je objavil o včerajšnjih bojih ob meji med Kranjskim (?) in Furlanijo sledeče: "Ob kranjski meji je avstrijsko topništvo začelo streljati proti našim postojankam, ali brez uspeha. "Na Furlanskem so naše čete povsod prodirale in zadevale samo ob slab odpor. "Naši torpedovni rušivci so napadli sovražen oddelek v luki Buso in omogočili izkrcanje čet. Ujeli smo 70 Avstrijcev in jih spravili v Benetke. Naše izgube so bile en usmrčenec in nekaj ranjencev." O prvem boju na mokrem. Dunaj, 25: maja. — Včerajšnjemu u-radnemu naznanilu o napadu na italijansko vzhodno brežino še dostavljajo: "Avstrijski torpedovni rušivec 'Scharfschuetze' je prodrl v morsko ožino Porto Corsini na streljaj daleč od polnOzasedenih italijanskih utrdeb. "Italijanske baterije v kritem položaju so nenadoma začele streljati z 12ceptimetrskimi topovi proti patrolni ladji 'Novara' in neki torpedovki, ki sta bili pred vhodom v kanal. Izstrelki pa so zadeli lastne, popolnoma presenečene čete, kojim so prizadeli težke izgube. Torpedovka zadeta. "En izstrelek je zadel častniško jedilnico na krovu torpedovke in povzročil razpoko. Da pomore torpedovki v njenem težavnem položaju, je začela 'Novara' streljati na utrdbe in zažgala barake. Tudi 'Novara' je bila večkrat zadeta. Njene izgube so tjile K;/ ^ H m * MNOŽICE OBISKOVAVCEV V PANAMO-PACIFI ŠKI RAZSTAVI. en. istnik in štirje mornarji na mrtvi'. in več ranjencev. Izgube sovražnikove so morale biti dvajsetkrat težje. " 'Scharfschuetze' je utekel nepoškodovan. 'Novara' je spremila tor-pedovko v Pulj. 'Sankt Georg' in 'Zrinyi'. "Pri luki Rimini je velika križarka 'Sankt Georg' bombardovala železnič-no postajo in most. (Rimini leži približno devetdeset milj južno od Benetek.) Pri Senigalliji (kakih 25 milj severozapadno od Ancone) je bojna ladja 'Zrinyi' razdejala železniški most in vodno postajo ,ladjenico, kolodvor in en železniški vlak. "Pri Anconi je večji del brodovja bombardoval stare utrdbe, topniško in kon.isko vojašnico, kolodvor in oljne shrambe. Trije parniki so začeli goreti. Povsod so se pojavljali požari, ki so napravili ogromno škodo. Italijani so odgovarjali na naše streljanje samo z lahkimi topovi in strojnimi puškami. "Pri Nodemu so naši zrakoplovci pregnali topničarje pri težkih topovih na Fortu Alfredo Saoli ter potem spuščali bombe na zrakoplovsko lopo in druge stavbe v trdnjavici." Avstrija poroča uspehe. Dunaj, čez London, 26. maja. — Državno vojno ministrstvo je danes naznanilo o dogodkih na jugozapadnem bojišču sledeče: "Ob tirolski meji je sovražen oddelek zasedel Condino. (Kakih devet milj zapadno od severnega konca Gardske-ga jezera.) "V ozadju Padonskega prelaza, severovzhodno od Marmolate, so Italijani ubežali, ko so prileteli mednje prvi streli. "Ob koroški meji so naše čete odbile več napadov z znatnimi izgubami za sovražnika.. "Zapadno od planine Ploecken (petindvajset milj severno od Vidma) je sovražnik bežal, zapustivši svoje orožje za seboj. "Ob primorski meji ni prišlo do bojev." Ameriški parnik torpedovan. London, 26. maja. — Ameriški parnik "Nebraskan" je bil torpedovan in poškodovan snoči kakih štirideset milj zapadnojugozapadno od Fastneta, ob južni brežini Irskega. Mornarji so na varnem. Ko je bil parnik zadet, so se spustili v male čolne in so čakali, dokler niso videli, da se parnik lahko vzdrži na v6di. Potem so šli spet na krov in vedejo ladjo nazaj v Queens-town. Parnik je plul pod ameriško zastavo, ko je bil napaden. Najhujša bitka v mehičanski vojni. Leon, Mehika, 24. maja. — Dve vzporedni liniji jekla, petnajst milj dolgi, osemdeset topov in 50,000 mož v napadih in protinapadih preko planjave, posejane z mrtveci in ranjenci. To je sedanji sestanek generalov Ville in Obregona tukaj v nekdaj mirni dolini (reke) Rio de Leon. Bitka se je pričela v soboto in se še nadaljuje z največjo srditostjo za nadvlado v Mehiki. Židovsko gibanje v Sibiriji. V zadnjih letih so se židje v Sibiriji želo pomnožili. Ne ve se, od kod so prišli (— piše "Ruskoje Znamja" — a dejstvo je, da jih je že v Sibiriji izredno veliko in da so že začeli razširjali svoje škodljivo delovanje. Pred kakšnimi sto leti so židje prihajali v Sibirijo le kot izgnanci, a sedaj srečaš žida pri vsakem koraku in to bogatega, sainosvestnega in predrznega žida. V židovskih rokah se nahaja sibirijska trgovina in pa obrtnija in v nekaterih krajih celo administracij V severnih sibirskih gubernijah židje gospodarijo po gozdovih, ki jih še postava ne ščiti, tako, da gozdovi izginjajo z neverjetno hitrostjo. V Čelabinsku je žid že mestni načelnik. Celo židovski izgnanci znajo svoj položaj tako izrabiti, da delajo dobre "kšefte." Dočim drugi izgnanci od lakote umirajo, židovski izgnanci živijo zelo dobro. Vabljenje bolezni. Če kaj storimo, kar po naši najboljši vednosti škodi našemu zdravju, vabimo bolezen. Če zanemarimo takojšnje zdravljenje kakega nerazpoloženja dplamo isto. Včasih nas riastop kake resne bolezni preseneti po svoji naglo-sti. Ob prvem znaku nerazpoloženja, najsi je vzrok istega kakršenkoli, začnite uživati Trinerjevo zdravilno grenko vino. To nerazpoloženje utegne biti nagla izguba slasti, težava po jedi, slabost^ bljuvanje, zoprn dih, zapeka, bolečina v želodcu li drobu, razdražlji-vvet, a hvala, Bogu še sem ostal zdrav. Slovenski fantje in možje smo krepke narave in se ne damo tako; kmalu polirustati ne od Rusov, ne od naših narodnih nasprotnikov! Žida je ukanil. Pionir Josip Volčanšek, doiVia iz O-breža pri A rtiča h, nam piše dne 7. aj>r. s severnega bojišča: Nekega otožnega dne je dobil prvi vod četrte pionirske stotnije povelje, da odide v neko globoko v Karpatih ležeče mestece gradit okppe. Dali so nam trumo ljudi, kot se bere v evangeliju, ki so govorili vse jezike. Močno je deževalo, da je curljajo od obleke. Po dvadnevni hoji smo dospeli t)a lice mesta, in sicer lačni in žejni. Zvedavo so nas gledali prebivalci-židje. Ti ljudje tudi sedaj niso pozabili kupčije, to se pravi: Izžcti iz nas poslednji vinar. Tudi k meni pride tak žid, katerega kaftan je gotovo videl Napoleona. Ponujal mi je hleb kruha za malenkostno ceno — 10 kron. Čakaj, abrahamovič, sem si mislil, rad bi me obrisal, jaz bom pa tebe. Rekel sem mu, da imam dovolj kruha, a grozno rad bi pil žganje. Vprašal sem ga, če ga ima. "In še kako dobrega!" ml«je pritrdH. Sledil sem mu v smrdljivi brlog in se zvrnil na star zaboj, kot da mi je za umreti. "Kaj vam je?" me vpraša. Odgovorim 11111 zamolklo: "Trebuh me boli." Plašno me je gledal in odšel. Kmalu prinese liter ruma in ga postavi pred me. Še zmiraj sem čepel 11a zaboju kot kup nesreče. Zgrabil sem za steklenico in naredil močen požirek. Peklo me je kot bi ga bil nalil iz peklenskega soda. Na-/to sem se začel še hujše zvijati. Zid pa je začel opisovati v čudni nemščini, kakšne dobre strani da ima žganje, od katere sloveče firme da je itd. Pa meni ga da, ker me spoštuje, za slepo ceno — 15 kron. Rekel nisem nič, pa sem si mislil: čakaj! Zgrabil sem se z obema rokama za trebuh kot rak }ia korenino, in se vrgel ob tla. Nato sem zavpil: "Kolero imam!" Zid je ostrmel, kot da je treščilo vanj. Zavekal je: Jehova! Udri je pri vratih na piano in izginil po ulici. Poberem se s tal ter si privoščim tako po ceni kupljene kapljice. Ostanek sem pa odnesel trudnim tovarišem in jim razložil svoj doživljaj. Pozno v noč se je razlegal vesel smeh po bornem hlevu, kjer smo spali. KI i Hi RAZNOTEROSTI. J Draginja v starih časih. Draginja ni noben nov pojav. Tudi v starih časih so jo dostikrat občutili. Tako so v nekih "spominih starega Dunajčana" zanimive podrobnosti o tedanjih tržnih cenah na Dunaju. V teh spominih toži pisec sledeče: "Cene živil neprestano naraščajo. Funt govedine se je podražil od 9 na 24 kraj carjev, sladkor od 6 gld. 30 kr. na 24 gld., merica navadnega vina od 48 kr. na 2 gld., par čevljev od 24 na 50 gld., funt mila od 52 kr. na 3 gld. 8 kr." Na drugem mestu pripoveduje pisec o nekem izletu v okolico, kamor je šel z znano rodbino in materjo. "Jedli smo tamkaj," pripoveduje, "opoldne za 40 in nekaj goldinarjev primeroma dobro ter smo se peljali ob 8. uri zvečer nazaj na Dunaj."* Toda draginja ni osta- .....la samo na živila. O nekem koncertu Idrije P'še slovite pevke Angelike Catalani v c. kr. redutni dvorani pripoveduje pisec, da je veljala vstopnina na galerijo za osebo 10 gld., v parterju pa 5 gld. dunajske vrednosti. In na drugem mestu piše: "Včeraj je bil v Apolovi dvorani ples, na katerega je veljala vstopnina 25 gld. Ako se računa še izvo-ščeka zraven 40 do 50 gld. — kdo more plačati to v teh časih?" — Takrat je bila draginja še bolj občutna kot danes, kajti takrat je imel denar večjo vrednost. potrebujem ničesar. Papežem odrekate svetno oblast — ne potrebujem je. Vzemite vse — a Rima nikdar. Od tod morajo duše vladati in jih posvečevati. A ne zahtevam Vatikana, nego katakombe. Naj se mi dovoli, da se vrnem tja s starejšimi duhovniki, ki me bodo podpirali s svojim svetom, in tam bom izvrševal svoje dolžnosti ter se kot prvi apostol pokoril cesarski avtoriteti." Da, če preženejo sedanjega vatikanskega jetnika iz njegove palače — potem veljajo besede Pija VII.: "Ne Rima, ne Vatikana ne potrebuje Kristusov namestnik." Katakombe, nova skrivališča po večnem mestu, bodo rezidenca največjemu o-blastniku na zemlji, dokler ne vrže Bog njegovih sovražnikov iz prestola. Klešče v trebuhu. K dr. Fergusonu je prišla iz zapad-noavstralskega mesta neka 40 letna dama, ki je imela že skoraj celo leto hudo drisko. Ko jo je zdravnik pre-iskal, otipal je v trebuhu neko trdo stvar. Preiskal jo je z Roentgenovi-mi žarki ter konstatiral 12 cm. dolge klešče. Žena je pripovedovala, da je bila pred 10 leti operirana v trebuhu, in takrat je pozabil zdravnik klešče v njenem trebuhu. Klešče so sčasoma predrle črevo do trebušne mrene, kar bi moralo pri navadnem človeku povzročiti smrt. Dr. Ferguson jo je z nova opbriral, odstranil klešče ter za-šil predrto črevo. In žena je kmalu popolnoma ozdravela. Edison v bodočnosti zrakoplovov. Edison se peča v zadnjih letih zelo rad s prorokovanjem bodočnosti in vzbuja s tem občudovanje Amerikan-cev. Pred kratkim je pisal v "New York Times", o bodočnosti zrakoplovov: "V desetih letih," pravi Edison, se bodo rabili zrakoplovi v poštne namene. Samoumevno je, da bo njihova hitrost prehitela vsa prometna sredstva. Stroji bodo letali poprečno po 160 km na uro." O sedanjih sistemih je menil, da so njihovi uspehi odvisni večinoma od spretnosti zrakoplovcev, kar je hiba, ker zrakoplov mora biti neodvisen od te spretnosti in vremena. Pripravljeni bodimo, da slišimo nekega dne o iznajdbi, ki ustvari iz same igrače (in do danes so vsi zrakoplovi le igrače) moderno prometno sredstvo. Ko pridemo tako daleč, potem bo zrakoplov v dobah vojn najstrašnejša moč, katere ne premore nihče." Muha, najnevarnejša žival. Premišljevanje nekega amerik. lista v dnevih kislih kumar: V primeri z muho so kače klopotače, katerih pik umori človeka v eni minuti in pa tiger prav nedolžne živali. Pomisliti je treba ~amo, : blemov se je celih pet let trudil nr kemik, da bi iznašel sredstvo za stranitev dlačic in kocinic iz on' ' lov telesa, kjer so te popolnoma br ^ potrebe. Do sedaj, kakor znano, 5 že eksistirala taka in podobna stva, a bila so vedno več ali manj s ljiva koži. Po dolgem raziskava^ se je možu v zvezi z nekim imen1 ^ londonskim ženskim zdravnikom > darle posrečilo, dobiti v StrancijU^' trebno snov, ki bi odgovarjala za vam. Preparat se je takoj javno izkusilo, v kraljevi bolnišnici z boljšim uspehom. Na Angleškem je takoj organizirala družba z ve ^ kapitalom, ki hoče novo iznajo koristiti. Preparat obstoji iz b 1100 Zakladi premoga. Vsako leto porabijo na svetu do milijonov ton rujavega in črnega^^ moga. Če izračunimo, koliko P f ga ima ta ali ona država, se da J0^ toliko sklepati na trajnost z* * je seveda če ostane konsum tak ka^ zdaj. Nemčija bi imela preffl°= za 3000 let, Anglija za 700, ostala^ ^ ropa za 900, Severna Amerika P ^ 1700 let. . Ostali svet se odtegP pra-šim računom. A morebiti pa "" strana Kitajska največ tega crneg manta. Srbeči opahki9 Severn's ^ kakor srbečica, kraste, lišaj, oblotočnik, J» brsljansko zastrupljenje, srab, slani tok, Jfc luskine, prišč in mozolji zahtevajo nadeja vanje tešilnega mazila. it I _ I Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni) prežene bolečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno milo) okrajšalo čas zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo bolne dele v čistem stanu. Čltajto viSo naznanjeno pismo in so prepričajte. Cena Sevcrovcga Mazila zoper kotne bolezni je 60c Cena Severovega Zdravilnega mila je 2Sc Opahki so izgini "Naznanjam VaitU.^ Severovo Mazilo »oP«*£. ne bolezni i zborni 1pr> 0. vek zoper razne kolct o. pahke. To govorim P MoJ sobnem opazovanju- , sin je imel op^bk« ^ eno leto. yedof* čuni so postajal > večji toda "if '""^gpiS , galo. Cllal em v Cf">r 1 o Severovem M « kožne bolezni ter se fi poskusil i» J0 Irabilitr! kovalo. KosmoftraM^., lončke, so opaMi"«1" Albert Skraba f ' 141 Walnut s1 ni ........ Bluglwn"uU Sv V- Severa's Tab-La* i ki tr" bi morali ™bitlJ8 ,'ii en»" pijo vsled zapek« »»j-g,o kil. ncprllik. S '^otro" slndkorno odvajalo« ko in odrasle. *-"• cen«"* Hllil!"1' . or Cena 10 iu 25 Ka.lar knpujete vprašajte lekarn^ „,• Jib od nas. £ W. F. Severa Co., c.d»r I Iz malega raste veli Resničnost tega pregovora je ncovrgljiva. Ako želite ime starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po s 3%—tri od sto—3% ali P3 8e^n0 a** » ^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to aH °se . p0d a Naša banka J i pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne, nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The t Joliet Natio" j Bank j JOLIET, J K.PH.1-SS.0C j t AMERIKANSKI SLOVENEC. 28. MAJA 1915. KRANJSKO ■PPPHHHM-J — Za vojne kurate v rezervi so imenovani za čas vojnega stanja sledeči gospodje: Kandut Ciril, Mente Konrad -Stih Josip, Bulovec Josip, Cankar fdor, Hiti Franc, Poje Josip, Pau-!lc Peter, Rop Franc, Barbič Mihael ,Bazmk Ivan. Vpoklicani pa so sle-vojni kurati: gg. Brvar Ignacij, resar Ivan in Dejak Alojzij. — Brat barona Žveglja umrl. Iz i poročajo: Martin Žvegelj, vulgo f-aioh brat rajnega barona Sclnvegel-na je 6. apr. umrl. Z ranjkim je zve-, P°'stoletna trgovska zgodovina v «iem radovljiškem okraju. Pričel je ®a'"n' krošnjaril po sejmih ter si P ictobil veliko premoženje. Sinovi jegovi so v raznih visokih službah. "— V Šmihelu pri Novem mestu je jj~?a e-.