GLASILO IN DELOVNIH
SKUPŠČINE OBČINE ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
Leto 5
DECEMBER
Št. 13
Ob krvodajalski akciji
Skupščina občine Mozirje in družbeno politične organizacije
želijo vsem občanom srečno in uspešno leto
1974
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Savinjskih novic
Samou pravna stanovanjska skupnost
Skupščina občine Mozirje je na svoji zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti. Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti je na tej osnovi pripravil Osnutek samoupravnega sporazumu o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in sprejel začasni poslovnik za izvolitev delegatov v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti.
V teh dneh teče v vseh delovnih organizacijah, KS in družbenopolitičnih organizacijah javna razprava o tem osnutku. Predvideva se, da bo do konca leta v samoupravnih organih delovnih organizacij podpisan ustrezni samoupravni sporazum in izvoljen delegat v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti.
O vsebinski zasnovi samoupravne stanovanjske skupnosti bomo pisali v naslednji številki »-Savinjskih novic«.
Sneg je že pobelil naše gore. Robanov kot z vzhodno steno Ojstrice
Tudi v letošnjem letu organizira občinski odbor Rdečega križa Mozirje v mesecu decembru krvodajalsko akcijo. Akcija bo trajala dva dni in to v ponedeljek 17. decembra v Nazarjah in 18. decembra na Ljubnem. Odvzem bo opravil Zavod SRS za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Krajevna organizacija Rdečega križa Luče ob Savinji pa je v tem letu ponovno sama organizirala že dve krvodajalski akciji na svojem terenu, ki sta po številu odvzemov odlično uspe-
li.	V Lučah je vršila odvzem ekipa Transfuzijske postaje celjske bolnice.
Po predvidenem republiškem načrtu bi naj naša občina dala vsako leto vsaj 735 krvodajalcev. Potrebe po krvi so iz leta v leto večje, saj rabimo v Sloveniji za kritje rednih potreb po krvi več kot 70.000 krvodajalcev letno oziroma vsak odvzemni dan 300. Moderni razvoj medicine, predvsem s področja srčne in žilne kirurgije, vsakdanje naraščajoče število hudih prometnih nesreč — vse to zahteva velike, velike količine krvi. Veseli in ponosni smo lahko, ko iz vsakoletnih poročil ugotavljamo, da narašča z večjimi potrebami tudi število krvodajalcev v naši občini. Zmeraj več naših občanov nosi zlate in srebrne značke krvodajalcev. So pa med njimi tudi taki, ki so dali kri že več kot 35-krat. Vse to je dokaz visoke zavesti naših ljudi. Krvodajalci so ljudje visokih moralno etič-
ravno socialistični družbi še posebej cenjeni. Kri darujemo zato, da je na razpolago vsem — tudi krvodajalcem samim, kadar jo potrebujejo. Pri tem pa je največja in hkrati edina ugodnost za krvodajalca varnost, ki pa jo zagotavlja samo čim več krvodajalcev. Nikoli ne vemo, kdaj se bomo mi sami znašli na operacijski mizi ali pa v kakšni drugi bolezni, ko bomo potrebni krvi.
Letos smo v Sloveniji praznovali 30-letnico prostovoljnega krvodajalstva. Ob tej priliki je predstojnik Kirurške klinike za srčno in žilno kirurgijo iz Ljubljane izjavil, da ni nikjer v svetu tako dobro organizirano prostovoljno krvodajalstvo, kot je to v Sloveniji.
V prvih decembrskih dneh bodo zvesti in požrtvovalni aktivisti rdečega križa zbirali krvodajalce po terenu. Prav tako bodo tudi sindikalne organizacije v posameznih podjetjih in ustanovah same zbirale krvodajalce med svojimi člani. Zato apeliramo na vse, ki ste v preteklih letih dajali kri, da nam ostanete zvesti in da tudi s svojo besedo in zgledom pridobite nove darovalce krvi. Prav tako apeliramo na vodilne samoupravne organe podjetij in ustanov, da omogočijo svojim krvodajalcem nemoten odvzem in prosti dan, kot je pri nas v navadi že vsa leta.
Občinski odbor RK
PRED REORGANIZACIJO SINDIKATA
Prva in druga faza ustavnih sprememb pomeni revolucionaren preokret v družbenoekonomskih odnosih na poti uresničevanja dejanske oblasti delavskega razreda nad pogoji in rezultati njihovega dela. Tem radikalnim spremembam v družbeni bazi, ki jih odpirajo ustavne spremembe, morajo slediti ustrezne spremembe v celotni družbeni nadgradnji. To velja več ali manj za vse družbenopolitične organizacije in še zlasti za sindikat kot množično družbenopolitično organizacijo delavskega razreda.
Zaradi tega bodo na kongresih sindikatov tako republiških kot zveznem sprejete ustrezne spremembe. Vendar je pogoj za sprejem takšnih sklepov sprejetje zvezne in republiške ustave. Vsekakor pa bodo kongresi ZKJ in ZKS pomenili idejnopolitič-
no platformo za dogovor in vlogo o mestu sindikata kakor tudi drugih družbenopolitičnih organizacijah v družbi.
V skladu s tako začrtano razvojno potjo je slovenska organizacija sindikatov že storila ustrezne ukrepe.
KRVODAJALSKA AKCIJA BO TA MESEC
Dne 17. in 18. decembra 1973 vabimo vse naše občane, da se te človekoljubne akcije udeležijo v čim večjem številu. Podroben razpored bomo pravočasno razglasili za posamezne kraje naše občine.
Verjetno nam ni treba še posebej poudarjati velikega pomena te akcije, ki naj pridobi čim več zdrave krvi za naše poškodovance in bolnike sploh, da z njo zdravniki rešujejo njihova življenja. Vsakomur izmed nas se lahko zgodi, da mu bo morda nekoč potrebna kri sočloveka, da mu ob-
varuje zdravje, dostikrat pa tudi življenje. Ni nam treba dokazovati, kako potrebna je ta akcija, da pridobimo čimveč krvi, te dragocene tekočine, da jo bo po bolnicah potrebnim čim več na voljo.
Vsi smo dolžni, da razvijamo med svojimi prijatelji, sosedi in znanci široko agitacijo za čim številnejšo udeležbo pri krvodajalski akciji.
Naša ljudska skupnost bo hvaležna vsem, ki si bodo prizadevali, da bo akcija čimbolj uspela.
Občinski odbor RK
Na 4. konferenci Zveze sindikatov Slovenije so se dogovorili, da zaradi tega, ker dosedanja organiziranost sindikatov vse preveč omogoča fo-rumski pristop k delu in vse premalo uveljavlja neposredne in resnične interese delavcev, takoj pristopimo k nekaterim organizacijskim spremembam.
Od vrste predlogov za spremembe so dosedaj osvojeni predvsem tisti, ki ne zahtevajo sprememb sedaj veljavnih statutov sindikatov in Zveze sindikatov.
Na ravni osnovne organizacije in občine se lahko uresničijo predvsem naslednje dopolnitve v organiziranosti.
Na ravni osnovne organizacije sindikata.
•	Razširitev mreže osnovnih organizacij sindikata na načelu ene TOZD — najmanj ena osnovna organizacija sindikata.
•	Ustanovitev konference osnovnih organizacij sindikata v tistih TOZD, kjer je zaposlenih večje število ljudi — preko 300. V takšnih TOZD bi torej delovalo več osnovnih organizacij sindikata, ki bi svoje skupne interese v okviru TOZD združevale in koordinirale v konferenci osnovnih organizacij sindikata na ravni TOZD.
•	Ustanovitev konference osnovnih organizacij sindikata v okviru združenih organizacij dela.
•	Znotraj večjih osnovnih organizacij sindikata, kjer je zaposleno večje število ljudi, še zlasti, če je prisotna krajevna dislociranost, ustanoviti sindikalne skupine.
•	Ustanoviti aktive mladih delavcev v okviru vseh osnovnih organizacij sindikata.
•	Uveljaviti letne konference članov in občasne članske sestanke, ki so bili dosedaj nekoliko premalo uporabljeni.
•	Kadrovsko okrepiti in izobraževati vodstvo osnovnih organizacij sindikata.
•	Nadaljevati s prizadevanji, da bi s statutom in drugimi splošnimi akti delovnih organizacij uredili pogoje za delovanje sindikalnih organizacij in njihovih funkcionarjev.
•	V velikih delovnih organizacijah, v našem primeru zaenkrat prihaja to v poštev le pri Gozdarstvu in lesni industriji Nazarje, hi kazalo razmišljati o zaposlitvi profesionalnega sindikalnega funkcionarja.
•	V velikih delovnih organizacijah bi veljalo razmišljati tudi o uvedbi posebne brezplačne službe pravne pomoči delavcem.
V OBČINSKEM MERILU
•	Po potrebi in po možnosti ustanoviti občinske odbore sindikatov na delegatskih razmerjih iz osnovnih organizacij sindikata.
•	Že sedaj bi morali pričeti z delom na prilagajanju odnosov občinskih odborov sindikata z delegatskim razmerjem republiških odborov. Zaenkrat deluje v Sloveniji šest strokovnih sindikatov, in sicer:
(Nadaljevanje na 3. strani)
Dne 17. 12. 1973 bo krvodajalska akcija v Nazarjah in avtobusi bodo krvodajalce zbirali po naslednjem razporedu:
1.	Bočna ob 7. uri
2.	Devce ob 7.05
3.	Volog 7.10
4.	Šmartno ob Dreti 7.15
5.	Sp. Kraše 7.20
6.	Pusto polje 7.25
7.	Lačja vas 7.30
8.	Kokarje 7.30
1.	Grušovlje 8.00 uri
2.	Šentjanž »Majerhold« 8.05
3.	Varpolje 8.10
4.	Nizka 8.15
5.	Rečica ob Savinji (trg )8.30
6.	Sp. Rečica 8.40 (Metod)
1.	Zg. Pobrežje »Goričar« 7.30
2.	Zg. Pobrežje »Baštet« 7.35
3.	Sp. Pobrežje »Vrban« 7.40
4.	Trnove »Deleja« 7.45
1.	Šmihel 9. uri
2.	Lepa njiva »Huš« 10. uri
1.	Ljubija Cinkarna 10. uri
2.	Loke »Hišovc« 10.30
3.	Mozirje (občina) 10.30
Dne 18. 12. 1973 bo krvodajalska akcija v Ljubnem ob Savinji. Avtobusi bodo vozili po naslednjem razporedu:
1.	Nova Štifta (Grozdelj) 7. uri
2.	Nova Štifta (zadružni dom) 7.15
3.	Gornji grad »SMREKA« 7.20
4.	Gornji grad — avtobusna postaja 7.35
5.	Gornji grad — spodnji trg 7.40
1.	Okoina 8.30
3.	Radmirje 8.40
2.	Juvanje 8.35
4.	Radmirje »Mercenovič« 8.45 1. Solčava ob 10. uri.

FRANC SARB NOVI PREDSEDNIK
Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine je bil za novega predsednika skupščine izvoljen Franc ŠARB, dosedanji vršilec dolžnosti direktorja v Gornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje. Jože DEBER-SEK, dosedanji predsednik SO, ki je to dolžnost opravljal osem let in pol,
Franc ŠARB, novi predsednik Skupščine občine Mozirje
je odšel na novo delovno mesto v TGO GORENJE Velenje.
Poleg poročila o izvršitvi sklepov prejšnje seje so odborniki obravnavali še osnutek statuta občine Mozirje, ki so ga sprejeli in dali v javno razpravo. O osnutku smo pisali v prejšnji številki »Savinjskih novic.« Javno razpravo o osnutku statuta vodita občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet skupno s komisijo, ki je pripravila osnutek statuta.
Na seji je bilo obravnavano tudi poslovanje delovnih organizacij s področja gospodarstva v prvih šestih oziroma devetih mesecih. Odborniki so ocenili, da je gospodarjenje potekalo zelo uspešno. Še posebej je bilo poudarjeno dejstvo, da ni nobena delovna organizacija končala poslovanja v tem času z izgubo.
Precej je bilo govora o škodi, ki so jo povzročile nedavne poplave. Škoda je velika. Po zbranih podatkih znaša skupna škoda preko 5,600.000 dinarjev. Za odpravo teh posledic bo potrebno daljše obdobje, saj dose-daj zbrana sredstva v te namene ne zadoščajo za hitro ukrepanje. Izkazana je bila odločna zavzetost za sistematično opravljanje regulacijskih del na porečju Savinje in Drete ter nekaterih hudournikov. Na predlog sveta za gospodarstvo je bil sprejet sklep, da je potrebno čimpreje pristopiti k odpravljanju posledic po-
plav, še zlasti pa tam, kjer so bile ogrožene stanovanjske hiše. Svetu za finance in družbeni plan so predlagali, naj iz stalne proračunske rezerve izločijo 150.000 dinarjev za najnujnejša popravila objektov, da bi s tem preprečili stalno nevarnost novih poplav.
V zvezi s to razpravo je bila še poudarjena pripravljenost in požrtvovalnost gasilskih enot iz vseh krajev, ki so ob poplavah s svojim delom očuvali mnogo zasebnega in družbenega premoženja. Ob tem pa je bilo ugotovljeno tudi to, da je potrebno v bodoče posvetivi več skrbi opremljenosti teh enot z vsem potrebnim materialom, ki se v takih primerita potebuje.
Sprejet je bil odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in še nekateri drugi sklepi' v zvezi s potrditvijo zaključnih računov.
Ob koncu seje sta Matevž POŽARNIK, sekretar komiteja občinske konference ZKS, in odbornik Srečko LAMUT v imenu družbenopolitičnih organizacij, občanov in odbornikov SO Mozirje izrekla tovarišu Jožetu DEBERSEKU iskrene besede zahvale za delo, ki ga je opravljal v vseh osmih letih in pol, ko je bil predsednik SO Mozirje. Tovariš Franc SARB, novoizvoljeni predsednik skupščine, se je za izkazano zaupanje zahvalil in pozval vse odbornike, družbenopolitične dejavnike in delovne organizacije k nadaljnjemu sodelovanju.
Pred reorganizacijo sindikata
(Nadaljevanje z 2. strani)
1.	Industrije in rudarstva — v okviru tega sindikata bodo do kongresa delovale konference delavcev: energetike in rudarstva, kovinske industrije, kemične industrije in lesnopredelovalne industrije in gozdarstva, tekstilne in usnjarske industrije in delavcev grafične industrije.
2.	Storitvenih dejavnosti — v okviru tega sindikata bodo do kongresa delovale konference delavcev: trgovin, gostinstva in turizma, obrti in delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti.
3.	Družbenih dejavnosti — v okviru tega sindikata bodo do kongresa delovale konference delavcev: vzgoje, izobraževanja ter znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, uprave, pravosodja in družbeno-poli-tičnih dejavnosti in delavcev bank, SDK in zavarovalstva.
4.	Prometa in zveze — 5. Gradbenih delavcev in 6. kmetijstva, živilske in tobačne industrije.
Iz tega prikaza lahko vidimo, da imamo v Sloveniji sedaj šest strokovnih sindikatov, v bodoče — po kongresu pa bi bilo teh sindikatov osemnajst, ker bi sedanje konference organizirali v samostojne strokovne sindikate.
Opisana organizacijska shema seveda pomeni, da je potrebno na območju občine ustanoviti občinske konference oziroma tudi občinske odbore. Zaenkrat stanje organizira-
nosti osnovnih organizacij kaže, da bo ustanovljena občinska konferenca samo pri prosvetnih delavcih, kjer bodo v bodoče delovale štiri osnovne organizacije — sedaj je bila samo ena. Takšno število osnovnih organizacij iste dejavnosti pa je potrebno za ustanovitev občinske konference.
Pri občinskih odborih pa organizacijska shema kaže, da bo na območju naše občine delovalo več občinskih odborov, in sicer:
•	Občinski odbor delavcev industrije in rudarstva, občinski odbor delavcev storitvenih dejavnosti in delavcev družbenih dejavnosti. Pri ostalih strokovnih sindikatih je samo po ena osnovna organizacija, kar pomeni, da ni podanih pogojev za ustanovitev občinskih odborov in se bo zaradi tega racionalneje povezovati v medobčinske odbore.
Zveza sindikatov bi v bodoče delovala kot usklajevalec akcij in interesov med posameznimi sindikati. Temu primemo bi bil občinski svet sestavljen iz delegacij občinskih odborov in tistih osnovnih organizacij, ki so na območju občine v svoji panogi dejavnosti edine.
•	Organizirati je potrebno službo pravne pomoči za člane sindikata.
O vseh teh vprašanjih v zadnjem mesecu v osnovnih organizacijah in občinskem vodstvu sindikata tečejo številne razprave in seje. Prvi rezultati organizacijskih sprememb bodo vidni že v januarju.
Uresničevanje
stabilizacijskega
programa
V začetku leta smo že poročali o tem, da je CDS »GLIN« sprejel stabilizacijski program te gospodarske organizacije.
Ker se planirano obdobje bliža h koncu lahko ugotovimo, da so ta program skoraj v celoti uresničili. To velja posebno za postavke o povečanju akumulacije z ustrezno spremembo proizvodnega programa. Prav tako velja ta ugotovitev tudi za povečanje osebnih dohodkov in izvedbo nekaterih najrentabilnejših investicij.
Še vedno pa niso zadovoljni z delovno disciplino, ki ni takšna kot so predvidevali v stabilizacijskem programu.
Oplemenitenje
iveric
Te dni bodo pripeljali iz Švice v »GLIN« Nazarje stroj za oplemenitenje ivernih plošč. Stroj je veljal približno 2,000.000 din.
S tem se bo povečal celotni dohodek »GLIN« Nazarje za 15,000.000 din. Pa ne samo to, za korak so bližje pohištveni proizvodnji, ki jo prav tako načrtujejo v svojem razvojnem programu.
AKTIVI MLADIH DELAVCEV
MLADINE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH OZIROMA AKTIVOV MLADIH DELAVCEV V OKVIRU SINDIKATOV
DOGOVOR ZA NADALJNJE DELO
Predsedstvo republiškega sveta ZSS in predsedstvo republiške konference ZMS sta na skupni seji sprejela svoje stališče o organiziranju aktivov mladih delavcev v TOZD v okviru sindikalne organizacije. Takšno stališče seveda bolj konkretizirano sta na svoji skupni seji sprejela tudi občinski vodstvi sindikata in mladine v naši občini. Zakaj pri tem gre. V nadaljevanju poskušamo podati osnove, ki so vodile naštete družbenopolitične forume k takšni odločitvi.
S prehodom na TOZD se ustvarjajo takšne družbene razmere, v katerih je v vsaki TOZD nujna organiziranost mladih. Organiziranost mladih je potrebna zaradi tega, ker imajo mladi (med mlade prištevamo vse, ki so stari do 27. let) nekatere specifične interese, ki jih lahko uresničujejo uspešno le, če bodo ustrezno organizirani. Med temi interesi je potrebno posebej podčrtati interes za izobraževanje, stanovanjsko problematiko, itd.
Zaradi tega pa so se v organizacijah in organih sindikatov, prav tako pa tudi organih zveze mladine že pričele priprave za ustanovitev aktivov mladih delavcev. Potekajo tudi priprave za ustanovitev občinske in republiške konference mladih delavcev v okviru zveze mladine Slovenije, ki jih bodo sestavljali delegati aktivov mladih delavcev.
Ustanavljanje aktivov mladih delavcev v okviru sindikatov je skupna akcija obeh organizacij, ki temelji na sklepih 4. konference Zveze sindikatov Slovenije in druge seje konference Zveze mladine Slovenije. Ta skupna akcija bo prispevala, da se bodo mladi delavci še bolj uveljavili kot enakopravni člani delavskega razreda in njihove najširše razredne družbenopolitične organizacije — sindikata. V tem svojstvu si prizadevajo, da bi bili njihovi problemi in interesi spoznani kot skupni problemi in naloge vseh delavcev, ki jih je treba tudi reševati v. okviru skupnih akcij vseh delavcev ob neposrednem aktivnem sodelovanju mladih.
Aktive mladih delavcev ustanovijo mladi delavci v okviru osnovne organizacije sindikata. Konference mladih delavcev pri zvezi mladine formirajo delegati iz aktivov mladih delavcev iz temeljnih organizacij združenega dela. Aktive mladih delavcev pri organih sindikata nad ravnijo osnovne organizacije formirajo mladi delegati v teh organih kot obliko dela sindikalne organizacije. Aktivi mladih v sindikalnih vodstvih se s svojimi delegati povezujejo v občinske konference in republiško konferenco mladih delavcev v okviru zveze mladine. Na ta način so aktivi mladih delavcev ena izmed posebnih oblik sindikalne organiziranosti in delovanja, obenem pa so tudi ena izmed temeljnih osnov delovanja zveze mladine.
Aktivi mladih delavcev na sestanku svojih članov izvolijo vodstva ak-
tivov in po dogovorjenem ključu v občini, sami ali skupaj z drugimi aktivi, izvolijo delegate v konferenco mladih delavcev v okviru občinske organizacije zveze mladine.
Razen delegatov aktivov mladih delavcev iz organizacij združenega dela tvorijo občinsko in republiško konferenco mladih delavcev zveze mladine tudi delegati mladih, ki delujejo v okviru občinskih in republiških odborov sindikatov.
Vsi sindikalni organi morajo imeti v skladu z delegatskimi načeli v svojem sestavu sorazmerno toliko mladih do 27. leta starosti, kolikor mladih je v sestavu sindikalnega članstva.
Aktivi mladih delavcev delujejo po programu nalog, ki ga sprejmejo na sestankih aktivov. Organizacije sindikata in sindikalna vodstva v sodelovanju z aktivi odločijo, katere naloge s teh programov bodo uvrstili
S to pogodbo si je kolektiv »GLIN« Nazarje omogočil, da v letu 1974 poveča kapaciteto tovarne ivernih plošč od sedanjih 50.000 m3 na 75.000 m3 na leto.
S tem se bo celotni dohodek »GLIN« Nazarje povečal za 35 milijonov N-din. Omeniti je potrebno tudi to, da je nazarska investicija z narodno gospodarskega vidika zelo opravičena. Investicija, ki je potrebna za 1 m3 ivernih plošč v Nazarjah je kar za 4-krat nižja kot investicija v »Meblo« Nova Gorica. To pa je seveda mogoče zaradi tega, ker bo investicijo v »GLIN« možno izvesti z res minimalnimi gradbenimi deli. Investicija bo znašala 42,000.000 din in se nanaša v glavnem na strojno opremo, instalacije in obratna sredstva. »GLIN« si je zagotovil sredstva iz naslednjih virov:
v skupni program sindikalnega delovanja. Za uresničevanje tako dogovorjenih nalog zagotavijo organizacije in organi sindikata tudi potrebna sredstva.
Akcijo za ustanovitev aktivov mladih delavcev vodita v občini po skupnem dogovoru občinski sindikalni svet in občinska konferenca ZMS.
Predsedstvi ObSS in OK ZMS menita, da predstavlja ta skupna akcija pomembno spodbudo in novo organizirano možnost za učinkovitejše uresničevanje interesov mladih delavcev z njihovim širšim uveljavljanjem v sistemu samoupravljanja na osnovi programa Zveze komunistov. Predsedstvi sta prepričani, da bodo aktivi mladih delavcev, organizirani po teh načelih zaživeli, kar bo zboljšalo tako delovanje sindikatov kot delovanje zveze mladine v skupnem boju za zgraditev naše samoupravne socialistične družbe.
—	13,000.000 din s kreditno pogodbo z Lesnino Ljubljana;
—	6,000.000 din s kreditno pogodbo z Ljubljansko banko podružnico za kmetijstvo v Celju;
—	14,600.000 diin s pogodbo z inozemskim partnerjem in garancijo Ljubljanske banke;
—	ostala sredstva v višini 8,400.000 din bo zagotovil investitor sam.
»GLIN« Nazarje si s to pogodbo zagotavlja izvedbo investicije v tovarno ivernih plošč. Poleg tega si zagotavlja tržišče za vso dodatno proizvodnjo iverk, za oplemenitene iver-ke in tržišče za večjo količino oken in vrat.
»Lesnina« si s to pogodbo zagotavlja izdelke za svojo prodajno mrežo. Ta investicija je pomembna tudi za gospodarski razvoj Gornje Savinjske doline.
OBVESTILO
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV NAZARJE, obvešča vse interesente, da organizira tečaj za voznike-instruktorje A, B in F kategorije, ki se bo vršil v Nazarjah.
KANDIDATI morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	Končana osemletka.
2.	Starost nad 23 let.
3.	Da že imajo najmanj 3 leta vozniško dovoljenje za kategorijo, za katero bi polagali izpit.
4.	Da v zadnjih 5 letih niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje ogrožanja prometne varnosti.
Vsi, ki bi izpit uspešno opravili, bi poučevali kandidate za voznike A B in F kategorije na naši avto šoli.
PRIJAVE SPREJEMAMO NA BENCINSKI ČRPALKI NAZARJE DO 31. 1. 1974.
Z S AM NAZARJE
Sklenili so pomembno pogodbo
Centralni delavski svet trgovskega podjetja »Lesnina« iz Ljubljane in centralni delavski svet »Gozdarstva in lesne industrije« Nazarje sta potrdila vsebino zelo pomembne medsebojne pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju.
JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKIH USTAV JE KONČANA
Na seji koordinacijskega odbora za vodenje javne razprave o novi zvezni in republiški ustavi, ki je bila 19. oktobra, je bila sprejeta ocena, kako je potekala javna razprava v naši občini,	«
V	krajevnih skupnostih, osnovnih organizacijah sindikata in interesnih skupnostih je bilo organiziranih 39 razprav, na katerih je sodelovalo 2100 občanov. Tako se je javne razprave udeležil približno vsak sedmi občan.
Zelo številčna je bila udeležba na razpravah, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet v delovnih organizacijah. Teh razprav se je udeležilo okrog 1700 članov sindikata.
V	krajevnih skupnostih je bila udeležba na razpravi slabša. Slabo udeležbo je bilo potrebno pričakovati že vnaprej, kajti mnogi so se udeležili javnih razprav v okviru svojih delovnih organizacij. Vendar pa to ni opravičilo za odbore družbeno političnih organizacij, društev in prebivalcev krajevnih skupnosti Nazar j a in Solčave, ker zaradi neudeležbe na sestanku javnih razprav ni bilo.
V	vseh razpravah, ki so bile na območju občine, je bilo največ govora, vprašanj in predlogov o novi vlogi krajevnih skupnosti in kako bo s financiranjem le-teh. Pri tem je bila med razpravljala prisotna bojazen, da bodo nastale še večje razlike v razvitosti med krajevnimi skupnostmi.
Ni bilo razprave, na kateri ne bi bilo govora o delegatskem sistemu in kako bo organiziran nov skupščinski sistem v občini. Na ta vprašanja so bili dani v javni razpravi le delni odgovori, ker bo podrobneje o tem govora v javnih razpravah o novem statutu občinske skupščine in krajevnih skupnostih.
V	razpravo se je vključila tudi občinska gasilska zveza in opozorila na pomembnost te organizacije ter potrebo, da bi bila njihova dejavnost omenjena v delu ustave, ki govori o občini ali krajevni skupnosti.
Zdravstveno varstvo živali, kot dejavnost posebnega družbenega interesa, bi moralo imeti svoje mesto v ustavi. To je predlog, ki je bil izoblikovan na razpravi, ki jo je organizirala delovna skupnost Veterinarske postaje v Mozirju in ga posredovala koordinacijskemu odboru.
V	javnih razpravah v delovnih organizacijah je bilo prav tako postavljenih več vprašanj, ki govorijo o odnosih med OZD in krajevno skupnostjo, delegatskem sistemu, vplivu delavcev na porabo tistega dela dohodka, ki se troši v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in enotnih kriterijih za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
V	tistih delovnih organizacijah, kjer so pogoji za ustanavaljanje TOZD, je bilo prisotno vprašanje, kako bo tu organizirano samoupravljanje. Opozorim naj še na to, da je na vseh razpravljalnih mestih tekla beseda tudi o delavski kontroli in o odgovornosti. V zvezi z razpravo, ki je tekla o uvajanju in uveljavitvi de-
lavske kontrole, je bil podan predlog, da je potrebno delavsko kontrolo, v okviru ustavnih določil, vnesti tudi na vsa ostala področja, kjer se troši ustvarjeni dohodek.
Na zborih delovnih (ljudi je bilo ugotovljeno, da priključitev »Smreke« k GLIN pomeni obojestransko korist. »Smreki^ bodo s tem dane možnosti za nadaljnja investicijska vlaganja in zagotovitev vseh za proizvodnjo potrebnih lesnih surovin. Za GLIN pa to pomeni večanje in kompletiranje proizvodnje.
Uspešno izveden referendum ima nedvomno mnogo daljnosežnejše posledice kot jih lahko vidimo v tem trenutku. Večja specializiranost in večje serije v proizvodnji bodo za-
Skupščina občine Mozirje je na svoji seji 16. novembra 1973 sklepala tudi o nekaterih zadevah s področja volitev in imenovanj.
Imenovala je iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti v naslednji sestavi:
PRUSEK Jože, Mozirje — predsednik; MIKLAVC Vlado, Mozirje — tajnik; VENEK ing. Anton, Rečica ob Savinji; HRIBERNIK Franc, Mozirje; ZIDARN ing. Ivan, Gornji grad; BLATNIK Ivan, Žlabor, Nazarje; OSEP Stanko, Robanov kot, Solčava; TEVŽ Franc, Šmartno ob Dreti in POTOČNIK Alojz, Poljane, Rečica ob Savinji — člani.
Ker je bila komisija za pregled samoupravnih aktov delovnih in drugih organizacij imenovana že pred leti, ni več v celoti ustrezala zahtevam dela te komisije. Da bi bila kos nalogam, ki so pred njo, je treba njen sestav kadrovsko izpopolniti. Zato je skupščina staro komisijo v celoti razrešila, namesto nje pa imenovala novo komisijo v sestavi:
RAKUN Jože, Nazarje — predsednik; SVEČNIK Olga, Mozirje — tajnik; HERMAN Edi, Nazarje; HAJDI-NEK Martin, Mozirje; VESTER Maks, Mozirje; PRUŠEK Jože, Mozirje; MIKLAVC Marija, Bočna; HERCEK Hubert, Mozirje in STRAŠEK Bogomir, »Gradbenik« Ljubno — člani.
Po odločbi o ustanovitvi Delavske univerze Mozirje imenuje skupščina občine v organ upravljanja tega iz-
Vse pripombe in dopolnitve k osnutku nove zvezne in republiške ustave so bile posredovane sekretariatu komisije za usmerjanje in spremljanje ustavne razprave pri republiški konferenci SZDL Slovenije. O mnogih vprašanjih, ki so ostala še odprta, pa bo tekla beseda na javnih razpravah o novem statutu občine in statutih krajevnih skupnosti.
htevale njeno širitev., tako prostorsko kot tudi v številu zaposlenih. To bo imelo svoj odraz v razvoju in perspektivi vseh krajev odkoder se občani zaposlujejo v »Smreki«. Še zlasti pa je pomembno dejstvo, da se bodo s tem v prihodnje ustvarjale možnosti za zaposlitev tistih, ki se morajo danes voziti vsakodnevno na delo preko Černivca.
Obema delovnima kolektivoma velja izreči za opravljeni referendum vse priznanje.
obraževalnega zavoda enega člana iz vrst odbornikov. Imenovan je prof. VESTER Maks iz Mozirja.
Za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Mozirje je skupščina imenovala PRODNIK Stanka, načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe SO.
Skupščina je imenovala tudi novega občinskega sodnika za prekrške — ZAGER Rudija, sedanjega tajnika skupščine občine. Jože BRUNŠEK, dosedanji občinski sodnik za prekrške se bo starostno upokojil. * V
TEŽKO SMO GA PRIČAKOVALI
V prvi polovici novembra tega leta so dobili gozdni delavci pomemben gozdarski stroj kanadske izdelave. Gre za stroj »Timberjack«, ki bo omogočil, da bo delo našega gozdnega delavca produktivnejše in lažje.
Vsi smo stroj težko pričakovali, saj se zavedamo, da je to začetek revolucionarnih sprememb v gozdni proizvodnji in pot k višji proizvodnosti gozdnega delavca. Večja proizvodnost dela pa je nujen pogoj za dvig standarda delavcev.
Za stroj, bodo morali odšteti 600.000 din, vendar računajo, da se jim bo hitro izplačal zaradi tega, ker bo povzročil tudi znižanje stroškov.
IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
ZDRUŽITEV JE USPELA
V ponedeljek 10. 12. 1973 so na referendumu glasovali o pripojitvi lesne obrti »SMREKA« Gornji grad k GLIN Nazarje zaposleni v GLIN in »SMREKI«. O tej problematiki je pred tem tekla v obeh kolektivih obširna razprava. »Smreka« bo v bodoče delovala kot samostojna temeljna organizacija združenega dela GLIN Nazarje.
TIHA GORA
Gledam skozi okno. Zunaj je že trda noč in na nebu se že svetijo zvezde. Silhuete gora se rahlo začrtujejo, kajti mesec pravkar vstaja izza Dedca in počasi osvetljujejo celo Korošico. Lepa je taka noč! Tudi mene je sprejela v svojo tišino. Mogočna Ojstrica čara in pripoveduje svojo skrivnostno povest. Žal, njene govorice ne razumem. Kaj vse bi izvedela, če bi spregovorili borovci, peski?! Mnogo, mnogo! Prav gotovo tudi o njih, ki so svoja življenja pustili v okrilju njene mogočnosti, o njih, ki so jo hoteli premagati, a so ostali poraženi. A kljub temu njen molk čara. Da, ostani mogočna, tiha, skrivnostna in vedno prijazno spremljaj vse, ki te ljubijo!
Spominjam se, kako me je tovarišica v 2. razredu učila: »Ojstrica je visoka 2.349 m. Planinci jo radi obiskujejo ...« Že takrat sem si želela, da bi tudi jaz prišla na njen vrh. Tiha želja iz otroštva se mi je uresničila. Že dve poletji jo lahko občudujem vsak dan, razen takrat, ko ji kljubuje megla in jo skrije v čar svojih zaves. Mogoče ne bom pretiravala, če se pohvalim, da sem bila že na vrhu. Toda, kje sem? V Kocbekovem domu na Korošici, ki je zavetišče pod Ojstrico. Zelo zanimiva je tudi njegova zgodovina. In prav sedaj razmišljam o vsem, kar mi je o Kocbekovem domu povedal predsednik PD Celje tovariš Dušan Gradišnik.
vitelj in po njem je dobila koča na Molički planini tudi svoje ime. Začeli so jo obnavljati in preurejevati in res je bila že naslednje leto slovesna otvoritev.
To je bila namreč prva slovenska planinska postojanka v Savinjskih planinah. Dolga leta je bil oskrbnik Jurij Planinšek, ki je bil tudi njen graditelj. Leta 1912 ga je zamenjala njegova hči Marija Erjavec. Priljubljenost pri domačinih se je še povečala, ko je podružnica zgradila jubilejno kapelico na Molički planini. Leta 1898 je kapelica dobila svoje ime — kapelica sv. Cirila in Metoda. Slovesne otvoritve sta se udeležila tudi prof. Frischauf in »triglavski župnik« Jakob Aljaž.
Kmalu se je pokazalo, da je lega koče na Molički planini neprimerna za planince s kamniške strani. Zato so se začeli pripravljati na graditev nove koče, ki naj bi stala na Pragu pod Dedcem. Nemci so slutili, da nameravajo slovenski planinci graditi novo kočo, zato so že leta 1912 povečali svojo kočo na Korošici. Načrte slovenskih planincev pa je leta 1914 prekrižala prva svetovna vojna.
Korošico so ponovno povečali v dobi Tillerjevega predsedovanja, leta 1929. Koča je dobila nadstropje in plosko pločevinasto streho. Ob otvo-
ritvi je načelnik Tiller predlagal, da se naj obnovljeni dom imenuje Kocbekov dom na Korošici. Staro Kocbekovo kočo na Molički planini pa je odbor izročil upravi škofije. Kocbekov dom na Korošici so ponovno razširili leta 1936, po načrtih arh. Mirka Megliča in arh. Herberta Drofenika. Do leta 1936 je bil oskrbnik Franc Dežman, njemu pa je sledil domačin Franc Prodnik.
Po drugi svetovni vojni so dom zopet obnovili, leta 1959 in 1960 so popravili vodovod. Dom je dobil tekočo vodo. Oskrbniki so bili: Jaka Robnik, Gusti Tajhmajster, Ernest Derganc, Ima Lipold, Jakob Božič, Janez Kordež in Roman Polanšek.
16.	septembra leta 1973 je bila na Korošici slovesna otvoritev prenovljenega Kocbekovega doma. Dom so zelo moderno uredili, kljub temu da je celotna obnovitev terjala mnogo žrtev in napora. Trud ni bil zaman, saj je sedaj dom na Korošici eden najlepših slovenskih planinskih domov.
Vsi, ki prihajajo v ta »planinski raj« pod Ojstrico so presenečeni in veseli obenem, saj se le-tu lahko počutijo domače in prijetno.
Valči Matijovc
ŠOLSKA KIHI A JA V MOZIRJU
Na Korošici je prvo planinsko kočo, »bajto«, zgradil dr. Johanes Frischauf, leta 1876. Vendar je ta »bajta« nudila le skromno zavetišče. To kočo je dobilo v upravo celjsko nemško-avstrijsko alpsko društvo.
Leta 1893 je bila v Mozirju ustanovljena Savinjska podružnica SPD — Fran Kocbek je bil njen ustano-
Mg. ph. Dušan GRADIŠNIK, predsednik PD Celje ob otvoritvi preurejenega doma
Naš trg se lahko ponaša s tem, da je imel že leta 1910 pa do prve svetovne vojne (1914) kuhinjo za učence mozirske osnovne šole. Dobro mi je znano, da v vsej Savinjski dolini ni bilo take ustanove za šolarje. Ce so jo imeli še kje drugod na Slovenskem, ne vem, najbrž pa je ni bilo. Naša kuhinja je delala samo v zimskih mesecih. Učenci so dobivali toplo kosilo (enolončnico). To so prejemali učenci iz bližnjih naselij našega trga. Pouk je bil deljen: dopoldne od 9.—12. ure, popoldne pa od 13. do
15.	ure ali pol štirih. Ob četrtkih pouka ni bilo. Učenci po končanem dopoldanskem pouku zaradi oddaljenosti od šole niso mogli biti ob 13. uri zopet pri pouku. Kuhinja je imela v tako imenovani Maksetovi hiši v Mozirju št. 22 obedndco. Kuharica je bila neka starejša vdova iz okolice. Vsak učenec je dobil veliko zajemalko gosto zakuhane enolončnice ter kos kruha. Vseh »gostov« je bilo kakih 50 vsak dan. S hrano so bili zelo zadovoljni, ker je bila dobro pripravljena.
Našim prednikom Mozirjanom moramo izraziti vse priznanje in razumevanje za potrebe šolskih otrok, to je za njihovo prehrano in s tem v zvezi za njihovo zdravje in napredek v šoli. Kmetje iz okolice so darovali za kuhinjo poljske pridelke.
Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju je plačevala kuharico, kurivo in drobne kuhinjske potrebščine. Nekaj sta k temu prispevala občina in šola, največ pa je seveda dala posojilnica. Preden je bila ustanovljena kuhinja
za učence v Mozirju, so nekateri premožnejši tržani nudili oddaljenim učencem pri svoji mizi izdatno kosilo
F. V.
RAZPIS
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
kom.
Kamion FIAT 615, nevozen	1
Kamion TAM 2000, vozen	1
Kamion TAM 4500, vozen	1
Traktor Ferguson 35, vozen	2
Enoosna prikolica — 3 t	2
Motorna žaga STIHL	1
Motorno kolo Jawa	1
Stiskalnica »Foršrit«	1
Kosilnica BCS	1
Priključna kosilnica	3
Sadni mlin	1
Puhalnik za seno	1
Dinamo	1
Stiskalnica za sadje	1
Brane	4
Sodi	10
Poleg naštetega pa še naslednje nepremičnine :
—	Gospodarsko poslopje v Bočni,
—	Šenki v Bočni,
—	Kozolec v Gornjem gradu (pri Smreki),
—	šupo v Šmartnem ob Paki. Licitacija bo v petek dne 21. 12.
1973 ob 10. uri na kmetijskem obratu v Rečici ob Savinji.
Ogled strojev in plačilo 10% varščine je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
srečanja
Komisija za informiranje pri OK ZMS Mozirje
mladih
VKLJUČITI BO POTREBNO NOVE AKTIVISTE
Namesto pohvale in navdušenja moram izraziti zaskrbljenost za izboljševanje informativne dejavnosti v mladinskih medijih. Mesečno izpolnjena stran v »Savinjskih novicah« še ne pomeni popolnega uspeha. Informativna dejavnost se mora posluževati vseh informativnih medijev, biti mora živahna, predvsem pa aktualna. Možnosti so postale resnično široke, vendar ostajajo neizkoriščene. Ce analiziramo »srečanje mladih«, je videti, da je vsebina in sestava pomankljiva. Želimo si več drobnih in pomembnih informacij. Seveda so dobrodošli tudi literarni prispevki, vendar le-ti ne morejo imeti prednosti.
Izdali smo posebno številko »Srečanje mladih«. V več kot 150 izvodih je bila razdeljena v naši občini. Vendar moram reči, da odmeva ni. Niti kritike, niti priznanja. Vemo, da je bila prva številka pomanjkljiva, da je bila to samo vzpodbuda za začeto delo. Vemo pa tudi, da brez široke podpore ne bo šlo. Tovariši, člani informativne komisije, kje je vaša iniciativa?! Zmenili smo se za delo ! Čas teče, rezultati so majhni. Pred mladino so pomembne naloge. Reorganizacija sindikatov in ustanavljanje aktivov mladih delavcev, znotraj osnovnih organizacij sindikatov (OOS), bo zahtevalo organiziranje širokih vrst mladine. In prav informativna dejavnost lahko veliko pripomore k uspešnosti akcije, ki je zastavljena. Na tem mestu moramo spomniti tudi vodstvo OK ZMS Mozirje, da ima možnost in dolžnost razložiti probleme ter akcijski program za delo na področju OK, MA in v
aktivih mladih delavcev, ki bodo ustanovljeni v vseh OOS, znotraj vseh TOZD.
Široko zasnovana akcija ustanavljanja aktivov mladih delavcev bo predvidoma vključila prav vsakega mladinca, saj bo odslej organiziranost segla v najmanjše enote TOZD. Namreč, vsaka TOZD bo imela najmanj eno OOS, v okviru te pa bo ustanovljen aktiv mladih delavcev. Tako bo npr. v večjih OZD, kjer bo TOZD predstavljala večji kompleks delavstva, več OOS, v okviru teh pa bodo ustanovljeni aktivi mladih delavcev. Vodstvo teh aktivov — imenovalo se bo »Konferenca mladih delavcev«, bo imelo mesto poleg OK ZMS, v našem primeru v Mozirju.
Organiziranost mladih v manjše formacije pa pomeni istočasno pridobitev novih aktivistov. Tako bo potrebno v vsakem aktivu mladih delavcev imenovati oziroma izvoliti sekretarja ali sekretariat (v večjih primerih) in seveda poleg še ustrezen odbor.
Prav gotovo ne bo lahko najti toliko mladih, ki bi z veseljem sprejeli obveznosti in naloge. Potrebno bo temeljito pojasnilo bistva nove organiziranosti, podpora članov ZK in seveda vodstva vsake TOZD. Namreč, praksa kaže, da so tisti (bolj redki), ki imajo veselje in voljo sodelovati pri mladini, že vključeni v obstoječo organizacijo v MA v okviru krajevnih skupnosti. Torej bo potrebno aktivirati nove moči, zainteresirati za delo in zabavo tudi tiste, ki do zdaj niso imeli želje ali možnosti sodelovati z mladino.
Pepi Miklavc
Skupščina
22.	novembra je klub gornjesavinj-skih študentov sklical redno letno skupščino na FNT v Ljubljani. Na vabilo so se odzvali tudi predstavniki DPO SO Mozirje, Matevž Požarnik, sekretar OK ZK Mozirje, Hinko Čop — predsednik OO SZDL Mozirje, Ivan Berložnik, predsednik OK ZMS Mozirje, Dominik Miklavc, predstavnik OOS SO ter predsednik SO Mozirje, Franc Sarb.
Poročilo o delu kluba, ki ga je podal predsednik Jože Tlaker, so udeleženci v razpravi analizirali in dali ugodno oceno študentski dejavnosti v preteklem letu.
Po razrešnici starega odbora je bil imenovan nov, petnajstčlanski odbor, vodstvo kluba pa je bilo za naslednje
študentov
leto zaupano Ivanu Hrenu, absolventu VEKŠ v Ljubljani.
Po skupščini je bil spoznavni večer med bruci in starimi bajtami.
Troboj
Dne 26. 10 je bil na Ljubnem ob Savinji troboj v malem nogometu med MA Ljubno, GLIN Nazarje in MGA Nazarje. Zmagal je MA Ljubno ob Savinji. GLIN je bil drugi, MGA pa tretji. Rezultati tekem: LJUBNO — MGA	3:1
GLIN — LJUBNO	1:6
MGA — GLIN	1:6
ŠPORTNI DAN NAJDENA PRETEKLOST
Vreme se je vse dni, cele tedne, »kisalo« in ni hotelo posijati sonce. V petek pa, kot bi iz jasnega neba udarila strela, je bilo lepo in sonce je sijalo kot za stavo.
Ta dan smo izkoristili za športni dan. Namen tega športnega dne je bil v zvezi z JPI, da si po skupinah, pod vodstvom tovarišev učiteljev, ogledamo starine, ki jih ljudje hranijo po podstrešjih, na skednjih itd. Imeli smo tudi namen povprašati ljudi po raznih zgodbah in pripovedih iz davnih časov, ko še ljudje, predvsem na podeželju, niso znali pisati in njihovega pripovedovanja ni nihče zapisal.
Učenci iz Planine smo pod vodstvom tov. Valtejeve odšli proti Det-marjevi kmetiji, kjer so nam pokazali razno staro orodje, ki so ga uporabljali pri poljedelstvu in živinoreji. Vse, kar je bilo zanimivo, je Dorica tudi fotorafirala. Obiskali smo tudi Dežnikovo in Kumprejevo kmetijo. Tu nam je gospodar pokazal denar iz leta 1836. Videli smo tudi velik nož in sabljo, s katero je domači sin Krištof obglavil z enim zamahom 12 Trukov. Bil je menda pravi orjak.
Ko sem prišla domov, sem premišljevala, koliko je vredno to narodno bogastvo, ki ga ljudje še vedno hranijo, in naj jih ne bo sram pokazati ga »največji« gospodi, ki verjame le v avto, televizijo in denar. Mi se niti ne zavedamo, kakšno veliko vrednost vsebuje orodje in druge stvari, predvsem pa razne pesmi, pripovedi in storije iz ljudskih ust. To je potrebno zapisati, fotografirati in si zapomniti, da ljudje vsega'tega ne »odnesejo« v grob.
Pavla Praznik,
03	Ljubno ob Savinji
LIKOVNA RAZSTAVA V MOZIRJU
OK ZMS Mozirje je sredi meseca novembra pripravila v .TVD »Partizan« v Mozirju likovno razstavo mladih. Z nad petdesetimi razstavnimi eksponati so sodelovali trije mladinci osnovne šole in otroški vrtec Mozirje.
Na otvoritvi so sodelovali s. kratkim programom pionirji 03 Luče ob Savinji ter nekateri mladinci.
Razstava naj bi bila prestavljena še v Šmartno ob Dreti. Žal do tega ni prišlo, ker je veter ponoči podrl panoje in poškodoval zastekljene slike.
HRANILNIK IN MOJA ŽCODBA
Nekega lepega zimskega dne sem žalostno opazovala množico otrok, ki so se smučali. Zamislila sem se, kako lepo bi bilo, ko bi se tudi jaz lahko smučala. Toda nisem imela smučk. Mislila in mislila sem, kako bi si jih lahko kupila. Iz zadrege me je rešila prijateljica. Svetovala mi je, da naj začnem varčevati. Z nasvetom sem bila zadovoljna. Vesela sem odšla domov. Kar mi je svetovala prijateljica, sem povedala tudi mami. Bila je vesela. Že naslednji dan sem odšla v banko po hranilnik. Če so prišli sorodniki k nam na obisk, so mi dali kakšen dinar — vsakega sem shranila. Nekaj pa mi je darovala tudi mama. Počasi se je moj hranilnik polnil. Ko se mi je zdelo, da bo denarja dovolj, sem odšla v banko in ga dvignila. Naslednji dan sem si v trgovini izbrala lepe rdeče smučke. Veselega srca sem odšla domov in že sem bila s prijateljicami na sosedovem griču.
Andreja Jeraj * 1
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK:
Od 10. 12. 1973 od 7. ure do 17. 12. 1973 do 7. ure — dr. Emil SPRAJC, Ljubno ob Savinji.
Od 17. 12. 1973 od 7. ure do 24. 12. 1973 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 24. 12. 1973 od 7. ure do 31. 12.
1973	do 7. ure — dr. Franc URLEP, Gornji grad.
Od 31. 12. 1973 od 7. ure do 7. 1.
1974	do 7. ure — dr. Emil SPRAJC, Ljubno ob Savinji.
Od 7. 1. 1974 od 7. ure do 14. 1. 1974 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje.
ŽIVINOZDRAVNIK
16.	12. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad.
23.	12. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje.
30.	12. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Gornji grad.
1.	1. 1974 — Drago LUKAN, dipl. Vet., Gornji grad.
2.	1. 1974 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad.
6.	1. 1974 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad.
13.	1. 1974 — Tne RESNIK, dipl. vet., Mozirje.
»Savin,iške novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje
Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka od prometa proizvodov.
Pod vrhovi Olševe sameva samotna kmetija. Zob časa jo je že močno načel. Pogled na čudovito okolje in propadajočo kmetijo mimoidočemu nehote vsili razmišljanja o bodočnosti visokogorskega kmetijstva, turizma in očuvanja družbenega bogastva? Ali bomo zaustavili uničevalno delo, ki ga je zob časa že pričel?
RAZGLAS
Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje na podlagi 6. točke navodil o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93-733/49)
obvešča,
da so našli:
ŽENSKO KOLO PONY-ROG — SIVE BARVE
Najdeno kolo se nahaja v hrambi pri Oddelku za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje.
Lastnika vabimo, da lahko najdeno kolo dvigne proti poprejšnjemu dokazilu, da je resnično lastnik navedenega kolesa in proti povrnitvi stroškov objave ter proti plačilu nagrade za najditelja.
8