Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu. Pridružite se nam na slovesnostih in prireditvah; skupaj počastimo spomin na rojaka, pesnika in domoljuba Rudolfa Maistra! Osrednji slovesnosti bosta v petek, 28. marca, pred spomenikom Rudolfa Maistra, ob 16.30, ko bo slavnostni govornik dr. Danilo Turk, predsednik Republike Slovenije in slavnostna seja občinskega sveta ob 17. uri v Domu kulture Kamnik. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAM IN ŽELIM VSE DOBRO. MIHA NOVAK, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK, S SODELAVCI Poslanci Afrike, Karibov in Pacifika ter Evropske unije v Kamniku V sredo, 19. marca, je Kamnik obiskala delegacija članov skupne parlamentarne skupščine držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) ter Evropske unije, ki je minuli teden zasedala v Ljubljani. Skupščina je največji dogodek v času slovenskega predsedovanja EU, udeležilo se jo je 79 odposlancev iz 79 držav Afrike, Karibov in Pacifika ter 79 poslancev Evropskega parlamenta, ki zastopajo 27 držav članic EU. Na pobudo evropske poslanke Ljudmile Novak, predstavnice Slovenije v tej delegaciji, je ena od skupin v sklopu delavnic, namenje-nih,predstavitvi dobrih razvojnih praks in projektov v Sloveniji, obiskala Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Gostoljubno so jih sprejeli zaposleni z direktorico Zdravko Slavec in varovanci, ki so še posebej skrbno pripravili prijeten glasbeni program. Več na 7. strani. VERA MEJAČ NASA OBČINA PRAZNUJE Pred nami je praznik občine Kamnik, ki je našel vsebino v 29. marcu - tega dne leta 1874 se je rodil velik Kamničan, rodoljub, general in pesnik Rudolf Maister. Letos bo praznovanje predvsem v znamenju različnih kulturnih in glasbenih prireditev, ki se bodo zvrstile v teh dneh - o tem na 3. strani. Na 4. in 5- strani pa predstavljamo prejemnike letošnjih priznanj Občine Kamnik. V DRUŽBI PISANIC IN STARIN Pogovor s Kamničanom Tomažem Cukjatijem, ki ga je svet starin posrkal vase. Z zanimanjem za kmečko etnografijo je zbral veliko kolovratov, raznoraznih ur, nabožnih predmetov, razpel, starih podeželskih pripomočkov. Danes ima Tomaž v domu tri polne sobe zbranih in restavriranih predmetov, koliko jih je, še sam ne ve, saj se mu je kataloška številka že pred petimi leti zaustavila pri številu 1.500. Pri restavriranju uporablja različne pripomočke, zato se je pred štirimi leti lotil okraševanja pirhov z gravirko. Več na 9. strani. Želim, da bi praznik lepo obeležili, se udeležili prireditev in s tem potrdili, da cenimo preteklost, dosežke in prizadevanja vseh, ki prispevajo k življenju in razvoju občine. Ob našem skupnem prazniku pa vsem občankam in občanom želim, da bi se v naši občini z bogato zgodovino ter mnogimi kultumo-zgodovinskimi znamenitostmi in naravnimi lepotami dobro počutili in po svojih močeh prispevali za naš lepši jutri. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Čistilne akcije po občini Pomlad je tu in s tem tudi vsakoletne čistilne akcije, ki se jih mnogi udeležujete v okviru svojih krajevnih skupnosti ali različnih društev. Čistilne akcije bodo potekale med 29. marcem in 5. aprilom in skupina za koordinacijo, ki jo je ustanovil župan, vas vabi, da se jih udeležite. Razpored akcij objavljamo na 6. strani. Dragi bralci, časopis Kamniški občan bo spet med vami v petek, 11. aprila. Članke oddajte do petka, 4. aprila, zahvale in oglase pa do torka, 8. aprila, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel: 01/83 91311, 041/662-450, e.naslov: s as a. meiac@siol. net OGLEJTE si Mobitelovo akcijsko ponudbo 6. , Z2&SSSI ' ■SPI SPOZNAJTE mobilni internet Srvvi■■ 7 ... K-.-T PREIZKUSITE cestne navigacije Garmin ► Odprodaja rabljenih in novih mobilnih telefonov in dodatne opreme ► Ta dan lahko izkoristite brezplačno shranjevanje podatkov iz mobilnega telefona (imenik, slike, video...) in brezplačno čiščenje mobilnika 29. 3. 2008 Zg. Jarše pri Domžalah 8.00 -14.00 - www.avtoakustika.si Liberalna demokracija Slovenije, odbor Kamnik, izreka vsem občankam in občanom iskrene čestitke ob našem občinskem prazniku. LDS KAMNIK Obenem vas vabimo, da se nam vsak ponedeljek pridružite v naših prostorih na Šutni 76, med 17. in 19. uro, kjer bomo prisluhnili vašim pobudam, vprašanjem in idejam. Več na: www.kamnik.lds.si ali tel: 041 696 482 www.nsi-kamnik.net Stranz ki >> vvw 1 wv>v j m VOD OVERH Varčujmo z energijo! - DeDietrich A ogrevaina t h 1 e m 1 q u e tehnika STEBEL ELTRON SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE V KOMENDI OD 28. DO 30. MARCA. Bogat spremljevalni program, parkirni prostori zagotovljeni, vstop prost! Poročilo s 13. redne seje občinskega sveta občine Kamnik Svetniki so tokrat največ pozornosti posvetili prevzemanju vaških vodovodov Prejšnjo sredo so naši občinski svetniki in svetnice opravili trinajsto redno sejo tega mandata, pred tem pa so dokončali tudi dvanajsto, ki je bila prejšnji mesec prekinjena zaradi nesklepčnosti. Na tokratnem dnevnem redu ni bilo točk, ki bi terjale dolge in burne razprave, največje pozornosti pa je bila deležna obravnava letošnjega programa dela Komunalnega podjetja Kamnik (KPK) na področju oskrbe s pitno vodo, še zlasti v tistem delu, ki se nanaša na njegovo prevzemanje vaških vodovodov. Komunalno podjetje Kamnik ima namreč pri prevzemanju vaških vodovodov v upravljanje precej težav, čeprav se bodo leta 2013 - kot je še enkrat poudaril povedal predstavnik podjetja KPK Bojan Klemen - pogoji za obratovanje vaških vodovodov precej zaostrili, zato nasprotovanje predaji vaških vodovodov v upravljanje KPK ni najbolj smiselno. Podžupan Rudolf Pfajfar je pojasnil, da je glavni smisel tega, da tudi vaške vodovode prevzame v upravljanje koncesionar, v tem, da bi imeli vsi občani na voljo stabilno oskrbo s čisto pitno vodo. Upravljavci nekaterih vodovodov so prednosti tega že spoznali in svoje vodovode prepustili v upravljanje KPK, drugje pa temu še nasprotujejo. »Res pa je, da sedaj lastniki za • svoje vodovode bolje skrbijo, pa tudi kakovost vode bolj dosledno spremljajo,« je še dodal Pfajfar in napovedal, da bo občina s prizadevanji v zastavljeni smeri nadaljevala, ker je leto 2013 že blizu, koncesionar pa vseh vaških vodovodov ne bo mogel prevzeti v enem letu. V razpravi na to temo je Mateja Poljanšek, svetnica LDS, poudarila, da krajane sicer razume, da vodovode, ki so jih zgradili z lastnim delom in denarjem, težko prepuščajo v upravljanje koncesionarju. »Po drugi strani pa ne razumem, da ljudje želijo obdržati svoje vodovode, čeprav sploh ne vedo, kako čisto vodo imajo v njih,« je še dodala Polja-nškova. Njenega strankarskega Vi sprašujete, župan odgovarja O vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Kamnik Številne občanke in občani sprašujete, kako je z vračanjem vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Kamnik. Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je bil od njegove uveljavitve v letu 2002 pa do vključno leta 2007 večkrat spremenjen in dopolnjen. To je med drugim tudi eden od razlogov, da se je reševanje številnih vlog, ki so bile na podlagi javnega poziva posredovane občini (več kot 3600), časovno zamaknilo. Glede na zakonsko določen rok posredovanja zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje'je občinska uprava za vse tiste upravičence, ki so telefonski priključek pridobili na način njegovega financiranja preko nekdanjega Sklada stavbnih zemljišč Občine Kamnik in same Občine, posredovala Državnemu pravobranilstvu RS, ki mora v skladu z omenjenim zakonom pripraviti predlog pisne poravnave za vračilo vlaganj v javno telefonsko omrežje. Prav tako je občina tej instituciji posredovala tudi zahtevke posameznih krajevnih skupnosti, ki so občini oddale njihovo razpoložljivo dokumentacijo. To so KS Tuhinj, Motnik, Šmartno, Špitalič, Sela, Pšajnovica, Tunjice, Nevlje in Volčji Potok. Vse so že pridobile predloge poravnav in nekatere med njimi tudi finančna sredstva, ki so bila nato vrnjena končnim upravičencem. Nekatere med njimi pa se še dogovarjajo o višini in glede načina vračila sredstev, ki jih bo prejel posameznik. Višina vrnjenih sredstev je od primera do primera različna, pogojena z višino vplačanega zneska, materialnih prispevkov in obdobja, v katerem se je telefonsko omrežje gradilo. Prav tako je predlog poravnave v začetku meseca marca 2008 pridobila tudi Občina. Gre za dve poravnavi. Ena se nanaša na telefonsko omrežje, ki se je gradilo od leta 1987 naprej preko Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik, druga pa na gradnjo telefonskega omrežja v Tuhinjski dolini v letu 1996 in naprej. Predlog pisne poravnave z Državnim pravobranilstvom mora biti sklenjen v roku treh mesecev od njegovega prejema, nato pa mora biti v roku 30 dni skupaj z vsemi podatki o upravičencu posredovan Slovenski odškodninski družbi d.d.. Slednja mora obveznost Republike Slovenije iz sklenjene poravnave poravnati upravičencu (občini) v roku 60 dni od prejema poravnave. Občina bo v roku 30 dni od prejema finančnih sredstev na njen transakcijski račun pričela s postopki vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ocenjujemo, da se bo s temi postopki pričelo v jesenskih mesecih leta 2008. Na podlagi javnega poziva glede vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je na naslov občine prispelo približno 3600 zahtevkov. Zgolj ocena je, da je približno 2400 zahtevkov po vsebini takšnih, da jih bo možno v relativno kratkem časovnem obdobju tudi rešiti. Za preostale pa bo potrebno predhodno s posebnimi ugotovitvenimi postopki rešiti naslednja vprašanja; - ali je bil v tem času spremenjen priimek potencialnega upravičenca; - ali je spremenjeno njegovo stalno prebivališče; - ali se je upravičenec preselil v drugo občino; - ali morda obstaja drugo pravno nasledstvo po upravičencu. Ne glede na navedeno si bo občinska uprava prizadevala, da bi to, tako po vsebini kot tudi po številu zahtevkov, zahtevno nalogo rešila v čim krajšem času. župail Anton Tone Smolnikar cesta 3/a. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 27.3- 2008. Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.0.0., Kamnik, Ljubljanska Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. kolega Marjana Semprimo-žnika je zanimalo, zakaj bi s prevzemanjem čakali do leta 2013, ko pa lahko koncesionar vsako leto prevzame nekaj vodovodov. »Če bomo odlašali, koncesionar do leta 2013 ne bo prevzel nobenega vodovoda, vzdrževati pa jih bo moral vseeno, saj to počne že sedaj,« je opozoril Semprimo-žnik. Demeter Sadnikar, svetnik SDS, pa je opozoril še na en razlog, ki nakazuje, da bo treba tudi za vaške vodovode skrbeti bolj skrbno - v Motniku so namreč pred kratkim v vodi našli glisto. Anton Rajsar, svetnik Župan Anton Tone Smolnikar je v nadaljevanju opozoril na jasna določila našega odloka in zakonskih aktov. »Zavedamo pa se, da vaški odbori nimajo denarja za vlaganja v njihove vodovode in da kmetje, ki potrebujejo več vode, ne bodo navdušeni nad tem, da bi vodo plačevali tako kot jo ostali občani,« je povedal župan. Tudi Matej Tonin, svetnik NSi, je prepričan, da se občani (še zlasti veliki porabniki vode) bojijo, da bodo morali vodo potem, ko bo vaške vodovode prevzel kon- Občina bo tudi letos spodbujala učinkovito rabo energije Naša občina je bila ena prvih v državi, ki je (že leta 2003) sprejela pravilnik, namenjen spodbujanju in sofinanciranju učinkovitejše rabe energije. Po napovedih Mihele Veternik, višje svetovalke za energetiko in varstvo okolja, občina tudi letos pripravlja razpis, s katerim bo občanom ponudila sofinanciranje projektov, ki bodo namenjeni učinkovitejši rabi energije. Na tokratni seji pa so svetniki obravnavali (in tudi podprli) pravilnik, ki je podlaga omenjenega razpisa. Ker je v pravilniku navedeno, da višina sredstev, pridobljenih na tem razpisu, ne sme presegati polovice vrednosti investicije, je samostojnega svetnika Daniela Kovačiča zanimalo, če ta ukrep ne bo diskriminiral finančno šibkejših investitorjev, ki tudi svoje polovice investicije ne bodo zmogli. Poleg tega se je Kovačič zavzel, da bi občina za tovrstne investicije namenjala več sredstev kot jih letos namerava (to je približno 22.000 evrov). Relativno malo sredstev za ta namen moti tudi Mateja Tonina, svetnika NSi, zato je vprašal, kako bo občina ukrepala, če teh sredstev ne bo dovolj za vse interesente. Njunim pomislekom je z dodatnimi informacijami odgovoril kar Demeter Sadnikar, svetnik SDS, ki je pojasnil, da občanom pri tovrstnih projektih s posojili z ugodnejšo obrestno mero pomaga tudi država preko svojih institucij. Podžupan Rudolf Pfajfar pa je dodal, da bodo ta sredstva namenjena zgolj gospodinjstvom, na pa tudi upravljavcem večstanovanjskih stavb. Vid Kadunc, svetnik SLS, je menil, da bo za ta namen predvidena količina sredstev premajhna, zato bi morali količino sredstev povečati in hkrati preprečiti, da bi ta sredstva dobili tisti, ki bodo za ta namen subvencije dobili že iz drugih virov. Ta razpis je ob koncu podprl tudi Matjaž Jug, svetnik SD, .ki ugotavlja, da naša občina na področju uvajanja ukrepov za učinkovitejšo rabo energije precej zaostaja za drugimi. DeSUS, je najprej podprl argumente Poljanškove in Sempri-možnika, nato pa vprašal, kdo je sploh zadolžen zagotoviti pitno vodo lastnikom novogradenj na območju vaških vodovodov - upravljavec vaškega vodovoda ali občina? Janez Ivo Stražar, svetnik NSi, se je v nadaljevanju razprave zavzel za to, da se občanom predstavijo vse prednosti koncesionarjevega upravljanja z vaškimi vodovodi, pri čemer bi bilo po njegovem mnenju pošteno, tla občina tem občanom vložke v njihove vodovode povrne s kakšnim nadomestilom. Podobnega mnenja je bil tudi Robin Majnik, svetnik SDS. Drugo plat medalje pa je predstavil Robert Kokotec, svetnik SDS, rekoč: »Tudi v mestu smo s plačilom komunalnega prispevka ter nakupom števcev morali plačali izgradnjo vodovoda, čeprav zdaj z njim upravlja koncesionar. Toda mi smo koncesionarju dali v upravljanje nov in ne napol dotrajan vodovod.