šolska sestra Krescentia Pri-oz- Bila je izvrstna vrtnarica. ,Lastno pekarno otvori mesto odri • I"4 V kratkem> da se bo pekel in „H Ja., kruh mestnim prebivalcem v fe a"Jlh hudih dneh. Če bo potreba, u lih °riJ0 tudi filijalke na raznih de- liCSta- Pekel se bode kruh po ve" bre ! z ozirom na krušne izkaznice, . se kruh sploh ne bo mo- ?el d°b»i v mestu. sluT0dlikovan je bil z vojaškim za-kor?'m kHžcem 3- vrste z vojno de-k aC1J0.st°tnik Franc Globočnik, zet ercijalnega svetnika in poslanca t- i ovseta. Kako je bil ujet urednik g. Franc 47 e?lav- Podčastnik III. stotnije, služili Franc Ritter- Prf kateri je w, i nčev" urednik Franc Ter-wjJ narednik je pisal gospej Tr-šanie dece P'smo: Na Vaše vpra-Van, ° naredn'ku Francu Terseglavu da dobite od njega Od. y • CeZ nekaj tednov poročilo, riš, senSega moža> ki je bil zvest tova-Vi'us Se le težko ločil in upam, da lil) Z(, a po Poti, ki jo je zdaj nasto-«iei>v, .avega in srečnega vrne zopet je8ovi rodbini. kranj,? "sodi okrajnega komisarja "eka r elne vlade dr. Karola Bi-V^PollerVne-ga P°r°čnika v Jelačiče-v },{ . u' Piše komisarjevim staršem med? P.raP°rščak Jožef Urban-l>ila . , . rngun: Z vašim sinom sva v Rje]ii(lnJ'c skupaj dne 6. septembra Vse g0"''. 'Povedoval mi je, kaj da TAdei j'"6 v Ljubljani o njem, da je "os tJ° četaši odrezali ušesa "ideia p takrat se nisva več . 01zvedoval sem, kaj da se je Čul sem tri govorice if0,?10 Ž "jim. // se p„ sem tri govorice, Je bil ran"6 "Jemaj°- Po P''vi govorici a mu n,e" P.ri Drini, šrapnelova kro--asi raniJe baje Predrla obe lici, a je, s se kljub prepovedi prept-'-"oti s no.m čez Drino in nastopil 3 zdaj si 'aznik»- Do tu je vse res; tw • eue vojne fantazije. Eni pri- :'0Vedujeir rJne fantazije. Eni { !!a ie tudi - se je čoln potopil in ' *ik m; : 1 Vas sin utonil. Neki deset- . mi je Mn "ton.............. J,e PHšel ^Vp°vedoval v bolnišnici, Ha rUga kro!rt SIn iez Drino, kjer ga je ^ vrnil v n zadela v Prsi. Ko sem čju i!a nskeni deželi,osodnem « ne I avl PodlaKi cesarske naredbe i. zvii„,KUs.ta 19H radi neopravičeni, ,PŠei,ici nKc 4 CCn krompirju, moki t zapor, °JCnih v<=č oseb na ob-Dl1 neki Ju denarne kazni. Tako j> radf nk0^ski mojster v litijskem i>n na 50 k ! ,aževa"ja kruha obso-Oa ' dva nn ozironi dva dni za-T- iz -tega okraja •Mm, sta jo h;, e" radi Previsoke ce-' vli mu niok zahtevala za pšenico. Ljubljani se je ra- ianla 8loba 20^CCmenovc moke na-; z zapff K oziroma 20 dnevni % več miek 0m v Wlo kaznovanih 4, *e«e ceariC> ki so zahtevale ne- se K0(liščili I V3 mIeko" Na okraj' 'trot;? vršil0\^anju in Skofji Loki .^Cl^oS kiazenskih ,razprav letu i« kromnir 0 svoj doma pri m poP,.r Prodajali po novem ^tsodiVi5pdo2OKstot. Skofje-^ni Sdilo t'; d0s,ci iz i^ega vzroka !$0 i1 e'>fga jI Posestnike iz Gornje fr,.^ globe L,- tec na 10« oziroma Pa na*i • -na odn°sni zapor. Ula neon aS,.t.1' da neverjetno in e0prav,ceno visokih cen krompirju, fižolu, živini in prešičem niso toliko krivi kmetje marveč v prvi vrsti prekupčevalci, ki so kupovali za izvoz ter so drug drugega prehitevali z zvišanjem nakupnih cen, samo da so dobili blago. — Proti mnogim teh predprodajalcev se je že uvedla preiskava, proti nekaterim pa je že dvignjena obtožba državnega pravdništva. Enega preprodajalca iz Godešič je deželno sodišče že obsodilo na osem dni strogega, poostrenega zapora in vrhu tega na 200 K globe. Proti razsodbi se je obtoženec pritožil, a tudi državni pravdnik je vložil vzklic radi prenizko odmerjene kazni. — Strelne vaje. V nedeljo 18. apr. je nadziral strelne vaje c. kr. prostovoljnih strelcev Nj. ekscelenca fml. Kučera, ki je obdaroval štiri najboljše strelce. — Kako v Ljubljani ravnajo z' dru-gorodnimi ranjenci. Tržaška "Edinost" poroča: Prišel je v naše uredništvo gospod, tržaški Italijan, ki nam je povedal, da je od svojega sina, ki se kot ranjenec nahaja v Ljubljani, prejel pismo s prošnjo, naj bi šel k "Piccolu", da bi tamkaj objavil njegovo pismo. Oče je šel k "Piccolu", a tam so ga zavrnili. Sin mu je pisal potem drugo pismo, ki ga na očetovo in sinovo željo pfiobčujemo v slovenskem prevodu. Pismo se glasi: "Zdi se, kakor da smo v kakem hotelu. Ničesar ne manjka, kar si poželi bolnik, da še več, že v drugo se je zgodilo, da je prišla spoštovana rodbina Poše-va pome,v bolnišnico in me z tozadevnim dovoljenjem z avtomobilom odpeljala na dom, kjer ravnajo z menoj kakor s sinom ali prijateljem, samo da z gospodično govorim italijanski. In tako ravnajo tudi z drugimi, kar je razvidno iz priložene fotografije. (Slika kaže pisca pisma in še enega vojaka v krogu rodbine. — Op. ured.) Ker sam ne znam slovenski, bi se rad zahvalil po kakem slovenskem listu vsem našim dobrotnikom, posebno pa zgoraj imenovani častiti rodbini, v imenu vseh svojih tovarišev, ki se nahajamo tu. Zahvaljujem se tudi listu, ki priobči te moje vrstice. — Giovanni Veni, rezefvna bolnišnica v obrtni šoli v Ljubljani. — Čudno, da "Piccolo" celo v sedanjih časih nima prostora za take izraze italijanske hvaležnosti napram dobrim slovenskim srcem! — Od.naše v Przemyslu zajete armade se je že oglasil iz ruskega ujetništva četovodja Aleksander Ličan iz Ilirske Bistrice, brat mons. dr. Jos. Ličana. profesorja bogoslovja v Gorici. Pismo je datirano iz Moskve dne 3. aprila t. 1. Med drugim piše: Mi gremo v ujetništvo v Penzo. Več takoj, ko pridemo na mesto. Ako Bog da, se po vojski zopet srečno vidimo! — Iz seznama izgub št. 159. Praporščak Glantschnig Emil, 4. dom. p., 6. stot., Pliberk, mrtev (21,—31. jan. 1915); nadporočnik Grabner Silvester, 8. lov. bat., 4. stot., ujet; nadporočnik Intihar Miroslav, 71. pp.,1 5. stot. Oblo-ke, ranjen; kadet Safron Gvido, 4. dom. p., 4. stot., ranjen; praporščak Žgur Ivan, 4. doip. p., 1. nad. stot., Podgora, mrtev (24. dec. 1914). — Iz seznama izgub št. 162. Lovec Prinčič Ludovik, 8. lov. bat., 3. stot., ujet; Sekol Alojzij, 8. lov. bat., 3. stot., ranjen; Srebernig Andrej, 8. lov. bat., 4. stot., ranjen; Umek Viktor, 8. lov. bat., 4. stot., ranjen. —Iz ruskega ujetništva je pisal stotnik Karel Grebene, poveljnik zrako-plovnega oddelka š!t. 3 v Przemyslu, ki je hotel iz trdnjave odpluti proti Karpatom, a neugoden veter je povzročil, da so ga Rusi ujeli. — Iz seznama izgub št. 169. Praporščak Cibej Josip, 4. bos. here, p., ranjen; kadetni aspirant Gorjup Viljem, 4. bos. here, p., Trst, ranjen; stotnik Kobelnigg Emilijan, 4. bos. here, p., ranjen; poročnik Novakovič Robert, 5. dom. p., Trst., ujet; praporščak Skalnik Robert, 27. dom. p., ujet; Fabris Leopold, 20. lov. bat., 4. stot., mrtev (26. marca 1915); Hrovatin Josip, 20. lovski bat., 2. stot., Jablanica, mrtev (26. do 27. marca 1915); Jesih Matija, nad. stražmojster, 12. dež. o-rožniško poveljstvo v Ljubljani, 2. oddelek, ujet na Ruskem; Jugovac En-gelberet, 20. lov. bat., 1. stot., ranjen; Kocjančič Iv., Trst, ujet v Srbiji; Ko-vačič Benedikt, 20. lov. bat., Komen, ranjen; Legvart Karel, 20. lov. bat., 2. stot., Šmarje, mrtev (26. marca 1915); Lukofnjak Blaž, 20. lov. bat., 1. stot., ranjen; Oprešnik Mihael, 20. lov. bat., 2. fitot., Planinska vas, ranjen; Pentc Josip, 20. lov. bat., 2. stot., mrtev (27. do 27. mti r ca 1915); Rak Franc, 20. lov. bat., 8. stot., mrtev (26. do 27. marca 1915); Skerlič Ivan, 20. lov. bat. 1. stot., ranjen; Skorc Iv., 26. črnovoj. pp., 14. stot., iz brežiškega okraja, mrtev (16. februarja 1915); Štruc Jakob, 20. lov. bat., 2. stot., Slovenjigradec, mrtev (26. do 27. marca 1915); Terbin Alojzij, 20. lov. bat., 1. st., ranjen; Velušček Mihael, 20. lov. bat., 1. stot., mrtev 26. marca 1915); Vouk Anton 20. lov. bat., 1. istot., mrtev (26. marca 1915); Ziberna Alojzij, 20. lov. bat., r. St., Povir, mrtev (26. do 27. marca); Zmajšek Anton, 20. lov. bat., 2. stot., brežiški okraj, mrtev (26. do 27. mar- ca 1915); Zobec Josip, 20. lov. bat., 2. stot., ranjen. — Odlikovan je bil z železnim križem II. razreda četovodja Viktor O-blak, doma iz Rožne doline pri Ljubljani. — Umrli so v Ljubljani: Katarina Ferlan. mizarjeva vdova, 79 let. — Ivana Križaj, posestnikova hči, 21 let. ■— Martina Milavec, hči uradnega sluge, 7 mesecev. — Leopoldina Križa, gostja, 48 let. — Andrej Kosec, bivši drvar, mestni ubožec, 50 let. — Umrl je dne 6. apr. na Dunaju generalni nadzornik avstrijskih železnic Hans pl. Zhuber, rojen Ljubljančan. — Umrli so v Ljubljani: Ana Turk, bivša postrežnica, 71 let. — Jurij To-massini, črnovojnik-novinec 97. peš-polka. — Karel Duerfeld, delavec, 59 let. — Terezija Koman, šivilja, 43 let. — Ivan Kostka, tovarniški delovodja, 39 let. — Anton Dobnikar, tobačni delavec, 30 let. — Alojzij Rome, delavec, 72 let. — Umrli so v Ljubljani: Mihael Babnik, posestnik, 42 let. — Marija Remškar, posestnikova hči, 40 let. — Mihael Šraj, bivši posestnik, 78 let. — Marija Thomann, sodnega pravdnika vdova, 81 let. — Janez Matoš, bivši premogar, 37 let. — Umrl je dne 1. maja t. 1. v Škofji Loki učitelj Janko Pianecki po kratki bolezni za pljučnico. — Umrl je v Budanjah pri Vipavi g. Ivan Curk, bratranec stavbnega podjetnika Matka Curk v Tržiču. Ves čas, odkar je šel g. podjetnik v vojsko, ga je spretno nadomestoval pri gradbi "Našega doma" v Tržiču, kjer je najbrže tudi staknil bolezen. — Predrzni tatovi. V gradu Oto-cac pri Št. Petru pri Novem mestu so nepoznani predrzneži ukradli' prašiča, ga pred svinjakom zaklali in odnesli. Istočasno so si privoščili tudi 15 kokoši. Sumijo cigane;. Smo pač v voj-skinem času. pp., 6. stot., ranjen in ujet. Je bil o-značen za mrtvega. — Mestna občina v Beljaku je dobila pred kratkim 40,000 kg moke, katero bode poprodala revnejšim strankam, ki se niso mogle z njo pravočasno preskrbeti, po zmernih cenah. — Uspešno delo naše obmejne policije. Celovške "Freie Stimmen" pišejo iz Pontabelja: Zadnji čase se je posrečilo naši previdni obmejni straži, da je prijela več sumljivih oseb, ki so jih izročili večinoma vojaškemu sodišču. Med drugim so prijeli nekega vojaškega odvetnika, ki je potoval z napačnim potnim listom. Po spretnem zaslišavanju so mu dokazali krivdo in ga izročili sodišču. Drugi slučaji tičejo zopet osebe, ki jih zasleduje sodnija in vojaške begunce. Delovanje zasluži priznanje tembolje, ker se mora le kratko časa porabiti za pregled in ker se mora gledati na to, da niso prizadeti nedolžni. — Umrl je v Celovcu 311etni ože-njeni podlovec lovskega bataljona št. 8 Peter Kolarič iz Vurberga pri Ptuju. Pri skušnji. Šolski inšpektor je dal nekemu učen cu to nalogo: "Tvoja mati vzamejo kokošim vsak dan po deset jajc; koliko jih dobijo v šestih tednih?" In učenec odgovori: "Nimam več matere, ker so mi umrli." ^velTkaponudbaI WSprednji del i»v«l»2IRAd»«ret brej oglas« v iunilUJi^ A 't I Je Mdaj vsak vreden % centa v PRIMORSKO. 7 J ŠTAJARSKO — Odlikovanje. Nemški cesar je podelil polkovniku Wurji, poveljniku 29. domobranskega pešpolka, železni križ drugega razreda. Polkovnik VVur-ja je Štajerc in je delj časa služil pri našem 17. pešpolku in 27. domobranskem polku. — Na Ogrskem bel, v Avstriji črn kruh. Od Sv. Lovrenca na Drav. polju se piše: Časniki so poročali, kako je na Ogrskem v izobilju pšeničnega kruha, tam še vedno dobijo kifelce itd., mi pa ometamo koruzni kruh, M je bil zapovedan tudi za praznike. Mi pa smo ravno takrat gledali korist dualizma v luči belega madžarskega krijha. Tukaj je, kakor znano, že mesec dni en bataljon ogrskih honvedov. Za praznike (in tudi pozneje) so jih prišle obiskat njihove ž«ne ter prinesle seboj mogočne zaloge krasnega, pedenj visokega pšeničnega in rženega kruha, bidrov, potic itd. Čudile so se, ko so slišale, da je kaj takega pri nas prepovedano. Čudili smo se tudi mi ter si mislilj: Kdor prej pride, prej in več melje! — Po vojnem pravu ustreljen. "Gra-ška "Tagespost" poroča: V Dubrovniku so nabili sledeči razglas: Vazo Milišič, rojen v Gacki, okraj Trebinje v Hercegovini, pristojen v Dobrovnik, okraj Dobrovnik v Dalmaciji, 31 let star, trgovec v Dobrovniku, je poizkušal, dne 3. aprila t. 1. v razgovoru z drugimi osebami nahujskati proti e-notni zvezi monarhije in proti oborož-ni sili na zaničevanje in na sovraštvo in je bil zato po prekem sodu deželno-brambnega sodišča c. in kr. trdnjav^ skega in vojilo pristaniškega sodišča v Ercegnovem dne 9. aprila 1915 obsojen na smrt. Razsodba se je izvedla dne 10. aprila 1915. Deželno bram-bovSko sodišče c. in kr. trdnjavskega poveljstva in vojnega pristanišča v Ercegnovem. —Župnik Fr. Muršič oproščen. Dne 28. aprila se je vršila v Mariboru pred vojaškim sodiščem sklepna obravnava zoper č. g. Franca Muršiča, župnika v Fracu pri Marjboru. Obravnava je trajala od 9. ure 'dopoldne do tri četrt na 8. uro zvečer. Župnik Muršič je bil oproščen. Zagovarjal ga je g. dr. Vladislav Pegan iz Ljubljane. — Iz seznama izgub št. 166. Poročnik Dostal Viktor, 91. pp., ujet; stotnik Kaušek Miroslav, 29. dom. pp., 3. stot., mrtev (28.-1.—3.-2. 1915). — Bo-hinec Franc, 87. pp., 10. stot., ujet; Jurkovič Josip, 87. pp., 3. nad. stot., Armeško, ujet; Kunej Franc, 87. pp., 7. stot., ujet; Mraz Franc, 87. pp., 4. nad. stot., Št. Rupert, ujet; Novak Ivan, 87. pp., 5. stot., ujet; Pavlič Fr., 87. pp., 4. nad. stot., Blanca, ujet; Pleš-nik Florijan, 87. pp., 11. stot., ujet; Plevnik Peter, 87. pp., 3. maršstot., ujet; Pentel Peter, 87. pp., 16. stot., ujet; Pratnemer Ivan, 87. pp., U. stot., ujet; Srebotnik Franc, 87. pp., 1. nad. stot., Škale, ujet; Viher Martin, 87. pp. 3. stot., ujet; Volovšek Jakob, 87. pt>., 9. stot., Nova Štifta, ujet; Žužej Florijan, 87. pp., 7. stot., ujet, —Popravki/k seznamom izgub. Peč-nik Mirko, 87. pp., 9. stot., ranjen in ujet. Poročnik Mueller Dragomir, 20. lov. bat., 2. istot., ujet. Je bil označen za mrtvega. Janežič Josip, 87. — Semeniški profesor dr. Jakob Brumat v Gorici je imenovan za papeževega hišnega prelata. — Prof. Matko Mandič smrtno nevarno bolan. Iz Trsta z dne 20. apr. se poroča, da je smrtno nevarno obolel drž. in dež. poslanec prof. Matko Mandič. Vsak čas se pričakuje katastrofe. Prejel je sv. zakramente za umirajoče. Zdravniki so ga poizkušali rešiti, a brez uspeha. Izguba profesorja Mandiča bo za celi hrvatsko-slovenski narod v Istri zelo velika. Ko je še bil pri zavesti, je izrekel besede, ki so mu bile tudi zadnje: "Žal mi je, ker sedaj umiram, ne da bi videl usodo svojega dragega ljudstva v Istri." — Deček zgorel med bojno igro. Iz Trsta poročajo, da so se dečki na nekem travniku igrali vojsko in so zažgali ogenj. En deček se je preveč približal ognju in se mu je vnela obleka. Tovariši so zbežali, ne da bi mu bili pomagali. — Nevžiten kruh. "Edinost" poroča, da nekateri peki v Trstu prodajajo kruh, v katerem se dobe kosi gnilega krompirja. — Smrt učitelja. Iz Sežane poročajo, da je umrl učitelj Josip Mahor-čič. Zadnji čas je služboval v Dutov-ljah. — V ruskem ujetništvu sta pravnik J. Furlani, rodom iz Dekanov, in Fran Vatovec, trgovec z oljem v Trstu. — V Budimpešti je umrl za vnetjem možgan naš rojak Andrej Obid z Jesenic na Cerkljanskem. P ADDOCK'S HARMACY 101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL Chicago tel. 1203. Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil. £ Ti pno« MIHI U fcmtn m*. j^POwM^^NewYo^Gjy Mlinar FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebaik, 9251 E. 92 St., S. Chicago, III Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme. IN TRGOVEC. JOHN PUBENTZ 203-205 Division St., Joliet, III PRODAJE SENO, SLAMO, ŽITO, PIČO ZA PERUTNINO. Zmelje žito, kakor naročite. Prodaje Rubber Roofing, ki je pripravljeno za kritje hlevov in kurjakov. City Express Transfer za selitev s automobili. Hitra postrežba. Phone 2736 ali 3932-J. 40t4 — Umrl je v Jaški dr. Gustav Gaj, izdajatelj špiritističnega glasila "Novo Sunce". — Kolera v Zagrebu. V Zagrebu so dognali, da je neki vojak obolel na azijski koleri. —-. Zveza srbskih kmečkih zadrug za Bosno in Hercegovino je razpušče-na, kakor poroča "Bosnische Post.' V motivaciji pravi vlada, da delovanje "Zveze" ne odgovarja javnim interesom. — Hrvati iz banovine morajo znati mažarsko, ako hočejo biti sprejeti v dunajsko konzularno akademijo. Tako se glase najnovejši predpisi ravnateljstva te akademije. — Umrl je v Novem dr. Rok Mrz Ijak, dvorni svetnik in predsednik o-krajnega sodišča v Sarajevu v pokoju. —: Finančna pogodba med Hrvatsko in Ogrsko je bila po peštanskem parlamentu podaljšana do 30. junija 1916. Za dovoljenje Hrvatske nobeden niti ne vpraša. — Skliče se hrvatski sabor, tako poročajo hrvatski listi, in sicer po zaključku ogrsko-hrvatskega parlamenta v Budimpešti. Skliče se najbrže v prvi polovici meseca junija. — Samoumor majorjeve soproge. Zagreb, koresp. poroča 30. apr., da se je prejšnji dan popoldne v Samoboru ustrelila gospa Otilija Milosavljevič, soproga orožniškega majorja in hči nedavno umrlega podmaršala Korvina. Splošno se sodi, da je izvršila samo-ujnor v hipni duševni zmedenosti. — Samoumor žene častnika. Iz Sarajeva poročajo o kaj tragičnem slučaju. Neka mlada žena, obveščena o junaški smrti svojega moža, rezervnega poročnika, je vzela večjo množino sublimata in položila sliko svojega moža na desno stran prsi ter se potem ustrelila iz revolverja proti srcu. Krogla je prebila sliko in telo mlade žene. Rana je smrtna. Moz pa ni mrtev, ampak ujet. — Nova delniška družba za izdelovanje podmorskih čolnov se je ustanovila na Reki. Temeljna glavnica znaša 400,000 K. pokroviteljstvo je prevzela tvrdka Whitehead & Comp. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenškega papirja po nizkih cenah. C hi. Phone 376.1/ N. W. 92T. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. N. W. telefon 556 J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. Ni bruha istega okusa. Ga ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SRED-STTA in pazimo, da ga spečemo ravno prav. BiitterKrasl KRUH—5 c hleb. Fokusite ga — ni boljšega »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»■■I S m s m COMMERCIAL: TRUST & HANK i SAVINGS i]OF JOLIETi 3 » SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE, s s Sfi m s l URADNIKI E. J. MURPHY, predsednik THEO. R. GERLACH, podpredsednik. JOHN T. CLYNE.ke.ir. NADZORNIKI: Herman C. L. Stoli James R. Bentley Carl Oesterie Charles McKenna Edward R. Daley Theodore R.Gerlack William Stern John T. Clyne E.J. Murphy ^»»»»MSKSifiiffKKKIIiifiMSifiKMKMillir Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem I. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON. Vložen denar obrestujo po 41 % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KO*. TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKJK IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAH-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL* NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doM Vaš denar. 430 STRANI OBSEGA VeliKi Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljeaec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V, J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki"' ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. • Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered aS> second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 30. maja Nedelja Sv. Trojica. Pondel^ek Angelja. 31. 1. 2. 3. 4. 5. j un. Torek Sreda Četrtek Petek-Sobota Juvenci, muč. , Erazem, škof, m. Sv. Rešnje Telo. Quirinus. Bonifacij, škof. I CERKVENI GOVOR ZA PRAZNIK PRESVETE TROJICE. Spisal škof Anton Martin Slomšek. O presveti Trojici. Pojdite in učite vse narode, in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Mat. 28, 19. ■ 1. Tri najimenitnejše godove sv. mati katol. cerkev vsako leto obhaja. Božič v spomin Boga Očeta, ki je svet tolikanj ljubil, da je svojega jedinoro-jenega Sina dal itd. (Jan. 3, 16); veli-konoč obhaja v spomin Jezusa božjega Sina, ki je ljubezni do nas svoje življenje daroval; in svete binkoštne praznike v spomin sv. Duha, ki nas je posvetil otroke Očeta nebeškega, brate in sestre Jezusa Kristusa, in tem-peljne sv. Duha. 2. Trikrat častiti spomin pa današnjo nedeljo obhaja presvete Trojice, povzevši vse tri skrivnosti neskončnega božjega bitja in zveličanja našega, od katerih je ukazal Jezus vse narode učiti in na nje krstiti, rekoč: "Pojdite, učite" itd. 3. "O visokost bogastva božje modrosti in znanja" itd. (Rim. 11, 33). Na ravno to presveto Trojico smo tudi mi krščeni, zaobljubljeni po krstni obljubi, dolžni jo spoznavati, hvaliti in moliti. Premislimo torej danes po nauku naše sv. vere tri reči: f. Kdo je presveta Trojica? i II. Kaj je presveta Trojica nam storila? 111. Kaj smo mi presveti Trojici dolžni? Slava Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu! itd. I. Kdo je presveta Trojica? 1. Na to veliko vprašanje odgovoriti je hodil sv. Avguštin po bregu nezmernega morja. Ako pa ravno ne zapopademo, lahko verujemo, kar je nam je isam Bog Sin razodel. Eden sam Bog, pa tri osebe, to je presveta Trojica. Bog Oče je sam od sebe vekomaj; Bog Sin je rojen, iz Boga Očeta vekomaj; Bog sv. Duh izhaja od Boga Očeta in Sina vekomaj "Tri so, in ti trije so jedno" (I. Joan. S, 7.) 2. Vsaka oseba v presveti Trojici je Bog, pa' niso trije bogovi, ampak jeden sam. Vsaka oseba je jednako vsemogočna, neskončna, večna, pa ven dar niso trije večni, neskončni, vsemogočni, ampak jeden sam Bog. Ka- koršen Oče, takošen sin, tak je Bog sv. Duh. 3. Da so pa ravno vse tri božje osebe po vsem jednake, se pa tudi tako razločijo, da je prva oseba Bog Oče, druga Bog Sin, tretja Bog sv. Duh, ter jih ne smemo zamenjžti. Bog Sin je sicer rojen iz Očeta, Bog sv. Duh izhaja iz Očeta in Sina; pa vendar Bog Oče ni bil poprej, kakor Bog Sin ne poprej, kakor Bog sv. Duh, ne sv. Duh poznej, kakor Bog Oče in Bog Sin. Vse tri božje osebe so jednega bitja, jedne nature; vsa'kej spada jednaka božja čast. Nad to prečudno skrivnostjo človeški um struTi, pa verno v prahu svoje nizkosti moli: "Svet, svet, itd. Slava Bogu Očetu" itd. Kakor prečudna je skrivnost, tako ljubeznjiva in nadepolna je za nas, ako premislimo: II. Kaj je presveta Trojica storila, da nas bi izveličala? 1. "V začetku je stvaril Bog tlebo se zavezali vse žive dni presveti Trojici služiti, njo moliti in hvaliti. Ponovimo svojo krstno obljubo pogosto, dopolnimo jo zvesto; tudi trojno jedi-ni Bog hoče dopolniti vse, kar nam je obljubil. Veselo bomo nekdaj s Se-rafiini in Kerubimi prepevali trikrat: Svet, svet, svet si Gospod Bog Sabaot, itd. Amen. MIR VAM BODI.. . Sv. Oče Ameriki. Ljubljanski "Slovenec" z dne 12. aprila je prinesel sledeči uvodnik: Včeraj je brala sv. cerkev evangelij, v katerem prinaša naš Zveličar svojim učencem ta velikonočni pozdrav: ''Mir vam bodi!" Včerajšnja nedelja nam je prinesla iz Amerike tak evangelij: Sv. Oče Benedikt XV. namestnik Kra- lja miru na zemlji, kliče Ameriko, naj in zemljo, poslednjič je stvaril človeka, j začne posredovati za mir v Evropi, po svoji podobi" (I. Mojz. 1). Za ve-1 Znamenit je ta glas, tako resen, tako nec stvarjenja, gospodarja vseh stvarij prisrčen, da ga niti Amerika niti Ev-ga je postavil. "Kaj je'človek, malo r°Pa ne bo niogla preslišati. Sv. Oče pod angele si ga ponižal, postavil črez ' g^di trnjevo pot človeštva ;že več čas dela svojih rok" (Ps. 8, 5—9). In kdo je to storil? Bog Oče, prva oseba v presveti Trojifci; on stvarnik vsemogočni; pa tudi naš ohranjevalec, naš ljubi Oče. Ni zavrgel človeka po grehu, kakor prevzetne angele, temveč mu je obljubil Odrešenika. Ni potopil ves rod, ampak ga je po Noetu ohranil. Ni zapustil človeštva, dasiravno ga je ono sploh pozabilo, temuč je pošiljal 4000 let očakov in prerokov ljudi učit, svarit in na prihod obljubljenega odrešenika pripravljat. In kakor ga je poslal, ga je vsemu svetu oznanil: Ta je moj ljubeznjivi Sin; njega poslušajte" (Mat. 3, 17. 17, 5). Vse to nas pa tudi Jezus, Sin božji moliti uči: "Oče naš, kateri si v nebesih" itd. Tudi las ne pade v naše glave brez vedenja Očeta. 2. Zgubljen je bil človek po prvem grehu. Nobena stvar, ne človek, ne angel ni premogel človeka odrešiti: Prikazala se je dobrota in prijaznost Boga, našega zveličarja" (Tit. 3, 4.) Velikokrat in pomnogih potih je Bog z našimi očeti govoril, zadnjič pa po svojem Sinu" itd. (Hebr. 1, 1). Nas odrešiti je človeško naturo na se vzel, kakor dete v jaslicah jokal, trpel žejo in glad, poslednjič celo na križu svojo, kri prelil v odpuščanje grehov. Postal je človek, naj bi mi otroci božji bili; v to solzno dolino se je ponižal, nas v nebesa povišati. Zapustivši svet postavi presveto rešnje Telo, in v zakramentu altarja pri nas ostane, do konca sveta. Prav govori sv. Pavel: "Če kdo ne ljubi Gospoda našega Jezusa Kristusa, naj bo preklet" (I. Kor. I6r 22). 3. Kar je nam Kristus zaslužil,, nami Bog sv. Duh deli: posvečujočo- milost božjo, brez koje ne moremo zveličani biti (I. Kor. 6, 11). Sv. Duh nas posvečuje po vseh sv. zakramentih, on nas razsveti in uči (Joan. X6, 12—14,. 26); nas očisti grehov, nas tolaži, in za dobro budi, nas v dobrem potrjuje, nas posveti otroke božje in pri nas biva (Gal. 4, 6. Ivan. 14, 17). Oh, kako rečni smo, da sama presveta Trojica za nas toliko sjerbi in stori. "Kdof mene ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče ga bo ljubil, ter bomo k njemu prišli, in pri njem prebivali" (Joan. 14, 23). Zato smo se pa tudi pri sv. krstu presveti Trojici veličastno zaobljubili. III. Kaj smo mi presveti Trojici dolžni? Ni stvari tako revne na svetu, kakor novorojen človek na telesu, na duši. Pa tudi za nobedno stvar Bog toliko ne skrbi, kakor za novorojeno dete. Za svojega otroka ga vzame, za dediča nebeškega kraljestva. Kaj pa Bog od njega za vse to tirja? Spolnjevanje krstnih obljub, koje po svojih botrih stori. 1. Se odpove hudiču, vsemu njegovemu dejanju, in napuhu. Bili smo sužnji hudičevi, postali otroci božji; ne daj Bog! se povrniti v njegovo suž-nost, v pregreho. Hudičevo dejanje je zapeljevanje; kdor pohujšanje daja, hudemu pomaga. Prevzetnost je hudiča poglavitna pregreha, nepokorščina pa druga. Kdor njega posnema,, svojo krstno obljubo prelomi, in presveti Trojici ne služi. 2. Novorojen, krščen človek obljubi, verovati v Boga Očeta, ki je vse ustvaril; v Jezusa Kristusa, ki je za nas rojen bit in je trpel; v sv. Duha. v jedno sveto katoliško cerkev, občestvo svetnikov itd. Ali ne on, ki velk Gospod, Gospod! pojde v nebeško.kraljestvo, marveč kdor dopolni voljo Očeta, ki je v nebesih (Mat. 7, 27). "Vera brez dobrih del je mrtva" (Jak. 2, 26). 3. Dolžni smo vero, kojo- smo pri sv. krstu obljubili, v dejanju skazati V imentt presvete Trojice vse začeti in končati, se pokrižaje zjutraj, zvečer, pred jedjo, po jedi. Vsako pokrižanje bodi ponovljenje krstnih obljub. Spomniti smo se dolžni imenovaje Boga Očeta, da nas je stvaril itd. Nizko glaVo prikloniti, visoko hvalno pesem, rekoč: Slava, čast in hvala Bogu Očetu itd. Spoznanje in češčenje presvete Trojice smo dolžni po svoji moči po svetu širiti, kajti tudi nam velja povelje Kristusovo: "Pojte po vsem svetu" itd. Konec. Visoka, nezapopadljiva je skrivnost presvete Trojice; ne tuhtati, ampak ponižno moliti jo imamo. Pre-ljubeznjiva je njena skrb, milost in dobrota za zveličanje naše; nikdar ne pozabimo, kar nam je storil Bog Oče, Sin in sv. Duh. S krstno obljubo smo vojne in svojega pontifikata; prišel je že precej daleč. Njegova prošnja v Ameriki nam daje prepričanje in upa nje, da bo našel sedaj bolj sprejemljiva srca, kajti vse si želi miru. * * * Na velikonočni ponedeljek je sveti Oče sprejel v avdijenci znanega ame riškega časnikarja Karla v. Wiegand in mu tole rekel: "Pošljite ameriškemu ljudstvu in »-meriškemu časopisju moj pozdrav in blagoslov in sporočite temu plemenitemu ljudstvu mojo edino željo: Delujte neprestano in nesebično za mir, da se čimprej konča to grozno preli vanje krvi in vse njegove grozote. S tem boste napravili veliko delo za Boga, človeštvo in ves svet. Spomin na to vaše dejanje bo neminljiv! Če vaša dežela vse opusti, kar bi moglo podaljšati vojno, v kateri teče kri stotisočih, tedaj lahko Amerika s svojo velikostjo in vplivom posebno veliko pripomore.' Celi svet zre na Ameriko, ali bo začela z delom za mir. Ali bo znalo ameriško ljudstvo razumeti ta ugodni trenutek? Ali bo izpolnilo željo celega sveta? Jaz prosim Boga, da se tako zgodi." Karl v. Wiegand pravi: To je velikonočno sporočilo, ki je sv. Oče v tej znameniti avdijenci naroča ameriškemu ljudstvu. Sv. Oče je nadaljeval: "Molite in delajte neumorno za mir. To je moja velikonočna želja. Moja vsakdanja molitev, ves moj trud je namenjen miru." In ko je sv. Oče govoril te besede, se je lesketala v njegovi očeh vsa njegova dobrota in odkritosrčnost. Papež je končal: "Vse moje upanje na 'skorajšnji mir stavim na ameriško, .ljudstvo in na moč in vpliv, ki ga ima na celem svetu. Pravična, nepristranska in v vseh svojih stremljenjih vedno nevtralna bo Amerika, ko pride pripraven trenutek za mirovna pogajanja, dobila najizdatnejšo podporo od strani sv. Stolice. To sem že sporočil predsedniku po enem njegovih visokih prijatelj«^."' Osebnost sv. Očeta. Wiegand opisuje podrobnosti sprejema in izredni vtis, ki ga je napravila osebnost sv. Očeta nanj. — protestanta: "Benedikt XV. je za svoja leta izredno mladeniški; šteje 60 let, pa pod njegovo, belo čepico je le hialo belih las. Srednje velike postave in njegova zunanjost kaže vsled ascetične bledo-sti in f.iti«rsti obraza neko posebno nežnost. Pa vendar razodeva neko gotovo telesno trdnost velike energije. V njegovih očeh počiva združena moč, katerih živahen izraz mi je dajal odgovor na moja vprašanja prej kakor so mi jih prestavili. Slike, ki jih poznamo, ne kažejo sv. Očeta kakor je v resnici, ker ne morejo naslikati tega poduhovljenja in luči njegovega obraza pri govorjenju. bokem vtisu mogel ta papež biti učitelj velikemu delu naših državnikov in diplomatov. Okoli njegovih ustnic se cesto igra nasmeh; večkrat pa je odgovoril na moja vprašanja z nabranimi obrvmi in z zgovorno gesto rok. Stališče sv. Očeta glede vojne in miru. "Vsi bi radi vedeli, kakšno je stališče sv. Stolice v vprašanjih te vojne iii miru? Stojim na tem stališču, da naj