NAPIS NAD ČLANKOM 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZVLEČEK Prispevek obravnava razširjenost pridelave kave po celinah in s pomočjo analize izbranih ekonomskih kazalnikov podaja vpogled v obseg trgovanja s to dobrino po svetu ter v državah Evropske unije. V drugem delu prispevka se s pomočjo izkušenj in mnenj, pridobljenih z intervjuji z izbranimi deležniki, ki delujejo v kavni industriji, osredotoča na glavne značilnosti in stanje na slovenskem kavnem trgu, osvetljuje pa tudi nekatere socialne posledice pridelave kave in trgovanja z njo. Ključne besede: kava, kavna industrija, kavni trg, Slovenija, ekonomska geografija. ABSTRACT Selected geographical aspects of coffee industry with an emphasis on Slovenia The article deals with the distribution of coffee production by continents and by analysing selected economic indicators presents the extent of its trade in the world and in the countries of the European Union. The main characteristics of the Slovenian coffee market are revealed in the second part of the article, where the authors synthesize experiences and opinions of the selected coffee stakeholders in Slovenia, with a special focus on the social consequences of coffee production and trade. Key words: coffee, coffee industry, coffee market, Slovenia, economic geography. Izbrani geografski vidiki kavne industrije s poudarkom na Sloveniji GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 17 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE Avtorja besedila: JAKOB ERCEGOVIĆ, magister geografije Novljanska cesta 17, 4205 Preddvor E-pošta: jakc.ercegovic@gmail.com MIHA KODERMAN, doktor geografskih znanosti, izredni profesor, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem Titov trg 5, 6000 Koper E-pošta: miha.koderman@fhs.upr.si Avtor naslovne fotografije: MIHA KODERMAN COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek K ultiviranje kavnega drevesa, pridelovanje kavnih češenj in uživanje kavnega napitka imajo bogato in dolgoletno tradicijo. Kava se je v zadnjih petih stoletjih kljub številnim poskusom prepovedi, ukinitve ali uveljavljanju posebnih zakonov zoper njo uspela razširiti v vse države sveta in vse družbene sloje. Njenega širjenja ni uspela preprečiti nobena politična, geografska, verska ali kulturna ovira (Jezernik 2012). Znanje o kavi je danes na najvišji ravni v zgodovini, od kavnega pridelka pa je odvisno življenje več kot 125 milijonov ljudi na našem planetu (Hoffmann 2018). Ob razpravljanju o pomembnosti kave kot tržnega blaga lahko v literaturi in spletnih virih naletimo na trditev, da je kava takoj za nafto drugo najbolj pro- dajano blago na svetu. Gre za zmotno prepričanje, ki ga lahko s preučitvijo statističnih podatkov o obsegu trgovanja ovržemo, saj moramo upoštevati raz- liko med blagom (commodity) in proizvodom (product). Pri prvem gre za surov proizvod oziroma surovino, ki v kavni industriji opisuje tako surova (zelena) kot pražena kavna zrna, medtem ko za produkt velja pripravljen kavni napitek, ki ga kupimo v trgovini. Tako kavna zrna kot surovina in kava kot končni proizvod vsekakor nista na drugem mestu (Newton 2017). Po podatkih študi- je Observatory of Economic Complexity raziskovalnega inštituta Massachusetts Institute of Technology iz leta 2018 je kava na 121. mestu lestvice proizvodov, s katerimi se največ trguje (OEC 2020a). V primeru ločenih kategorij zelene kave in pražene kave je slednja šele na 298. mestu (OEC 2020b), medtem ko je zelena kava na 146. mestu (OEC 2020c). Kljub navedenim dejstvom pa pridelava kave velja za pomembno gospodarsko panogo, v katero se stekajo velike količine denarja. Kavna industrija je bila z vidika izvoza v letu 2018 vre- dna 30,9 milijarde dolarjev (OEC 2020a) in njeni proizvodi so bili v številnih državah ključno izvozno blago. Ob tem lahko izpostavimo tudi pomembno dejstvo, da znaten del pridelo- valcev kave živi na odročnih območjih (višje ležeča, od urbanih središč odda- ljena in težko dostopna območja), v težkih življenjskih razmerah in s slabimi možnostmi izobraževanja. Aktualne problematike kavne industrije, kot so prenizke cene pridelka in vplivi podnebnih sprememb, ki hkrati predstavljajo izzive za prihodnost, v največji meri prizadenejo prav pridelovalce, za katere je gojenje kavnih dreves pogosto pomembno poslanstvo, na katerega so izra- zito ponosni. V današnjem globaliziranem svetu in ideologiji prostega trga so pridelovalci večinoma izključeni iz velikega bogastva, ki je ustvarjeno, ko pri- delek vstopi v globalni sistem trgovanja. Socialno problematiko prideloval- cev, ki jo v tej milijardni industriji spodbujajo nedostojni finančni dohodki, lahko nazorno orišemo z dejstvom, da je pridelovalec pogosto plačan slabše kot pred tridesetimi leti; ob skodelici kave, ki se prodaja za 2,5 ameriškega dolarja, natakar prejme 25 centov napitnine, medtem ko pridelovalec z naj- večjo mero odgovornosti in tveganja od te iste skodelice kave prejme vsega 4 cente (Boydell 2018). 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE podjetij na področju kavne industrije. Naš sogovornik je bil tudi idejni vodja gibanja Eksperiment; no Art=no Fun, ki je bilo osnovano v Kranju leta 2012 in si prizadeva gostu približati kulturo pitja kave in kavne recepture. V sklo- pu tega gibanja potekajo delavnice za izobraževanje, soustvarjanje novih trendov ter pomoč pri vzpostavitvi sistema in organizacije v delovnem okolju. Med intervjuvanimi je bil še kavni strokovnjak in predstavnik pod- jetja Stow Coffee Roasters, ki obratuje od leta 2015 in ima lastno mikro- pražarno v Kamniku, specializirano kavarno v središču Ljubljane in kavno akademijo, kjer omenjeni intervjuva- nec deluje kot certificiran kavni trener pod okriljem organizacije Specialty Coffee Association. Edina sogovornica je bila poslovodkinja podjetja Titrade - trgovina in storitve, d. o. o., iz Izo- le, ki se s trgovanjem s surovo kavo in čajem ukvarja že 25 let, poleg tega pa deluje kot posrednica med pride- lovalci in pražarji in ima dolgoletne izkušnje s področja trgovanja, analize kavnih vzorcev in priprave mešanic za