« Vid Kadunc, svetnik SLS, pa je predlagal, da bi koncesionar najprej prevzel v upravljanje najbolj dotrajane vodovode, ki brez sanacije ne morejo čakati do leta 2013. cesionar, drago plačevati. Zato je predlagal, da bi občina vodo zaračunavala po dveh različnih cenah - ena cena bi bila za gospodinjsko rabo vode in druga za kmetijsko. Rudi Veršnik pa se je v imenu svetniške skupine SDS osredotočil bolj na sam program letošnjega dela koncesionarja. Opozoril je, da svetniki težko potrjujejo program dela koncesionarja, če nimajo na voljo finančnega poročila o delu, ki je bilo opravljeno v preteklem letu. »Ker težko ocenimo, ali so številke v predlaganem programu dela realne ali ne, želimo ob obravnavi programa dela za prihodnje leto prejeti tudi poročilo o letos opravljenem delu,« je še dodal Veršnik. S svojimi argumenti je prepričal tudi župana, ki je v sklep (ta je bil v nadaljevanju tudi sprejet z večino glasov) dopolnil z Veršnikovo zahtevo, da koncesionar v prihodnje programu dela priloži tudi poročilo o delu v preteklem obdobju. Država je za posodobitev čistilne naprave zaenkrat namenila le 12 milijonov evrov Poleg tega so svetniki na tokratni seji obravnavali še en pro- Delo občinskega sveta v letošnjem letu Na tokratni seji so svetniki med drugim opravili drugo obravnavo okvirnega programa dela našega občinskega sveta v letošnjem letu. V zvezi s tem je Valentin Zabavnik, svetnik SDS, predlagal, da bi programa razvoja našega podeželja in razvoja podjetništva v naši občini obravnavali pred zazidalnimi načrti in ne šele za njimi, kot je sedaj predvideno. Janez Ivo Stražar, svetnik NSi, je menil, daje predlagani program dela premalo natančen in da bi morali vanj vključiti le tisto, kar bo občinska uprava letos lahko tudi realizirala. Tudi samostojnega svetnika Daniela Kovačiča je zanimalo, ali bo uprava letos sposobna izvesti celoten program dela, ki ga je predvidela. Robert Kokotec, svetnik SDS, v programu pogreša trajnostno naravnane rešitve na prometnem področju ter na področju skrbi za starejše občane (predvsem glede povečanja kapacitet doma za starejše občane), njegov strankarski kolega Robin Majnik pa v programu letošnjega dela občinskega sveta pogreša razpravo o zahodni obvoznici. Antona Rajsarja, svetnika DeSUS, pa je zanimalo, kdaj bodo svetniki dobili v obravnavo prostorski razvoj občine, v katerega bodo vključeni tudi številni gradbeni projekti, ki jih načrtujejo naši občani. Še enkrat o cenah pomoči na domu Svetniki so morali tokrat ponoviti obravnavo o ceni pomoči na domu, čeprav so na prejšnji seji sklep o novih cenah že sprejeli. • Anton Kamin, podsekretar - vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, razloge za ponovno obravnavo pojasnjuje s tem, da je občinski svet pri novi ceni upošteval vse vhodne stroške ter 3,4-odstotno povišanje izhodiščne plače. »Pred spremembo cene pa je občinski svet sprejel tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za plačilo teh storitev, s čimer je določil subvencijo občine na 63 odstotkov cene storitve. To za uporabnike pomeni, da bodo ob trenutni subvenciji države za pomoč na domu plačevali še nižje cene,« pojasnjuje Kamin. Nove cene pomoči na domu so tako še bistveno nižje kot je bilo navedeno v poročilu z dvanajste seje občinskega sveta in so sledeče: ob delovnih dneh bo ura pomoči na domu uporabnika stala 2,22 evra, ob nedeljah točno 4 evre, ob praznikih pa 4,45 evra. gram dela KPK in sicer tistega, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda. V zvezi s tem je Aleš Škorjanc, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, predstavil zaplet, ki se je pojavil pri projektu posodobitve CČN Domžale - Kamnik ter širitve in dograditve zbirnega kanalizacijskega omrežja. »Predvideno je, da bo bosta ta projekt sofinancirali tudi država in EU, vendar je naše ministrstvo za okolje in prostor (MOP) za ta namen zaenkrat rezerviralo le 12 milijonov evrov, čeprav je vrednost projekta ocenjena na dobrih 60 milijonov evrov,« je pojasnil Škorjanc in dodal, da bodo občine (to je namreč skupni projekt štirih občin, iz katerih se odpadne in padavinske vode stekajo na CČN Domžale - Kamnik, poleg naše so to še občine Domžale, Mengeš in Trzin) nastalo situacijo reševale v prihodnjih tednih. V kolikor za omenjeni projekt država res ne bo prispevala potrebnega denarja, to lahko po besedah našega župana Antona Toneta Smolnikarja ogrozi realizacijo ciljev, ki nam jih je na področju ravnanja z odpadnimi vodami naložila EU. V razpravi, ki je sledila, se je Robert Kokotec zavzel, da bi gospodinjstva na redko poseljenih območjih, ki ne bodo nikdar priklopljena na kanalizacijsko omrežje, plačevala nižjo takso za obremenjevanje voda, vendar je Bojan Klemen pojasnil, da je MOP za vsa gospodinjstva predpisalo enako višino te takse. Janez Ivo Stražar je izrazil zadovoljstvo z vlaganji koncesionarja v komunalno omrežje, vendar ga je zanimalo, zakaj koncesionarjev program dela občinski svet obravnava šele letos spomladi, čeprav je bil program pripravljen že lani jeseni. Program dela KPK na področju odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda je na glasovanju podprla večina svetnikov, svetniki NSi pa so se glasovanja vzdržali. Ker sem v prejšnjih poročilih s sej občinskega sveta poudarjal dolgotrajnost sej, je prav, da tokrat svetnike pohvalim zaradi veliko večje učinkovitosti. Za to, da so dokončali dvanajsto in opravili s celo trinajsto sejo, so namreč potrebovali le štiri ure. ZORAN JEREB Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Glavni trg 2, 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 e-mail: kamnik@razvoj.si www.kamnik-tourism.si smočb*« KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Tel.: 831 12 17 E-naslov: www.kam.sik.si Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita: Sreda. 9. 4. 2008, ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Mehika - po poteh skrivnostnih Indijancev Predavata: Katja Vrhovnik & Vesna Žibert. Vstop prost. DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org. 041/360-399 ali 01/839-76-06 Četrtek. 27. marec, ob 20. uri Gledališka skupina Rudolfi: OBISK gledališka predstava za izven Petek. 28. marec, ob 17. uri Občina Kamnik: SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Sobota. 29. marec, ob 11. uri OŠ Mekinje, ZMC Kotlovnica, Dom kulture Kamnik,ŠCRM, KAKO JE SLONČEK RIKI ŽELEL SPOZNATI GOSPO ZIMO gledališka igrica za otroke, vstop prost po predstavi sledijo likovne delavnice za otroke Sobota. 29. marec, ob 20. uri Študentski klub Kamnik in Dom kulture Kamnik: ŠKK-jev pozdrav pomladi: NEISHA koncert za izven, vstopnina 5 € Sobota. 5. aorila. do torka. 9. aprila, od 10, do 19. ure RAZSTAVA VELIKIH PLAZILCEV Vstopnina: otroci do 3 leta - gratis, otroci od 4. do 12. leta - 4 €, odrasli - 5 €, organizirane skupine - 2,5 € / osebo Sreda. 9. april, ob 19.30 Prešernovo gledališče Kranj, PARTNERSKI ODNOSI komedija, za Maistrov abonma in izven, vstopnina 12€ V teh in prihodnjih dneh se bo zvrstila vrsta prireditev v okviru praznovanj letošnjega občinskega praznika. 29. marec si je občina Kamnik izbrala kot dan, ko se spominja rojstva velikega Kamničana, domoljuba, generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova, ki se je v Kamniku rodil 29. marca 1874. Osrednja slovesnost bo potekala v petek, 28. marca, ob 16.30 pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev, napovedal pa jo bo že tradicionalni promenadni koncert Mestne godbe Kamnik. Po protokolarnem prihodu in pozdravu Častne enote Slovenske vojske bo zbrane nagovoril predsednik države dr. Danilo Turk, ki ceni in spoštuje veličino Maistrovih dejanj za slovensko državo. Udeležil se bo tudi slavnostne seje občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik v Domu kulture. SAŠA MEJAČ Program prireditev s j ob prazniku občine Kamnik 2008 ) S Četrtek. 27. marec ( ) ob 20. uri Dom kulture Kamnik ( Gledališka drama Obisk / Gledališka skupina RUDOLFI ( S Petek. 28. marec ( \ ob 16. uri Glavni trg, Kamnik r Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik / ) ob 16.30 uri Trg talcev, Kamnik - spomenik Rudolfa Maistra / Slovesnost pri spomeniku ( slavnostni govornik: dr. Danilo Turk, predsednik Republike Slovenije Z S ob 17. uri Dom kulture Kamnik r SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ) S PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK ) slavnostni govornik: dr.Niko Sadnikar, častni občan Občine Kamnik z \ ob 19.30 Maistrova hiša, Kamnik / Maistrovo podoknica / DKD Solidarnost, Kamnik z 1 Sobota. 29. marec ( ) ob 8. uri Trg talcev, Kamnik - spomenik Rudolfa Maistra f Maistrov pohod z Društvo generala Rudolfa Maistra Kamnik z ) ob 9. uri Lovska koča Špitalič. r Odprto prvenstvo občine Kamnik za veterane osamosvojit- Z vene vojne v streljanju z malokalibrsko puško ) ) ob 10. uri Osnovna šola 27. julij Kamnik / Proslava ob 25-letnici šole z razstavo o Rudolfu Maistru z ) ob 19.30 Športna dvorana Frana Albrehta ( Županov ples / ) Sreda, 2. april ( ) ob 18. uri Maleševa Galerija ( Odprtje razstave akademskega slikarja, v Kamničana Tomaža Perka ( ) ob 19. uri Glasbena šola Kamnik - Vremšakova dvorana ( Koncert posvečen pomladi ( Učenci Komorne glasbe in baleta Glasbene šole Kamnik ( ) Četrtek. 3. aoril ( ) ob 18. uri Galerija Veronika ( Predstavitev knjige Temeljna dela ekonomije častnega r občana mag. Ceneta Matičiča Z ) Petek, 4. april ( ) ob 18. uri Grad Zaprice, Kamnik f Kamniški zbornik 2008 - predstavitev ( ) Sobota, 5. aoril ( S ob 9.30 Pod pobočjem Malega gradu, za kavarno Veronika ) Postavitev mlaja - dar pobratene občine Andechs iz ) Bavarske ob jubileju, 10-letnici prvih stikov med mestoma ; Kamnik in Andechs ) ( ob 13. uri Na vrhu Roje S Otvoritev ceste v Zakal \ Spoštovani Kamničani! ( S Pridružite se nam na SLOVESNOSTIH in PRIREDITVAH / ) ob LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU ? Ob letošnjem prazniku Občine Kamnik PRAZNUJMO SKUPAJ Spoštovane občanke in občani! Praznovanje občinskega praznika vsako leto pomeni trenutek, ko se ozremo na prehojeno leto, se spomnimo dogodkov in dosežkov v naši sredini. Tudi tokrat bo priložnost za to in za pogled, kaj nas čaka v letu 2008. Ponosni smo, da letos že trinajstič praznujemo občinski praznik, v spomin na velikega Kamničana Rudolfa Maistra. Ponosni smo tudi, da bo letošnje praznovanje s svojim obiskom počastil konec minulega leta novoizvoljeni predsednik države dr. Danilo Turk, ki sodi med velike častilce tega rojaka. To bo njegov prvi obisk po izvolitvi in zagotovo nam bo v svojih razmišljanjih, na slovesnosti pred spomenikom Rudolfa Maistra, orisal njegov lik, ga umestil v današnji čas in spregovoril o nalogah, ki nas čakajo v prihodnje, v okviru sedemindvajseterice evropske unije. Njegova prisotnost na slavnostni seji občinskega sveta pa bo še posebno priznanje letošnjim dobitnikom priznanj Občine Kamnik. V okvir praznovanj letošnjega občinskega praznika smo uvrstili številne kulturne prireditve, med katerimi naj omenim predvsem razstavo o Rudolfu Maistru v Šolskem centru Rudolfa Maistra, ki ponosno nosi njegovo ime. V Glasbeni šoli se bo zvrstila vrsta nastopov glasbenikov, pred obnovljeno Maistrovo rojstno hišo bodo, tako kot že večkrat, Maistrovo podoknico zapeli pevci Solidarnosti, Društvo generala Rudolfa Maistra Kamnik izpolnjuje obljubo, da Maistrov pohod postaja tradicionalen. Ob razstavi kamniškega slikarja Janeza Milkoviča - Janota bo zagotovo odmevna tudi razstava akademskega slikarja, Kamničana Tomaža Perka v Maleševi galeriji ob njegovi 60-letnici. Žal v okvir praznovanj nismo uvrstili otvoritev številnih naložb, ki smo jih slovesno predali že lani, saj čas praznovanja občinskega praznika ne sovpada s proračunskim letom. Zagotovo pa ne moremo mimo lanske otvoritve novega vrtca in zasebnega vrtca Peter Pan, s čimer smo zagotovili 200 novih mest v otroškem varstvu. Intenzivno tečejo priprave za pripravo projektov za izgradnjo novih osnovnih šol - natečajna komisija je v teh dneh že izbrala dve najboljši idejni rešitvi. Velika planina je lani ponovno »rekordno oživela«, Agencija za podjetništvo in turizem beleži razveseljivo povečevanje števila turistov v naši občini, v Termah Snovik so dobili nove prenočitvene zmogljivosti, pričakujemo, da bo jeseni ponovno zaživel hotel Malograjski dvor. Širitev obvoznice in Ljubljanske ceste je v polnem teku; priprave za povezovalko na Bakovniku potekajo v skladu s terminskim načrtom, prav tako gradnja kanalizacije v Godiču. Še bi lahko našteval investicije, ki jih opredeljuje letošnji proračun, ki s svojo usmeritvijo zagotavlja razvoj naše občine. Žal je bilo pri njegovi pripravi in sprejemanju veliko želja, ki jih nismo mogli uvrstiti, saj se zavedamo, da mnogi projekti zahtevajo daljše časovno obdobje in da nas denarne možnosti omejujejo. Skupaj s sodelavci sem zadovoljen z doseženim in pričakujem, da nam bo tudi letos uspelo v kar največji meri uresničiti zastavljene naloge. Vsem pa želim prijetno praznovanje z željo, da se nam pridružite na prireditvah v kar največjem številu! ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Tiskovna konferenca Občine Kamnik O praznovanju občinskega praznika, uresničevanju proračuna in odpravi škode lanskoletnega neurja Župan Anton Tone Smolnikar je v torek, 25. marca, novinarje, ki javnost obveščamo o dogajanju v kamniški občini, povabil na tiskovno konferenco ter nam skupaj s svojimi najožjimi sodelavci predstavil program letošnjega praznovanja občinskega praznika (objavljen je na tej strani). Seznanil nas je tudi z uresničevanjem proračuna za leto 2008 in odpravljanjem škode, ki jo je povzročilo lanskoletno ne- urje. Občina se je na jesensko neurje odzvala nitro, država pa s sanacijo vodotokov še ni začela Septembrsko neurje je v naši občini povzročilo za dobrih sedem milijonov evrov škode, največ na vodotokih, gospodarskih in stanovanjskih objektih ter na cestni infrastrukturi, sprožilo pa se je tudi 22 zemeljskih plazov. Občina se je na razmere odzvala zelo hitro, saj je takoj po neurju za odpravljanje posledic iz proračunskih rezerv namenila dobrih 200.000 evrov, približno tri četrtine tega denarja pa je bilo že lani porabljenega za sanacijo cestne infrastrukture. Država je naši občini za odpravo posledic neurja doslej namenila nekaj manj kot 90.000 evrov, od tega jih je občina skoraj 43 000 porabila za sanacijo občinskih cest, 46.000 evrov pa za zavarovanje objektov pred plazovi. »Poleg že prejetih sredstev pa od države za sanacijo plazov lahko pričakujemo vsaj še 121.000 evrov,« pravi Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance. Toda sanacija največjega problema, ki nam ga je povzročilo neurje - poškodovane struge vodotokov - se sploh še ni začela, zato ni čudno, da so občani s tem delom sanacije posledic neurja nezadovoljni. Tudi župan s tem ni zadovoljen in pojasnjuje, da so vzrok za to težave s koncesionarji, ki naj bi skrbeli za naše vodotoke (Hidrotehnik, Nivo Celje), pa tega ne počnejo. Zato so poškodovane brežine potencialna nevarnost za še večje katastrofe. Kolar ponavlja tisto, kar smo po neurju slišali že od številnih strokovnjakov - da bo država morala spremeniti svoj pristop do vzdrževanja vodotokov in se tega lotiti sistematično in z več denarja kot v preteklih letih. Vendar se zdi, da so pristojne institucije pol leta po neurju spet zaspale. Dokaz za to trditev so tudi težave, ki jih ima naša občina s pripravo projektov za čimprejšnjo ureditev vsaj tistega dela brežine Kamniške Bistrice, mimo katerega bi radi razširili obvoznico. Proračun »že deluje« s polno paro Letos je naša občina proračun dobila že relativno zgodaj, zato so razpisi že v teku, po županovih napovedih pa bo občinska uprava do poletja pripravila za drugo obravnavo tudi proračun za leto 2009. Kolar je povedal, da je dobra polovica letošnjega proračuna (skupno obsega približno 23 milijonov evrov) namenjenega za redno dejavnost, 47 odstotkov pa za investicije. »Največja porabnika našega proračunskega denarja sta letos področje družbenih dejavnosti, za katero je namenjenih skoraj 9,4 milijona evrov oziroma več kot 40 odstotkov proračuna (od tega je približno dve tretjini sredstev namenjenih za investicije v osnovne šole in za predšolsko vzgojo), ter področje gospodarskih javnih služb, za katero je namenjena dobra tretjina proračuna, največ tega denarja pa bo porabljenega za investicije v cestno in komunalno infrastrukturo,« pravi Kolar. Podžupan Brane Golubovič je med letošnjimi projekti s področja družbenih dejavnosti izpostavil še začetek sistematičnega obnavljanja kulturnih domov in športnih igrišč ter sklenitev pogodbe za upravljanje Doma kulture. »Ker pa poleg vsega naštetega občina Kamnik financira še celo vrsto drugih projektov, Kavarna Veronika bo zaradi obnove zaprta od aprila do junija Kavama Veronika bo od prvega aprila do začetka junija zaprta, saj bodo v njeni notranjosti potekala nujno potrebna sanacijska dela. V tem času bo občina izvedla tudi javni razpis za izbiro novega najemnika. Sedanji najemnik pa občini za najem kavarne še vedno dolguje precej denarja, saj je doslej poravnal samo glavnico (najemnino), ne pa tudi obresti in sodnih stroškov. Po županovih besedah bo za najnujnejša obnovitvena dela v notranjosti kavarne potrebnih približno 80.000 evrov, s tem denarjem pa namerava občina obnoviti strop, skladišče, sanitarije, teraso in hodnik ter zamenjati vhodna vrata. V načrtu je tudi klimatizacija prostora ter obnova in predelava kotlovnice za uporabo zemeljskega plina. Prihodnje leto bo sledila še obnova zunanjosti kavarne in ureditev njene okolice. Govorice, da namerava občina kavarno prodati, je župan Anton Tone Smolnikar zavrnil in poudaril, da kavarna ni in tudi ne bo prodana. To soboto spoznajmo znamenitosti mesta in občine, petega aprila pa z Bavarci postavimo mlaj V letošnje praznovanje občinskega praznika se aktivno vključuje tudi naša Agencija za razvoj turizma in podjetništva, saj pripravlja kar dva dogodka. V soboto, 29. marca, bodo namreč v okviru akcije »Kamnik za Kamničane« z namenom približati Kamničanom znamenitosti občine organizirani brezplačni ali cenejši obiski naših muzejev. Term Snovik, Velike planine, Arboretuma Volčji Potok in Naravnega zdravilnega gaja Tunjice. Desetletnico sodelovanja med občino Kamnik in pobratenim bavarskim mestom Andechs pa bo obeležil zanimiv dogodek prihodnjo soboto, 5. aprila. Ob desetih dopoldne se bo ob spremljavi godbe iz Andechsa za Kavarno Veronika pričelo ročno postavljanje pravega bavarskega mlaja, pri čemer bodo moči združili Kamničani in gostje iz Andechsa. ki sploh niso v njeni pristojnosti (promocija naravoslovja, sredstva za logopeda, počitniško varstvo, sofinanciranje dijaških in študentskih vozovnic, pomoč študentom, enkratne denarne pomoči, skrb za brezdomce, letovanje socialno ogroženih otrok, sofinanciranje mamografskih pregledov, preventivno delovanje na področju prepovedanih drog...), zavračam vse očitke opozicije, da občinski proračun ni socialno naravnan,« še dodaja Golubovič. Podžupan Rudolf Pfajfar pa je ponovno seznanil s težavami, ki lahko preberete tudi v tokratnem poročilu s seje), čeprav mora slednje do leta 2013 prevzeti v upravljanje vse vaške vodovode. Težave pa spremljajo tudi projekt prenove naše čistilne naprave (CCN) in izgradnje manjkajočega kanalizacijskega omrežja, saj ministrstvo za okolje in prostor za ta projekt ne predvideva dovolj sredstev (tudi o tem več v poročilu s seje). »Kljub jih ima občina pri dogovarjanju z upravljavci vaških vodovodov, ker ti nasprotujejo oddaji njihovih vodovodnih sistemov v upravljanje Komunalnemu podjetju Kamnik (o tem je na zadnji seji razpravljal tudi občinski svet, zato si o tem temu pa osnovna obnova zaradi tega CČN ni ogrožena. Občine, ki sodelujejo pri tem projektu, so namreč štiri milijone evrov za ta namen že zagotovile, skupaj z 12 milijoni evrov državnega denarja pa bo to zadoščalo vsaj za obnovo čistilne naprave. Denarja pa bo zmanjkalo za izgradnjo zbirne kanalizacije, v naši občini pa bomo ta problem reševali tako, da bomo kanalizacijo gradili postopoma, v skladu s finančnimi možnostmi,« je pojasnil Pfajfar. Čistilne akcije S prireditvami ob letošnjem občinskem prazniku ste verjetno že seznanjeni, vseeno pa ne bo odveč, če vas še enkrat spomnimo, da bodo to soboto, 29- marca, in v soboto, 5. aprila, po vsej občini potekale čistilne akcije, ki jih organizira skupina Zeleni klicaj. »Letos bodo akcije potekale v 18 krajevnih skupnostih, pri njihovi izvedbi pa bo sodelovalo 47 organizacij,« pojasnjuje podžupan Golubovič. Dodatne informacije v zvezi z njihovo izvedbo pa dobite na spletni strani www.kamnik.si ali www.kamnik-tourism.si. ZORANJEREB V soboto bo organiziran prvi županov ples Praznovanje letošnjega občinskega praznika bo bogatejše za novo prireditev. V soboto, 29. marca, bo namreč v športni dvorani OŠ Frana Albrehta potekal prvi županov ples. Gre za dobrodelno prireditev, namenjeno zbiranju sredstev za nakup dvigala, ki bo invalidnim osebam omogočilo dostop na oder Doma kulture. Vido Repanšek, vodja organizacijskega odbora, pojasnjuje, da prispevke za nakup dvigala (po besedah župana stane približno 18.000 evrov), pričakujejo od udeležencev plesa ter od kamniških podjetij, sredstva za dvigalo pa se bodo na plesu zbirala tudi z dražbo likovnih del kamniških umetnikov. »Na letošnjem plesu pričakujemo med 200 in 250 udeležencev, pri čemer pa je treba poudariti, da ne gre za elitni, pač pa za dobrodelni dogodek. Zato si želimo, da bi da bi ta ples postal tradicionalen,« dodaja župan Anton Tone Smolnikar. Čeprav letošnji ples organizirajo člani Liste Toneta Smolnikarja, dogodek nima političnega ozadja, zato bi se spodobilo, da kamniški politični veljaki vsaj za en večer pozabijo na strankarska nasprotja in zamere ter s prisotnostjo na plesu pokažejo, da dobrodelne projekte podpirajo, četudi jih organizirajo županovi sodelavci. O sami ideji dobrodelnega plesa pa je podžupan Brane Golubovič povedal, da je cilj te prireditve v tem, da bi v naslednjih letih občina dobila poseben, županov sklad za dobrodelne projekte. Golubovič pričakuje, da bodo ta sklad obdržali tudi prihodnji župani oziroma občinske uprave. PREJEMNIKI LETOŠNJIH OBČINSKIH PRIZNANJ Marjeti Humar zlato priznanje Občine Kamnik za njen prispevek k demokratizaciji na Kamniškem in zasluge za ponovno oživitev Kamniškega zbornika Marjeta Humar, rojena leta 1946, je slovenistka in zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njeno področje specializacije sta leksikografija in leksikologija. Je avtorica ali soavtorica več slovarjev. Med najpomembnejše sodijo Slovar slovenskega knjižnega jezika in terminološki slovarji. Marjeta Humar že od nekdaj v sebi goji čut za slovenski jezik in s tem tudi čut za sočloveka in skupnost. Njena prvotna usmerjenost v kultiviranje jezika se je izkazala v odmevnih člankih o jezikovni kulturi, ki jih je več let objavljala v Kamniškem občanu. Med pomembne prispevke h kamniški kulturi sodijo tudi njene predstavitve knjig, zlasti o pastirici, pesnici in ljubiteljski etnologinji Kati Turk (2003), o kulturniku in mecenu Josipu Nikolaju Sadnikarju (2005) in 6 Kamniških zbornikov. Po demokratizaciji slovenskega političnega prostora se je leta 1990 aktivno vključila v družbenopolitično življenje občine Kamnik in v šestnajstih letih svojega javnega in prostovoljnega delovanja postala prepoznavna in gonilna sila kamniške družbenopolitične sfere. V svoji dolgoletni politični karieri se je zavzemala predvsem za občanom prijazno okolje, za razvoj in promocijo kulture, zato ne preseneča, da je bila leta 1996, po tridesetih letih mrtvila, ključna pobudnica za ponovno oživitev izhajanja Kamniškega zbornika, katerega glavna urednica je še danes. Do zdaj je pod njenim uredništvom izšlo 6 Kamniških zbornikov, sedma knjiga izide v teh dneh, ob občinskem prazniku. Kamniški zbornik tako po vsebini kot po likovni podobi zagotovo sodi v sam vrh podobnih publikacij v Sloveniji. Prinaša prispevke z različnih znanstvenih in strokovnih področij. Na eni strani je bogat vir podatkov o kamniški občini in njenih ljudeh, o njihovi ustvarjalnosti, zgodovini, naravnem bogastvu kamniškega območja, na drugi strani pa spodbuja ustvarjalnosti ljudi. Kot avtorji sodelujejo strokovnjaki z najvišjimi akademskimi naslovi, tisti, ki šele začenjajo svojo raziskovalno pot, in tisti, ki se z raziskovanjem in pisanjem ukvarjajo ljubiteljsko. Marjeta Humar s svojimi izkušnjami za timsko delo zna pritegnili sodelavce in jim svetovati. Kamniški zbornik je zgolj eden izmed najbolj vidnih sadov dela gospe Humarjeve, ki sodeluje še pri številnih drugih projektih, ki dajejo Kamniku pomemben pečat. Med drugim že 16 let deluje v skupini, ki prireja javno miklavževanje v središču Kamnika in je po svoji kvaliteti in spektularnosti zagotovo med najboljšimi v Sloveniji. Da bi presegli duhovno praznino potrošništva in se bolj spoznali med seboj, kot predsednica Društva sv. Jakoba prireja večere predavanj in pogovorov o različnih temah. Na njih kot predavatelji sodelujejo pomembni slovenski in kamniški raziskovalci, pisatelji, publicisti ipd. (v zadnjih dveh letih npr. dr. Marjanca Klobčar, dr. Andreja Eržen, dr. Damjan Prelovšek, Jože Dežman, Zorko Simčič). Marjeta Humar je s svojim dosedanjim javnim delovanjem Kamniku dala veliko, prepričani pa smo, da še ni rekla zadnje besede. Stanetu Simšiču zlato priznanje Občine Kamnik za neprecenljive zasluge za 24-letno vodenje uspešnega in množičnega Društva upokojencev Kamnik Stanislav Simšič se je rodil 18. aprila leta 1927 v kraju Laze, v občini Logatec. V Društvo upokojencev Kamnik se je vključil leta 1977, v organih upravljanja je dejaven od leta 1982, 23 let pa kot predsednik društva uspešno načrtuje in vodi društveno politiko. Z njegovim predsedovanjem se je delovanje društva razširilo na številne dejavnosti, ki iz leta v leto uspešneje povezujejo številne člane. Na novo je formiral kulturo, pohodniško, planinsko, balinarsko, teniško, smučarsko in kolesarsko sekcijo, v katere se vključujejo tako moški kot ženske. Že več kot desetletje uspešno delujeta tudi Folklorna skupina in Mešani pevski zbor. Z novo organizacijsko strukturo sekcije za socialna vprašanja in sekcije za dopustovanje in izletništvo je društvo dobilo nov zagon in nove vsebine. V času njegovega predsedovanja Iskrene čestitke ob prazniku občine Kamnik! Mschlenk Kamnik - Schlenk d.o.o. Fužine 9 Sl -1240 Kamnik je bila adaptirana društvena stavba, pridobljeno je bilo lastništvo stavbe, zgrajeno dvojno balinišče in asfaltirano dvorišče. Sam je vodil tudi gradbeni odbor za adaptacijo društvene zgradbe. Pod njegovim vodstvom društvo zelo uspešno sodeluje s Planinskim društvom Kamnik, osebno pa vodi, planinsko, pohodniško in kulturno-propagandno sekcijo. Društvo uspešno sodeluje tudi z drugimi družbenimi organizacijami v občini in z občinsko upravo. Stanislav Simšič je bil predsednik koordinacije vseh društev upokojencev v kamniški in komendski občini. Bil je tudi član Izvršnega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije. Od ustanovitve Pokrajinske zveze društev upokojencev za Gorenjsko je bil njen član upravnega odbora in imenovan v športno komisijo. Zasluge Stanislava Simšiča za tako uspešno in dobro organizacijo Društva upokojencev Kamnik, ki šteje preko 3 300 članov, so neprecenljive. Vodenje tako številne organizacije zahteva sposobnega in požrtvovalnega predsednika, kar Stanislav Simšič s svojim zavzetim delom dokazuje že več kot dve desetletji. Rudolfu Vidicu srebrno priznanje Občine Kamnik za aktivno delovanje v Kamniški godbi in Kegljaškem klubu Rudolf Vidic se je rodil v Podgorju, kjer živi še danes. Aprila letos bo dopolnil 70 let in je po letih in stažu najstarejši še aktiven član Mestne godbe Kamnik. Že zgodaj je začutil ljubezen do glasbe, prevzela so ga trobila in star dobrih 18 let je leta 1956 z dvema prijateljema (Ajtnikom in Žibertom) začel igrati pri kamniški mladinski godbi pod vodstvom Jožeta Klančarja, starega godbenika. Kot vsi mladi v tistem času, je tudi on stremel za glasbenim stilom bratov Avsenik. Postal je član tedanje Delavske godbe Kamnik - sedaj je to Mestna godba Kamnik - in ji ostal zvest vse do danes. Njegova glasbena kariera je dolga 52 let, od tega pol stoletja v Kamniški, vmes pa dve leti v Mengeški godbi. Najprej je igral gozdni rog (Waldhorn), potem S-trobento, bariton in krilni rog (trobenta), pod različnimi dirigenti. Bil je član disciplinske komisije, na občnih zborih opravljal funkcijo delovnega predsednika, večkrat je bil predlagan za predsednika Mestne godbe Kamnik, a te odgovorne funkcije ni nikoli želel sprejeti, saj je bil aktiven tudi na drugih področjih. S sinom sta nekaj časa igrala v Krvavškem kvintetu; leta 1984 pa je s sinom Iztokom in hčerko Ireno (oba sta priznana glasbenika) ustanovil ansambel Lipa, ki je v petih letih delovanja že osvajal najvišje nagrade na festivalih narodnozabavne glasbe v Števerjanu in na Ptuju, toda zaradi drugih obveznosti je ansambel na višku ustvarjalnosti prenehal z delovanjem. Rudolf Vidic je tudi član Mengeške veteranske godbe, poleg glasbe pa največ časa posveča kegljanju. Od leta 1980 je aktiven član Kegljaškega kluba Kamnik, je vodja sodniške službe v Kegljaškem klubu Kamnik in tudi državni kegljaški sodnik. Odkar je v pokoju, je vodja kegljaške sekcije Društva upokojencev Kamnik in je z njimi dvakrat postal državni prvak in dvakrat podprvak. Tudi po njegovi zaslugi se je leta 2007 v Kamniku odvijalo regijsko in državno prvenstvo upokojencev v kegljanju, kjer so Kamničani dosegli lep uspeh: ženska ekipa je dosegla prvo, moška pa drugo mesto. Rudolf Vidic je v svojem življenju dokazal, da je z dušo in srcem Kamničan. Letos mineva 160 let od začetka godbene dejavnosti v Kamniku, godba sama pa slavi 110-letnico in Rudolf Vidic je z njo doživljal vzpone in padce, z njo živel in igral celih 50 let! Z več kot dvajsetletnim aktivnim delom je pustil neizbrisen pečat v GSNENE ČESTITKE @1 FMiim D1E KAMNIK Jtitak Rudolf Vidic (na levi v prvi vrsti) je s svojo ekipo kegljačev dvakrat osvojil naslov državnih državnih prvakov društva upokojencev. Kegljaškem klubu Kamnik in tudi v Kegljaški sekciji DU Kamnik in je lahko vzor mlajšim rodovom, saj je s svojim plemenitim in odgovornim delom skrbel tudi za prepoznavnost in za promocijo občine Kamnik. Barbari in Janezu Sitarju srebrno priznanje Občine Kamnik za njun prispevek k razvoju avto-moto športa in promociji Kamnika Janez Sitar je bil rojen leta 1945 na Pod-jelši pri Kamniku, Barbara Sitar pa leta 1949 v Ljubljani. Sta starša treh otrok. Letos mineva 30 let od prvih začetkov podjetja Sitar Pneumatic Center, ki segajo v leto 1978, ko je Janez Sitar na svojem domu odprl vulkanizersko delavnico in začel z delom v 25 kvadratnih metrov veliki delavnici. Pozneje je začel še s prodajo pnevmatik, letal981 pa se mu je pri delu pridružila še soproga Barbara. Domača delavnica je sčasoma prerasla obseg dela in prodaje, zato so se Sitarjevi s sinovoma Ivom in Markom odločili in leta 1985 svojo dejavnost preselili na Fužine 5 v Kamniku in razširili delavnice. Tako je v tistem času Kamnik dobil sodoben vulkanizerski center z avtopralnico, ki je zaposloval devet ljudi. Sčasoma so dejavnost širili še na uvoz pnevmatik, platišč in dodatne avto opreme vseh blagovnih znamk, leta 1989 pa so odprli prvo specializirano trgovino na področju pnevmatik in platišč ter povečali število zaposlenih. Hkrati z razvojem gospodarske dejavnosti sta se Barbara in Janez Sitar leta 1987 odločila za ustanovitev ekipe za avto moto šport Sitar Racing team, ki je imela na začetku štiri tekmovalce. Prelomno leto v razvoju podjetja Sitar Pneumatic Center predstavlja leto 1992, ko so v industrijski coni na Perovem odprli najsodobnejši servisno prodajni center v Sloveniji na področju prodaje in servisiranja pnevmatik in platišč. Leto pozneje se je podjetje uspešno širilo z veleprodajno oz. grosistično prodajo za slovenski trg, zaposlovali že 16 ljudi. Hkrati z uspešnim razvojem podjetja se je širila tudi športna in tekmovalna pot kluba. Preimenovali so tekmovalni klub v AMD Sitar Pneumatic Team, ki se je uspešno udejstvoval v avtokrosu in motokrosu. Delo kluba so zaznamovali številni uspehi v obeh dejavnostih, kljub pa se je leta 1997 preimenoval v AMD Sitar Dunlop Racing. Število tekmovalcev se je povečalo na 19- Leta 2000 je podjetje Sitar Pneumatic Center postalo eden vodilnih dobaviteljev pnevmatik in platišč za slovenski trg, saj so dosegli 25-odstotni tržni delež vseh prodanih pnevmatik oz. 45-odstotni delež uvoženih pnevmatik ter 35-odstotni delež vseh prodanih platišč v Sloveniji. Zaposlovali so 24 ljudi. V naslednjih letih je podjetje sklenilo nekaj ugodnih pogodb za zastopanje proizvajalcev pnevmatik oziroma platišč iz Nemčije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. V letu 2004 je v podjetju Sitar Pneumatic Center zaposlenih že 32 ljudi. Lani sta se Barbara in Janez Sitar upokojila, krmilo podjetja pa je prevzel najstarejši sin Ivo Sitar, ki je direktor družbe postal aprila 2007. Ob tem so že odprli novo poslovno enoto v Lescah, ki jo vodi sin Rok. V bližnji prihodnosti bodo servisno ponudbo še razširili in okrepili tržni delež v prodaji, s tem pa bodo ponudili nova delovna mesta. Podjetje je poleg številnih dejavnosti, med njimi tudi kulturnih in splošnih družbenih, podpiralo športno in tekmovalno dejavnost domače ekipe. Klub tekmovalcev ekipe AMD Sitar Dunlop Racing je v dvajsetih letih gostil blizu 100 tekmovalcev, v tem času pa je prejel sedem naslovov ekipnega državnega prvaka v motokrosu in dva naslova ekipnega državnega podprvaka v isti panogi. Športni klub je vzgajal in pomagal preko 60 tekmovalcem do naslova državnega prvaka ali podprvaka v motokrosu, super-motu in ostalih avto-moto športih. ( se nadaljuje na 5.str.) KAMNIK Cankarjeva 11 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 ^udufjujemo če&Ul/cam 06ftla^ndu občine fKarmuJc. TEHNOLOGIJA - INOVATIVNOST - VAROVANJE 1 'Im MemnA Občankam in občanom čestitamo ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik! Janez Sitar je vsa leta sodeloval v komisijah in odborih ter podajal nove ideje za razvoj avto moto športa na občinskem in državnem nivoju. Sam razvoj avto moto športa je njegovo podjetje aktivno podpiralo in ga tudi sofinanciralo z izgradnjo motokros poligona, z vrnitvijo motociklističnih dirk v Kamnik, sponzoriranjem mladih tekmovalcev. Na gospodarskem področju je bil v okviru svoje panoge na nivoju države pobudnik za razvoj in z novimi idejami ter pristopi aktivno kreiral slovenski gumarski trg. Barbara Sitar je vsa leta skrbela za nemoten operativni potek in organizacijo zelo številčnega kluba in podjetja ter skrbela, da so vse aktivnosti potekale nemoteno, prav tako tudi za številčno družino. Tako se lahko potrdi star rek: Za vsakim uspešnim moškim stoji še bolj uspešna ženska. Dušanu Papežu bronasto priznanje Občine Kamnik za zasluge pri razvoju gorskega teka in s tem promocijo občine Kamnik v svetu Dušan Papež je Kamničan, znan kot uspešen samostojni podjetnik, pa tudi kot predsednik in ustanovitelj Kluba gorskih tekačev Papež. Dušan je že v mladosti veliko časa posvečal športu, pozneje avtomobilizmu kot voznik avtokrosa, zadnje čase pa kot velik ljubitelj in udeleženec srečanj starodobnih vozil. Ob svojem prizadevnem in uspešnem delu ni pozabil na naravo - z veliko vnemo in ljubeznijo je zahajal v gore, zato je leta 2001 ustanovil Klub gorskih tekačev Papež. Njegovi člani dosegajo visoka priznanja na občinskem, državnem, evropskem in svetovnem nivoju. Klub gorskih tekačev Papež je tudi organizator dveh pomembnih tekem v gorskih tekih: gorskega teka k sv. Primožu, ki se odvija tudi v počastitev praznika Občine Kamnik, in enega najzahtevnejših in ekstremnih gorskih tekov v Sloveniji in svetu - teka na 2558 m visoki Grintovec, ki je v okviru AZS uvrščen v Pokal Slovenije v gorskih tekih in kot državno prvenstvo teka navkreber. Pobudnik teka na Grintovec je Dušan Papež. Nekoč je tik pod vrhom Grintovca po peturni hoji utrujen izjavil, da se mu zdi nedoumljivo, da bi nekdo iz doline Kamniške Bistrice celo pot tekel do vrha. Takrat je obljubil Daretu Božiču, da bo dal tistemu, ki celo pot teče do vrha, lepo vsoto denarja. Besede so obrodile sad, ko je Alpinistični odsek PD Mengeš res organiziral 1. tek na Grintovec. Od takrat je Dušan Papež vsa leta dajal čedno vsoto denarja za Kralja Grintovca, zmagovalca teka, dokler ni leta 2001 ustanovil svoj klub in vzel tek za svojega. Tek na Grintovec je znan kot tek ekstremov v premagovanju 1975 m višinske razlike na dolžini 9600 m, tek presežnikov, poznan v svetu, Evropi in doma, vrhunska gorsko-tekaška prireditev, odlična po zahtevni organizaciji, množični udeležbi domačih in tujih tekačev in močni konkurenci. Največje priznanje pa pomeni 9- gorski tek, ki je bil uvrščen v WMRA Grand Prix, to je tekma, ki jo potrdi svetovna zveza za gorske teke in je bila ena izmed največjih prireditev v Sloveniji v letu 2006, ki so se je udeležili najboljši gorski tekači vsega sveta, kjer so padali rekordi tako v moški kot ženski konkurenci. Tek na Grintovec ni običajna prireditev, je nekaj posebnega, edinstvenega, je pravi praznik doline in cele občine, a ne samo zaradi zahtevne organizacije in množične udeležbe tekačev... Tako organizacijo prireditve zmore samo nekdo, ki ima velik posluh za soljudi, človečnost, skupnost, šport - tu je prostor za garače, ljudi s trdno voljo, vztrajne in neupogljive, ljudi, ki se znajo boriti z goro in s samim seboj. Tak je Dušan Papež, kar je dokazal v boju s svojo težko boleznijo. Zato je bil na 10. jubilejnem teku na Grintovec leta 2007 tudi sam med kralji Grintovca, saj je zmogel traso tekačev z berglami in jih počakal na vrhu Grintovca. Dokumentarni film Kralji višin skuša pokazati delček dela, energije, moči in volje, ki jo Dušan Papež s svojimi pomočniki vlaga v organizacijo teka na Grintovec. Stanislavi Završnik bronasto priznanje Občine Kamnik za dolgoletno delo in publicistično delovanje, s k aterim je pomembno prispevala k zgodovinski osvetlitvi medvojnih dogodkov v občini Kamnik in v Sloveniji Stanislava Završnik se je rodila 3. maja 1933 v kmečki družini Brleč s sedmimi otroki v vasi Loke v Tuhinjski dolini. Njen oče je bil prvi sekretar OF za Tuhinjsko dolino. Leta 1941 se je pridružil partizanom. Ker je okupator ogrožal družino, je leta 1942 odšla v partizane tudi mati, otroci pa v ilegalo. Leta 1944 je bila mati ujeta in po mučenju v zaporu v Begunjah odpeljana v kazenski zapor v Nemčijo. Zaradi izdajstva je bilo šest Brlečevih otrok, starosti od treh mesecev do enajstih let, maja 1942 ujetih in odpeljanih naprej v zapor v Kamnik, kasneje pa v otroška taborišča v Nemčijo. Stanislavi je bilo tedaj 9 let. Večina Brlečevih otrok je vojna leta preživela ločena med seboj v različnih taboriščih zaprtega tipa brez odraslih slovenskih oseb, podvržena nacistični vzgoji. Stanislava je bila najprej v taborišču Seligenporten, nato pa v Saldenburgu. Sele po koncu vojne leta 1945 se je družina ponovno srečala v Sloveniji. Stanislava je po vojni končala osnovno šolo, opravila tečaj knjižničarke v Ljubljani in strojepisno šolo. Bila je prva povojna knjižničarka v Sindikalni knjižnici v Kamniku. Do upokojitve je bila zaposlena v tovarni Titan, kjer je v prostem času delala tudi kot knjižničarka. Poročila se je leta 1951 in povila tri otroke. Leta 1976 je za svoje delo v občini prejela javno priznanje občine Kamnik. Vojna je zaznamovala življenje Stanislave Završnik. Že od rane mladosti zbira zgodovinske dokumente, ki pričajo o iz-seljeništvu in NOB v občini Kamnik. Najprej je zbrala dokumente o lastni usodi, nato pa še o usodi drugih izseljencev in o partizanskem odporu v občini Kamnik. Že pred več kot 15-imi leti je v Kamniku organizirala prvo razstavo o izseljeništvu v občini Kamnik. Je aktivna članica Odbora Društva izgnancev v občini Kamnik od njegove ustanovitve dalje. Zadnje štiri leta je tudi predsednica tega društva. Skrbi za vsakoletna sreča- nja članov, za proslave in za udeležbo članov na partizanskih spominskih slovesnostih. Od leta 1947 je tudi aktivna članica Zveze borcev NOV. Stanislava Završnik je s svojim dolgoletnim delom in publicističnim delovanjem pomembno prispevala k zgodovinski osvetlitvi medvojnih dogodkov v občini Kamnik in v Sloveniji. Poleg številnih člankov in snopiča Bitka na Kostavski planini je Stanislava zbrane spomine in gradiva objavila v knjigah Dokler živimo, naši spomini ne morejo umreti (1997) in Preveč je bilo solza (1998). V prvi knjigi je Stanislava spregovorila o nasilno odpeljanih v taborišča in zaprtih po zaporih iz Kamnika in njegove okolice med NOB v letih 1941-1945. V drugi knjigi, ki je bila ponatisnjena leta 2002, je izčrpno opisala zgodovinsko ozadje tragedije, ki je zajela več kot 500 otrok aktivistov, organizatorjev in sodelavcev OF. Stanislava je zbrala podatke o vseh taboriščih, v katerih so bili ukradeni otroci in o otrocih samih. Knjiga o ukradenih otrocih je bila ocenjena kot doslej najobsežnejši in najizčrpnejši opis nacistične kraje slovenskih otrok. V obeh knjigah so tudi številne fotografije iz življenja v taboriščih, pisma in drugi dokumenti. Alojziju Kondi bronasto priznanje Občine Kamnik za razvoj gasilstva v občini Kamnik Prispevek Alojzija Konde za razvoj in dobrobit občine Kamnik se odraža v tem, da je kot ustanovitelj IGD Svilanit Kamnik prvi zaoral ledino za požarno varnost, predvsem na področju tekstilne industrije, ki je bila izpostavljena velikim preizkušnjam glede požarne varnosti. Poučeval in bodril je mlade delavce, da so se zaposleni naučili pravilno ravnati z gasilskimi napravami. Bil je tajnik tega društva, ki še vedno uspešno deluje 36 let. Na predlog občinske gasilske zveze je organiziral tečaje in predavanja. Posamezniki so se na tem področju tako usposobili, da so bili sposobni gasiti požar in postali tudi gasilski častniki. V Svilanitu je bila organizirana prva industrijska gasilska desetina mladih delavk, kar je imelo v mestu med gasilci velik odmev. Na tem področju in področju civilne zaščite se je izkazal tako, da je bil izvoljen v republiški odbor ZRVS in bil predsednik te organizacije za območje občine Kamnik. Kulturna prireditev v prosvetnem domu ob zaključku leta je bila po njegovi zaslugi vsako leto, s svojim programom je odmevala daleč naokoli. V tovarni je bil ustanovitelj glasila Kamniški tekstilec, desetletje je bil njegov urednik in dopisnik. Kamniške delovne organizacije so pri njem iskale informacije kako urejati časopis, da je privlačen tudi za delavce. Alfred Čebul iz Podgorja ga je povabil k sodelovanju pri začetnih korakih Kamniškega občana. Kar nekaj letu mu je stal ob strani v uredniškem odboru in pisanju člankov. V zadnjem desetletju je napisal osem knjig z zgodovinsko tematiko in pet gasilskih kronik iz območja občine Kamnik. Organiziral je zbiranje prispevkov in materialno pomagal pri nakupu treh praporov. Alojz Konda je bil izvoljen tudi kot delegat republiške skupščine za socialno zavarovanje. V Kamniku pa je bil predsednik upravnega odbora za ZSZ. Izvoljen je bil za predsednika senata za uveljavljanje zdravstvenih pravic za ljubljansko regijo. Kljub svojim letom še vedno aktivno deluje v gasilstvu, saj je pri GZ Kamnik predsednik komisije gasilskih veteranov. t Pevci in pevke kamniške Solidarnosti počastili 95- letnico Viktorja Mihelčiča, svojega nekdanjega zborovodje 28. februarja 2008 je v Domu starejših občanov Kamnik zadonela pesem pevcev in pevk Solidarnosti - Pozdravljen slavljenec današnji v čast prof. Viktorju Mihelčiču, njihovemu nekdanjemu zborovodji, skladatelju, glasbenemu pedagogu in častnemu občanu občine Kamnik ob njegovi 95-letnici. Moški in pozneje ženski zbor Solidarnosti je jubilant vodil kar 25 let. Potem, ko je Janez Maleš v imenu pevcev Solidarnosti orisal pestro glasbeno pot slavljenca, ki je v Kamnik prišel leta 1945, so se v pisanem pevskem programu zvrstili pevci in pevke - od najmlajših Vrabčkov pod vodstvom Marine Aparnik do pevk žen- Prof. Viktor Mihelčič je bil še posebej vesel pesmi in čestitk Vrabčkov, najmlajših pevcev Solidarnosti, ki nadaljujejo 90-letno pevsko tradicijo Solidarnosti... Pevci so svojemu nekdanjemu zborovodji zapeli tudi njegovo skladbo Pozdrav Kamniku, ki jo je napisal leta 1955 na besedilo dr. Avguština Laha. (foto F.S.) skega pevskega zbora in pevcev moškega pevskega zbora, ki jih vodi Marko Tiran. Slišali smo več jubilantovih skladb, med njimi Himna Kamniku na besedilo dr. Avguština Laha. Številnim čestitkam, od občine Kamnik do kulturnih ustanov in posameznikov, se je tega dne pridružil tudi Anton Černič, podžupan občine Metlike, kjer je Mihelčič davnega leta 1913 zagledal luč sveta, in Marija Rems, djrek-torica Doma starejših občanov Kamnik. Prijetno srečanje so vsi pevci in pevke ob klavirski spremljavi jubilant, zaključili z eno najbolj priljubljenih Mihelčičevih pesmi »Domovina naša je svobodna«, ki je na železnem repertoarju skoraj slehernega koncerta kamniških Solidarcev. FRANC SVETEIJ SDS Iskrene čestitke ob prazniku SLOVENIJA Občine Kamnik! na novi poti SDS Kamnik Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse dobro. Občinski odbor ZARES - nova politika Kamnik www.zares.si SPOŠTOVANI! NAJ BO TUDI LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK j PREPLETEN Z DOBRIMI MISLIMI IN DEJANJI j ZA RAZVOJ OBČINE KAMNIK, H KATEREMU : ŽELIMO POMEMBNO PRISPEVATI TUDI j ČLANI LISTE TONETA SMOLNIKARJA -ZA KAMNIK. LTS frrafc.1* Afel N i it 1C3I TUDI V KAMNIKU SE PRIDRUŽUJEMO AKCIJI »OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ 2008« Akcija »Opusti kajenje in zmagaj«, ki jo vodi CINDI Slovenija, bo tako kot vse dosedanje potekala v mesecu maju. V njej lahko sodeluje vsak kadilec, ki v maju ne bo kadil. Izžrebanci bodo deležni lepih nagrad. Zadnja tovrstna akcija je potekala leta 2006 in je bila v Sloveniji uspešna za več kot 500 prijavljenih oseb, ki ob koncu akcije niso kadile. Več kot 150 oseb pa je tudi po enem letu ostalo nekadilcev. Nekaj od teh jih je tudi iz občine Kamnik. V podporo tej akciji v ZD Kamnik v aprilu načrtujemo delavnico »Da, opuščam kajenje«. Srečanja bodo potekala v popoldanskem času 1-krat tedensko po 2 uri pet tednov zaporedoma, zadnje srečanje pa bo 14 dni po petem srečanju. Prvi dve srečanji sta priprava na prenehanje kajenja, na tretjem srečanju pa udeleženci prekinejo kajenje. Ostala tri srečanja udeležencem pomagajo vztrajati pri nekajenju, urejanju prehrane in premagovanju stresa. Poleg odvajanja od kajenja v delavnici pa je z letošnjim letom omogočeno tudi individualno svetovanje, ki obsega 5 srečanj. Vsebina srečanj je podobna kot v delavnici. V delavnico ali na individualno svetovanje se lahko prijavite pri izbranem zdravniku ali pa kar pokličete na telefon 01 831 86 35 sestro Mileno Cerar. Allen Carr v svoji knjigi Končno nekadilci - brez muke in za zmeraj pravi, da začetek kajenja pomeni prižgati zažigalno vrvico. Problem je v tem, da kadilec ne ve, kako dolga je, a z vsako pokajeno cigareto je bliže eksploziji bombe. Spoštovani kadilec, še imaš čas in nudi se ti ugodna priložnost, da eksplozijo preprečiš. MILENA CERAR, DIPL.M.S. ZD DR. JULIJA POLCA KAMNIK Novemu gozdnogospodarskemu načrtu za Kamniško Bistrico naproti Teče zadnje, deseto leto obdobja veljavnosti gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarsko enoto Kamniška Bistrica. Prevladuje vsesplošna ugotovitev, ki je utemeljena v 14. členu Zakona o gozdovih ( Ur. L. št 30/39, 67/02, in 110/07), da pri načrtnem delu z gozdom in gozdnim prostorom nikakor nimamo več prve in zadnje besede samo gozdarji, ampak prav vsi, ki so kakorkoli povezani z gozdnatim prostorom. Območje gozdnogospodarske enote Kamniške Bistrice leži na območju katastrske občine Županje njive in obsega 2382 hektarjev gospodarskih gozdov, 1082 hektarjev varovalnih gozdov in 922 hektarjev »nekoristnega« sveta, kamor se zmeraj raje zatekamo. Prevladujejo bukovi gozdovi v vsemogočih odtenkih, ki so hkrati dom pristnemu alpskemu živalstvu. Reka, izvirajoča iz podnožja gora, daje vodo mnogim, prostoru pa svojevrsten pečat.Tu se srečujemo gozdarji in lovci Zavoda za gozdove Slovenije, inženirji in delavci podjetja Gozd, turistični in gostinski delavci, agrarne skupnosti in njih živina, stalni prebivalci, ekstremni in nedeljski športniki, občudovalci in častilci »nekoristnega« sveta - vsak s svojimi potrebami, zahtevami in vizijami. Na Zavodu za Gozdove, ki je nosilec izdelave načrta, želimo, da pri izdelavi osnutka načrta za obdobje 2009 - do 2018 zberemo kar največ predlogov, pobud, namigov ali še nepoznanih in neodkritih dejstev, ki so pomembna za življenje in trajnostno delovanje tega naravnega okolja. Vabimo vas, da jih v obdobju od marca do konca maja 2008 posredujete na naslove: • Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, (tel.:+386-01-24-10-624) • Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Kamnik, Tunjiška cesta 21 , 1240 Kamnik, tel .:+386-01-83-91-946) ali na spletna naslova: andrei.ieklar@zgs.gov. si, ke.kamnik@zgs.gov.si Na obeh naslovih si v tem obdobju v času uradnih ur lahko ogledate tudi sedaj veljavni, iztekajoči se načrt in pridobite dodatne informacije, ki jih potrebujete. Veseli bomo vsakega prispevka, ki ga bomo poskušali kar najbolj povezano vtkati v načrt za delo z enim naših najlepših draguljev alpskega sveta, ki mu veliko dolgujemo in smo odgovorni zanj. MIHA ZABRET KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK Cankarjeva 11 KAM N I K Cankarjeva 11 Na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04,35/04,26/06 in 92/06), podajamo naslednje POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2007 Komunalno podjetje Kamnik d.d., kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Kamnik Iverje, Kamniška Bistrica - Godič, Poreber - Markovo, Pšajnovica in Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po načelih HACCP sistema. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj opravlja pomoč pri izvajanju notranjega nadzora - terenske oglede objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter laboratorijske analize vzorcev pitne vode. Povprečna dnevna količina distribuirane pitne vode znaša okoli 4.162 m3. S pitno vodo oskrbujemo več kot 21.000 prebivalcev. Redno dezinfekcijo pitne vode izvajamo s kloriranjem in sicer na vodovodu Poreber -Markovo in Palovče - Vranja Peč - Velika Lašna. Na vodovodu Pšajnovica pa se dezinfekcija pitne vode vrši z žarčenjem preko UV naprave in kloriranjem. V letu 2007 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih 130 vzorcev pitne vode za preiskave na mikrobiološke parametre in 45 vzorcev za preiskave na fizikalno - kemijske parametre. Tabela 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja NOTRANJEGA NADZORA: Klimatske razmere v letu 2007 so narekovale sušno poletno obdobje z večkratnimi kratkimi, a izredno možnimi padavinami.Neskladni vzorci so bili odvzeti v mesecu septembru in oktobru. Vsled tega smo takoj vzpostavili začasno -14 dnevno dezinfekcijo s klorom na vodovodnem sistemu Iverje. Ponovni odvzemi vzorcev dokazujejo skladnost s Pravilnikom o pitni vodi. Voda je bila primerna za pitje in uporabo v gospodinjstvu. Skavti zbiramo star papir za poletni tabor Do poletja je še daleč, a skavti mislimo nanj že danes. Ker želimo znižati ceno poletnega tabora, smo se odločili, da vsako zadnjo soboto v mesecu po Kamniku in okoliških naseljih organiziramo zbiralno akcijo starega papirja in tako poskrbeli tudi za naravo. Začetek je bil spodbuden, zbrali smo 11 ton starega papirja. Papir smo pobirali po Kamniku, Mekinjah, Godiču, Stranjah, Vase-nem pri Tuhinju, v Nevljah in Olševku. Te kraje bomo zagotovo ponovno obiskali zadnjo marčevsko soboto, morda pa pridemo še kam drugam. Kako zabavno zna biti pobiranje starega papirja, lahko preberete iz opisa naše skavtinje Martine Jeklar: »Akcijo zbiranja starega papirja po okolici Kamnika smo v naši četi izvedli v soboto, 26.1.2008. Naš vod je bil zadolžen, da papir pobere po Nevljah in Vrhpolju, toda namesto Vrhpolj smo se odločile, da bomo papir pobrale po Olševku. Ob 8.30 smo se dobile pred neveljsko trgovino in nato odšle do Klarine hiše, kjer smo imele zbirno mesto starega papirja. Pred hišo so nas pričakali trije pridni in mladi pomagači: Žan, Polona, Petra in že vprežen poni Miško, ki je za seboj vozil lesen voz. Najprej smo odšli po Nevljah, kjer smo nabrali poln voz papirja. Odpeljali smo se nazaj do Klarine hiše in papir zložili z voza. Klarina mami nam je prinesla topel čaj, da smo se pogreli. V Olše-vek smo s seboj odpeljali še cizo. Na polovici vasi smo morali obrniti, ker sta bila voz in ciza že nabito polna in ju je bilo treba sprazniti. Na zbirnem mestu smo papir spet znosili z vozu in cize in še enkrat dobili topel čaj. Še zadnjič smo se odpeljali v Olševek (tokrat brez cize) in nabrali še en poln voz papirja. Veseli smo se odpeljali h Klarini hiši in papir znosili z voza. Ko smo ves papir lepo zložili, smo se posladkali s čokolado in s toplim čajem.« MARTINA JEKLAR IN TOMI TOMŠIČ, MAMUTOV STEG - KAMNIK 1 ZELENI KLICAJ! Čistilne akcije po občini Pomlad je tu in s tem tudi vsakoletne čistilne akcije, ki se jih mnogi udeležujete v okviru svojih krajevnih skupnosti ali različnih društev. Čistilne akcije bodo potekale med 29. marcem in 5. aprilom in skupina za koordinacijo, ki jo je ustanovil župan, vas vabi, da se jih udeležite. Nekatere krajevne skupnosti in društva se bodo o poteku akcij dogovarjale še v naslednjih dneh, zato bodo dodatne informacije objavljene na spletni strani http://www.kamnik.si/ in http://www.kamnik-tourism.si/ Glavnina akcij se bo zaključila v soboto, 5- aprila, ko bo organizacijski odbor Občine - »Zeleni klicaj« na Glavnem trgu, ob 10.30 uri, organiziral zaključni dogodek Na stojnicah se bodo predstavili: Energetska svetovalna pisarna, podjetje Publicus, potujoča Knjižnica Kamnik z eko literaturo, eko šole v občini Kamnik, MČ Kotlovnica z delavnicami za otroke ter modno revijo izdelkov iz odpadnih materialov in učenci Glasbene šole. Ker pa v aprilu praznujemo tudi dan Zemlje, napovedujemo tudi dogodke, vezane na ta dan. V soboto, 19. aprila bodo od 10. ure naprej pred Kulturnim domom športne igre in eko delavnice za otroke, v okviru EKO - ŠPORTNEGA ŽIVŽAVA. ZUIM pa za 22. april načrtuje otvoritev manjšega eko parka. V prostorih TlC-a bo prav tako 22. aprila predavanje z naslovom Podnebno poročilo. Predavala bo direktorica Umanotere - Fundacije za trajnostni razvoj Vida Ogorelec Wagner. Čistilne akcije po krajevnih skupnostih Sobota. 29. marca: KS Kamniška Bistrica: zbirno mesto pred šolo ob 9. uri. TD Sveti Miklavž na Gori: zbirno mesto na Gori ob 8.30 uri. Sobota. S. aprila KS Motnik: zbirno mesto pred trgovino Motnik ob 8.30 uri. KS Perovo: zbirno mesto ob 8.00 uri pred prostori KS Perovo na Steletovi cesti 25. KS Duplica: zbirni mesti na Jakopičevi ulici pred prostori KS Duplica ob 9.00 uri ter na Klavčičevi ulici pred garažno hišo ob 9.15. uri. KS Tuhinj: zbirno mesto na Lazah 29 ob 8.30 uri. KS Črna: zbirna mesta: za Spodnjo Čmo pri trgovini; za Žago in Pod-studenec pri avtobusni postaji; za Krivčevo pri podružnični OŠ Gozd; za Gozd pri Gasilskem domu na Gozdu, za Kališe in Podlom pri cerkvi Svetega Ahacija. Vse akcije se pričnejo ob 8.30 uri. KS Tunjice: zbirno mesto pred šolo ob 9. uri. KS Podgorje: zbirno mesto pri Kulturnem domu ob 10. uri. KS Šmarca: zbirno mesto pred Kulturnim domom v Šmarci ob 8. uri. KS Pšajnovica: Zbirno mesto na Malem Rakitovcu, ob 9- uri. KS Nevlje: zbirno mesto pred krajevno skupnostjo ob 9. uri. KS Sela: zbirno mesto pred Gasilskim domom na Selah ob 8. uri. KS Volčji Potok: zbirno mesto pred prostori krajevne skupnosti ob 9.uri. KS Srednja vas: zbirno mesto pred Kulturnim domom ob 8. uri. KS Šmartno: zbirno mesto pred Kulturnim domom med 8. in 9. uro. KS Špitalič: zbirno mesto pred domom Krajevne skupnosti ob 8.30 uri. KS Kamnik center in KS Mekinje: zbirno mesto na glavni avtobusni postaji ob 8. uri. • V samem mestu Kamnik bo akcija potekala 5. aprila od 8. do 12. ure. Zbirno mesto za vse udeležence je glavna avtobusna postaja ob 8. uri. Temu delu akcije se bo pridružila tudi Ribiška družina Kamnik, predstavniki Društva upokojencev Kamnik, v bližini Doma starejših občanov pa bodo sodelovali tudi stanovalci doma. Odpravili se bomo čistiti bregove Kamniške Bistrice in Nevljice ter bližnje okolice. Čistilnim akcijam se bodo pridružila tudi mnoga društva in organizacije, tako Lovska družina Kamnik čiščenje izvaja že ves mesec po svojih revirjih, Turistično društvo Kamnik bo pripravilo akcijo ob Budnarjevi hiši, člani društva TK Trisport pa bodo čistili obrežje Kamniške Bistrice. Osnovne šole, Srednješolski center Rudolfa Maistra, ZUIM in vrtci bodo sodelovali pri akcijah v svojih krajevnih skupnostih ali pa se bodo čiščenja lotili sami. Planinsko društvo Kamnik bo prav tako organiziralo čistilno akcijo 5. aprila. Odpravili se bodo proti Staremu gradu. Za natančne informacije o uri in zbirnem mestu poglejte na njihove spletne strani: http://www.drustvo-pdkamnik.si/ V primeru slabega vremena (napoved stalnega dežja) se čistilne akcije prestavijo za teden dni, na naslednjo soboto. Rokavice in vreče boste dobili na zbirnih mestih. Vljudno vabljeni, da se akcij in drugih aktivnosti udeležite v čim večjem številu ali pa v tem času poskrbite za ureditev bližnje okolice svojih domov. Koordinacijski odbor ZELENI KLICAJ ENERGETSKO-SVETOVALNA PISARNA Obveščamo vse občane, da Energetsko-svetovalna pisarna deluje v prostorih Agencije za razvoj turizma in podjetništva na Glavnem trgu 2 v Kamniku; vhod v ESP je iz Prešernove ulice. Občani, ki gradite ali preurejate stanovanje in potrebujete kakršnekoli informacije v zvezi z ogrevanjem ali pridobivanjem subvencij, se lahko oglasite v Energetsko-svetovaIni pisarni vsak torek med 17. in 20. uro. Energetski svetovalec vam bo strokovno odgovoril na vaša vprašanja in vam pomagal rešiti probleme. Za pogovor z energetskim svetovalcem se morate obvezno predhodno naročiti pri Miheli Veternik, Občina Kamnik, soba 78, tel.: 01/8318-248, e-naslov: mihaela.veternik@kamnik.si. OBČINA KAMNIK Zaposlene in gojence Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik so pred dnevi obiskali člani skupne parlamentarne skupščine držav Afrike, Karibov in Pacifika ter Evropske unije v sklopu predstavitve dobrih razvojnih praks in projektov v Sloveniji. Poslanci Afrike, Karibov in Pacifika ter Evropske unije v Kamniku V sredo, 19. marca, je Kamnik obiskala delegacija članov skupne parlamentarne skupščine držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) ter Evropske unije, ki je minuli teden zasedala v Ljubljani. Skupščina je največji dogodek v času slovenskega predsedovanja EU, udeležilo se jo je 79 odposlancev iz 79 držav Afrike, Karibov in Pacifika ter 79 poslancev Evropskega parlamenta, ki zastopajo 27 držav članic EU. Zasedanja skupščine potekajo dvakrat letno, izmenoma v eni od držav Afrike, Karibov in Pacifika ter v predsedujoči državi Svetu EU. Glavni namen tovrstnega sodelovanja so razprave o političnem in gospodarskem sodelovanju EU in Afrike, spodbujanje demokracije v državah AKP, izboljšati stike med parlamenti različnih držav, okrepiti sodelovanje, izboljšati življenjski standard v teh državah ter opozarjati na nerešene probleme in krizne situacije. Okrog 400 udeležencev Parlamentarne skupščine ACP-EU s spremljevalci je v minulem tednu tudi obiskalo različne kraje in institucije po Sloveniji. Na pobudo evropske poslanke Ljudmile Novak, ki je predstavnica Slovenije v tej delegaciji, pa je ena od skupin v sklopu delavnic, namenjenih predstavitvi dobrih razvojnih praks in projektov v Sloveniji, obiskala Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Namen obiska je bil v tem, da predstavniki Evropske unije, držav Afrike, Karibov in Pacifika spoznajo kako je pri nas urejeno področje usposabljanja in izobraževanja invalidnih oseb ter kakšna je slovenska politika do invalidov. V ZUIM-u so se na izredno pomemben obisk skrbno pripravili. Goste je že pred vhodom toplo pozdravila direktorica ZUIM-a Zdravka Slavec. V novo zgrajeni telovadnici, ki je hkrati tudi večnamenski prireditveni prostor, so se udeležencem s kulturnim programom BAVARSKI MLAJ ZA DESET LET SODELOVANJA MED MESTOMA KAMNIK IN ANDECHS V aprilu 1998 je uradna delegacija iz mesta Andechs na Bavarskem prvič obiskala Kamnik. Na sprejemu pri županu Smolnikarju so bile izmenjane prve informacije o dveh mestih, ki jih je povezala skupna srednjeveška zgodovina. Mesto Andechs leži na južnem Bavarskem in po njem so se imenovali grofje Andeško Meranski, ki so v visokem srednjem veku bili zaslužni za vzpon in rast Kamnika. Grofje Andeški so si namreč s poroko ob koncu 12. stoletja pridobili posesti na Kranjskem, sedež pa osnovali v Kamniku. Bili so pomembna evropska plemiška rodbina, katere člani so vladali na številnih evropskih dvorih in iz katere je izšlo veliko število svetih in blaženih. Njihovo delovanje je za Kamnik pomenilo pomembno obdobje rasti; v tem času se v listinah prvič omenjata oba gradova, Stari in Mali grad, prvič se omenjajo meščani Kamnika, listine pričajo o kovnici novcev na Malem gradu. Kot je povedala dr. Andreja Eržen, je bilo vrsto let o srednjeveški zgodovini Kamnika, predvsem pa o grofih Andeških, malo znanega. S prvimi stiki z Andechsom pa seje odprla pot sodelovanja, ki uspešno poteka že deset let. Po prvem uradnem obisku v letu 1998, za katerega ima velike zasluge tudi častni občan Kamnika dr. Niko Sadnikar, so se zvrstili projekti, ki so okrepili vedenje o naši skupni zgodovini. »Leta 1999 smo v galeriji Veronika v sodelovanju z Andechsom pripravili razstavo z naslovom »Grofje Andeški - vzpon in zaton dinastične rodbine. Leto pozneje smo prav tako v Kamniku organizirali odmeven mednarodni znanstveni simpozij o pomenu Andeških na razvoj srednjeveške zgodovine. Leta 2001 je izšel dvojezični zbornik razprav s simpozija. Ob uradnih stikih pa so vseskozi potekala prijateljska srečanja in obiski, ki so zagotavljali kontinuiteto sodelovanja. V letu 2004 smo ga nadgradili s podpisom listine o pobratenju v Kamniku, leto pozneje pa smo jo podpisali še v Andechsu,« pojasnjuje Erženova. Na lanskoletnem srečanju partnerskih mest ob Dnevih narodnih noš se je porodila zamisel, da desetletnico sodelovanja mesti obeležita na poseben način, s postavitvijo bavarskega mlaja t.i. »Maibauma« v Kamniku. Belo-modra bavarska barva je tudi barva kamniških simbolov, mlaje pa tudi na bavarskem postavljajo ob posebnih slovesnostih. Tako bo mlaj v Kamniku postavljen ob letošnjem občinskem prazniku v soboto, 5. aprila, z začetkom ob 10. uri, ob zvokih godbe iz Andechsa in ob spremljavi običajev, ki na Bavarskem spremljajo postavitev mlaja. V računalniški učilnici so dijaki šole za ekonomske tehnike predstavili projektno delo priprav na maturo. OBČINA KAMNIK OBVEŠČA, DA BO EKOTRŽNICA V POLETNEM ČASU OD 4. 4. 2008 DALJE ODPRTA VSAK PETEK OD 17. DO 19. URE VABLJENI! Visoki gostje z različnih delov sveta so obiskali tudi osnovnošolce ZUIM-a med poukom geografije. Občudovali so njihovo komunikativnost, sproščenost in vedrino. Vedrino in željo po navezovanjuvstikov je izžarevala tudi Sara Makoter, dijakinja administrativne šole. Živahno dekle v invalidskem vozičku je bilo kljub gneči prisotno skoraj povsod, s prijetnimi in izredno odprtimi gostije navezovala stike, se pogovarjala, Afričanom pa je ob slovesu celo zapela njihovo pesem. Šolski Center Rudolfa Maistra PRIDRUŽUJEMO SE ISKRENIM ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK, KO SE SPOMINJAMO NAŠEGA VELIKEGA ROJAKA RUDOLFA MAISTRA. V negotovih časih izberite varno naložbo! NLB Varčevanja NLB Depoziti #! T>« - mtUFt; www.nlb.si Ni vse zlato, kar se sveti. Preden se odločite za naložbo vašega denarja, si vzemite čas in dobro razmislite, komu ga boste zaupali in kam ga boste vložili. V NLB vam ponujamo številne varne naložbene možnosti. S privarčevanim denarjem boste lahko razpolagali glede na vaše potrebe, saj je najkrajša doba vezave že od 7 dni dalje.* Omogočamo vam, da se denar z vašega osebnega računa samodejno prenese na bolje obrestovan račun in to brez dodatnih stroškov. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Duplica, tel.: 831 83 71 in NLB Poslovalnici Kamnik, tel.: 831 85 24 * Velja za NLB Varčevalni račun, na katerem mora vsak polog odležati vsaj 7 dni. NLB® Skupina fe predstavili varovanci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, pozdravili sta jih direktorica Zdravka Slavec in evropska poslanka Ljudmila Novak, ki zelo dobro pozna delo v tej osrednji tovrstni instituciji pri nas, saj je tu poučevala kar 18 let. Cveto Uršič, direktor direktorata za invalide pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in mag. Dianne Jones, vodja zdravstvene enote ZUIM, pa sta predstavila organizacijo in delo zavoda na področju varstva in usposabljanja invalidnih oseb. Nato so si gostje v treh skupinah (angleško, nemško in francosko govorečih) ogledali prostore osnovne in srednje šole, delavnice, zdravstvene terapije ter jahalnico. Ob ogledu so z zanimanjem spraševali o življenju in delu v zavodu tako zaposlene, kot tudi varovance ZUIM-a, se zanimali za uporabo in lastnosti različnih terapevtskih in didaktičnih pripomočkov, ob tem pa pohvalili urejenost, sodobno opremljenost in organiziranost zavoda. Po ogledu ZUIM-a so se gostje srečali še z županom Tonetom Smolnikarjem, ki jih je pričakal na Glavnem trgu, nato pa jim z dr. Andrejo Eržen, direktorico Agencije za razvoj turizma in podjetništva občine Kamnik, v prostorih TlC-a predstavil našo občino in njene znamenitosti. Besedili in fotografije: VERA MEJAČ Obisk članov Društva Slovenija - Rusija v Kamniku Na pobudo Antona Ipavica je Kamnik v nedeljo, 9 marca, obiskalo preko 30 članov Društva Slovenija - Rusija, ki ga vodi Sašo Geržina. Na Glavnem trgu sta jih sprejela župan Tone Smolnikar in podžupan Rudolf Pfajfar. Župan jim je orisal zgodovinski razvoj mesta in celotne občine ter predstavil razvojne možnosti. V pogovoru so goste zanimale predvsem razvojne možnosti naše občine na področju gospodarstva in turizma. Z navdušenjem so si ogledali tudi prostore Agencije za podjetništvo in turizem, po ogledu mesta pa jih je gostoljubno sprejel tudi častni občan Kamnika dr. Nikolaj Sadnikar v svojem muzeju. Razstava keramike v Galeriji Majolka Ko mačke ni doma ... V prodajni Galeriji Majolka v Šičarov, oblikovalki unikatne Maistrovi ulici v Kamniku je do keramike. Zvedeli smo, da se I. aprila na ogled razstava čla- Keramiki v Domžalah družijo nov skupine Keramiki LIPA Do- že pet let in da so svoja dela mžale z naslovom KO MAČKE na ogled postavili na devetih NI DOMA ... Zanimive izdelke iz keramike si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Ob odprtju razstave, 18. marca, je zbrane pozdravila lastnica Galerije Majolka Veronika Mesner, nežni glasovi violine Lare Jerman u Gomboc pa so nas v lepem ambientu popeljali v prijeten večer. Mesnerjeva je posebno pozornost namenila avtorjem razstave Marini Dem-sky, Bredi Podbevšek, Magdaleni Jankovec, MajUovan, Franciju Kerču, Mojci Šenk, Marjani Kolar, Nadji Cetinski, Darji Zupan, Nataši Makovec, Kamničanoma Cirilu in Joži Repanš-ek ter njihovi mentorici Lučki skupinski razstavah v Domžalah^ Dolu in Kamniku. Člani skupine Keramiki delujejo v društvu LIPA Domžale u Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki je 7. novembra lani z razstavo punčk za UNICEF, slikarsko keramičarsko razstavo, svečano akademijo in predstavitvijo že desetega literarnega zbornika lepo obeležilo deset let svojega plodnega dela, ki obsega 68 oblik dela, od izobraževanja, glasbeno-pevskih, literarnih, likovnih in ustvarjalnih dejavnosti, do različnih oblik rekreacije, izletov ... V različne dejavnosti je vključeno več kot 1000 članov, veliko jih je tudi iz naše občine. VERA MEJAČ MESTNE LEKARNE LEKARNA KAMNIK Šutna 7 ALERGIJE IN KOŽA Ali ste vedeli, da je koža pri alergikih, predvsem tistih s simptomi na dihalnih poteh, še posebej občutljiva? Najnovejše znanstvene ugotovitve kažejo, da lahko alergeni iz zraka prodrejo v kožo. Vzrok za to je lahko oslabljena funkcija bariere kože. Vse to in še mnogo več o alergijah vam bomo z veseljem razložili v naši lekarni. Nudimo vam dermokozmetične izdelke znamk Eucerin, Avene, A-Derma, Uriage, poleg tega tudi kozmetične izdelke Vichy, Nuxe, Roughj in v prihodnje tudi izdelke Dr. Hauschka, ki s holističnim pristopom ohranja in vzpodbuja naravno funkcijo kože. Poleg izdelkov za nego kože vam nudimo zdravila na recept, brez recepta, prehranska dopolnila, hrano za dojenčke in določene medicinsko tehnične pripomočke. Ob občinskem prazniku vam čestitamo in vas vabimo, da nas obiščete od ponedeljka do petka od 7.30 do 19.30 in v soboto od 7.30 do 13. ure. Lekarna Kamnik je dežurna v nedeljo in praznike od 9.00 do 12. ure, Lekarna Domžale pa v soboto, nedeljo in praznike od 17. do 20. ure. Pevci Klape Mali grad Kamnik so z obsežnim programom jubilejnega koncerta navdušili polno dvorano obiskovalcev. Z leve: Roman Zorman, Boris Seiko, Matej Primožič, Bojan Kotnik, Albert Mrgole, Franc Plahuta, Boštjan Kurmanšek in Marjan Plemeniti. Dalmatinske pesmi ogrele sleherno srce V povsem polni dvorani Doma kulture Kamnik so v soboto, 15. marca, priljubljeni pevci Klape Mali grad Kamnik s koncertom dalmatinskih skladb na najlepši način obeležili petletnico delovanja. Poslušalce so razveselili z obsežnim programom, v glavnem dalmatinskih narodnih pesmi in novejših priredb za klapske sestave. Svoje petje radi spremljajo s kitaro in harmoniko (Mrgole in Plahuta). Praznični večer so pričeli z obujanjem spominov, ko sta pred več kot petimi leti Boris Seiko (v klapi prepeva 2. tenor) in Bojan Kotnik (1. bas) pričela snovati načrte za ustanovitev dalmatinske klape. Kmalu so se jima pridružili Roman Zorman (1. tenor), Albert Mrgole (1. bas), Marjan Plemeniti in Franc Plahuta (2. bas) - na sliki desno. Klapo so sestavili v začetku leta 2003 iz skupine glasbenikov, ki so in še delujejo v različnih glasbenih sestavih. Ime so si nadeli po kamniški znamenitosti. Kasneje sta se jim pridružila Matej Primožič (2. tenor) in Boštjan Kurmanšek (2. bas). Umetniška vodja sta prof. Marjeta Čimžar in dr. Albert Mrgole. Ob petletnici uspešnega prepevanja so jubilanti izdali zgoščenko. S temperamentnostjo dalma- tinskih melodij so pevci Klape Mali grad Kamnik tudi tokrat popolnoma prevzeli številne poslušalce, ki so jih nagrajevali z bogatimi aplavzi. VERA MEJAČ ZAPELI V NOVO POMLAD ŽIVLJENJA 8. marec, praznik žensk vsega sveta, ki simbolizira njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, je bil letos v Sloveniji tudi zadnji dan tedna boja proti raku, ki ga je Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v Cankarjevem domu obeležilo s strokovno, kulturno in družabno prireditvijo, imenovano Nova pomlad življenja. Tradicionalno vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke je letos tako zabeležilo že šestnajsto pomlad. Število udeleženk, ki želijo pri- sostvovati na tej prireditvi, je vsako leto večje, tokrat pa je bila Linhartova dvorana Cankarjevega doma premajhna za vse slušateljice, ki so na osrednji proslavi želele prisluhniti koncertu mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Stranje pod vodstvom odlične zborovodkinje Karle Urh, ki s svojim repertoarjem vedno znova navduši: tako po vsebinskem izboru pesmi kot njihovi izvedbi. Usklajeno triglasno petje zbora je že utečena rutina, ki mu mojstrica Urhova z domiselnimi glasbenimi aranžmaji in (glede na vsebino) različno inštrumentalno spremljavo (tokrat sta bila ob kitarski spremljavi Andrej Kočar in Andrej Bernot, s klarinetom pa Maja Urh) ter z izvrstno korepeticijo profesorice Martine Bohte, doda pečat odličnosti. Znane slovenske pesmi (ljudske in umetne) so ustvarile prijetno, sproščeno, na trenutke nostalgično vzdušje, ki je pritegnilo poslušalke, da so zapele z zborom. Manjkala ni niti himna pomladi - Nova pomlad življenja, ki je bila napisana prav za to priložnost. Za zaključek je gospa Karla Urh pripravila majhno presenečenje in navzočim povedala: »Učitelji naše šole zelo radi zapojemo skupaj z učenci in tudi tokrat smo pripravili pesem za vas. Res nismo profesionalni pevci, a naj vam s to pesmijo voščimo in želimo vse najlepše prav iz srca.« Ksenja Vrhovnik RAČUNOVODSKE |HIBO#d.o.o. STORITVE Kamnik. Zlkova al. 4 mesečni koledar APRIL sobota, 5. april ob 10:00 Gledališče Unikat Po J. in W. Grimm: HALO, RDEČA KAPICA? predstava za otroke četrtek, 10. april ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE JANEZ PRAPROTNIK “Dela na papirju 1975-2008” odprtje pregledne slikarske razstave - na ogled do 25. aprila 2008 VSTOP V GALERIJO DOMŽALE JE PROST petek, 11. april ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE ANDV MIDDLETON TRIO Andy Middleton saksofon Robert Jukič kontrabas Owen Hovvard bobni JAZZ v Galeriji - VSTOP PROST ponedeljek, 14. april ob 16:00,18:00 in 20:00 Filmski festival Togetherness - Nenad Jovičič Splet dokumentarnih filmov: Lepotica Burma, Tito zindabad, Pariški mozaik, Odprta srca sreda, 16. april ob 20:00 SLOWIND in JOŽE KOTAR Aleš Kacjan flavta, Matej Šarc oboa, Jurij Jenko klarinet, Metod Tomac rog, Paolo Calligaris fagot in Jože Kotar basovski klarinet; program: Scarlatti, Mozart, Ligeti, Janaček in Globokar, koncert sobota, 19. april ob 10:00 Lutkovna skupina Bobek Arnold Lobel: MIŠJE ZGODBE lutkovna predstava INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale za podjetja, društva, s.p. tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! ZARJA KOVIS d.o.o. Molkova pot 5, 1240 Kamnik pooblaščeni upravljavec plinovodnega omrežja Ogrevajte ceneje in okolju prijazno - ogrevajte s plinom! ZARJA KOVIS, prejemnik nagrade za energetsko najučinkoviteiši ■ projekt. Sloveniji no pMlToinovlllvll. virov ene* (toplotne črpalke, sončni kolektorji) nudi dobavo in montažo Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode SA\VO OiMMERGAS • Split in multi-split klimatske naprave SAIUVO • Hladilni agregati • Servisiramo plinske peči in oljne gorilce Notranje plinske instalacije vključno s pogodbo za dobavo plina NUDIMO IZDELKE IZ INOX PROGRAMA Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela vključno z inox programom. Izdelamo celotno projektno dokumentacijo NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij Informacije: 01-83-08-608, 041-245-936, 041-633-779, 041-677-341 V DRUŽBI PISANIC IN STARK Kamničan Tomaž Cukjati že vse življenje živi v dokaj nenavadnem domu, toliko zanimivem kot je on sam. Graščina Zaprice mu je vedno predstavljala tako dom kot navdih, muzejsko okolje, v katerem je odraščal, pa ga je izoblikovalo za vse življenje. Že od malih nog je opazoval muzejske delavce, kako so pripravljali in postavljali raznovrstne razstave, domišljijo mu je buril grajski duh, občudoval pa je predvsem očeta, dolgoletnega restavratorja starin. Starine so ga potegnile vase Štiriintridesetletni Kamničan je pred dvanajstimi leti stal pred življenjsko prelomnico. Po odločitvi, da preneha s kajenjem, ni vedel, kaj naj počne z rokami, pa je nekega dne le prijel v roke star likalnik, ki je ležal v kotu, se mu za trenutek posvetil, ga ‘pošmer-glal’, vse ostalo je, kot pravi sam, samo še zgodovina. Svet starin ga je posrkal vase, Tomaž z navdušenim nasmehom pove: »Ko te enkrat potegne noter, je konec«. Prve korake v restavriranje in zbiranje starin sta naredila skupaj z očetom, saj ima Tomažev oče kot izkušen dolgoletni restavrator vedno v rokavu pravi nasvet, a najpomembnejše je bilo vendarle začetno navdušenje, ki še do danes ni pojenjalo. Tomaž pove, da je ves čas in denar na začetku posvetil starinam, iskanju le-teh in učenju ohranjanja lepih starih kosov. Že od samega začetka ga je zanimala kmečka etnografija, v zbirki ima tako veliko kolovratov, raznoraznih ur, nabožnih predmetov, razpel, starih podeželskih pripomočkov. Danes ima Tomaž v domu tri polne sobe zbranih in restavriranih predmetov, koliko jih je, še sam ne ve, saj se mu je kataloška številka že pred petimi leti zaustavila pri številu 1.500. Svojih stvari ne prodaja, strast do starin je večja kot kupna ponudba, pa čeprav ima v svoji zbirki tako ohranjene ‘piskre’ iz srednjega veka, da so bili celo strokovnjaki presenečeni. V veliko veselje mu je obisk bolšjaka, pa ne kamniškega, za katerega Tomaž pravi, da je velika žalost, temveč tistega v Ljubljani. Predmete za svojo zbirko išče samo v Sloveniji, med prijatelji, znanci, na internetu in sejmih, občasno kakšen predmet zamenja, proda Tomaž z dragoceno srednjeveško lončeno posodo v rokah v eni od treh sob, ki so polne zbranih in restavriranih predmetov. Koliko jih premore njegova zbirka, še sam ne ve... Pred petimi leti se je številka ustavila pri 1.500. »Ko te enkrat potegne noter, je konec«, pravi. pa zagotovo ne. Tomaž ima veliko srečo, da živi v bližini muzealcev, ki mu pogosto priskočijo na pomoč pri vprašanjih in ocenitvi eksponatov, za kar jim je zelo hvaležen. Seveda v Tomažu tli želja, da bi svojo zbirko predstavil tudi javnosti, kot jo predstavlja znan Kamničan dr. Sadnikar, vendar se zaustavi pri vprašanju prostora. Po lastnem domu vendar ne more voditi tujcev. Tomaž je pogosto presenečen, koliko mladih si ogleda kamniški muzej, zato je mnenja, da imajo mladi pozitiven odnos do kulturne dediščine. Najbolj pri srcu so mu predmeti iz začetka 20. stoletja, seznam stvari, ki bi jih želel videti in imeti v svoji zbirki, pa je zelo dolg. Ko ci, sedaj veliko oblikuje nojeva in gosja jajca. Letos je prvič preštel delovne ure pri izdelavi nojevega jajca za nečakinjo. Potreboval je celih 16 ur oziroma 3 dni. Ideje za krašenje pisanic dobiva v naravi, na razglednicah, v časopisu, literaturi. Osnovo mu denimo predstavlja nagelj, iz tega nadaljuje zgodbo. Sam zgravira skoraj celo jajce, tako da skorajda ne ostane več »praznega« prostora. Hvaležen je za vsak nov nasvet, tako mu je gospa iz Bele krajine povedala pravi recept za tinkturo barvanja nojevih jajc. Tomaža vsi domači in prijatelji ves čas vzpodbujajo, zato se je ravno po njihovi zaslugi lansko leto prijavil na natečaj za najlepši pirh časopisa Slovenskih novic ter zmagal, letos pa je Tomaževa punca Sandra odnesla pisanico na Radio Hit, kjer so bili nad izdelavo zelo presenečeni. Tomaž pove, da je po svoje zelo veren in glede praznikov zelo tradicionalen. V družini nesejo v žegen, čeprav nikoli njegovih pisanic, temveč tradicionalno pobarvana s čebulnimi olupki, na veliko noč mora biti zajtrk z velikonočnimi jedmi, za praznike rad obišče družino in prijatelje. Pirhe oblikuje skozi vse leto, nekatera jajca ostanejo polna, druga so izpihana. Že od malih nog je bil v družini zadolžen za barvanje pirhov, vedno so jih kuhali narav- Tomaževa sprostitev in užitek je tudi oblikovanje pisanic. Prve korake v restavriranje in zbiranje starin sta naredila skupaj z očetom, dolgoletnim restavratorjem starin. Že od samega začetka ga je zanimala kmečka etnografija, zato ima v zbirki veliko kolovratov, raznoraznih ur, nabožnih predmetov, razpel, starih podeželskih pripomočkov. ... preizkusil se je v različnih tehnikah, najbolj mu je pri srcu graviranje, poslika tudi kurja, nojeva in gosja jajca. predmet pridobi, ga občuduje mesec dni, nakar se pojavi nova velika želja in pustolovščina pri iskanju predmeta se začne znova. Z gravirko do lepe pisanice Tomaž pri restavriranju uporablja različne pripomočke, zato je pred štirimi leti prišel na idejo, da z gravirko poskusi olepšati pisanico. Domači so bili nad rezultatom navdušeni, sam pa še do danes ni povsem zadovoljen, saj ve, da je vsak naslednji pirh lahko še boljši. Pri okraševanju pirhov je poskusil več tehnik, najbolj mu je pri srcu graviranje, všeč pa mu je tudi poslikava z voskom. Pri raziskovanju tehnik poslikav pisanic je razbil ogromno jajc, v smehu pove, da je kamniška Jata zagotovo več kot en dan delala samo zanj, a volje ni izgubil. Na začetku je ustvarjal s kurjimi jaj- no s čebulnimi olupki, Tomažev nasvet za lepo barvo pa je, da se uporabi mešanica olupkov rjave in rdeče čebule. S športom do idej Tomaž si služi denar kot avtoličar, zbiranje in ohranjanje starin, oblikovanje pisanic ter kolesarjenje in tek pa za Tomaža predstavlja sprostitev in užitek. Sprva fitnes in borilne veščine, sedaj kolesarjenje in tek. Trenira šest dni v tednu, zase. Ko na pisanici oblikuje s swarovski kamenčki polje marjetic, je v mislih pri teku po Veliki planini, ko teče po hribih, pa v mislih že riše motive za naslednji izdelek. Meditacija in sprostitev. Želimo, da se mu želja po lastnem malem muzejčku v moderni hiši s starinskim pridihom le uresniči. BOJANA KLEMENC V Budnarci smo izdelovali kokoške iz slame ter pisanice. Praznično vzdušje tudi v »Budnarci« Največji krščanski prazniki so zaznamovali tudi Budnarjevo muzejsko hišo v Zgornjih Palovčah. Tako, kot prejšnja leta, so tudi letošnjo nedeljo pred cvetno nedeljo dogajanje v hiši popestrili domačini iz Spodnjih Palovč. Obiskovalci so lahko opazovali spretne roke gospe Bernarde in Fani ter gospoda Gusteljna, ki so izdelovali butarice. Teden dni pozneje pa smo pod vodstvom Zdravke in Darje izdelali simpatične kokoške iz slame ter pisanice. Kaj se vam lahko bolj odtisne v spomin, kot to, da v Budnarjevi muzejski hiši sami izdelate figurico ali spominek, ki ga nato odnesete domov? Ali da opazujete druge ustvarjalce, ki s svojimi spretnimi rokami izdelujejo predmete, ki so tako ali drugače povezani z našo kulturno dediščino? Povabljeni v Budnarjevo muzejsko hišo tudi v prihajajočih dneh, in sicer že v soboto, 29. marca, med 14. in 17. uro, ko bo na dan občinskega praznika potekalo brezplačno vodenje po hiši. Turistično društvo Kamn'k seje z veseljem odzvalo povabilu na čistilno akcijo, ki bo okoli hiše potekala v soboto, 4. aprila, s pričetkom ob 9. uri. V nedeljo, 13. aprila, bomo v sodelovanju z Unicefom izdelovali punčke iz cunj. Obiskovalci boste lahko sami izdelali punčko, ki jih bomo razstavili, nato pa jih bo mogoče posvojiti. Izkupiček bo namenjen cepljenju enega otroka proti šestim nalezljivim boleznim. S projektom bo tudi Turistično društvo Kamn'k skušalo pomagati najmlajšim v državah v razvoju. Z mesecem aprilom prehajamo na poletni čas, zato bo Budnarjeva muzejska hiša odprta vsako soboto in nedeljo med 14. in 18. uro. Vabljeni! Za Turistično društvo Kamn'k Alenka Hribar Občni zbor »TD Gora sv. Miklavž«, Šmartno v Tuhinjski dolini Vse večji obisk Gore Tudi letošnjega občnega zbora TD Gora sv. Miklavž, ki je potekal 16. marca, v mežnariji na Gori, so se udeležili skoraj vsi člani društva. Predsednik TD Jože Korošec je poročal o delu in aktivnostih društva v preteklem letu. Zahvalil se je vsem, ki so v teh petih letih opravili ogromno prostovoljnih delovnih ur na stavbah, pri čiščenju okolice in dežurstev. Zahvalil se je Občini Kamnik za proračunski denar, da se bo tudi letos lahko nadaljevala obnova protitu-rškega obzidja. Posebno zahvalo - na opeko naslikano Goro je v imenu društva izročil gorskemu ključarju Rafaelu Brezniku. V letošnjem letu so aktivnosti že v teku, vendar pa bo še večji poudarek na etnoloških prireditvah, pohodništvu in druženju. Od lani, ko je markirana nova pohodna steza iz Snovika-Hruševke preko Gore na planino, se je tudi obisk in ogled Gore povečal, predvsem iz Term Snovik, zato bomo nadaljevali z dežurstvom v mežnariji takoj po velikonočnih praznikih in sicer vsako nedeljo od 14. ure do mraka. Veseli pa smo tudi novih članov, saj se nam jih je pridružilo kar sedem. Besedilo: Štefka Legedič Foto: Vera Mejač Obvoznica Šutna V zadnji številki Kamniškega občana je bil moj članek z naslovom Šolski čevlji št. 45 objavljen na športnih straneh, zato vabim vse tiste, ki niste redni bralci športnih strani, zanimajo pa vas družbeno aktualne teme, da si preberete omenjeni članek. Upam, da je bila taka objava zgolj neljuba napaka uredništva in da to ne bo postala ustaljena praksa. Kmalu po novem letu smo vendarle doživeli že dolgo obljubljeni ponedeljek, ko so se pričela dela na širitvi tako imenovane Kamniške obvoznice. Namenoma sem napisal »tako imenovane«, saj v omenjenem delu ta cesta ni več obvoznica, ampak je že postala običajna ulica z mnogimi priključki. Zato bomo morali počasi razmišljati, kako bomo omenjeno ulico poimenovali. Ali bodo raz-širitvena dela doprinesla resen napredek pri reševanju cestne problematike bomo morali počakati do jeseni, ko naj bi bila dela končana. Županovi politiki nas prepričujejo, da bo z dograditvijo konec prometnih zamaškov, strokovna javnost pa je pri tem mnogo bolj zadržana in celo skeptična. Verjetno je marsikdo v strahu pričakoval, da se bodo čakalne dobe na relaciji sever -jug zaradi pričetih del še povečale. Ker ni bilo objavljeno na največjem zvonu, marsikdo ni vedel, da bodo v času del občinski možje odprli za promet cesto preko Šutne. Že po nekaj dneh nam je bilo vsem jasno, da smo se rešili največje gneče in to za dolgo obdobje, ko bodo gradbinci širili nepretočno cesto. Cesta preko Šutne in v nasprotni smeri mimo Špara sta tako postali novi obvoznici, ki rešujeta marsikateri prometni problem. Ko se je pred mnogimi leti Občinski svet odločil, da bo zaprl Šutno za ves promet, v Kamniku še zdaleč ni bilo toliko avtomobilov, kot jih je danes. Tudi tranzit, ki poteka preko naše občine, je iz dneva v dan večji. Vedeti moramo, daje cesta preko Tuhinjske doline najkrajša povezava med Štajersko in Gorenjsko. Zato tudi v bodoče ne gre pričakovati, da se bo promet skozi Kamnik zmanjšal. V tem članku ne mislim polemizirati o tem, ali bi za stalno odprli Šutno ali ne. Prav tako ne mislim razpravljati o predlogu, da bi Šutno odprli za dve uri zjutraj v smeri sever -jug, popoldne pa prav tako za dve uri, vendar v smeri jug - sever. Cilj mojega prispevka je povedati to, da če nekje nekaj vzamemo (zaprtje Šutne), moramo nekje drugje nekaj drugega dati (nova cesta). Ce se teh načel ne držimo, smo deležni pravega kaosa. Razmišljanje v smislu: »Bo že kako«, seveda ni preveč resno. Zadnja leta ugotavljamo, da bo na tem področju nujno nekaj ukreniti. Na žalost pa so predlogi, ki jih ima g. župan in njegova koalicija, zelo kratkoročni,predvolilne obljube pa so že pozabljene. Ce hočemo resno rešitev, se moramo zavedati, da bomo morali zgraditi cesto, ki ne bo imela med dvema točkama na severu in jugu Kamnika nobenih križišč in bo dejansko namenjena samo vožnji osebnih in tovornih vozil. Šele takrat, ko bomo zagotovili tako cesto, pa sem prepričan, da bomo rešeni prometnih tegob, ki se bodo z večanjem prometa in večanjem gospodarskih aktivnosti samo še slabšale. Ce torej hočemo v bližnji bodočnosti malo boljše razmere na cestah, je danes skrajni čas, da pričnemo z resnim načrtovanjem. Za konec moram povedati še to, da nam g. župan krši ustavno pravico do dostopa do javnih informacij, saj posnetka 11. seje Občinskega sveta še vedno nismo dobili. Davkoplačevalci smo novo tehniko plačali, zato upravičeno zahtevamo, da nam občinska uprava da na razpolago vse, kar smo z novo tehniko tudi dobili. Upam, da bo g. župan prešel od obljub k dejanjem in v najkrajšem času rešil kratenje z ustavo zagotovljenih pravic. ROBERT KOKOTEC DIVJE LETO 2007 Pred kratkim smo v svetniških skupinah prejeli raziskavo o aktivnosti 29 svetnic in svetnikov občinskega sveta občine Kamnik v preteklem letu 2007. Rezultati raziskave so izredno zanimivi in kažejo na to, da se je kamniška opozicija v letu 2007 izredno trudila, vendar bila večinoma pre-slišana. Raziskava je objavljena na www.nsi-kamnik.net. Ob koncu leta 2006 je bil Anton Tone Smolnikar izvoljen že četrtič za župana občine Kamnik. Četrti mandat se je začel precej drugače od prejšnjih mandatov, saj se je župan prvič odločil za fiksno koalicijo, medtem ko je v svojih prvih treh mandatih župa-noval z naključnimi projektnimi koalicijami. Ko smo v začetku leta 2007 začeli z resnim delom, so županove težave zaradi avtoritarnega in kompromisom nenaklonjenega vodenja občine privrele na dan. Bilo je divje in izredno konfliktno leto 2007. Konflikti so se pojavljali med županom in njegovo koalicijo ter med koalicijo in opozicijo. Koalicija se je počutila utesnjeno, ker ni mogla realizirati vseh svojih načrtov, prav tako pa smo bili nezadovoljni v opoziciji, ker so bili vsi naši predlogi večinoma gladko zavrnjeni. Pomagali niso niti sestanki na nivoju opozicija -župan. V opoziciji nam je uspelo le takrat, ko se je zaradi javnega pritiska in nezadovoljstva sesula županova koalicija kar sama (vrtci, B20 Stol, pločniki). Ob trenutnem načinu dela bo imel župan letos še večje težave, saj bo ob nizkem proračunu (približno 0,5 milijona - manj kot lani) in številnih problemih iz preteklih let še težje obvladoval heterogeno koalicijo. Nehumana stanovanjska pozidava v obliki stanovanjskih »čebelnjakov« ne bo povzročila težav samo županu Smolnikarju, ampak tudi njegovim naslednikom. Intenzivna blokovska gradnja sicer občini Kamnik prinaša kratkoročni prihodek v obliki komunalnih prispevkov, vendar so ti prispevki zanemarlji- vi v primerjavi z ostalimi problemi (otroško varstvo, šole, zdravstvo, varstvo ostarelih, promet itd.). Župan bo moral povedati, kako bomo dolgoročno rešili vprašanje prometa, kajti povezovalka v smeri vzhod-zahod ne bo rešila prometnih zastojev. Kaj bo z otroki, ki ne dobijo prostora v vrtcih, kaj s starejšimi občani, ki ne dobijo prostora v Domu starejših občanov? To so vprašanja, ki terjajo takojšnje odgovore in dejanja. Žalostno je, da nekateri kraji v občini še vedno nimajo urejenega vodovoda in kanalizacije. Mali in srednje veliki podjetniki v Kamniku še vedno nimajo obrtno - poslovne cone, kjer bi lahko razvijali svoja podjetja in ustvarjali nova delovna mesta. Ob vseh teh težavah pa na drugi strani ne znamo izkoristiti naše naravne danosti v prid razvoja turizma. Pred volitvami naj bi se za Veliko planino zanimali Rusi, ki so po volitvah izpuhteli neznano kam. Župan Smolnikar se danes zaradi kopičenja preteklih težav in zaradi težkih razmer v koaliciji vse preveč ukvarja z nepomembnimi in parcialnimi zadevami, kijga zapletajo v nove konflikte. Zupanov četrti mandat se počasi preveša v drugo polovico. Glede na to, da se bo v zgodovino zagotovo zapisal kot dolgoletni kamniški župan (ne glede na to ali bo še enkrat kandidiral ali ne), bi ga morala začeti skrbeti tudi njegova zapuščina. Krivično bi bilo reči, da je vse delo župana Smolnikarja slabo, našlo bi se tudi kaj dobrega, vendar se kljub vsemu ne morem znebiti občutka, da občina Kamnik stopica na istem mestu že kar nekaj časa. Upam, da županova zapuščina ne bo zgolj velik mamutov kip, temveč predvsem rešitve nekaterih naših vsakdanjih težav. V svetniški skupini Nove Slovenije župana pozivamo, da občino v prihodnje vodi bolj konsenzual-no, da bolj upošteva naše ideje in predloge. Naši predlogi niso bili nikoli zlonamerni, želimo le zagotoviti drugačno in boljšo smer razvoja občine Kamnik. Mogoče bo leto 2008 mirnejše, če bodo župan in njegova koalicija pripravljeni na pogovore in sodelovanje, vendar bodo morali za kaj takega najprej preseči nasprotovanje našim idejam zgolj zaradi našega predlagateljstva. MATEJ TONIN svetniška skupina NSI Zakaj se razvalina na Starem gradu tako po polžje ureja? Vsakokrat, ko grem v gostišče »Andeš«, si ogledam stanje popravil oziroma restavratorskih del na razvalinah. Območje nekdanje grajske kapele je sedaj omreženo in videti je, da se pripravlja na nujno obnovo tega dela razvaline. Bila je nedelja popoldne, ko sem užival v prečudovitem razgledu s te najlepše točke našega mesta. Spodaj je bilo megleno morje, planine, ki jih je prekril novo zapadli sneg, so žarele v soncu. Mekinjski cerkveni stolp je gledal iz megle, Krvavec in Velika planina sta bila obsijana. V daljavi so bile proti zahodu Julijske planine in Triglav je štrlel z visoko špico iznad panorame Julijcev. Tam daleč na jugu se je svetil vrh Snežnika. Verjamem, da se tako lep razgled le redko doživi. Ob teh mislih se spomnim na obrambni stolp na Starem gradu, katerega Tomaž Schlegel nikakor ne more dobiti. Profesor Anton Ka-spret pa je v Kamniškem zborniku št. 3 jasno določil mesto, kjer je stal obrambni stolp na zahodni strani proti Kamniku, izven grajskega poslopja, na samem. Ta stolp naj se obnovi zaradi zgodovinskega izročila, obenem pa bi služil tudi kot razgledni stolp. Ta obnova bi poživila turizem na Starem gradu in kamniški turizem nasploh. Do sedaj, na žalost, v Kamniku nimajo posluha za to turistično de-stinacijo. Ne razumem tudi, kako je mogoče, da je najemnik gostišča postavil vodovodno napeljavo do gostišča, priključek na kamniški vodovod pa še do danes ni izvršen. Občinsko upravo tudi opozarjam, naj se poseka stihijski gozd pod razvalino. Zadnjič je bil posekan leta 1990 v času osamosvojitve Slovenije. Posekali so ga gasilci iz Srednje easi po ukazu vojske. Apeliram na odgovorne v občini in na župana ter turistične strokovnjake v Kamniku, da to uredijo! dr. NIKO SADNIKAR Zares - nova politika Občinski odbor Kamnik konstituiran V četrtek, 20. marca, je potekal 2. zbor članic in članov stranke Zares - nova politika v Kamniku, na katerem smo potrdili rezultate glasovanja za predsednico oz. predsednika občinskega odbora, ki je potekalo po pošti. Za to funkcijo sta kandidirala Barbara Vrhovnik in Sandi Uršič, ki je bil tudi izvoljen in je po izvolitvi prevzel vodenje zbora od delovnega predsednika Janeza Balantiča. Sledila je predstavitev pravil o delovanju občinskega odbora, ki so jih članice in člani z nekaj popravki sprejeli. S sprejetjem pravil je bil občinski odbor Zares - nova politika Kamnik tudi formalno konstituiran in po zaključku postopkov evidentiranja so članice in člani izvolili podpredsednika in podpredsednico ter članice in člane kolegija in sveta občinskega odbora. Za podpredsednico je bila izvoljena Barbara Vrhovnik, za podpredsednika Stojan Tramte, članice in člani kolegija predsednika so še: Ljubica Kleindienst, Nina Stankovič, Iztok Debevec in Davorin Seničar. Svet občinskega odbora je najvišji organ med dvema zboroma članic in članov občinskega in ga poleg članic in članov kolegija sestavlja še deset voljenih članic in članov, ki so: Nataša Palik, Saša Zobov- Naš odbor ima sedaj izvoljene vse potrebne organe za delovanje in v naslednjih tednih se bodo pričele priprave na jesenske državnozborske volitve, za katere znotraj stranke ravno poteka evidentiranje kandidatk in kandidatov. V občinskem odboru se bomo intenzivno ukvarjali tudi z oblikovanjem programa na občinski ravni in spremljanjem aktualnih dogodkov in problemov znotraj naše občine. Naše delovanje lahko spremljate na www.zares.si. nik, Janez Balantič, Zoran Jereb, _ _ Mojmir Laharnar, Robert Prosen, SANDI URSIC, Marko Puc, Boštjan Resnik, Matic predsednik OO ZARES- Romšak in Dare Sčulija. nova politika Kamnik Sandi Uršič (v sredini), predsednik občinskega odbora Zares-nova politika Kamnik. ZENSKI FORUM SOCIALNIH DEMOKRATOV V Sloveniji še ne moremo biti zadovoljni s položajem žensk Že od leta 1917 se 8. marca praznuje mednarodni dan žensk. To je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje je dala nemška socialistka Klara Zetkin. Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk. Pokazalo pa se je, da ženske niso pridobile ničesar brez dolgotrajnih prizadevanj. Tako je bila šele v letu 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bila zapisana v ustavo SFRJ določba, po kateri lahko vsaka ženska svobodno odloča o rojstvu otrok. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja. Danes v Sloveniji ponovno vse bolj stopajo v ospredje prizadevanja za enakopravnost žensk. Za družine, za ženske in za otroke so pomembna vprašanja ureditve kakovostnega in dostopnega zdrav- stva in šolstva, sociale, varnega in zdravega življenjskega okolja ter ureditve otroškega varstva Prav nekatera od teh področij pa v Sloveniji že vrsto let nazadujejo. Da bodo navedena področja bolje urejena, si morajo ženske prizadevati, da bodo imele možnost soodločati o prednostnih nalogah države in sooblikovati razvoj teh področij. V Sloveniji še ne moremo biti zadovoljni s položajem žensk. V državi je višja stopnja brezposelnosti žensk kot moških, večji je delež žensk med trajno brezposelnimi, ženske imajo manjše zaposlitvene možnosti kot moški, tipično ženski poklici so slabše plačani. Država še vedno nima posebnega programa za zaposlovanje prvih iskalk zaposlitve, dolgotrajno brezposelnih in starejših žensk. Čeprav je izobrazbena struktura žensk višja kot moških, dosegajo ženske v povprečju nižje dohodke. Delež žensk v politiki je v Sloveniji pod evropskim povprečjem. V Državnem svetu je le ena ženska. Županj je le 3,3 odstotke. Število ministric se je z zadnjimi zamenjavami sicer dvignilo, vendar zamenjave po sili niso prinesle dobrih rezultatov. Tako kot pri moških tudi pri ženskah ni pomembno le njihovo število na položajih, temveč tudi njihova usposobljenost. Zakon za preprečevanje nasilja v družini v praksi še ni zaživel, ker še niso bili sprejeti ustrezni podzakonski predpisi. V Ženskem forumu Socialnih demokratov si bomo še naprej prizadevale za enakost spolov. Večjo težo morajo dobiti področja, ki so pomembna za življenje slehernega med nami. Ker dajemo prednost vključevanju, povezovanju in pridobivanju somišljenikov tudi med moškimi, smo prepričane, da uspeh teh prizadevanj ne more izostati, mag. JULIJANA BIZJAK -MLAKAR Socialni demokrati s cvetjem in glasbo razveselili občanke Kamniški in komendski Socialni demokrati so se tudi letos spomnili mednarodnega dneva žensk. Z nageljni, ki so jih izdelali člani sami, so 8. marca obdarili članice, nato pa s cvetjem razveselili še druge občanke. Občanke so na praznični dan povabili tudi na večerno kulturno prireditev v Kavarno Veronika v Kamniku. Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju. Predsednica Socialnih demokratov mag. Julijana Bizjak-Mlakar je spregovorila o pomenu 8. marca za ekonomsko in politično enakopravnost žensk. Poudarila je pomen vključenosti sposobnih žensk v odločitve, ki vplivajo na kakovost našega bivanja. Mlada pevca Vesna Potokar iz Godiča in Aleš Se-dušak iz Tunjic, ki je Vesno spremljal tudi na klavirju, sta z lepima glasovoma napolnila kavarno. Občanke so bile navdušene nad njunim petjem in igranjem, pa tudi nad izborom pesmi. Vesna in Aleš sta na njihovo željo del programa ponovila. Takšnih kulturnih prireditev si v Kamniku še želimo. MAG. BARBARA BESEK V SDM KAMNIK PONOVNO AKTIVNI OB DNEVU ŽENA Vrtnice ob dnevu žena Tudi ob letošnjem dnevu žena smo se v SDM Kamnik odločili, da razveselimo naše drage Kamničanke s skromno pozornostjo v obliki vrtnice. Tako smo v soboto, osmega marca, na Glavnem trgu razdelili 150 raznobarvnih vrtnic med ženske, ki so bile izredno vesele darila mladeničev kamniškega SDM-ja. Tokrat smo vrtnice opremili tudi s sloganom: »Naj bo ta dan res samo Vaš dan - DAN ŽENA 2008 in verjamemo, da je za srečne obdarjenke to tudi veljalo. Z našo akcijo smo želeli občankam in občanom dokazati, da tudi mladi, ki se ukvarjamo s politiko, znamo spoštovati tradicijo in praznike ter nam je v veliko veselje, če lahko ob tem razveselimo še koga ne glede na politično pripadnost. Poudariti želimo še, da so nam pri tem velikodušno priskočili na pomoč člani SDS Kamnik s finančnim vložkom in se jim zato iskreno zahvaljujemo. Upamo, da bo ta akcija v bodoče postala tradicionalna s še večjim številom razdeljenih vrtnic.« OO SDM Kamnik Zaposlimo monterja KNAUF sistemov iz Kamnika ali okolice. Inf. po telefonu: 041/689-761 KRAMAT d.o.o., Kamnik, Trg talcev 5, Kamnik. Intervju s Primožem Jerasom, tehničnim vodjem Mladinskega centra Kotlovnica »Poleg tehničnega znanja je tu še spoštovanje do dogodka« Primož Jeras je tiste vrste fant, ki bi ga z veseljem imel doma. Priden, delaven, iznajdljiv, predvsem pa poln tehničnega znanja. Obvlada marsikaj: od računalniškega programiranja (računalništvo tudi študira) do celovite tehnične izpeljave dogodka, postavitev luči in ozvočenja. Kot nalašč za tehničnega vodja Kotlovnice. Tehnično znanje že prenaša na vedoželjno mladež, trenutno pa se vse bolj ukvarja s koordinacijo multimedijskega centra v Kotlovnici. V Kotlovnici si od samega začetka tehnični vodja. Kako si prišel v stik z organizacijo dogodkov? Začel sem pri Društvu aktivne mladine v Kamniku. Ko se je pripravljalo projekt Kamniško kulturno poletje (predhodnik Kamfesta), sem prostovoljno pomagal pri nošenju opreme. Tako sem prišel v stik z ljudmi in tehnično opremo. Ker me je stvar zanimala, sem dobival vedno več nalog in odgovornosti in zato sodeloval tildi pri odprtju Kotlovnice. Že prej me je zanimala tehnika, tako sem imel možnost, da jo tudi od bliže spoznam. Kaj so bistvene naloge tehnika v Kotlovnici oz. tudi drugje? Bistvena naloga tehnika je, da čim bolj kvalitetno izpelje dogodek oz. prireditev. