S.LD.
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D 42/1. 2 2002. stran 100
načini arhiviranja in t ran skri hiranja etnoloških terenskih zapiskov. Člani naše delovne skupine so biti povabljeni na nadaljevanje tovrstnega izobraževanja jeseni, ko je strokovni delavce za fotografijo v Narodnem muzeju Tomaž Lauko predaval o različnih medijih za prenos fotografije, njihovi konservaeiji in načinih pravilnega shranjevanja fotografskega gradiva. Nalo smo si pod strokovnim vodstvom ogledali razstavo o modrotisku na Slovenskem, ki jo je pripravil mag. Andrej Dular.
3 povezovanje z drugimi sekcijami
3.1	Člani delovne skupine so bili povabljeni k oblikovanju predlogov za Murkovo nagrado in priznanja. Predlogov ni bilo,
3.2	Lani smo začeli sklop strokovnih prispevkov, v katerih bo vsako leto predstavljeno etnološko delo enega od članov naše delovne skupine. Leta 2001 je bila prva predstavljena kolegica Ida Gnil-šak iz Čebelarskega muzeja (PORENTA, Tita 200L Prenovljena stalna razstava Čebelarskega muzeja v Radovljici. V: Etnolog 11),
Druge objave:
-	DOLŽAN - ERŽEN. Tatjana 2001: Etnologija in študijski krožki, V: Glasnik SED 41/1. 2.
-	KERŠ1Č Irena. Bojana Rogelj Škafar, Polona Sketelj, Janja Žagar 2001: Izbiranje, zbiranje in interpretiranje. V: Glasnik SED 41/1, 2.
-	MAKAROVIČ, Gorazd 2001: Tri načela, ki so kompas in merilo muzejskega dela. V: Glasnik SED 41/3, 4.
-	PORENTA, Tita 2001: Uvod k referatom etnologov muzealcev. V: Glasnik SED 41/1; 2,
-	- - 2001: Posredovanje etnološke dediščine v Tržiškem muzeju. V: Glasnik SED 41/1, 2.
-	PORENTA Tita, Barbara Sosič 2001: Kratko poročilo o ogledu dokumentacijskega oddelka Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. V: Glasnik SED 41/3, 4.
-	ROŽENBERGAR ŠLGA, Tanja 2001: Muzejska ponudba etnoloških vsebin. V: Glasnik SED 41/1, 2.
-	S KRT, Darja 2001: Avdiovizualno na etnoloških razstavah. V: Glasnik SED 41/1. 2.
Poljudni Članek / 1,05
Janez Rus
m
cvi
& ll^yiii®1'

KONGRES ŠTUDENTOV ANTROPOLOGIJE V BARCELONI
Co/igre* Internacional dEstudiants dAntropologia, na kratko C1EA, je bil v svojih zgodnejših izdajah zasnovan kot srečanje španskih študentov antropologije, vendarJe postopno prerasel v mednarodno srečanje. Zadnji CIEA je potekal v Centru moderne kulture Barcelona (CCCB) v prvih treh dneh novembra 2001 pod naslovom Skupnost delovanja antropologije. Akademska skupina Antropologije Univerze v Barceloni (kije CIEA 2001 organizirala skupaj s prav tako skupino Kje smo Avtonomne univerze v Barceloni) je udeležencem izrazila dobrodošlico z manjšim darilom: reprodukcijo noža Malinowske-ga, ob seveda pojasnjevalnih in razlagalnih prispevkih, ki spremljajo kongrese, ter ne nazadnje katalogu predstavljenih člankov. Namen CIEA je bil vzpostaviti okvir dialogu o delovanju antropologije v sodobni družbi, zato so se prispevki razvajali v debate, odprte za vse, ki so želeli sodelovati, namenjene pa so bile predvsem študentom. Udeleženci iz večinoma špansko govorečih držav (z nekaj izjemami) smo lahko v dopoldanskih urah slišali 20 predstavitev prispevkov, razdeljenih na tri sklope, ki so antropologijo prikazovali s treh zornih kotov: kot ohranjevalko, posredovalko in diskurz o človekovem obstoju. O antropologiji kot ohranjevalki so govorili predstavniki iz portugalskih in nekaterih južnoameriških univerz na podlagi arheologije in raziskovanja urbanih središč, drugi sklop je obravnaval antropologijo v vlogi posredovalke, denimo v jezikovnih nesoglasjih med geji in v kiberprostoru. pa še na območjih mest Miranda do douro in Alicante. V tretjem delu smo slišali poleg nekaj teoretičnih prispevkov še enega o plesnem festivalu Entrudanfa 2001 v mestu Evora in drugega o vprašanjih presaditve organov. V popoldnevu drugega dne smo na pobudo študentov iz programa Erasmus v Barceloni (Erasmus je program izmenjave študentov evropskih univerz, ki ga financira Evropska unija: v tem študijskem letu v njem sodeluje pet študentov iz OEiKA) pripravili pogovor o različnih modelih (študija) antropologije na evropskih univerzah in naših poznejših »izhodih«, to je zaposlitvenih možnostih. V zvezi s temi je predvsem tekla beseda in se iztekla nekje med posameznimi mnenji, temelječimi na že oblikovanih idejah, denimo te o težavah pri zaposlovanju po končanem študiju, za katero sem dobil občutek, da je med barcelonskimi študenti splošno prisotna, in kije še nisem povsem dojel. Barcelona se denimo opisuje kot mesto muzejev (samo v mestu jih je slabih 50). festivalov in tradicionalnih praznikov (382 prireditev v tednu pred mestnim praznikom je lani septembra obiskalo milijon ljudi), odrske umetnosti (trenutno naj bi bilo okrog 120 gledaliških odrov) in kinematografske produkcije (lanska festivalska in kinematografska uspešnica je bil dokumentarec En construccion o revitalizaciji dela četrti E1 Raval) ter končno kot mesto vsakršnih raznolikosti. Na kongresu smo videli videofilma imigrantke v Kataloniji ter Odvisniki in imigracije v barcelonski četrti Can Tunis. Po projekciji sta sprožila precej obširno debato o problematiki, antropološkem raziskovanju tovrstnih tem in drugih težavah, s katerimi se srečuje Barcelona. Razšli smo se brez velikih sklepov, všeč nam je bilo spoznavanje kolegov iz drugih držav, opazili smo, da potrebujemo refleksijo in da bomo že še nadaljevali z razmišljanjem. Kongres na medmrežju;
http://www.terra.es/personal4/antr2001/indice.htm