različne kupce. Geografska razširjenost pridelave kave Po Koppenovi podnebni klasifikaciji so razne vrste kavovca najbolj razšir- jene v tropskih vlažnih (Af ), monsun- skih (Am) in savanskih (Aw) podne- bjih v pasu med približno 25° severno in južno od ekvatorja, kjer povprečne mesečne temperature ne padejo pod 18 °C (Strahler 2010). Gre za splošno znano opredelitev razširjenosti kav- nih vrst, ki pa je marsikod pogojena z nekaterimi makro- in mikropodneb- nimi značilnostmi. Makropodnebni Ko Fi d. o. o., ki se že 20 let ukvarja s praženjem in distribucijo kave, v okviru podjetja pa obratuje tudi ka- varna v Mariboru, ki jo uporabljajo kot razstavni prostor lastnih izdelkov in ostale ponudbe. Intervjuvali smo tudi kavnega strokovnjaka, ki je med raziskovanjem kulture pitja kave in same surovine s pomočjo dveh sode- lavcev leta 2014 ustanovil zadrugo z imenom Buna. Ta ima v prvi vrsti izobraževalni namen in med drugim spodbuja ozaveščanje o poreklu do- ločene surovine in njenem spošto- vanju, konceptu pravične trgovine, večji transparentnosti ponudnikov, spodbujanju majhnih pridelovalcev in številnih drugih vidikov, predvsem trajnostnega in pravičnega trgovanja ter dojemanja surovine. Omenjeni sogovornik je tudi vodja ene izmed redkih zadružnih kavarn z imenom Cafe Čokl, v kateri skuša potrošnike prek kave ozaveščati in izobraževati o številnih dejavnikih in korakih, po- trebnih za skodelico kavnega napitka, hkrati pa deluje kot pražar in trgovec s kavnimi zrni, ki prihajajo izključno iz sistema pravične trgovine. Nadalje je bil intervju opravljen s podjetnikom, ki živi in dela v Braziliji ter deluje kot povezovalni člen med brazilskimi pri- delovalci kave in pražarji, hkrati pa opravlja tudi kontrolo kakovosti in klasifikacijo ter dostavo surove kave pražarnam po svetu. Med intervju- vanimi je bil še direktor podjetja Se- gafredo Zanetti, d. o. o., Slovenija, ki se primarno ukvarja s prodajo in di- stribucijo kave; na območju Slovenije deluje od leta 2005. Spada pod okrilje italijanskega multinacionalnega pod- jetja Massimo Zanneti Beverage Gro- up, ki velja za eno največjih svetovnih Zgodovinsko gledano je Slovenija na križišču dveh priljubljenih kav- nih kultur, turškega in italijanskega espresso načina priprave kave, sodeč po statističnih podatkih pa sta v za- dnjih letih tako prodaja kot tudi po- trošnja kave v vzponu. Metode V prvem delu prispevka smo s pomo- čjo statističnih podatkov, ki jih zbirajo Evropski statistični urad – Eurostat, Mednarodna organizacija za kavo (International Coffee Organization) in Statistični urad Republike Slovenije, analizirali izbrane kazalnike, ki prika- zujejo obseg pridelave kave in trgova- nja z njo v zadnjem desetletju. Nadalje smo s pomočjo strukturira- nega intervjuja zbrali mnenja osmih deležnikov, ki poznajo razvoj in zna- čilnosti kavnega trga in kulture pi- tja kave v Sloveniji. Intervjuji so bili opravljeni med septembrom in no- vembrom 2019. Sogovorniki so bili pražarji kave, posamezniki z znanjem na področju ekonomije in trgovanja s kavo, vodje izbranih kavarn ali baristi, ki se s kavo profesionalno ukvarjajo, ter vodje ali uslužbenci kavnih pod- jetij, ki dobavljajo kavo gostinskim obratom po Sloveniji. V nadaljevanju podajamo kratko predstavitev posa- meznih sogovornikov. Intervju smo opravili z dvema baristo- ma. Prvi je lastnik gostinskega obrata Kana bar v Ljubljani, ki je del kavne industrije že 32 let, poleg tega pa je v preteklosti predajal znanje s podro- čja dela barista oziroma strokovnjaka na področju priprave kavnih napit- kov, drugi pa pražar pri podjetju Hi GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 19 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE rose na kavnih drevesih z večjo izpo- stavljenostjo jutranjemu soncu hitreje izhlapijo, kar zmanjšuje verjetnost ra- zvoja glivičnih bolezni. Prav tako ima lahko topografija izrazito pomemben vpliv na temperature ponoči in pojav zmrzali, saj se hladen zrak po pobo- čjih steka v doline, kjer se nakopiči, povzroča zmrzovanje tal in s tem ne- gativno vpliva na kavna drevesa. Zato je tovrstne pojave treba upoštevati pri izbiri lege kavnih plantaž (Descroix in Wintgens 2004). Število držav, kjer pridelujejo kavna zrna in tako prispevajo k svetovnemu kavnemu trgu, se v literaturi razliku- je. Po podatkih organizacije National Coffee Association iz ZDA je držav pri- delovalk več kot 50 (National Coffee Association USA 2018). Agronom in specialist za tropske skupine rastlin Jean Nicolas Wintgens v članku The Coffee Plant iz leta 2004 (Wintgens 2004) posplošeno navaja območja go- jenja sort arabike, robuste in liberike po ključu, predstavljenem v pregled- nici 1. dnejše temperaturne razmere, ki omo- gočajo gojenje kavnih dreves tudi na nadmorski višini med 1200 in 2200 m. Podobno velja tudi za gojenje sort robuste, ki ob ekvatorju lahko uspeva tako v neposredni bližini morja kot na nadmorski višini od 1000 do 1200 m, medtem ko je na otoku Nova Kale- donija, ki je na 20–25° južne zemlje- pisne širine, omejeno zgolj na nekaj metrov nad gladino morja (Wintgens in Descroix 2004). Topografske značilnosti obenem spre- minjajo makropodnebne razmere in na razmeroma majhnih območjih oblikujejo številne mikropodnebne lege (Wintgens in Descroix 2004) ozi- roma podnebja manjših območij ali krajev (Kladnik, Lovrenčak in Orožen Adamič 2005). To lahko podkrepimo z naslednjimi primeri: v subtropskih regijah severne poloble imajo proti jugu nagnjena pobočja v povprečju od 2 do 4 °C višje temperature kot pobo- čja, obrnjena proti severu, kar je lahko pomemben dejavnik pri gojenju ka- vovca. Na vlažnih območjih kapljice dejavniki niso enotni in morajo biti natančneje določeni glede na vplive nadmorske višine in zemljepisne širi- ne na povprečne temperature območij držav, pridelovalk kavnih zrn. Določi- mo jih lahko s pomočjo dolgoročno zbranih in analiziranih podatkov me- teoroloških postaj v neposredni bližini kavnih nasadov. Najbolj reprezenta- tivni podatki so količina padavin, ma- ksimalna in minimalna temperatura zraka, relativna zračna vlažnost, jakost in smer vetra ter sončno obsevanje. Na zniževanje povprečnih tempera- tur ima znaten vpliv nadmorska vi- šina (0,6 °C/100 m), prav tako kot se ocenjena temperatura z vsako sto- pinjo zemljepisne širine oddaljenosti od ekvatorja zniža za približno 0,5 °C. Kot primer je lahko primerjava gojenja sort arabike v Keniji in Bra- ziliji. V slednji so glavne kavne regije med 15 in 25° južne zemljepisne širi- ne, na nadmorski višini večinoma od 600 do1200 m, saj se v višjih legah že pojavlja zmrzal. V Keniji so glavne razlike njena ekvatorialna lega in ugo- celina Coffea Arabica Coffea Canephora Coffea Liberica Srednja in Južna Amerika visoke planote tropskega pasu, srednje visoka območja Južne Amerike in gorski predeli Karibskih otokov vlažne in tropske regije severovzhodne Brazilije, Ekvador, Mehika, Gvajana, Trinidad in Tobago itd. Gvajana in Surinam Afrika višje ležeče planote osrednjega dela celine, Madagaskar in zahodna obala zahodna in osrenjeafriška nižavja in srednje visoka območja vzhodne Afrike zahodna obala, območje ekvatorialne Afrike, Liberija Azija in Oceanija višje ležeča območja celine od Arabskega polotoka do Filipinov, vključujoč Jemen, Indijo, Papuo Novo Gvinejo, Mavricij, Reunion, Novo Kaledonijo, Vietnam in Havaje nižja in srednje visoka območja Indije, Indonezije, Filipinov, Malezije, Tajske, Kitajske itd. nižje ležeča območja predvsem Malezije, Indonezije, Filipinov, Vietnama in Tajske Preglednica 1: Območja gojenja različnih vrst kavnih dreves (prirejeno po Wintgens 2004, 3). 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE Razširjenost kavnih zrn glede na po- reklo delimo v tri glavne skupine: sre- dnje- in južnoameriška, afriška in azij- ska. Mednarodna organizacija za kavo za leto 2020 na svoji uradni spletni strani navaja 42 držav, članic organi- zacije, ki pridelajo 97 % svetovnega pridelka kave; predstavljamo jih na slikah 1, 2 in 3 (International Coffee Organization 2021). Pridelava kavnih zrn poteka tudi v nekaterih državah, ki niso članice omenjene organizacije (med drugim tudi v delih avstralskih zveznih držav Queensland in Novi južni Wales), vendar je njihov delež v količini pridelka na svetovni ravni skoraj zanemarljiv (Ercegović 2019). Analiza izbranih ekonomskih kazalnikov držav pridelovalk, izvoznic in uvoznic kave V kavni industriji smo kljub števil- nim težavam, ki se večinoma nana- šajo na pridelovalce, priča postopne- mu razvoju in rasti produktivnosti. Raven znanja o kavovcu, njegovem plodu, procesih in trudu, ki so po- trebni za skodelico napitka, se tako pri uvoznikih, pražarjih, baristih kot pri končnih potrošnikih postopoma dviguje. Dandanes po večini svetov- nih prestolnic najdemo vse več spe- cializiranih kavarn, ki poleg prodaje kave in kavnih napitkov nudijo tudi različna usposabljanja, predvsem pa ozaveščajo potrošnike in spodbujajo širše razumevanje kavne verige. Vse to razumljivo vpliva na večanje pov- praševanja po kavi, kar se odraža tudi v količini pridelka (Hoffmann 2018). Še vedno pa trgovanje s kavo v veliki meri vodijo zasebne družbe. Podatki o natančnem obsegu trgovine s kavo kot blagom so zato težko dosegljivi, Slika 1: Izvozne države - članice Svetovne kavne organizacije v Srednji in Južni Ameriki v letu 2020 (International Coffee Organization 2021). Slika 2: Izvozne države - članice Svetovne kavne organizacije v Afriki in Jugovzhodni Aziji v letu 2020 (International Coffee Organization 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 21 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE svojo zastopanost povečala z 10,5 % na dobrih 13 % (831.000 ton v se- zoni 2018/19), sledi ji Honduras, ki je svoj delež z 4,1 % povečal na 7 % (439.000 ton) (International Coffee Organization 2019). Na kolebanja v pridelavi vplivajo naravni dejavniki, kot sozmrzali, poplave ali suše, pa tudi bolezni in škodljivci, ki lahko prizadenejo obsežne kavnopridelo- valne regije, zato je večji izpad pri- delka lahko zaznaven tudi na svetov- ni ravni. Eden od glavnih razlogov za upad donosa v sezoni 2014/2015 je spopadanje s sušo v številnih kavnih regijah Brazilije (International Cof- fee Organization 2016). V drugo skupino spadajo azijske drža- ve, med katerimi Vietnam z masovno pridelavo sort robuste prispeva pribli- žno 17-odstotni delež svetovne pri- delave. Predpostavlja se, da bo k rasti pridelave v čedalje večji meri prispeval tudi rastoči kitajski trg, kjer poveča- na poraba v načeloma tradicionalni okrog 60-odstotni delež celotnega pridelka surove kave (slika 4), pred- vsem zaradi masovne pridelave v Bra- ziliji, ki prispeva več kot tretjino vseh pridelanih kavnih zrn (3,8 milijona ton v sezoni 2018/19). Druga naj- večja pridelovalka Južne Amerike je Kolumbija, ki je v izbranem obdobju saj tovrstna zasebna podjetja niso ve- zana na zahteve javnega objavljanja statističnih podatkov. Zato je njihov tržni vpliv težko razumeti v popolno- sti, vendar ni nobenega dvoma, da je trgovina s kavo močno koncentrirana. Vodilna podjetja (na primer Neumann Kaffee Gruppe iz Nemčije, ED&F Man Volcafe iz Združenega kraljestva in ECOM Agroindustrial iz Švice) ku- jejo dobičke predvsem s trgovanjem z obsežnimi količinami surove kave in oskrbovanjem mednarodnih pra- žarskih podjetij, medtem ko srednje velika podjetja v večji meri delujejo na posebnih oziroma nišnih trgih, kot sta pravična trgovina (fairtrade) in ne- posredno trgovanje (direct trade), kjer gre za dogovor med pridelovalcem in pražarjem brez posrednikov (Pan- huysen in Pierrot 2018). Glede na geografsko poreklo sta v enajstletnem obdobju med sezona- ma 2008/09 in 2018/19 Srednja in Južna Amerika prispevali največji, 12,0 12,7 11,3 11,6 11,0 10,8 10,7 10,3 10,5 10,9 11,1 61,9 58,2 62,4 59,0 59,8 58,0 58,9 57,5 60,8 59,4 60,7 26,1 29,1 26,3 29,4 29,2 31,2 30,5 32,2 28,7 29,7 28,3 0 2000 4000 6000 8000 10.000 12.000 AFRIKA SREDNJA IN JUŽNA AMERIKA AZIJA Slika 4: Pridelava kavnih zrn v tisočih ton po celinskih skupinah držav in njihov delež v odstotkih (International Coffee Organization 2019). Slika 3: Izvozne države - članice Svetovne kavne organizacije v Aziji v letu 2020 (International Coffee Organization 2021). 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE večji svetovni kavni trg tako z vidika maloprodaje kave in njenih proizvo- dov kot uvoza surovih kavnih zrn iz držav pridelovalk. Evropski kavni trg se nenehno razvija, pojem trajnostne- ga razvoja se vse bolj uveljavlja tudi na kavnem področju in postaja ena iz- med prioritet sodobnega kupca, zato vse več potrošnikov povprašuje po proizvodih, tako imenovanih specialty kavne industrije, ki s poudarkom na kavnih zrnih z znanim poreklom in z več informacijami o pridelku ponuja priložnost predvsem majhnim pride- lovalcem in srednje velikim dobavi- teljem (Centre for the Promotion of Imports 2019a). Prodajalci na drobno v čedalje večji meri uporabljajo različ- ne certifikate, s katerimi želijo pred- staviti svoja prizadevanja za trajno- stno delovanje znotraj kavne verige. Potrošnikovo vse večje povpraševanje po sledljivosti in preglednosti kuplje- nega proizvoda hkrati vpliva na porast neposrednega trgovanja med pridelo- valci in evropskimi pražarji. Obenem vse pogostejše vključevanje večjih multinacionalnih podjetij v tovrsten financiranja razvoja kavno-pridelo- valnega sektorja iz različnih virov in prizadevanj za enakost med spoloma deležne različnih vzpodbud, predvsem žensk in mlajše populacije. Za pribli- žno 35-odstotno rast pridelka (78.720 ton) v Ugandi med sezonama 2015/16 in 2016/17 so delno odgovorne tudi tovrstne razvojne spodbude (Inter- national Coffee Organization 2017). Etiopija je pridelek v primerjalnem obdobju pridelek kave povečala za okrog 170.000 ton (na 466.500 ton v sezoni 2018/19), pri čemer je bila naj- večja, 34-odstona rast (153.060 ton) zabeležena med sezonama 2008/09 in 2010/11. V Ugandi je pridelava med posameznimi leti kolebala, v enajstle- tnem primerjalnem obdobju pa je na- rasla za 82.100 ton (na 282.200 ton v sezoni 2018/19) (International Coffee Organization 2019). Evropski prostor je pomembno vpli- val na širjenje kavovca in vseskozi po- stopoma oblikoval pomemben evrop- ski uvozni trg kave in kulturo njene uporabe. V sodobnosti je Evropa naj- porabnici čaja kaže na rastoče zani- manje za kulturo pitja kave, zato vse hitreje narašča tudi pridelava v južno- kitajskih kavnih regijah (Hoffmann 2018). Vietnam je iz 1,1 milijona tonami in 52,5 % deleža azijske pri- delave v sezoni 2008/09 svoj delež po- večal na več kot 64 %, pri čemer je v sezoni 2018/19 pridelava dosegla 1,9 milijona ton. Druga najpomembnej- ša azijska pridelovalka je Indonezija (565.000 ton v sezoni 2018/19), kjer je pridelava v primerjalnem obdobju precej kolebala, vendar je delež zara- di povečane zastopanosti Vietnama padel za skoraj 8 odstotnih točk in je sedaj dobrih 19 %. V Indiji, ki prispe- va 11 %, se pridelava v primerjalnem obdobju ni bistveno spremenila in je v sezoni 2018/19 dosegla 318.000 ton (International Coffee Organization 2019). Afriške države prispevajo najmanj- ši delež, vendar so tamkajšnja kavna zrna med najbolj cenjenimi na svetu. Delež afriškega pridelka na svetovni ravni se je v primerjalnem obdobju nenehno gibal med 10 in 13 %, med pridelovalkami sta v ospredju Etiopi- ja in Uganda. Zaradi nižjih donosov so tudi kolebanja iz leta v leto veliko bolj opazna, kar je bilo mogoče za- znati tudi v obeh najpomembnejših pridelovalkah. V obeh pa je v primer- jalnem obdobju prišlo do povečanja količine pridelka. V Etiopiji je bilo v sezoni 2018/19 v primerjavi s sezono 2008/09 zabeleženo skoraj 12.od- stotno povečanje, medtem ko je bilo v Ugandi povečanje štiriodstotno. Nekatere afriške države, med kateri- mi sta tudi obe vodilni pridelovalki, so v zadnjih letih v sklopu projektov 3161 3251 3246 3301 3230 3313 3323 3606 3387 3612 2900 3000 3100 3200 3300 3400 3500 3600 3700 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slika 5: Uvoz surove kave v Evropsko unijo (vključujoč Norveško, Islandijo in Švico) v letih 2009–2018, v tisočih ton (European Coffee Federation 2012; 2014; 2015; 2019). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 23 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE način trgovanja in praženja kavnih zrn utrjuje kavni trg in povzroča ce- novni pritisk vzdolž celotne kavne ve- rige (Centre for the Promotion of Im- ports 2019b). Vse večje zanimanje za kavo v Evropi dokazuje tudi grafikon na sliki 5, kjer je jasno vidna postopna rast uvoza surovih kavnih zrn. Evropska unija (skupaj s Švico, Nor- veško in Islandijo) je največja uvoz- nica surovih kavnih zrn na svetu. V letih 2009–2018 je količina uvoženih kavnih zrn tako iz držav pridelovalk kot med državami Evropske unije povprečno naraščala za 1,3 % in koli- činsko leta 2018 dosegla približno 3,6 milijona ton (European Coffee Fede- ration 2019). Pri interpretaciji slike 5 moramo poudariti, da podatki vklju- čujejo tudi nezanemarljiv delež izvoza in uvoza, ki poteka med evropskimi državami, ko kavna zrna že prispejo v Evropo iz držav pridelovalk (gre za tako imenovani ponovni izvoz oziro- ma re-export). Vrednost uvoženih su- rovih kavnih zrn v letu 2018 je bila okrog 8,1 milijarde evrov. Treba pa je omeniti, da vrednosti nenehno kole- bajo glede na kakovost pridelovalne sezone, spremenljivost valutnih trgov in tudi glede na stanje na trgu termin- skih pogodb newyorške in londonske borze. Rast količine uvoza kavnih zrn v obravnavanem obdobju sovpada tudi z rastjo obsega pridelave. Leta 2018 so evropski uvozniki približno 87 % surove kave pridobili neposredno iz držav pridelovalk, kar ustreza količini okrog 3,2 milijona ton v vrednosti 6,9 milijarde evrov (Centre for the Pro- motion of Imports 2019a). Glavne države uvoznice so Nemčija, ki uvozi slabo tretjino celotnega evropskega uvoza (31 %; več kot 1,1 milijona ton), Italija (17 %; nekaj manj kot 605.000 ton) ter Belgija in Španija, ki k skupni uvoženi količini prispe- vata vsaka po dobrih 7 % (281.000 ton oziroma 261.500 ton). Ostale pomembnejše zahodnoevropske uvo- znice surovih kavnih zrn so Francija, Združeno kraljestvo in Nizozemska (European Coffee Federation 2019). Prevladujočim zahodnoevropskim državam se postopoma priključuje- jo tudi deli vzhodne in jugovzhodne Evrope. Predvsem Poljska beleži sko- kovito rast števila manjših butičnih pražarn in kavarn, ki posledično vpli- vajo na rast količine uvoženih surovih zrn, izvoz praženih zrn in tudi porabe kave v domači državi. Poljska je naj- večja uvoznica surovih kavnih zrn v vzhodni Evropi, saj se je njihov uvoz na letni ravni v letih 2014–2018 po- večeval za 12 % (Centre for the Pro- motion of Imports 2019a) in je v letu 2018 dosegel več kot 122.500 ton (European Coffee Federation 2019). Postopno naraščanje uvoženih kavnih zrn je zaznati tudi na Češkem, v Bol- gariji, Romuniji in Sloveniji, ki glede na majhnost trga uvozi razmeroma veliko količino surove kave (Centre for the Promotion of Imports 2019a), kar je razvidno iz slike 6. Nemčija je leta 2018 uvozila pribli- žno 1,1 milijona ton kavnih zrn, ve- činoma prek pristanišč v Hamburgu, Bremnu in Bremerhavnu. Nemčija je pomembno evropsko središče za tr- govanje s kavo, kar se odraža tudi v količini ponovnega izvoza (re-export). Leta 2018 je Nemčija ponovno iz- vozila okrog 360.000 ton kavnih zrn, kar je več kot polovica celotnega evropskega ponovnega izvoza. Glavni ciljni območji nemškega ponovnega izvoza so bile Poljska (25 %) in Zdru- žene države Amerike (22 %). Nemčija kot največja uvoznica med evropski- mi državami je potencialna ciljna de- stinacija za pridelovalce in izvoznike iz številnih delov sveta, z različnimi razredi kakovosti kavnih zrn, ki so bo- disi pražena v domačem okolju bodisi ponovno izvožena na druge trge. Itali- ja kot druga najpomembnejša evrop- ska uvoznica surovih kavnih zrn jih je leta 2018 uvozila okrog 606.000 ton v vrednosti 1,3 milijarde evrov. Raz- meroma velik delež uvoza odpade na kavna zrna sort robuste, ki se upora- bljajo predvsem v proizvodnji kavnih mešanic. Uvoz večinoma poteka prek pristanišč v Trstu in Genovi (Centre for the Promotion of Imports 2019a). Pomembna panoga evropskega kav- nega trga je tudi praženje kavnih zrn. Za praženje in mletje v Evropi skrbi nekaj velikih podjetij, kot so Nestlé (s kavo med drugim oskrbuje verigi Mc- Donalds in Starbucks), JAB Coffee (del investicijskega podjetja JAB Holding, ki je v zadnjih letih z ogromnimi vla- ganji začelo resno ogrožati monopol podjetja Nestlé), Lavazza, Jacobs Do- uwe Egberts, Tchibo, Massimo Zanetti in še nekatera. Prvih 10 svetovnih pražarn poskrbi za praženje pribli- žno 35 % celotnega kavnega pridelka (Panhuysen in Pierrot 2018). V preglednici 2 prikazujemo količino prodanih kavnih zrn, ki so bila pra- žena v posameznih državah, in koli- čino prodanih kavnih zrn, uvoženih 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE 2018 je količina narasla na 11,8 tone in količino v Evropski uniji presegla za skoraj 5 ton. Po mnenju sogovor- nice iz podjetja Titrade iz Izole lahko del povečanega uvoza surovih kavnih zrn v zadnjih letih pripišemo poveča- nemu pretovoru v Luki Koper, od ko- der zatem kava potuje v druge države v naši regiji. Dobiček od maloprodaje kave in kavnih proizvodov se je v Slo- veniji v obdobju 2016–2018 povečal za 17,5 % in je v letu 2018 dosegel približno 148 milijonov evrov (SURS 2020). Slovenija surova kavna zrna uvaža večinoma iz Brazilije, Indije in Vie- tnama. Leta 2018 so bile iz teh treh držav uvožene rekordne količine suro- ve kave. Brazilija je leta 2018 glede na leto 2009 svoj izvoz v Slovenijo po- večala za več kot 85 %, Vietnam za 47 %, Indija pa celo za 833 %. Na čina uvoženih praženih kavnih zrn v 10-ih letih povečala za 114 %. Na Švedskem in Finskem, v Belgiji in na Hrvaškem je leta 2018 količina pro- danih, v domačih državah praženih kavnih zrn, v primerjavi z letom 2009 nazadovala, medtem ko se je količina uvoženih kavnih zrn znatno poveča- la (Eurostat 2019). Kljub rastočemu številu majhnih butičnih pražarn v državah Evropske unije te z majhnimi količinami spražene kave v večji meri ne vplivajo na skupne vrednosti, saj se velika večina kavnih zrn še vedno pra- ži v velikih industrijskih obratih. Dogajanje na slovenskem kavnem trgu razkriva slika 6, ki prikazuje pri- merjavo Slovenije z Evropsko unijo z vidika uvoza surove kave na tisoč prebivalcev. Do leta 2017 je Slovenija v primerjavi z EU zaostajala za pri- bližno tono na tisoč prebivalcev. Leta iz tujine v letih 2009 in 2018. Med obema letoma je opazna rast prodaje uvoženih praženih kavnih zrn v vseh izbranih državah. V Nemčiji se proi- zvede približno 31,7 % celotne koli- čine surove kave, pražene v Evropski uniji. Nemčiji sledijo Italija (22,9 %), Francija (8,1 %), Nizozemska (7,8 %) in Španija (7,1 %). Italijanska podje- tja, kot so Lavazza, Segafredo in Illy, izvozijo veliko količino kavnih me- šanic (Italian blends), v največji meri v druge dele Evrope in Združene dr- žave Amerike. V zadnjih letih njihov izvoz stalno narašča in je v letu 2018 dosegel približno 215.800 ton praže- nih kavnih zrn v vrednosti 1,4 mili- jarde evrov, kar je največ med vsemi članicami Evropske unije (Eurostat 2019). V Sloveniji podatka o količini praženih kavnih zrn za leto 2009 ni na razpolago, dostopen pa je podatek za leto 2018, medtem ko se je koli- leto / država 2009 2018 2009 2018 praženo v domači državi izhodiščni indeks praženo v domači državi izhodiščni indeks uvoz praženih kavnih zrn izhodiščni indeks uvoz praženih kavnih zrn izhodiščni indeks Nemčija 511.415 100,0 534.444 104,5 57.029 100,0 79.011 138,5 Italija 384.383 100,0 386.729 100,6 12.452 100,0 14.350 115,2 Nizozemska 109.631 100,0 130.959 119,5 52.098 100,0 72.029 138,3 Francija 119.700 100,0 137.029 114,5 76.449 100,0 152.859 199,9 Španija 115.000 100,0 119.785 104,2 11.618 100,0 24.759 213,1 Švedska 102.061 100,0 91.169 89,3 8806 100,0 12.989 147,5 Belgija 63.382 100,0 39.498 62,3 18.436 100,0 37.953 205,9 Finska 57.740 100,0 43.544 75,4 5195 100,0 11.238 216,3 Slovenija ni podatka ni podatka 8219 ni podatka 2370 100,0 5074 214,1 Hrvaška 13.284 100,0 12.865 96,8 1880 100,0 5106 271,6 EU-28 1.724.757 100,0 1.688.290 97,9 488.468 100,0 801.198 164,0 Preglednica 2: Količina v domači državi praženih kavnih zrn in uvoženih praženih kavnih zrn v izbranih članicah Evropske unije in v celotni Evropski uniji v letih 2009 in 2018, v tonah (Eurostat 2019). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 25 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE datkov v določeni meri dojema kot slaščico. Zaradi bližine območja Bal- kana je močna tudi tradicija turškega načina priprave kave, ki smo ga prav tako priredili in oblikovali po svoje. Sploh starejše generacije se v veliki meri poistovetijo z blagovno znamko Barcaffe, na katero prisegajo in so težko dovzetne za spremembo določenih na- vad. Vodja zadruge Buna navaja zani- miv lokalni pojav v povezavi z znamko Loka kava, s katero se radi identificira- jo prebivalci gorenjske regije in se zato tam v primerjavi z ostalimi regijami iz- razito dobro prodaja. Večina sogovor- nikov je izpostavila tudi močno zako- reninjen socialni vidik pitja kave kot način druženja in preživljanja prostega časa, pri čemer se zelo malo pozornosti namenja napitku, njegovemu okusu, načinu priprave in podobno. Za pri- merjavo lahko izpostavimo italijansko kulturo pitja kave, pri kateri tovrstna navada ni tako izrazita in je pitje kave v večji meri rutina, za katero se porabi manj časa. Nekateri so mnenja, da se večinoma kupuje izključno kavo, ki jo ponuja industrija, zato se ne zavrača slabe kave in tako kavne akterje spod- buja k razmisleku in morebitnim spre- membam. Lastnik gostinskega obrata Kana bar v Ljubljani je opozoril na višjo raven ozaveščenosti in kulture pitja kave v Skandinaviji in izpostavil nekatere primere zavajanja slovenske- ga potrošnika v reklamnih oglasih in promoviranja kavnih proizvodov, s katerimi se kaže zaničljiv odnos do su- rovine in dolgoletnih tradicij (denimo promocija instant turške kave »za na pot«, pri čemer tradicionalne turške kave sploh ni mogoče pripraviti na to- vrsten način). spada pod okrilje hrvaškega podjetja Atlantic Grupa, d. d. (Kovič 2019). Izsledki intervjujev z deležniki slovenske kavne industrije V nadaljevanju povzemamo izsledke strukturiranih intervjujev z osmimi deležniki, ki so na različne načine pri- spevali k razvoju slovenskega kavnega trga in imajo dolgoletne izkušnje na številnih področjih delovanja kavnega sektorja. Analiza stanja in perspektive sloven- skega kavnega trga Na vprašanje o svojskih lastnostih slovenskega pivca kave oziroma slo- venske kulture pitja kave in razlikah v primerjavi z drugimi državami v re- giji so se vsi sogovorniki strinjali, da je v slovenski kavni kulturi zaznavna velika zmeda. Zaradi zemljepisne lege povzemamo navade italijanske espres- so kulture in jo kombiniramo z du- najskim načinom, ki skodelico kave z dodajanjem velikih količin mleka, sladkorja, smetane in podobnih do- četrtem in petem mestu po izvočeni količini kave v Slovenijo sta Kolumbi- ja in Italija (European Coffee Federa- tion 2010; 2012; 2014; 2015; 2019). Vodilna država glede na uvožena pražena kavna zrna v Slovenijo je Italija, katere delež se je v obdobju 2009–2018 povečal za 144 % in leta 2018 količinsko dosegel 2973 ton. Dopolnjujejo jo sosednji državi Hrvaška (1000 ton) in Avstrija (361 ton) ter Bosna in Hercegovina (414 ton) in Nemčija (184 ton). Avstrija je svoj izvoz v primerjavi z letom 2009 zmanjšala za skoraj 15 %. Leta 2013 je največ pražene kave v Slovenijo iz- vozila Madžarska (1607 ton), ki se je v tem letu prvič znašla med petimi največjimi izvoznicami v Slovenijo. Omeniti velja še, da je Slovenija leta 2018 večino svojega izvoza surove in pražene kave namenila sosednji Hrva- ški (6876 ton surovih in 1901 tono praženih kavnih zrn) (European Cof- fee Federation 2019). Predpostavlja- mo lahko, da je večji del izvoza pod blagovno znamko Barcaffe, ki je v lasti podjetja Droga Kolinska, d. d., to pa 6,3 6,5 6,5 6,5 6,4 6,5 6,5 7,1 6,6 7,1 5,0 5,2 4,5 4,5 5,5 5,3 5,5 6,4 8,5 11,8 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 uvoz surove kave v EU v tonah/1000 prebivalcev uvoz surove kave v SLO v tonah/1000 prebivalcev Slika 6: Primerjava količine uvoženih surovih kavnih zrn med Evropsko unijo in Slovenijo v obdobju 2009–2018 (European Coffee Federation 2012; 2014; 2015; 2019, Eurostat 2020, SURS 2020). 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE Socialni vidiki kavne industrije Znanje in zavedanje povprečnega slo- venskega potrošnika o kavni verigi oziroma poti od zrna do skodelice je po mnenju vseh sogovornikov razme- roma skromno oziroma površinsko. Kava je postala tako samoumevna in dostopna dobrina, da se na splošno vanjo pretirano ne poglabljamo, če- prav je sestavni del našega vsakdana. K temu prispevata tudi precejšnja količi- na informacij, potrebnih za temeljno razumevanje kavne verige, in dejstvo, da surova kavna zrna uspevajo daleč od naših oči, kar sta po mnenju neka- terih sogovornikov ključna dejavnika za slabo poznavanje tematike. Ob tem nekateri sogovorniki omenjajo, da so ljudje, ki se seznanijo z osnovami pri- delave kavnih zrn, večinoma začudeni in presenečeni nad količino dela in prizadevanj, potrebnih za pridelavo kilograma surovih kavnih zrn. Vodja zadruge Buna, ki posebno pozornost namenja izobraževanju slovenskega potrošnika o raznih segmentih kavne industrije, omenja pozitivno plat vse pogostejših s kavo povezanih dogod- kov in festivalov v Sloveniji, katerih glavni namen so promocija, izobra- ževanje in seznanjanje s sodobnimi trendi. Ob tem pa še vedno pogreša temeljitejši način komuniciranja s potrošniki, ki se tovrstnih dogodkov udeležijo in izkažejo določeno mero zanimanja. Sogovorniki so večinoma izpostavili tudi izrazito podcenjenost pridelo- valcev in nepravičen sistem, proti kateremu se je globalno zelo težko boriti, in dejstvo, da nekatere drža- ve pridelovalke še vedno niso uspe- le odpraviti posledic kolonializma. sledilo zgolj vodilu zaslužka. Trenutni trendi v čedalje večji meri stremijo k zagotavljanju pridelka višje kakovo- sti za višjo ceno, vendar se tovrsten pristop uveljavlja dokaj počasi in do- sega le določen del potrošnikov. Po mnenju nekaterih se bo nadaljevala segmentacija trga, znotraj katere bo ceno kavnih zrn slabše kakovosti še naprej določala borza, medtem ko se bo kakovostnejši pridelek po vzoru vin še naprej oddaljeval od borzne cene in se cenovno umeščal skladno z uspešnostjo tržnega komuniciranja. Pričakovati je, da bo postopoma po- večeval svoj tržni delež. Pogosto se omenja vpliv podnebnih sprememb, ki na več pridelovalnih območjih že kažejo svoj vpliv in so zato pridelo- valci plantaže primorani seliti na višje ležeča območja. To lahko zaradi mo- rebitnega zmanjšanja donosa in vse manj primernih zemljišč za gojenje kavovca vpliva tudi na dvig cene kav- nih zrn nižje kakovosti. Sogovornik, ki svoje delo večinoma opravlja v Bra- ziliji, izpostavlja, da se nekateri pri- delovalci zaradi prenizkih cen kavnih zrn na svetovnem trgu že preusmerja- jo v druge dejavnosti ali pa prodajajo svoje nepremičnine in se odseljujejo v mesta. Podano je bilo tudi mnenje, da je na majhnem slovenskem trgu priso- tna kakovostna kulinarika, katere del postopoma postaja tudi kava kot su- rovina s poreklom, pripravljena z veli- ko mero znanja. Tako globalno kot v Sloveniji pa sogovorniki napovedujejo nadaljnjo rast zanimanja za področja kavne industrije, postopen dvig oza- veščenosti glede surovin, porekla, po- stopkov priprave in okoljevarstva, kar naj bi tudi kulturo pitja kave dvignilo na višjo raven. Na vprašanje o glavnih značilnosti grosistične prodaje na slovenskem kavnem trgu je bil v največji meri izpostavljen cenovni dejavnik in na- sičenost blagovnih znamk, ki z na- menom povečevanja tržnega deleža razvrednotijo kavno pot od plantaže do skodelice. Tako fizični potrošniki kot gostinski obrati še vedno prise- gajo na tradicionalno temno praže- na, grenka, nearomatična kavna zrna z večinoma neznanim geografskim poreklom. Ker veliki večini potro- šnikov pravi okus kave ni bil nikoli predstavljen, prisegajo na obstoječo tradicionalno ponudbo. Običajno la- stniki gostinskih obratov ob odločitvi za določeno znamko kave dobijo vso potrebno opremo, s čimer tej znamki obljubijo zvestobo in v številnih pri- merih ne razvijejo primernega odnosa do opreme, kar posledično lahko vpli- va na kakovost storitve. Še vedno pa je glavni dejavnik izbire cena, kar po mnenju vodje projekta Eksperiment lahko pomen znamke postavlja pred pomembnost gosta. Po mnenju neka- terih pa se še posebno pri mlajših ge- neracijah pojavlja vse večje zanimanje za sledenje novim trendom (specialty kavna industrija) in s tem povečuje dovzetnost za izstop iz tradicionalnih okvirov. V nadaljevanju smo se osredotočili na prihodnje izzive kulture pitja kave tako na globalni ravni kot na ravni Slovenije. Sogovorniki so razvoj veči- noma povezovali s spremembami sta- nja na borzi in finančno stabilnostjo največjih korporacij, ki so del kavne industrije, pa tudi njihove tržne pri- jeme. Pomembna bo odločitev, ali se bo stremelo h kakovosti pridelka ali GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 | 27 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE izvemo bistveno več kot o kavovcu, ki uspeva daleč od naših oči. Gre za lo- gično in razumljivo posledico, čeprav smo Slovenci znani tudi kot ljubitelji kave, kar dokazujejo statistični kazal- niki. Vendar se še vedno (pre-)redko vprašamo, kaj pravzaprav pijemo in kakšne so zgodbe, povezane s tem na- pitkom. Sodeč po analiziranih kazalnikih sta na večini področij kavne industrije opazna stalna rast in širjenje kulture pitja kave. Kam bo to kavno industri- jo popeljalo v naslednjih letih in kako se bo spopadla z novimi izzivi (opu- ščanje dejavnosti zaradi nezanimanja mladih in podnebnih sprememb, ki že vplivajo na zmanjšanje primernih zemljišč za pridelavo), je težko napo- vedati, vendar je dejstvo, da sistem, v katerem prodaja in maloprodajne cene postopoma rastejo, večje število pridelovalcev pa se še vedno spopa- da z različnimi oblikami revščine, ni vzdržen. Vse to lahko s kavne indu- strije preslikamo tudi na številna dru- ga področja, kar je dodaten dokaz, da so potrebne določene spremembe. Z optimizmom lahko izpostavimo dej- stvo, da del kavne industrije spodbuja nenehno izobraževanje tako pridelo- valcev kot pražarjev in baristov. To bo dolgoročno zagotovo vplivalo na dvig kakovosti pridelka, njegovega praže- nja in navsezadnje tudi kakovostnejše storitve. Ob tem se vse bolj uvelja- vljajo drugačne, bolj moralne in bolj trajnostne oblike trgovanja (neposre- dno trgovanje, pravična trgovina), ki stvari počasi spreminjajo na bolje in se kažejo kot mogoča alternativa obstoječim sistemom znotraj kavne industrije. Nekateri od njih so se že pred časom oddaljili od cene kave na borzi in pridelek po pravičnejših cenah odku- pujejo neposredno od pridelovalcev. Neposredno trgovanje in trgovanje znotraj sistema pravične trgovine sta po mnenju nekaterih tudi glavni in trajnostnejši alternativi obstoječemu sistemu. Poslovodja podjetja Titrade se zaveda nepravičnega obravnavanja pridelovalcev, pri čemer poudarja, da to ni le značilnost kavne industri- je, ampak tudi trgovanja z drugimi poljščinami in surovinami (kakav, riž, pšenica …). Izpostavlja, da so nekatere države s pridelovanjem kave zaživele in s prihodki od kave po- skrbele za postopen razvoj obsežnih regij (kot primer navaja Vietnam). Po mnenju nekaterih specialty kavni trend vse večjemu številu prideloval- cev, ki so dovzetni za izobraževanje o novih pristopih k pridelovanju in njegovih načinih, pomaga pri pri- delavi kakovostnejšega pridelka, za katerega je na trgu vse večje povpra- ševanje. Prav tako je pomembno, da pridelovalci svoj pridelek pogosteje okušajo in bolj zavzeto spremljajo, kaj se z njim dogaja, s čimer spremi- njajo navade iz preteklosti, ko se je ves kakovostnejši pridelek nemudo- ma prodal brez njihovega angažmaja. Predstavnik zadruge Buna pravi, da že pritegnitev pozornosti od 10 do največ 15 % populacije potrošnikov zadostuje za vidnejše spremembe, ki naj bi omogočile vpogled v poreklo pridelovalca, regijo izvora in sorto kave, kar bi lahko povzročilo nekaj manjši dobiček velikih korporacij. Sogovornik, ki sodeluje z brazilskimi pridelovalci, prav tako navaja, da je pomemben negativen dejavnik tudi neizobraženost pridelovalcev, ki ver- jamejo izključno v pridelovalne pri- stope svojih prednikov in niso dovze- tni ne za kakršnekoli spremembe ne morebitno učenje. Ker zavedanje slovenskega potrošni- ka o tovrstni problematiki sovpada z ravnijo znanja in obveščenosti o do- gajanju na področju kavne industri- je, je razumljivo na nizki ravni. Dva sogovornika poudarjata, da gre za po- membno gospodarsko panogo, v ka- teri se obračajo milijardni zneski, kar je velika težava pri uvajanju korenitih sprememb. Sklep Pridelava in trgovanje s kavo sta bila že v preteklosti razmeroma pomem- ben segment družbenega vsakdanjika prebivalcev mnogih območij po sve- tu, v sodobnosti pa se je njun obseg še dodatno razširil in diverzificiral. Na podlagi intervjujev lahko zaključimo, da je v Sloveniji raven znanja o kavov- cu in postopkih, ki so potrebni za sko- delico kavnega napitka, pa tudi o pro- blemih, povezanih s kavno industrijo, nizka. Zdi se, da lahko za obstoječe stanje bolj krivimo industrijo kot potrošnika, saj predstavniki predelo- valnih podjetij z zavajajočimi prijemi trženja pogosto skrbijo le za dobiček in tako potrošnika ohranjajo v neve- dnosti. Primerjava z vinogradništvom razkriva, da je v Sloveniji splošna raz- gledanost o njem na neprimerljivo višji ravni. Pri nas ima namreč vino- gradništvo zaradi primernih podneb- nih in drugih razmer dolgo tradicijo. Ker je pomemben del slovenske kul- turne dediščine (Kerma 2018), lahko o vinski trti v vsakdanjem življenju NAPIS NAD ČLANKOM 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2021 IZBRANI GEOGRAFSKI VIDIKI KAVNE INDUSTRIJE Viri in literatura 1. Boydell, H. 2018: What Should We Have Learned From The 2001 Coffee Price Crisis? Medmrežje: https://www.perfectdailygrind.com/2018/09/what-should-we-have-learned-from-the-2001-coffee-price-crisis/ (18. 10. 2019). 2. Centre for the Promotion of Imports, Ministry of Foreign Affairs 2019a: What is the demand for coffee in the European market? Medmrežje: https://www.cbi.eu/market-information/coffee/trade-statistics/ (27. 9. 2020). 3. Centre for the Promotion of Imports, Ministry of Foreign Affairs 2019b: Which trends offer opportunities or risks in the European coffee market? Medmrežje: https://www.cbi.eu/market-information/coffee/trends/ (27. 9. 2020). 4. Ercegović, J. 2019: Geografija kave: prostorski in ekonomski vidiki kavne industrije v svetu in Sloveniji. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. 5. European Coffee Federation. 2010: European Coffee Report 2009/10. Bruselj. 6. European Coffee Federation. 2012: European Coffee Report 2011/12. Bruselj. 7. European Coffee Federation. 2014: European Coffee Report 2013/14. Bruselj. 8. European Coffee Federation. 2015: European Coffee Report 2014/15. Bruselj. 9. European Coffee Federation. 2019: European Coffee Report 2018/19. Bruselj. 10. Eurostat 2020: Population on 1st of January. Bruselj. Medmrežje: https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tps00001&plugin=1 (30. 9. 2020). 11. Eurostat 2019: Sold production, exports and imports by PRODCOM list (NACE Rev. 2) - annual data. Bruselj. Medmrežje: https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?query (30. 9. 2020). 12. Hoffmann, J. 2018: The World Atlas of Coffee: From Beans to Brewing-coffees Explored, Explained and Enjoyed. London. 13. International Coffee Organization 2016: Annual Review 2014/15. London. Medmrežje: http://www.ico.org/documents/cy2015-16/annual-review-2014-15-e.pdf (27. 9. 2020). 14. International Coffee Organization. 2017: Annual Review 2016/17. London. Medmrežje: http://www.ico.org/documents/cy2017-18/annual-review-website-e.pdf (27. 9. 2020). 15. International Coffee Organization 2019: Total production by all exporting countries. London. Medmrežje: http://www.ico.org/historical/1990%20onwards/PDF/1a-total-production.pdf (27. 9. 2020). 16. International Coffee Organization 2021: Members of the International Coffee Organization. London. Medmrežje: http://www.ico.org/members_e.asp (10. 10. 2021). 17. Jezernik, B. 2012: Kava: čarobni napoj. Ljubljana. 18. Kerma, S. 2018: Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper. DOI: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-32-0. 19. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.) 2005: Geografski terminološki slovar. Ljubljana. 20. Kovič, K. 2019: Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Andrej Bele, oče kave naše regije. Svet Kapitala (12. 7. 2019). Medmrežje: https://svetkapitala.delo.si/trendi/vsakdanje-navade-uspesnih-ljudi-andrej-bele-oce-kave-v-regiji-205128 (30. 6. 2020). 21. National Coffee Association USA 2018: Coffee Around the World. Medmrežje: http://www.ncausa.org/about-coffee/coffee-around-the-world (18. 9. 2019). 22. Newton, T. 2017: Coffee Isn’t World’s 2nd-Most Traded Commodity (But It’s Important). Medmrežje: https://www.perfectdailygrind.com/2017/05/coffee-isnt-worlds-2nd-traded-commodity-important/ (28. 10. 2019). 23. Observatory of Economic Complexity (OEC) 2020a: Coffee. Medmrežje: https://oec.world/en/profile/hs92/0901/ (27. 9. 2020). 24. Observatory of Economic Complexity (OEC) 2020b: Coffee, roasted, not decaffeinated. Medmrežje: https://oec.world/en/profile/hs92/090121/ (27. 9. 2020). 25. Observatory of Economic Complexity (OEC) 2020c: Coffee, not roasted, not decaffeinated. Medmrežje: https://oec.world/en/profile/hs92/090111/ (27. 9. 2020). 26. Panhuysen, S., Pierrot, J. 2018: Coffee Barometer. Haag. 27. Statistični urad Republike Slovenije: Število prebivalcev in naravno gibanje prebivalstva, Slovenija, letno. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__05_osnovni_podatki_preb__10_05A20_ prebivalstvo_letno/05A2010S.px/table/tableViewLayout2/ (30. 6. 2020). 28. Strahler, A. 2010: Global Climates. Introducing Physical Geography. Boston. 29. Wintgens, J. N., Descroix, F. 2004: Establishing a Coffee Plantation. Coffee: Growing, Processing, Sustainable Production; A Guidebook for Growers, Processors, Traders, and Researchers. Weinheim. 30. Wintgens, J. N. 2004: The Coffee Plant. Coffee: Growing, Processing, Sustainable Production; A Guidebook for Growers, Processors, Traders, and Researchers. Weinheim.