se ta grozna vojna konča in zopet napravi mir, tako hitro kakof je Je mogoče, in da se mora z vsemi moralnimi sredstvi vpliva bojevati zato, da se ga doseže." Nato je sledilo oznanilo, pravi v. Wiegand, kater oimam sporočiti Ameriki. V nadaljnem pogovoru je rekel sv. Oče, da se ne jenja truditi in ničesar ne opusti, da omili grozote in nesrečo vojske. Tukaj v Vatikanu, pravi publicist, je gotovo edino mesto na celem svetu, kjer se stekajo razne hiti človeške in mirovne ljubezni med posameznimi vojujočimi se narodi. Ko mi je papež govoril o grozovitostih in nesreči te vojne, je bil ravnokar pod vtisom vesti, ki so prišle iz bojne fronte na severnem Francoskem. Izvedel sem od druge strani, kar nekoliko o-svetljuje vlogo, ki jo ima sv. Oče med raznimi bojujočimi se državami. Ko je zvedel za grozne dogodke na fronti v severni Francoski, kjer so bili ifirliči tako agromadeni, da so tvorili kar pravi jez trupel, ki je okuževal zrak, tedaj je papež vprašal Nemčijo, ali bi dovolila dvadnevno premirje, da bi se pokopalo mrtve. Takoj na velikonočno nedeljo je nemški cesar odgovoril u-godno, da naj francoska in angleška vlada ukažeti poveljnikom, da pošljejo v nemški glavni stan parlamenterje, ki bi se podrobno dogovorili o pogojih in krajih, kjer naj bi boj dva dni počival. Ravno tako ozredno deluje sv. Oče skupno z drugimi za izmene vojnih in civilnih ujetnikov in stori vse mogoče, da olajša oprostitev in vrnitev civilnih ujetnikov v njihovo domovino. V tem oziru sta se že sporazumeli Nemčija in Rusija. Sv,. Oče in Amerika. Sv. Oče je trdno prepričan, da bi niogla Amerika, ki bodi mirovni posredovalec, to delo v pravem; trenutku začeti z velikim upanjem na' uspeh in je povdarjal, da razun razlogov člove-čanstva, za katero ima ameriško ljudstvo toliko umevanja, naj'se Amerika smatra za upravičeno tudi s stališča svojih lastnih gmotnih interesov krepko nastopiti za mir, ker mora njena trgovina precej trpeti radi vojne. Ko sem papežu omenil, da je vloga nevtralnega mirovnega posredovalca precej nehvaležna, je Nj. Svetost od^ovc-rila, da ne more pritrditi, da bi vloga onega, ki .se trudi za zopetni mir, mogla biti nehvaležna. Ko sem končno« vprašal sv. Očeta, ali bo po njegovem mnenju vojska vzgojila in razvila ver-: ska čustva in večjo versko zavest; je odgovoril, da ima to upanje, da bo to zlo imelo tudi nekaj dobrega za posledico. , * * * Bog daj, da bi Amerika slišala1 ta klic iz Rima. Celi svet bo hvaležen svetemu Očetu in Ameriki za toliko srčno zaželjeni mir. Zveza Katoliških Slovence? i V AMERIKIfč (Slovenian Catholic League) Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127'St. Clair Ave., Cleveland, 0. Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, W Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Ave* Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Df. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I® Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Čeme. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev" ^ Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. RANJENE OČI V VOJSKI. Dvorni svetnik prof. dr. E. Gross je predaval o ranjenih oči v vojski. Med drugim je dejal: Število ranjencev v oči v vojski je v zadnjem desetletju stalno naraščalo. V amerikanski vojski za svobodo je tvorilo ranjenje v oči 3 odstotke vseh poškodb, v nem-ško-francoski vojski 1. 1870. Ie 1 odst., v rusko-japonski vtfjski 2 odst., v balkanski vojski pa še več. V sedanji svetovni vojski opazujemo nadaljno naraščanje. Samo v budimpeštanski univerzni javni kliniki »t. 1. je bilo v prvi polovici sedanje vojske 500 v oči ranjenih; od teh ranjenih vojakov jih je oslepelo 6 odst. na obe očesi, 60 odst. pa na eno oko. Tcje posledica modernega bojevanja. Oči rani in poškoduje večjidel strel. Strel od strani v oko je navadno' smrten. Čelnega strela je navadilo žrtev eno oko ali včasih tudi obe očesi. Če je' ranjeno ene oko in se vname, je nevarnost še za drugo, zato mora- biti neozdravljivo oslepelo oko zaradi zdravega; očesa odstranjeno. Da se take operacije naši vojaki nikdar ne branijo, priča o njih zdravem razunm in junaštvo: Svojčas se je skrbelo za oslepele ljudi s tem,, da so.države zanje gradile azile. Ali oslepeli ljudje se morajo vrniti življenju in delu. In to je povsem mogoče, saj so bili: Fawcett, poštni minister v Gladštonovem kabinetu, Milton, pesnik "Izgubljenega raja'', Avguštin Thierry, zgodovinar, Sauder-son, profesor matematike; Rodenbach, član belgijskega parlamenta — sami slepci. V VAŽNEM TRENOTKU. danjem izvabiti na druga pota, stoj®0 nepremakljivo na avstrijskem dom" ljubnem stališču! Kakor se je držati verskih načel, kakor je treba treba zvest ostati svojemu materinemu Je ziku, tako nam je treba tudi neonttJe' ne zvestobe do cesarja in AvstnJe-Ako hočemo imeti trdna tla po& gami, potem ni dovolj samo zve: stoba Raz Pod tem naslovom poroča ljubljam ski "Slovenec" z dire 30. aprila sledeče: Vsi vemo in čutimo, da stojimo na avstrijskem jugu pred važnimi dogodki. Z ozirom .na ta položaj je načelnik Hrvatsko-slovenskega kluba dr. Korošec zadnjo nedeljo;, dne 25. aprila, v Št. Pavlu pri Preboldu pred slovensko mladino govoril med dragim tudi to-le: Vkljub vsem sovražnikom, ki nas hočejo bodisi s sumničenjem, ogovarjanjem, preganjanjem, bodisi s sladkim prigovarjanjem ali prikritim zba- veri in narodu, ampak tudi državi, ločujmo vlado in državo! Nase st šče napram vladi je lahko razh ■ proti državi mora biti vedno isto: Iišče zvestobe in udanosti. K0,",., bratje in očetje krvavijo na bojiš _ za avstrijskega cesarja in avstnj državo, bilo bi grdo izdajstvo fi hovem čustvovanju, ako bi v "L. govorili in mislili. Da so naše orgj| nizacije bile vedno tudi na domo'J" nem stališču, s tem se je slovenske^ narodu že neizmerno veliko k°ris. Marsikatero zlo, ki bi nas obiskalo, je šlo mimo nas. -t0 daj ne smemo in ne moremo od ^ govoritiv a prišel bo čas, ko bomo , ko tudi to dokazali. . a Toda naša naloga še ni '^fL, Ker je na svetu vse mogoče, m iz . čeno,. da bo sovražnik skušal steg ^ svojo roko tudi po slovenski zem ^ takrat bo nam štajerskim Sloven ^ dana velika naloga, da govorimo P celim' svetom, da je Avstrija edina.v0j žava, v kateri vidimo zasiguran ^ narodni in verski obstoj in da ne ^ ne en Slovenec, ne ena ped zem drugod; nege v državi Habsburz ^ v naši Avstriji. Slovenska m'ao§te. naša pota so bila vedno jasna m P ^ na, zato smo imeli toliko uspehov^ ^ svojih ciljev se ne odmaknemo n ^ ped, tudi v težkih in viharnih časi ^ Slovenski stvari bomo na tej P° . ^ izmerno veliko koristili. Zato več, ako danes- povdarjamo: .1' ji m o ostati katoliki, Slovenci, Avsi Pozor! Mati svoji; za zemtev zre" "Pa ti ni g; profesor nič omeni o nitvi?" _ -jici Hči: "Ko sva korakala ob ^svoj* progi, je pač nameraval napi" srce; konečno se je pa veli* ® ,§il, sa "Pozor!" na križišču tako Pr , da je odjenjal: od svoje namer Naloga časopisja. ICo sem se sv. Očetu zahvalil za iz-nediio* odlikovanje, ki ga je podal meni in ameriškemu časopisju s teni sprejemom, je rekel: "Vesel sem, da mojem sprejeti zastopnika ameriškega Časopisja, katero zelo visoko- cenim in spoštujem in cenim, njegovo moč, da dela dobro. Svetovno časopisje je močan faktor, silovita moč, katera lahko mnogo pripomore, da se pripravi pot za mir. Posebno v vaši deželi ima velikanski vpliv na javno mnenje. Če sporočite ameriškemu časopisju mojo >gorečo željo in upanje, tfcdaj naj porabi svojo veliko moč in vpliv za božje in človeške interese s tem, da sili k miru in postane zgodovinske mirovne stvari, delujoč na vse strani neprestano in nesebično v nepristranskem duhu plemenitosti." Wiegand pravi: posebnost sv. Očeta je čisto drugačna, kakor sem si jo predstavljal in kakor jo najbrže sodi javno mnenje. Okoli njega diha v resnici kraljevsko ozračje. Z zavestjo njegove avtoritete se združuje neizbrisni izraz veličanstva njegove visoke službe in nič manj zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; * 'zgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; » ,'zgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; 2a !zS«bo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; za naimani štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; t0 (jej0° eno Stenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- Se ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) :n sicer enkrat vsota $50-00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za ^atnojjperacijo na kili ali vtrganjem. vec r P°.®kodnine operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-p]ajati pis® tfl. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-izDla'M po®kodnine ali operacije za ta- sklad, da se pokrijejo poškodnine in aciIa za operacije. jijj clan(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D. g £ " D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in ^ ■ Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. ozirn3111^06'' P'ačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z om na vsoto zavarovalnine: Razred 1 2 : " Za $250.00: Starost. Pol, 16—20 .......... 18c 20—25 .......... 20c 25—30 .......... 23c 30-35 .......... 25c 35—40 .......... 28c 40-45 .......... 32c 45—50 .......... 38c 50—55 .......... 45c Asesment. Razred. Za $500.00: Starost. Asesment. , 16—20 .......... 35c . 20—25 .......... 40c . 25—30 .......... 45c . 30—35 .......... 50c 1 ..... 2 ..... 3..... 4..... 5 ......... 35—40 .......... 55c 6 ......... 40—45 .......... 63c 7 ......... 45—50 .......... 75c e.e .teSa plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. NOVO DRUŠTVO SPREJETO. 0jetoStanOVl^en0 društvo sv- Družine št. 6, D. S. D. v Waukegan, 111. spre-Ja° i ^mena članov(ic): Frank Grom, Mary Grom, Frank Jappel, Mary p_Pe ' ^nton Marinčič, Joseph Drasler, Frances Drasler, Ignac Hodnik, t "odnik, Leop. Kunst, Frank Osredkar, Matija Terček, Ignac Pe ster"- " Petavs, John Čepon, Andrej Ogrin, Andrej Čepon, Ana Šu st rML' ^att. Ogrin, John Jamnik, John Končan, Mary Modic, John Pu-r, xt '' lereza Umek, John Merlak, John Zupančič, Mary Zupančič, Loi nis> Jakob Savinšek, Ivana Debevec. OPOMIN. Pot0m*U° Družbe sv. Družine se tem "ost v°POmni na velikonočno dolžnik n nede,jo. dne 30. maja bo praz-Presv T.." fieoa - ' Jlce ali sklep velikonoč-84 Casa tega leta. Kat storil erJ c'an(ica) D. S. D. še morda »aj to *V0Je velikonočne dolžnosti V n °,PraVi prih°dnjo nedeljo, di (ia 8v0jQ vei'if VSa član(ica) opravi * bratci ■ v'>nocn'0 dolžnost, ostajamo tSk"» Pozdravom 0dbor Družbe sv. Družine. JoUet,IU 2 " rnžine |tmaJa. — Društvo sv. del)o SVq.q '' imelo prihodnjo nekatera Se _ r«dno mesečno sejo, na er0 na vab«; ist ■ IJ° Vs' člani članice, lfleravati. LJ aj0 ,v C>fkov. da se zglasijo in po- ^ dr«-0dOlŽnOSt-■6(11,0 Pri?U° lcpo napreduje. Še >»o že 5t0pi kak član(ica). Zdaj 0 na tr i • 3"e organizacija in Uni Podlagi. Edino kar je treba — vsak naj privedemo v naše okrožje po nekaj novih članov(ic). Kdor želi pristopiti naj pride na sejo v nedeljo. Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik. Bradley, 111., 24. maja. — Društvo sv. Družine št. 4 bo imelo svoj prvi piknik v nedeljo dne 30. maja v Ricli-ardson-ovi hosti v Bradley, 111. Na ta piknik se vabijo vsi rojaki in rojakinje v tej okolici. Za dobro zabavo in iz borno postrežbo bo obilo preskrbljeno. Za lunch bomo imeli dva koštruna, pečena na ražnju po starokrajski navadi. Upamo, da bo ta piknik dobro obiskan. Vsem udeležencem se že vnaprej zahvaljujemo. Odbor, Waukegan, 111., 26. maja. — glavna Družba sv. Družine! Priloženo Vam pošljem zdravniško-preiskovalne liste članov in članic, istotako mesečnino, da bo društvo takoj sprejeto. Rojaki in rojakinje se jako zanimajo za naše novo društvo sv. Družine. Popolnoma smo zdaj prepričani, da se bodo naše želje spolnile, namreč, da bo kmalu štelo do 100 članov(ic). Upam, da bo vse dobro kar smo na redili. Pozdravljam vse članstvo D. S. D. Math Ogrin, tajnik št. 6 U VE^KA NOČ V KARPATIH. Pomnik Dr! ,. . O5tv". k p d,v,*jiskem trenskem t> dne i,ranc Sturm, piše svoji Por ?ga' Oh p'aprila 1915: H?1' SotU *» Ti, da Ti bom Zan^nike ~ Praznoval veliko-Xmarl' „Tor.ej čui' % vaP«šče„„ Je bil dovedel v V Vaj n"? -Vasico 'am v Karpa- Vi-ki ^i biietnih hU-lcsena cer- Va 'tU int rn^r Še Prcccj Pr'-Majhen ako staro ženšče' Nai1" vrati k zapu8čen gradiček z kih oheVeda on«0ken' v«,ik Park, K i'5"1 kraJ l°Sen-,° jfivkrat- se k?er smo dobili po-n»jmanjs. avimo «a utaborimo. a obotavljanja smo zavozili v grajski park — preko najlepših nasadov in gredic seveda. Se daj pa brž iskat stanovanja. Kajpada smo jo mahnili naravnost v gradiček. Srce me je zabolelo, ko sem stopil v prve sobe. Drago pohištvo je ležalo razbito naokoli, po kotih nekaj slame — ležišča zadnjici stanovalcev Rusov; pred pečjo noge dragih miz, stolov, okviri ogledal in slik, razcepljeno v drva. To kurivo so si bili pripravili Rusi, a še predno so mogli začeti uživati udobnosti tega še nedavno tako razkošno urejenega gradiča, smo jih prepodili s svojim hitrim napadom. Sedaj pa na delol Hitro smo si postavili veliko mizo> nadomestivši manjkajoče dele z deskami. Tla smo lepo pometli, za ležišča pa natresli sveže slame; okna smo pu- stili prazna, kakor so bila, saj je sijalo toplo solnce. Na kup knjig sem položil blazino mogočnega fotelja in si tako preskrbel imeniten sedež. V drugem, bolje ohranjenem delu gradiča so se utaborili naši častniki. Tu je bila oprava še dokaj ohranjena in je vse kazalo, da so morali tu stanovati ruski častniki. Treba je bilo napeljati še telefonsko žico, da smo bili zvezani s poveljstvom. Ko smo tudi to dokončali, smo posedli v krogu da si odpočijemo od dolgega marša in utrudljivega dela. Nepričakovani gostje. Bil je veliki petek. Pogovor nas je takoj zanesel domov in kramljali smo vsivprek, kako smo se ta dan imeli doma itd. Tedaj pa v sobi poleg nas nenadoma začujemo čisto tuje, neznane glasove. Ker smo bili preje preiskali cel gradič, ne da bi bili našli kaj sumljivega, nas je to zelo presenetilo. Po vseh štirih*se plazimo k vratom in poslušamo. Govorilo se je poljsko. Dovolj. Vzamemo nabite 'samokrese pa v sobo. Vladala je popolna tema. Preženemo jo z električno žepno svetilko. "Stoj, kdo tu!" Tam v kotičku zapazimo tri upadle obraze in iz treh ust obenem se oglasi v slabi nemščini: "Prijatelji smo, Avstrijci!" Stopimo bliže. Bili so trije duhovniki. Zahtevamo, da se izkažejo z listinami. Papirji so popolnoma odgovarjali danim ustnim pojasnilom.. Prijazno smo jih prosili, naj nam slede k poveljniku, ker moramo vse begunce, ki jih najdemo v bližini bojne črte, predstaviti poveljstvu. Brez ugovora so sledili. Ko so na komandi pregledali listine in jih našli v popolnem redu, je poveljnik dovolil, da se smejo duhovniki do nadaljnjih odredb nastaniti v gra-dičku. Bili so nam zelo hvaležni in čez kake pol ure so že prišli v našo sredo in veselo kramljali z nami. Peli nismo nič, saj je bil veliki petek. Služba božja za praznike zagotovljena. Naši trije gosti so bili rimskokatoliški župniki daleč iz Galicije, eden celo iz bližine Przemysla. Zbežali so bili pred Rusi in iskali zavetišča zdaj tu zdaj tam. Pretrpeli so že mnogo pomanjkanja, kajti v teh krajih se tudi za denar ne dobi ničesar, saj je vse po-žgano in opustošeno. Bog ve, kje so sedaj prebivalci teh ubogih vasic! Naslednji dan smo prosili duhovnike da bi nam brali sveto mašo, kar so seveda z največjim veseljem storili. Na veliko soboto smo odkorakali v malo cerkvico k službi božji. Opravil jo je istari župnik. Na veliko nedeljo nam je bral sv. mašo drugi župnik in na veliki ponedeljek tretji. V tem oziru smo imeli torej srečo, kar nas je zelo veselo. Velikonočna pojedina. Razumljivo je, da smo si poleg duhovnih dobrot za Veliko noč zaželeli tudi telesnih; Toda kje kaj dobiti? Vzamemo v roke zemljevide: Kakih 30 km za nami leži večje mesto. Tam so prve velike bolnišnice za težko ranjene, katerih stanje ne dovoljuje, da bi jih daleč vozili. Tu bi se morda kaj dobilo. Vsak je dal nekaj kron in kmalu smo imeli precejšnjo svoto skupaj. Deputacija treh narednikov nas je stopila k poveljstvu, kjer smo prosili, da bi smela dva jezdeca narednika z vozom v mesto nakupit živil. Poveljnik nam je takoj dovolil rekoč, da je že sam na to mislil, ker tudi častniki žele raznih stvari. Dal je na razpolago večjo svoto, da se kupi kar se sploh more dobiti. Na vse zgodaj zjutraj je voz odšel v mesto. Kakšno veselje je bilo, ko se je velikonočno nedeljo zjutraj vrnil dobro naložen in je narednik žarečega obraza naznanil, da je nakupil vse polno dobrih stvari! Vsi smo leteli k^vozu, da vidimo te dobrote. Prišli ^o tudi častniki, tako da je nastala prava gnječa krog voza. Komaj je mogel najstarejši napraviti prostor, da razdeli blago: častnikom njihovo, nam naše. Naše stvari smo takoj nesli v kuhinjo, kjer je že prasketal ogenj v velikem štedilniku. Sedaj pa poslušaj kaj nam je prinesel: Lepo prekajeno gnjat, ravno zadosti za kakih 12 oseb; celo telečje stegno, steklenico olja, dva litra kisa, dva lončka graha, 20 kosov raznih tort, dve steklenici vku-hanega sadja, dva sodčka piva in kozarec kislih kumaric. To je bilo veselje! Najraje bi ga bili vsi po vrsti poljubili. Isto je prinesel častnikom, le da je zanje kupil še pol prešiča. Kuharji so šli hitro na delo; nekateri so morali pripraviti mizo in stole, drugi smo šli pa regrat nabirat. Toplo pomladno solnce je bilo to skromno, a koristno rastlino že v obili meri privabilo iz zemlje, tako da smo ga kmalu imeli polno košaro. Nad nami so plavali ruski aeroplani, toda mi se nismo zmenili zanje in oni ne za nas, kajti za hribom so' se bili, da je bilo groza. Smrt je na velikonočno nedeljo tu strašno kosila. » Krog 2. tire je bilo kosilo gotovo. K obedu smo povabili tudi naše tri goste, župnike begunce, in banket se je začel. Posodo so tvorili razni lonci, naše menažne skodelc in drugi predmeti, ki smo jih v naglici dobili po hišah in ki so se seveda vjemali z našo bogato obloženo mizo. A dišalo nam je vseeno: Posebno veseli so bili župniki; reveži po lastnem zatrdilu že mesece niso bili nič poštenega vžili. Trije smo šli k častnikom, želet jim vesele praznike, kar je posebno razveselilo poveljnika. Daroval je vsakemu naredniku škatljo cigaret "Kira-ly", moštvu pa vsakemu- škatljo "Šport". Vrhu tega smo dobili celo polovico prešiča, ki so si ga bili častniki kupili za večerjo, potem mi 20 litrov vina, moštvo pa vsak 1 liter ter kos sira. Prešičevo polovico smo si takoj razdelili: en del moštvu, drugi del nam. Mi smo svoj del namenili za drugi dan, da bi imeli tudi na veliki ponedeljek pečenko. Da pri naši pojedini ni manjkalo petja, se razume samo po sebi. Dasi je vladalo nedaleč pred nami gorje in smrt. so nas dolgi vojni meseci tako utrdili nasproti vojnim grozotam, da si ne damo vzeti ne motiti prav nobene ure, ki nam je dovoljena za počitek in oddih. , Velikonočni prazniki so nam torej "prijetno" potekli, kakor že preje božični; sedaj čakamo binkoštnih, ki jih bomo še tudi prebili daleč od doma. A Božič, če Bog da, bomo pa zopet praznovali doma! — Pozdrav vsem znancem in prijateljem in Bog s Teboj! Tvoj Rado. XI ZA KRATEK ČAS. iS iS Dobra prilika. Tujec v gostilni: "Jaz sem imel enkrat morsko bolezen in sedaj ne grem niti za en milijon več na morje." Bankir: "Dobro, jaz vas sprejmem za svojega blagajnika!" Ni ošaben. Stotnik okrega vojaka, katerega je pogosto videl jako zanemarjenega in zamazanega ter mu reče osorno: "Ali te ni sram, da si tako umazan in zanemarjen, tvoji tovariši pa so tako čedni!" Vojak: "Častivredni gospod stotnik; jaz hvala • Bogu nisem tako ošaben, kakor so drugi." Saj bi se lahko zgodila največja nesreča! Zdaj moram pa zares precej domov!" Vstane in zdirja proti domu. Lastna hvala. Postarana devica svoji prijateljici: "Ja, radi mene se je pred leti že nekdo ustrelil." "Prav je imel! Če bi dobil tebe, bi se sploh še moral ustreliti!" Dekla. Nova gospa vpraša novo deklo: "Ali boste pa tudi zvesti v moji hiši." Odgovor: "Zvesta sem bila vedno. Saj imam svojega korporala že 5 let!" Vedno lepša. Nevesta: "Oh, že zopet sem se zredila za tri kilograme!" Ženin: "Bodi pomirjepa — ti si od kilograma do kilograma lepša..." Potrpežljivost se utrga vselej na napačnem — koncu. Šola življenja ne pozna počitnic. Marsikatera knjiga nima nobene tiskovne napake, pa je vendar napak, da. se je tiskala. Če zdravnik naredi napako, ga vsaj to tolaži, da bo za to plačan. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, 111. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." Srečen človek. Gospodična: "Vi ste še vedno samec, kaj se pa vas ni še nikdar nobena ženska oklenila?" Gospod: "Že, toda vedno sem se ji zmuznil." Na vse pripravljen. "Torej, gospa, kak klobuk vam naj pošljem, velikega ali majhnega?" "Pa pošljite velikega; moj mož je pripravljen na vse!" Moderni berač. "Prosim za kak mal dar." "Žal mi je, ničesar vam ne morem dati, ker ni mojega moža doma." "Prosim, pokličite me, ko se vrne! Telefonska številka 8388!" Oglas v listu. Slabostoječ trgovec išče dobro stoječo žensko. Iveri. Največ govore ljudje, ki nimajo kaj povedati. Dober svet je drag, pa vendar izkušnja kaže, da se nobena stvar ne da tolikokrat zastonj, kakor dober svet. Starinoslovec se bavi z rečmi, ki ni maj o ne nog in ne glave. Največja nesreča. Janez sedi v gostilni iti ga ni spraviti domov. Tedaj pride njegov hlapec Jože in reče: "Oče, domov pojte, vaša žena umira." Janez: "Bom že prišel, ko izpjiem." Jože: "In vaš Francelj je padel s kozolca ter si zlomil nogo." Janez: "Bo že ozdravel." Jože: "In na podu gori." Janez: "Bodo že pogasili." Jože: "In z velikega vinskega soda se je snel obroč." Janez: "Kaj, obroč z velikega soda? Ja, zakaj mi pa tega precej ne poveš? Odbor za leto 1915. Predsednik...........George Stdnich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.................. Jos. Klepec Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr. Blagajnik................John Petric, Reditelj................Frank Kocjaa. Nadzorniki: Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. To društvo sprejema v svojo sred* može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 5#c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada. Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti. To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. lt-w-F NYAL'S PAIN RELIEVER Ako potrebdjete zdravilo zoper krše, drisko, prehlad, ne-prebavnost in druge spomladue nadloge vprašajte za Nyal's. Posebno ženskega hvalijo. Dobile ga v lekarni. | J. D. BROWN CO. ^L*iET™A.i0"M s,!' f AMERIKA V VOJNI PROTI NAJHUJŠI SOVRAŽNICI NA SVETU. Tuberkuloza, po naše jetika ali sušica, je najstrašnejša bolezen na svetu, in število njenih dnevnih žrtev je večje, nego število žrtev velike vojne. Vsakega človeka dolžnost je, paziti nase in na svojce. Če mislite, da ste jetični, ali če sumite, da ste bili izpostavljeni nalezbi jetike, idite takoj k dobremu zdravniku. Če se jetika zasledi o pravem času, je ozdravljiva v več nego 75 odstotkih slučajev. Ena izmed slik na tej ilustraciji kaže doktorja, ki preiskuje bolnika s stetoskopom, da razpozna, ali so njegova pljuča zdrava. Druga slika kaže verando za jetične bolnike v ene/mizmed 20 okrajnih bolnišnic v New Yorku. Tretja slika kaže šolske otroke pod milim nebom v Chicagu pri igri v snegu, ki jih krepi. Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel J. M. (Dalje.) Za življenja svojih staršev je bil priča enemu ali dvema domačih prizorov, in to je provzročilo, da je zavrgel zakon kot .neprijetnost, zaraditega je o stal samec. Njegova sestra Moggy se tudi ni o-možila, ne moremo pa reči, ali so bile temu vzrok njene neprijetno škileče oči, ki so ostrašile vsakega snubača, ali pa ravno taka mržnja do zakonskega stanu, kakršno je gojil njen brat. Mr. Witherington je bil tri leta mlajši od sestre in ako je časih nosil lasuljo, jo je nosil le zato, ker jo je imel za prijetno. Ves značaj mr. Withering toija se more izraziti v dveh besedah posebnost in dobrohotnost. Poseben, čuden je bil gotovo, zakaj taki so večinoma vsi samci. Moški je samo robat kamen, brez vsake olike, ki si jo za-dobi šele v občevanju z drugim spolom; čudovito je res, kako hitro ženske olikajo moškega. Mr. Witherington se je zbudil iz globokega premišljanja in prijel za vrvco, ki je bila v zvezi z zvoncem in ki jo je moral kletar vedno privezati k stolu svojega gospodarja, kadar je odšel iz jedilnice; bilo bi namreč zelo neprijetno, kakor je mr. Witherington opomnil prav dobro, če bi moral vstati, kadar bi hotel pozvoniti; in mr. Witherington je začel v resnici več kakor enkrat premišljati o koristi ali nekoristi, ako bi n. pr. imel mladq hčerko, ki bi mogla zvoniti zvonec, mn čitala časnike in razrezavala liste kake novele. Ko se je pa spomnil, da ne bi mogla ostati vedno enako stara, je razsodil, da bi bilo to proti njegovi koristi. Mr. Witherington je še enkrat pozvonil in se zopet vtopil v globoke misli. Kletar Jonatan se je prikazal; ko pa je opazil, da ima njegov gospodar opravilo, se je ustavil takoj pri vraitih, stoječ pokonci, nepremičen in prav tako žalostnega obraza, kakor bi moral opravljati tiho in nemo službo pred vrati kakega umrlega državnega grofa: zakaj samo ob sebi se umeje, da mora biti obraz toliko daljši, čim večjega stanu je mrlič, in toliko večje mora biti seveda tudi plačilo. Sedaj, ko je mr. Witherington še vedno zatopljen v globoke misli in na-merja tudi Jonatan ostati mirno na svojem mestu kakor tijakarski konj, ju hočemo za nekoliko časa pustiti sama, kakor sta. v tem pa čitateljem nakrat- ko opisati zgodovino Jonatanovo. Jo-vstrj£na ;n nJena dvojčka! Prav sedaj, natan Trapp je najprej služil kot te-: ho gOVOrim, že morebiti leže na dnu kač. Ta naslov prihaja po naših mi- morja." slih od tistih, ki so v tako ponižnem «Daj; 6jr» je odgovoril kletar, "mor-položaju, da se časih seznanijo z no-1 jt. vzame marsikateremu poštenemu ga mi onih ljudi, ki so nad njimi, da jih 1)0grebniku dobiček." malo bolj izpodbude na delo; potem ( »Na kri Witheringtojjov! Naposled kot sluga, to se pravi, da je bil povi- še ostanem t,rez dedičev in se bom šan v bolj prijeten položaj, v katerem woral še oženiti kar bi bilo jako ue-ima pravico izkazovati in ne več pre- prijetno t" jemati zgoraj omenjene sramotilne po-( ..prav nla]0 prjjetno," je ponavljal zornosti; naposled pa, ker ga ni bilo jonatan, "tudi moja žena je že mrtva, mogoče povzdigniti na še višjo stop- ln coeIo quje8j y nebesih je mir in njo v družini, so ga postavili za kle- pokoj!" tarja v službi mr. Witheringtona sta- nadcjati se moramo najboljše- zadnje je pokopal tudi svojega go spodarja, pogrebnika, kar pa ni bilo posebno dobro. Akoravno se Jonatan ni jokal, je vendarle kazal nemo žalost, ko ga je spremljal h grobu; ko pa se je vrnil od pogreba, je v družbi svojih znancev izpil cel vrč piva v njegov spomin. Sedaj je moral Jonatan zapustiti svoj poklic, in to iz vzroka, ki gA bi večina ljudi imela za najboljše priporočilo. Noben drug pogrebnik ga namreč ni hotel vzeti v službo, ker mu ni bilo mogoče najti para. V tem ne prijetnem položaju se je Jonatan spomnil mr. Witheringtona mlajšega. Stregel in pokopal je bil mr. Wither ingtona starejšega in njegovo mater, lady Mary. Zato je čutil, da ima pre cej pravice do kake prošnje, in obrnil se je torej do starega samca. Na Jo natanovo srečo je bil kletar mr. With eringtona ravna na tem, da stori isto neumnost, kakršno je bil nekdaj storil tudi Jonatan, in tako je zopet dobil službo ter sklenil, da bo živel kakor prej, da pa ne bo imel prav nič več opravka s hišnami. Po stari navadi se je vedel Jonatan pri vsaki priliki, kakor bi bil nem — nikdar ni bil dobre volje, razen kadar je opazil, da je bil tudi njegov gospodar posebno dobre volje, in še tedaj se je zgodilo le bolj raditega, ker se je zavedal svojih dolžnosti, kakor pa iz resnične srčne radosti. Jonatan ni bil nikakor strokovnjak za svoj novi posel, naučil pa se je bil za svojega službovanja pri pogrebniku vseli latinskih izrekov in pregovorov, ki so na pogrebniških opravah in potrebščinah; in te pregovore je uporabljal prav dobro in spretno, kadar se mu je zdelo primerno. Pustili smo Jonatana stoječega pri vratih; zaprl jih je bil, kljuko pa je še vedno držal v roki. "Jonatan," je iz-pregovoril mr. Witherington po dolgem molku, "rad bi pogledal zadnje pismo iz New Yorka; najdeš ga na moji opravni mizi." Jonatan je brez odgovora zapustil sobo in se vrnil s pismom v roki. "Dolgo časa že pričakujem to ladjo, Jonatan," je opomnil mr. Witherington in odprl -pismo. "Da, sir, dolgo časa; tempus fugit, čas hiti," je odgovoril z zamolklim glasom kletar in napol zamižal. "Zaupam v Boga, da se ji ne pripeti nobena nesreča," je nadaljeval mr. Witherington; "uboga moja mala se- rejšega. Jonatan se je kmalu potem zaljubil, zakaj kletarji store prav tako ga; toda ta negotovost je nekoliko neprijetna," je opomnil mr. Withering- lahko isto neumnost kakor njih gospo- ton potem |<0 )e bil že najmanj dvaj darji. Niti on, niti njegova draga, ki setkrat pregledal vsebino pisma, je bila hišna v drugi družini, se nista ..Za >edaj je dovolj, Jonatan; takoi menila za razne svaritve, dasi sta imela po2Vonim za kavo." Mr. Withefing- priliko videti posledice takega napač- ton je bi, zopet sam in imeI oči UJ)rte nega koraka pri drugih; odpovedala sta službo ter se poročila. Kakor večina kletarjev in hišen, ki se poroče, --ta tudi ona dva začela z gostilno. Samo pravično je povedati, da bi bila hišna rajša imela restavrant, da jo je pa pregovoril Jonatan, ki je dokazoval, da imajo ljudje zelo pogonoma navado piti. tudi kadar niso gori v strop. Neka sestrična mr. Witheringtona, ki jo je imel jako rad—tudi mr. Witheringtona so imeli radi njegovi sorodniki, ker je imel veliko premoženje in se ni bavil s trgovino — se je bila do neke stopnje nekoliko izpozabila, to se pravi, zaljubila se je v mladega pehotnega častnika, čigar rod je bil vse žejni, da pa ne jedo nikdar, ako niso drugo kakor inleniten in ilgar premo--acnl- ' ženje je bilo vse kaj drugega kakor Najsi je bilo v teh besedah precej imenitno, zakaj častniška plača je bilo resnice, toliko je gotovo, da gostilna vse, kar je imel. Siromaki pa po i\c-vendarle ni uspevala. Sumilo se je, da sreči vedno bolj cenijo ljubezen ka-je ravno Jonatanova dolga, suha in kor bogatinci, ker imajo manj skrbi, tanka postava škodovala njegovemu ker si ničesar ne domišljajo o svoji obrtu; ljudje namreč le preradi sodijo imenitnosti in ker niso tako sebični in cenija dobroto piva po rdečem licu ter mislijo mnogo več o ženski kakor in okroglem telesu krčmarjevem in so o samem sebi. v tem primeru zaraditega sklepali, da ! Cecilija Witheringtonova, ali pravne more imeti dobrega piva krčmar, ki zaprav Cecilija Templemorova, kakor je bil prava podoba lakote. Brez dva- zaprav Cecilija Templemorova, kakor ma na tem svetu mnogo odločuje zu-' se je imenovala potem, je živela s so- nanjost, videti je, da je Jonatan progotn srečno. radi svoje mrtvaške zunanjosti prav kmalu prišel celo v časnike. Kar ga 'je pa uničilo v enem stanu, mu je preskrbelo službo v drugem. Cenilec, ta-petnik in pogrebnik, ki je bil poklican, Plača njegova je bila la privoščila sta si ča- sicer majhna, toda p sili vendarle kaj boljšega. ln posledica temu je bila, da je črez nekoliko časa račun kantinerjev — živela sta namreč v vojaščnici — nara- da ceni pohištvo, je uprl svoje oči v stei naravnost velikansko. Cecilija se Jonatana in ker je že poznal vrednost j je ^bmila do svojih ljudi, ki so ji od-njegove posebno žalostne zunanjosti govorili zelo prijazno, da lahko strada. Ker ta odgovor ni ugajal niti njej, niti in je imel polbrata enake velikosti, mu je takoj ponudil službo nemega po-grebca. Jonatan je kmalu pozabil obžalovati izgubo nekoliko stotakov v svoji novi službi, ko je moral obžalovati izgubo tisočakov; in njegova rnv- njenemu mozu, je pisala bratrancu Antonu, ki je odgovoril, da bo zelo srečen, ako jima bo mogel postreči pri svoji mizi in naj se nastanita pri njem na Finsbury Sqtiaru. To sta si ravno na, trda, kipu podobna pitava in nje- žeIcla. Vendar so se pojavile pri tem gov dolgi otožni obraz, ko je stal ob vratih onih, ki so prestopili vrata drugega sveta, je bil prepogostoma še bolj žalosten kakor vsa žalost dedičev. Toda na tem kramarskem svetu celo žalost ni nič vredna, ako ni plačana. Jonat,an je pokopal marsikoga in je nazadnje pokopal tudi svojo ženo. Doslej je bilo vse dobro; toda prav na- neke zapreke in težave; polk poročnika Templemora je bil namreč nastanjen v nekem mestu v Yorkshiru, ki je bilo vendarle nekoliko predaleč od Finsbury Squara. Biti ob šesti uri popoldne pri mr. Withcringtonu na obedu, vsakega jutra ob deveti uri pa priti k paradi, je bila stvar, ki se je dala težko razrešiti. V tej stvari se je pisalo nekoliko pisem sem in tja in nazadnje so se dogovorili, naj mr. Templemore zapusti službo ter pride s svojo lepo mlado ženko k mr. With-eringtonu. In storil je tako in je kmalu izprevidel, da je bilo mnogo bolj prijetno prihajati ob deveti uri zjutraj na dober zajtrk kakor pa k vojaški paradi. Templemore pa je bil vsekakor poštenega ponosa in neodvisnega značaja ,ki mu ni pripuščal, da bi bil jedel kruh lenobe. Po dvamesečnem bivanju v tem jako prijetnem bivališču brez kantinerjevih računov, je odkrito povedal mr. Witheringtonu svoje mnenje in ga obenem zaprosil, da bi mu pomagal dobiti primerne službe. Mr. Witherington, ki sta se mu obadva zelo priljubila, je hotel ugovarjati, češ, da je Cecilija vendar njegova sestrična in da je on zagrizen samec; toda Templemore je ostal v tem oziru trden, in mr. Witherington se je moral vdati zelo nerad. Zelo ugledna trgovina je hotela imeti družabnika, ki bi nadziral njene pošiljatve v Ameriko. Mr. Witherington je položil zahtevano vsoto za varščino, in črez nekoliko tednov sta odjadrala Templemore in žena proti New Yorku. Templemore je bil marljiv in razumen človek; njegove razmere so se kmalu izboljšale in črez nekoliko časa se je namerjal vrniti v staro domovino z majhnim premoženjem. Toda jesen drugega leta po njegove mprihodu je bila zelo nezdrava; rumena mrzlica je razsajala in med tisoči žrtev, ki jih je pobrala, je bil tudi Templemore, ki je umrl tri tedne potem, ko je povila njegova žena dva čvrsta dečka. Trgovska hiša, s katero je bil njen mož v družbi, je zopet nadomestila njegovo izgubo, mr. Witherington pa je ponudil svoji sestrični zavetišče, ki ga je tolikanj potrebovala po žalostni in ne pričakovani izgubi. V treh mesecih je bilo vse urejeno. S svojima dečkoma v oskrbi dveh zamorskih dojilk — drugih ni mogla dobiti za 'tako pot — in s služabnikom Kokom se je odpravila mrs. Templemorova na izvrstno ladjo Cirkasijan", ki je bila namenjena v Liverpool. TRETJE POGLAVJE. Vihar. Oni, ki so stali na pomolu in videli ponosno kretanje "Cirkasijana", ko je razvijal svoja jadra, gotovo niso mislili, da se more kaj pripetiti. Še manj pa so kaj takega pričakovali ljudje na ladji. Upanje in zaupanje je namreč značilna lastnost vseh mornarjev, ki imajo tudi to srečno lastnost, da nav-dado s svojim zaupanjem vsakogar, ki pride v njih družbo. — Sedaj pa preidimo potovanje in popišimo le nesrečo. Bilo je sredi viharja iz severozapada, ki je trajal že tri dni in ki je gnal "Cirkasijana" tja v Biskajski zaliv, ko so mogli okoli polnoči opaziti, da je veter nekoliko ponehaval. Kapitan, ki je ostal na krovu, je poslal po velikega krmarja. "Osvald," je rekel kapitan Ingram, "vihar ponehuje, in preden napoči'jutro, bo vsa nevarnost pri kraju. Rad bi legel k počitku za eno ali dve uri. Ako bi se kaj izpremenilo, me takoj pokliči." Osvald Bareth, visok, močan človek, prave prekomorske postave, je. pazno pregledal vse obzorje okoli in okoli, preden je odgovoril. Nazadnje so njegove oči obstale obrnjene proti vetru. "Ne vidim nič takega," je dejal, "tudi ne vidim nikakih znamenj, ki bi kazala, da se vedri proti vetru; sedaj imamo le malo mir, da si moremo oddeh-niti; verujte mi pa, da bomo imeli v kratkem nov vihar." ?Sedaj ga imamo že tri dni," je odgovoril kapitan Ingram, "in poletni viharji trajajo navadno le toliko časa." "Da," je dejal krmar, "toda le, ako se veter ne obrne in ne začne pihati nazaj. Meni gotovo prav nič ne ugaja; da pa ga bomo imeli, je tako gotovo, kakor bivajo kače v Virginiji." "No, če bo, naj pa bp," se je oglasil odločni odgovor kapitanov. "Pazi dobro, Bareth, in glej, da ne zapustiš krova, da me prideš klicat; pošlji rajši drugega mornarja dol." Kapitan je odšel v svojo kabino. Osvald je pogledal na kompas v kom-pasni hišici, izpregovoril nekoliko besedi z mornarjem pri krmilu, sunil enkrat ali dvakrat pod rebra nekatere mornarje, ki so se lenobno vedli, natanko pregledal sesaljke, si natlačil v usta svežega tobaka in potem zopet začel opazovati nebo. Oblak, ki je bil mnogo bolj teman in je visel dol kakor ostali, ki so otemnjevali obzorje, se je širil ravno nad glavo na vse strani in se spusčal za vetrom dol proti obzorju. Osvaldovo oko ga je gledalo samo nekoliko sekund in že je opazilo slabo svetlikanje bliska skozi najtemnejši del oblaka in takoj zatem še enega in bolj svetlega. Naenkrat je veter popolnoma prenehal, v naslednjem trenotku pa zopet zatulil. 1 znova je bila ladja potisnjena globoko v valov-je, in zopet se je zabliskalo in za bliskom je zagrmelo v dalji. "Najhujše smo prebili, si dejal, kapitan? Meni se pa zdi, da najhujše šele pride," je mrniral Osvald in neprestano ogledoval nebo. , "Kako je s krmilom, mat?" je vprašal Osvald, ko je krenil proti zadnjemu delu ladje. "Vse v redu!" "Ta jadra tukaj se morajo vsekakor sneti," je nadaljeval krmar. "Tja nazaj, fantje, in ona jadra dol! Dobro držita vrvi, sicer vzame udarjanje vetra naši potnici vso dobro voljo. No, ako bi bil jaz kdaj gospodar ladje, ni-(Nadaljevanje na 7. strani.) The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarne n!o(> ter pošilja denar na vse dele rreta- Kapital in preostanek $300,000.» C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEYAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111 Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, & Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen i Sobe 801 ln 202 B&rber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Mi hočemo tvoj denai ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki M trdi les, lath, cederne stebre, desk 11 šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulic blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihranili denar. /i W. JT. LYONS N4Š office in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES I NCLINTON STS. Geo. Svetleči - STARA GOSTILNA -^- NAJBOLJŠA J* POSTREŽBA. W. J BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building. JOLIET, ILL. 1| Kupuje in prodaja zemljišča 3 v mestu in na deželi. jU Zavaruje hiše in pohištva prosti ti ognju, nevihti ali drugi po-Sfi škodbi. H Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. || s Izdeluje vsakovrstna v notar- gj !sko stroko spadajoča pisanja. tfj Govori nemlko in angleSko. J§ UeilCSCIStKIRSjSICILSlESSIJIUSIO^IKteiEUEk 3« JI Ji JI ;v. -Ti 2: JT1m r;,. in Mo PRVI SALUN S ONKRAJ MOSTA S Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, B*1 DOBRODOŠLI! TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše ( "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Garnsey, Wood & LennoB ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, Metropolitan Drug Store N. Chicago 4 Jackson St». Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLIZI ula J REVMATCZMU HROMOSTI BOLESTI T KOLKU BOLESTIH . ČLENKU NEVRALG1JI PROTINU aiWLosn M&c SLABOTNEM KSOU SLABOSTIH t OS«®1 PLJUČNIH H PKNH " MRAZENJU . živcrru VNETJU OPIS« PSS4AJENJU BOLESTIH » LEDJM BOLESTIH » Otl2U KUCEU KAŽUU Navadna pomota. Na tisoče ameriškega naroda trpi na črevesnih boleznih. Najnavadnejša je med njimi zabasanost z njenimi komplikacijami. Večina teh trpinov pa napravi isto pomoto, to je rabijo pilule in razna izčiščevalna zdravila, ne da bi poizvedovali, ali so ta zdravila nevarna ali ne. Vsako hudo izčiščevalno sredstvo, ki pušča telo slabotno ali pa vodi do navade stalnega zastrupljeva-nja, je nevarno. Ako trpite na zabasanosti ali na kateri njenih posledic, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo pomagalo ampak obenem tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Izdelano iz rudečega vina in zdravilnih zelišč, ter ima namen, da odponiore pri: ZABASANOSTI, NJENIH POSLEDICAH, NEPREBAVI, NAPUHNJENOSTI, BOLEČINAH V DROBU, ŽELODČNIH BOLEZNIH, NERVOZNOSTI, OSLABELOSTI. Njegov učinek je zelo dober v boleznih, ki jih pouzroča zabasanost >" njene komplikacije. Zaraditega naj bi se rabilo v prvih znakih nerednos ' v prebavnih organih. V VSEH LEKARNAH CENA $1-00- Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolečine, poskušajte Triner jev liniment. Dal vam bo hitro pomooč. Cena 25 in 50c, po pošti 35 i« 60c' JOSEPH TRINER, IZDELOVATELJ__*___ 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, Učite svojo deco slovensko ■ K * M vise « m m K K ■ K K K S K K K S K moliti in citati ,z povsod priljubljene knjige, katera se imenuje Katekizem KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na: Amerikanski Slovenec, Jolfet, Illinois ■ m k m s m s m s s » s m a s s £ s s s s s s _s MORSKI RAZBOJNIK. (Nadaljevanje s 6. strani.) kdar ne bi jemal na krov ženske. Še dolarji ne bi me mogli zavesti do tega.' Sedaj se je bliskalo nepretrgoma in glasno grmenje, ki se je takoj oglasilo za vsakim bliskom, je pričalo, da se je vihar zelo približal. Ulila se je prava povodenj — veter je prenehal — in zopet divjal — zopet ponehal — se obrnil za eno ali dve črti in premočena limi mornarji še vedno stal pri krmilu. Ladja se je sedaj počasi pokorila in se dala voditi. V nekoliko minutah je zopet letela dalje svojo pot pred vetrom, se močno zibala semintja in časih zadela ob ostanke jadrenikov, ki jih je vlekla za seboj. Dasi je vihar divjal še prav tako močno kakor poprej, vendar ni bilo sedaj onega tuljenja, ker je bila ladja pred vetrom, ko so bili odpravili zadnje jadrenike. Naslednja naloga je težka jadra so udarjala ob jadrenike. j bila> da oproste ladjo vseh ostankov "Sem s krmilom, mat!" je kričal Os- '.jadrenikov, česar pa niso mogli doseči val d, ko je nenaden blisk ljudem za k'jub združenim naporom, dokler ni trenutek skoro vzel vid in jim je grom napočil dan. Toda še takrat je bilo oglušil ušesa. Veter je zatulil in po- ^elo zelo nevarno, ker se je ladja časih tegnil novič — potem prenehal in nastala je smrtna tišina. Jadra so ohrap-no visela nizdol, deževalo je v navpično padajočih curkih, v tem pa se .je zibala ladja med valovi semintja in nastala je naenkrat velika tema. "Eden izmed vas tam dol po kapi kar skrila v valovih. Oni, ki so opravljali to nevarno delo, so bili privezani na vrvi, da ne bi jih odnesli valovi. Komaj pa je bilo dokončano to delo, je velik val zadel ob prednji del ladje in odnesel edino še preostali sprednji jadrenik. Na tak način je izgubil "Cir- tana!" je ukazal Osvald. "Za Boga! , kasijan" vse svoje jadrenike v viharju. Nekaj bomo doživeli! Glavne trase Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. "W\ WALKOWIAK Pogrebni Zavod in Konjušnica. AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. tja, fantje, in drogove jader navzkriž! Le urno! Ono zgornje jadro bi se moralo zaviti," je mrmral krmar, "toda jaz nisem kapitan. Drogove jader navzkriž, fantje!" je nadalje,' "urno, le ■ urno! — Sedaj ni čas, da bi se kakor otroci!" Ker je bilo v temi in plohi zelo težko najti vrvi in jih podajati drug drugemu, niso mogli mornarji izvršiti povelja tako hitro, kakor bi bilo treba; in preden so izvršili svoj nalog in je mogel kapitan Ingram priti na krov, je potegnil v nesrečno ladjo veter ravno od nasprotne strani, odkoder je ČETRTO POGLAVJE. Luknja v ladji. Ostanke prednjega jadrenika so kmalu odpravili z ladje. Vihar je div- igrali 13"aI ®e vedno' vendar je solnce sijalo ° ' svetleje in topleje. "Cirkasijana" so zopet obrnili v smer vetra in vsi so sedaj mislili, da ~o prebili vsako nevarnost. Mornarji so se jeli smejati m šaliti, ko so pripravljali jadrenike za silo, da bi čim prej dospeli v določeno pristanišče. "Za vse skupaj ne bi dal prav nič," je dejal krmar, "ako le ne bi bili izgu- prišel vihar; vrgel je krmarja črez kr-1 '" V7ehk,ega ^inka. Tako lep je milo, druge pa, ki so z Osvaldom na b,K EnakeSa debIa "> d°b'ti več ob čelu imeli opraviti pri glavnih drogo-1 vih jader, z vrvmi in drugimi stvarmi,- 1741 COMMERCIAL J>OMAČA NARAVNA OHISKA VINA Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete ____ 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino 60c galona # Te Catawba belo vino 80c galona Pene veljajo od 25 galonov naprej, pri maqjih naročilih cena po dogovoru. Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po- nQin v.*."«!, j^. , ujm uiai-uiiaii. vma so po- Orna naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali IŠt Ljudska banka Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Nad Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. hjrst National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 'BfjmmmmmmMi 'ammmmmamammmmmmmti 'ifmmmmmgmmmmmmnmmmmmmmmmmmm^rn^. SLAVNOZNANI slovenski pop Pr°ti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga pijeii tembolj se ti priljubi. k ---- tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. ^EIILaO PIYO To so naši domači čisti pridelki, hoje izdeluje domača tvrdka. Jftt Slovenic Bottling Co. Tel, 0ttSt* Joliet, 111 Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 314 ki niso bile privezane, je metal semintja tako, da so se le z največjimi napori osvobodili iz zamotanih vrvi in se rešili nevarnega položaja. Nenadni sunek je zbudil vse ljudi, ki so bili spodaj v ladji, in mislili so, da se ladja potaplja. Planili so na krov v spodnjih oblekah, ostalo oblačilo pa so nosili v rokah, da se odenejo — ako jim dovoli usoda. Osvald Bareth je bil prvi, ki je prišel zopet do krmila in ga uravnal s trdno roko. Kapitan Ingram in nekateri drugi mornarji so sčasoma tudi dospeli do krmila. Tukaj je v podobnih nesrečnih primerih zbirališče vseh vrlih mornarjev. Tudi tuljenje viharja — vid jemajoči dež in črez krov pljuskajoča morska voda — valovi, ki jim je nenadno izpremenjeni veter zadrževal in oviral nadaljnje valovanje in ki so se v ogromnih množinah razlivali čez ladjo — strašno grmenje in velika tema, ki je spremljala vse te grozote, in vrhutega poševna leža ladje, ki jih je primorala, da so plezali na krov od strani do strani, vse to je za nekoliko časa oviralo in slednjič tudi popolnoma preprečilo vsako še tako zelo potrebno delo. Edino dobro v tem boju prirodnih sil je bilo bliskanje — res, zelo nesrečen in nevaren mora biti položaj, ko se mora blisk imenovati "dober"! Toda svetli in razcepljeni bliski, ki so švigali na vseh straneh obzorja nizdol, so dajali nesrečnežem priliko, da so mogli pregledati ves svoj položaj. In kakor tudi je bi! strašen, ko so ga videli za trenutek, vendar še vedno ni bil tako strahovit kakor tema in negotovost. Ljudje, ki so vajeni vseh težav in nevarnosti življenja na morju, ne morejo najti besedi, ki bi bolj vplivale na človeškega duha ali bolj pričale o lepoti in mogočnosti grškega pesnika, kakor so one v vzvišeni molitvi Ajantovi: "Gospod neba in zemlje! O kralj! O oče! Usliši mojo prošnjo! Razženi te oblake in daj mi nebeške luči, da morem videti — to Te prosi Ajantl Ce mora Grška giniti ;— mi se klanjamo Tvoji volji, samo umreti nam dovoli v dneva luči!" Osvald je izročil krmilo dvema mornarjema in je nato prerezal s svojim nožem vrvi sekir, ki so bile ob jadre-nikih pokrite z barvan itn platnom. Eiio je obdržal zase, druge pa je dal prvemu in drugemu krmarju. Ob strašnem tuljenju viharja je bilo nemogoče govoriti ali slišali; v kompas-ni hišici je še vedno gorela luč in v tej svetlobi je mogel kapitan Ingram razločevati znamenja, ki jih je dajal krmar. Pred vsem je bilo treba obrniti ladjo proti vetru; toda krmilo ni imelo nobene moči do nje. V kratkem času so odsekali razne vrvi, in eno jadro je padlo v morje, tako da tega niso mogli opaziti ljudje na drugem delu kfova; in tega ne bi bili videli niti oni, ki so bili prav blizu, da niso dobili nekoliko udarcev od padajočih vrvi. Osvald je s tovariši zopet prišel do kompasne hišice in nekoliko časa opazoval kompas. Ladja se ni več obračala, in videti je bilo, kakor da se vedno bolj pogreza in potaplja v vodovje. Osvald je zopet dal svoja znamenja, ki jih je kapitan zopet odobril. Neustrašeni krmar je planil dalje naprej, splezal na jadrenike in njegova tovariša za njim. Tam gori so bili vsi trije Pojdi, pojdi," je odgovoril Osvald "v morju se dobivajo dandanes prav take ribe kakršne v prejšnjih časih, in danes rastejo še vedno taka debla, kakršna so rasla prej; zdi se mi le, da bomo morali precej drago plačati nove jadrenike. ko pridemo v Liverpool — sicer pa je to stvar ladjinega lastnika." Veter, ki je pihal takrat, ko se je naenkrat obrnil proti jugu in vzhodu kakor orkan, je imel sedaj le ono moč, kakršne so mornarji vajeni in se ji le smejejo. Nebo je bilo jasno in čisto in nj se jim bilo treba bati nobene nevarnosti. Po veliki temi, nevarnosti in splošnem neredu je nastopila prijetna izprememba in mornarji so se trudili na ladji razpeti dovolj jader, da bi nadaljevala svojo pot. "Zdi se mi, da imamo spredaj na ladji jadro, ki ga bo hotel rabiti kapitan," je opomnil eden izmed mornarjev. "Da," je odgovoril krmar, "in mislim da nam ne bo treba še drugih jader, ako bomo imeli ta veter." "No, tedaj bo jako dobro za vas. ker ne boste imeli. mnogo opravila z vrvmi in jadri, ko smo izgubili vse." "Vendar še dovolj, Bili, kadar do-spemo v pristanišče," je odvrnil drugi godrnjaje; "pripraviti je treba novih vrvi in postaviti vsak kol na novo." "Nič za to, bomo pa tem dalje v pristanišču — in potem se lahko oženim." "Oh o! Kolikokrat se pa še misliš o-ženiti, Bili? Kolikor mi je znano, imaš vendar že skoro v vsaki državi po eno ženo." "V Liverpoolu nimam še nobene, Jack" "No, pa tukaj lahko dobiš eno, Bili; zadnje tri tedne, si nekam precej gledal za onim črnim dekletom." "V viharju je vsako pristanišče dobro, toda ona ne bi bila za službo v pristanišču. Sicer pa je resnica, da se v tem oziru pošteno motiš, Jack; otroka sta, ki ju vidim prav rad — vidim jako rad v naročju zamorkinem. Vedno se mi zdi. kakor bi imel pred seboj opico z mladiči." "Obedve ženski že razločujem drugo od druge, otrok pa ne morem. Prav tako sta >i podobna, kakor je polovica tucata podobna šestorici. Ali ne, Bili? Kakor dve svetli krogli iz istega modela. Povej mi pa, Bili, ali je katera tvojih žen imela kdaj dvojčka?" "Ne, in tega tudi ne bi imel rad, dokler nam lastniki ladij ne podvoje plače." "Le počasi," je segel v besedo Osvald, ki je stal blizu, poslušal pogovor in nadziral delo, "pogledati moramo, ali ni ladja pri vsem tem suvanju in udarjanju dobila bake luknje. Za Boga! Tega se nikdar nisem spomnil. Tesar, odloži sekiro in pojdi gledat!" Tesar, ki je kljub nevarnemu zibanju ladje opravljal svoje delo, je slušal takoj. Vzel je vrv, na katere koncu je bil pritrjen kos železa, jo spustil v dolenje prostore ladje, jo zopet potegnil k sebi ter takoj opazil, da kaplja voda od nje. V začetku je mislil, da je ta voda prišla dol, ko so se valovi razlivali črez krov. Da se pa prepriča natančneje, je odvezal železo z vrvi, vzel drugo vrv, katerih je vse polno ležalo na krovu, in začel natančno preiskovati vso stvar. Črez nekoliko trenutkov pa je glasno zakričal: "Za Boga, sedem črevljev vode je spodaj!" Ako bi bil električni tok pretresel vidijo, da so vsi njih napori zaman, so le malo boljši od otrok. Ko je Osvald začul tesarjevo poro čilo, je skočil k sesaljkam. "Poglej še enkrat, Abel — to ne more biti; vrzi ono vrv na stran 'in vzemi drugo, su ho!" Še enkrat je preiskal Osvald sam in z istim uspehom. "Pripraviti moramo sesaljke, fantje," je rekel in poizkušal prikriti strah, "polovica te vode je morala priti v ladjo, ko se je ta nag nila na stran." Tem tako premišljeno izrečenim be sedam so mornarji verovali in hiteli da izvrše dano povelje. V tem pa je odšel Osvald dol h kapitanu, da mu izporoči novo nevarnost. Ta se je bil, izmučen in utrujen od čuvanja in naporov, vrgel na ležišče, da se nekoliko odpočije, misleč, da ni nobene nevarnosti več. "Bareth, ali res misliš, da ima ladja luknjo?" je vprašal resno. "Saj ven dar ni mogla zajeti toliko vode." "Nikdar," je odgovoril Osvald, "toda nekolikokrat so jo valovi tako stisnili, da so utegnile nastati kake razpoke. Upam, da ni nič hujšega." "Kaj torej mjsliš o tem?" "Bojim se, da je niso poškodovali odbiti jadreniki. Spomnite se, kako pogostoma smo zadevali obnje, preden smo jih odpravili. Posebno dobro se spominjam, kako se je enkrat Veliki jadrenik prikazal ravno izpod dna navzgor, in ladja je močno zadela obenj." "Potem naj se zgodi božja volja! Pojdiva na krov, kakor hitro moreva." Ko sta prišla na krov, je stopil tesar h kapitanu in rekel mirno: ."Sedem črevljev, tri palce." Sesaljke so že marljivo delovale. Mornarji so se razdelili po povelju povega mornar, odložili svojo obleko do pa^ in se vrstili vsaki dve minuti. Tako so kake pol ure neprestano gonili sesaljke. (Dalje prih.) Samo pri uieni se dobe patentirana in garantira na sledeča zdravila: za rast in proti spadan-ju ženskih in moških las, kakor tucfi za rast moških brk in brade: za revmatizein kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantirain $500. I'i-šite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vain pošljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. | Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Uradne ure: H 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. 1 Ob nedeljah od 10. do 12. | Dr. S.Gasparovich 1 Dentist :: Zobozdravnik S 1 Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. | JOLIET, :-: ILLINOIS. IlllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli izpostavljeni vsej moči valov, udarja- moštvo "Cirkasijana", nenadna izpre- jočih rib ladjo, in trde vrvi so se le po časi vdajale pod udarci sekir. Njih delo je bilo sila težavno in nevarno. Prvega krmarja so valovi vrgli na krov in le nakopičene in zamotane vrvi so ga rešile mokrega groba v morju. A neustrašen se je vrnil k tovarišema in' jima pomagal vrlo in marljivo. Poslednji je udaril s sekiro Osvald — in visoki jadrenik je izginil v razpenje-nem valovju. Hitro so vsi trije zapustili svoja nevarna mesta in srečno dospeli nazaj h kapitanu, ki je z osta- / meniha na njih obrazu ne bi bila mogla biti večja kakor ob tej strašni novici. Naj pride na mornarje katerakoli nesreča, katerakoli nevarnost od valov, viharja, elementov ali sovražnika, vsemu se upirajo z naravnost junaško hrabrostjo. Ne žele si drugega kakor to, da je le ena deska "med njimi in smrtjo", in zanašajo se na svojo moč in zaupajo svoji spretnosti. Kakor 'hitro pa se začuje klic "Luknja v ladji!" so kakor odreveneli; zakaj ako izpre- f Loan Sc Savings Bank* MARTIN WESTPHAL •212 N. Bluff Street JOLIET. ILL 0 kmmmnmmm Crada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR 1008 N. Chicago St. JOLIET, ILL. t Joliet, Stm Dre House Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. J. P. I^ING,«? oba^tewon Lesni ♦♦♦♦♦»»trgovec. Clinton in Desplainea Sts. Joliet Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and, Broadway JOLIET Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. John Grahek ...Gostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. S .MICHAEL CONWAY* 10G Lougli ran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Pcsojnje denar na zemljišča. Insurance vseh vrst Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500. Z .A. i PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki: # Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS, DELO JAMČIMO. KAKO SEM PRVIČ IGRAL NA POLNE ORGLJE. Vesela zgodba iz spominov organista. V naši župniji je odpovedal stari organist službo, in gospod dekan je sklenil, izuriti v tem poslu popolnoma mlado moč. Izvolil je mene, ker sem že znal nekoliko razbijati po klavirju in cviliti na gosli; morebiti tudi zato, ker nisem bil v šoli najhujši med na-gajivci. Imeli so me tudi na sumu, da imam dober posluh. Dokončal sem takrat ravno vsakdanjo šolo in sem bil star — šestnajst let. Bil sem zelo majhen za ta leta, zato so mi dali tovariši priimek — pritlikavec. Kar je gospod dekan sklenil, je tudi izvršil. Tako sem bil tudi jaz v štirinajstih dneh v mestecu Bregu pri starem, a dobrem učitelju Kiflu, ki je slovel kot dirigent in organist čez tri sodne okraje. On me ni le poučeval, ampak mi je dajal tudi hrano in stanovanje. Tudi tam sem dobil častni priimek, ki ga pa iz raznih vzrokov raje zamolčim. Drugače mi je bilo pa prijetno in kmalu sem bil domač, kot bi bil iz iste rodovine. Gospod Kifel je bil resen in strog, včasih še celo nekoliko godrnjav; bil je pa vendar dobrega srca. Poučeval me je hitro in temeljito. Mož si je prisvojih moje srce in še sedaj se ga s hvaležnostjo spominjam. Čez eno leto sem že znal igrati nekaj navadnih maš. Pol leta pozneje sem že smel zastopati ob nedeljah skrbnega mojstra na orglah, toda le v njegovi navzočnosti in pod strogim nadzorstvom. Orgije v Bregu so bile staro, skrivnostno delo z dvaintridesetimi registri. Kolikorkrat sem zasedel visoki stol, vselej sem gledal z velikim spoštovanjem na veliko žival s svetlimi, velikimi piščali, ker sem vedel, da spi v njih ogrodju ogromna množina glasov. A popolnoma odprtih še nisem slišal. Kadar sem igral, mi je potegnil učitelj izmed vseh registrov le dvanajst, drugi so ostali Vedno zaprti. Tudi če je sam igral, ni potegnil tudi ob največjih praznikih več kot šest najst registrov, drugo polovico je pustil pri miru, kot bi bila prilepljena ali pribita. Ko sem nekoč na velikonočni ponedeljek potegnil še samostojno en register, ga je sunil glasno mrmra-je zopet nazaj in me pri tem tako grdo pogledal, kot bi me hotel s kože deti Ob koncu drugega učnega leta mi je zaupal gospod Kifel že veliko. Nekega lepega dne bi ga moral nadomestovati in sicer pri veliki slovesnosti. "Cvetlica" Marija se je bila namreč poročila in gospod Kifel, njen boter, je seveda moral nastopiti v fraku in cilindru kot priča. Organist in priča pa ni mogel biti obenem in mi je zato prepustil prvi posel; dasi mi je veliko zaupal, ven dar sem moral vso latinsko mašo naj manj desetkrat z njim preigrati. Z vidno zadovoljnostjo me je mojster pohvalil: "Igraš izvrstno!" Ponos mi je razširil prsa in mogoč no sem stopal tisti večer po mestu.. Drugi dan sem bil že navsezgodaj na koru. Pevci in pevke so me gledali debelo, jaz pa sem mislil, da se čudijo mojemu napredku, da imajo bojazen pred menoj, kot pred veliko in mogočno osebo. In še bolj naj strme! Hočem se jim pokazati v vsi luči, da spoznajo, kaj sem se naučil.. . Kakor veste se na orgijah ne igra samo z rokami, ampak tudi z nogami. Stol je bil visok, moje majhne, debele noži-ce so pa segale le za silo do pedala. Moral sem torej pri igranju pol sedeti pol stati. Tudi nisem mogel doseči med igranjem registrov, zato sem že navadno pred začetkom pesmi potegnil potrebne registre. Kakor sem že prej omenil, je bila poroka, in zato priložnost zaigrati predigro na polnih orgijah. Napravil sem zadnje priprave. Položil sem note pred se in se ponosno vsedel na prestol, potegnil vseh dvaintrideset registrov in se gledal neprenehoma v ogledalo, če izgledam dosti veličastno. Na levo sem koman-diral še možu, ki je gonil meh: "Peter, pritiskaj — potrebujem sape, veliko sape!" In Peter je pritiskal, kot bi gazil tri metre visok sneg. — Tedaj je prišel veliki trenutek — in pritisnil sem krepko z rokami in nogami. Učinek se je kmalu pokazal: Auiaui eiou oiuaiuauoi — kakor zavezana vreča, polna mačk... Velike in majhne piščali so združeno kričale in majhne piščali so združeno kričale in piskale, da je šlo skozi ušesa. Bil je nepopisen, srce trgajoč dogodek, piskanje in javkanje, da bi človek znorel. Prestrašil sem se grozne muzike in segel sem po nesrečnih registrih, da bi utešil male kričače; a roka je bila prekratka, izgubil sem ravnotežje. Pre vrgel sem se z visocega prestola in padel v vsej svoji širokosti na pedal — rumpeldi pumpel se je zvrnil še visoki, težki stol na moj hrbet, da sem" ležal kot vjeta miška v pasti. Tedaj pa so zagromeli basi z vso močjo; posavne in pavke sa bobnele, bombardon pa je krepko pritiskal z nizkim glasom. Skušal sem se dvigniti, a teža ogromnega stola me je tiščala k tlom, da se nisem mogel ganiti. Čim obupneje sem se premetaval po pedalu, tem bolj so zdi-hovali, gromeli, javkali in kričali o-gronyii basi. Ali nii je prišel kdo na pombč? Ne, ker nihče ni mogel. Trije pevci so ležali na tleh, boreč se s smehom, več drugih je bilo objetih, da se ne bi raz-počili vsled silnega .smeha, pevke so se proč obrnjene smejale, da so bile vse rdeče od smeha, Peter je pa klečal na stolu in bil ves solzan. Orgije so bile konečno med vsemi najbolj pametne. Naenkrat so namreč v moje veselje utihnile, ker jim je zmanjkalo sape. — Z velikim trudom sem se rešil iz mučnega položaja. Postavim stol na svoje mesto in se vsedel ves rdeč vsled sramu nanj in zaprl prepovedane registre. Igral sem tiho predigro. A pevci niso bili zmožni peti. Tiščali so z robci usta, da jim ne bi ušel smeh. Zapovedal sem: "Začnite!" in sem dajal z glavo takt. Končno je začel sopran: "Kyrie-Kyri-hihihihihi"--- Nato tenor: "Kyyriyey-hehehehehe" —--- Basi so hoteli biti resnejši in so krepko začeli: "Eleison-eleison-hohohohoho"-- Tedaj pa je hipoma postalo na moji strani temno. Ozrl sem se — o groza — ob meni je stal mojster Kifel. Prišel je, da bi končal smešnico. Ali ven.'' Morda? Ali mu njegova napačna pota? slil nazaj, ji je v srcu este, kaj je napravil? Potegnil je dva čisto nova registra, a ne pri orgijah, ampak na moji glavi. Dal sem kot vsak pravi register takoj glasove od sebe: "Au, jej, au, jej!" Vsled teh glasov je takoj izpustil ušesa. Tedaj pa se je polastila pevcev zopet veselost. Kakor veste, lomi smeh posebno takrat človeka, kadar se ne sme smejati. Čim bolj se ga braniš, tem bolj ti pretresa ude. Tako je bilo tudi tukaj. Če je poskusil peti bas,'se je začel smejati sopran, iiato tenor in tako je šlo dalje do zadnjega evangelija. Zvečer mi je pa napravil učitelj silno dolgo pridigo. Spominjam se le še pregovora, ki ga je na koncu govora dostavil: "Tako se godi, če hoče biti jajce mo drejše kot kokos!" UMETNIK. Spisal Iv. Baloh. je odpustila Če je pomi-dal prav. Ali Slonel je na mehkem divanu v svo jem salonu v prvem nadstropju naj lepšega mestnega hotela. Pred njim je na mizici ležala na pol prazna čaši-ca črne kave. Bilo je po obedu. Skozi svilene zastore so se vsipali nenavadno gorki žarki spomladanskega solnca. Nekako težak vzduh je vladal v sobi. Danes ima prvikrat nastopiti v tem mestu; časopisi so že prinesli obširna poročila o njegovtli sijajnih u-spehih po drugih mestih in danes se bo predstavil izbranemu občinstvu tukaj on — umetnik na glasovirju. Vedel je že" naprej, kako se bo večer izvršil. Dvorana bo polna, vsi sedeži kljub visoki vstopnini razprodani, ko bo nastopil, viharen pozdrav od strani njegovih rojakov in znancev iz prejšnjih let, ko bo končal, ploskanja ne kraja ne konca, neštetokrat se bo moral občinstvu zahvaliti, a dodal ne bo ničesar. Častilci ga bodo spremili na dom. In to se bo vršilo cele tri dni vsak večer. Toda ena misel je kalila danes u-metniku predokus te slave in časti, mi sel — na njegovo mater. Po očetovi smrti je ona skrbno vzgojila svojega edinega sina. Oče je hotel, da bi bil kakor 011 tudi njegov sin uradnik. Toda že kot mali dečko je sin njegov kazal nenavadno veselje in nadarjenost za glasbo. Tej se je popolnoma posvetil. Pustil je študije za katere ga je oče namenil ter se po polnoma oklenil — svojega glasovirja Ob skromni pokojnini sta mati in sin komaj živela, toda šlo je. Sin je tna teri obetal, da bo po prestani izkušnji dobil sijajno službo in da bosta pre ^krbljena za celo življenje. Stal je pred izpitom. Tedaj je pa težko zbolel. Prehladil se je, ker je v mrzli sobi cele noči presedel pri svojem glasovirju. Na niti je viselo njegovo življenje. Njegova mati je v skrbeh za svojega ljubljenca, za svoj up, veselje in ponos preklečala cele ure pred svojo podobo "Marije Pomagaj", katero je hranila že iz svojih dekliških let. In, čez osem dni se je obrnilo na bolje. Polagoma je popolnoma okreval. Ko je bil zdrav, je šel k izpitu in ga sijajno prestal. Učitelji njegovi so mu sami častitali ter mu obetali lepo bodočnost. Dobil je takoj ponudbe za častna mesta, pa jih je odklonil. Njega je veselilo iti po svetu, da bi »e še izpopolnil v svoji umetnosti in da bi m pridobil premoženja, časti in slave. Prva leta ga je spremljala njegova mati na potovanju ter čula nad njim kot angel nad otrokom. Toda kljub vsej časti in slavi, katere je bila pri nastopih svojega sina tudi mati deležna, se je naveličala vednega poto-anja ter si želela miru tembolj, ker mati in sin nista bila več edina. Nazori stare mamice se nikakor niso strinjali z onimi velikega umetnika, modernega svobodnega duha. Kolikokrat ga je lepo opominjala in prosila, naj spremeni svoje življenje — vse zaman. O11 je imel vsega dovolj, časti, hvale, slave in denarja, zakaj bi si ne privoščil, kar srce poželi? Mati in sin sta se ločila, Ona je šla k neki -iorodnici, on pa ji je obljubil, da ji bo pošiljal redno lepo mesečno podporo. Šel je po svetu od mesta do mesta, šel čez morje in zopet nazaj v domovino. Bil je na vrhuncu svoje slave. In danes ima nastopiti v mestu, kjer stanuje — njegova mati. Deset let se nista videla. In ko je? sedaj slonel na divanu, tedaj se je bil hud boj v njegovem Srcu. Komaj par ur je v tem mestu, pa je že videl po vseh izložbah svojo sliko in na hišah plakate svojega koncerta. Pri tem se je spomnil na svojo mater. Bog zna, ali ve tudi ona, da je prišel, da bo igral, ali bo tudi ona zra- bi šel k njej? Ali bi jo prosil odpuščanja? — Ne, boljše je, je sklenil, da se pred koncertom ne razburjam, saj je časa še tri dni. Vdal se je snu in mislim... Predno nastopi, je hotel poskusiti akustiko dvorane. Vsedel se je 11a električen voz ter se odpeljal proti dvorani, kjer bi zvečer imel biti njegov koncert. Ni hotel, da bi ga ljudje spoznali, zato je šel na električen voz med navadne ljudi. Bil je na svojem cilju. Voz je že skoraj ustavil, umetnik je skočil doli. Toda spodrsnilo mu je in padel je. V tistem hipu pa pridrdra mimo avtomobil in gre preko njega.--Nezavesten je obležal 11a tleh. Nastal je vik in krik, zbrala se je gruča Ijudij, šofer se je izgovarjal, da ni kriv, ker ni mogel ustaviti, in nesrečneža so odpeljali v bolnišnico. Nobeden ga ni poznal. Čez četrt ure se je na kraju nesreče vršil promet nemotenp naprej. Umetnik je čez nekaj ur prišel k zavesti ter se ozrl okoli sebe. — Na steni je zagledal podobo Zveličarja, okoli sebe usmiljene sestre po dvorani bele postelje, polne bolnikov. Tedaj vpraša poleg sebe stoječega bolnika z veliko obvezo na glavi: "Kje pa smo? Kaj se je zgodilo?" Smehljaje odgovori starček: "V bolnišnici. Avtomobilska nesreča. Pred eno uro so Vam desno roko odrezali" --Tedaj je začutil nekaj težkega na svoji desnici. Pogledal je, hotel je dvigniti desno roko, toda ni je bilo več---Bil je velik ovoj okoli komolca naprej. Zrl je nemo pred se... Vsa slava, vsa čast je za vedno minula... Bil je sicer zavarovan za visoko vsoto, toda igral ne bo nikdar več---Kje je pomoč, kje rešitev? — Tedaj mu hipoma šine v glavo misel: Mati me bo ozdravila-- Prosil je usmiljeno sestro, naj mu za trenutek dovoli iti iz sobe. Šel je in hitel k materi. "Mati, ozdravi me, odpusti"--- Mati se ga je prestrašila. Ko ga je spoznala in videla položaj, tedaj je padla pred podobo "Marije Pomagaj" ter zakričala: "O Marija, pomagaj!"— In kar v trenutku je sinu padel z desnice na tla bel ovoj in roka je bila zdrava --- Umetnik se je zbudil na svojem divanu iz težkih sanj. Solnčni žarki so sijali še gorkeje, na njegovem čelu pa so se blestele med dolgimi črnimi lasmi vodene kapljice. Pogledal je okoli sebe, nikjer ni bilo ne križa ne usmiljenih sester, ne bolnikov, pogledal je svojo desnico, bila je zdrava, na njej se je v solnčnih žarkih blesketal prekrasen briljant, dar knežje glave, poti-pal je s prsti po mizici kot po glasovirju, bili so zdravi kot vedno... Vse to je bil dolg, mučen, težak sen....— ' Razburjen je planil pokoncu; hodil nemirno gori in doli. Sklep je bil storjen: k m&teri. — Čez dolgo let se je zopet oklenil svoje matere in spregovoril samo eno besedo: "Odpusti!" In mati in sin sta bila zopet edina, srečna. Tisti večer je igral umetnik na glasovirju s toliko strastjo in veseljem, kot še nikdar v svojem življenju. Nad njegovo posteljo pa visi 9d tistega dne prekrasna Madonna. Ferdinand ........ ...............25 c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .............,...25c Friderik Baraga .................50c General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... .20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c tzdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ....... ............25 c Izgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. češka narodna pravljica..20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c Jozafat, kraljevi sin Indije........25e Kanarček, Kresnica. — Kapelica t gozdu .........................2ftc Kirdžali, podonav. povest ........5®c Kmetijsko gospodarstvo .........75« Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20t Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25< Krištof Kolumb in odkritjv Amerike ...........................2ftc Koliščina in stepe. Povest........ Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora.............25c Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............20c Lažnjivi Kljukec ................20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Lurški čudeži ..................$1.00 Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest ...............40c Mali vseznalec — Mali vedež.....25c Malo življenje. Povest ...........45c Marija hči polkova, zgod. povest..25« Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50c Maron, krščanski deček...........25« Materina žrtev...................20t Mati božja dobrega sveta, povest.. 50« Mati božja na blejskem jezeru----25« Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20t May, Eri. Povest ...............20« Mirko Poštenjakovič. Povest......20« Mlada mornarja. Povest .........25c Mladi samotar. Povest...........20« Mladim srcem ...................40t Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40* Močni baron Ravbar.............20c Mož Simone....... ..............50c Mrtvi gostač ....................25« Na Jutrovem ....................40c Na preriji. Povest ..............20c Na divjem zapadli................50« Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20« POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pastiern se dobijd najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba .ie naše geslo. W. H. KEEGAfl POGREBNIK. La Salle in okolici?« Slovenci v dar potrebujete pogrebnika se obrnite Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. na to tvrdko in prepričani bodite, , boste najbolje postrežem, ker je najboljši ter mnogo cenejs^B drugi. V slučaju potrebe rešilnega ^ (ambulance) pokličite nas po te; ' nu, ker smo vedno pripravljeni — dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ^ W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Sail«. ffiSSSyigi ifi ifi S » CENIK MOLITVENIH fj NABOŽNIH, PODUČNIH H Uj IN ZABAVNIH KNJIG Is S ŠfŠSČižffiSiSS katere se dobe v^tfiffi^ ES KNJIGARNI AMER. SLO- ^ VENCA, JOLIET, ILLS. 5S ffi Bi Rojakom priporočamo sledeče blago« .$10.» .$10.5* .»5.0« ..$7.0« Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za............. Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za............... Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.. Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ................. .q5| Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za » • S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ..........................čl2*0fl Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................ jg^ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................y'tf Californij'sko Vino, zaboj (25 steklenic) za ........................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in ^ 50 galonov, galon po........................................... Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovel skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. i i ZAKAJ PLAČEVATI RENT, če Vam jaz sezidam hišo in jo boste izplačevali mesto renta. Če imate par stotakov, pa se pogodimo. Več pove: P. R. BANNON, 4t ' 701 N. Broadway, Joliet, 111. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugain, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov •..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866............. 25c Bled sedaj in nekdaj ..y.........20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest. x...........25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .'...................,25c Ciganova osveta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ..... ..........25c Doma in na tujem ..... ..........25c Domači zdravnik .............."jJŠP6 Emanek, lovčev sin. •— Berač,.....2Gc Erazem Predjamski. Povest ia petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmartal grof Radecki.........20c Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. Joliet. ill.. PIVO v STEKLENICAH. ILL'«01*1 Cor. Scott and Clay Sts.'.... Both Telephones 26. JET, Union Coal 6c Tra 515 CASS STREET, JULIE PiRno and Furniture Chicago telefon 4313. K Podpirajte trgovce, kateri v Amer. Slovene vi tig- io ogl»sef Naročite zaboj stekl< novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača Porter Brewing Compai Obl telefon 405 S. Bllff SI.. -M"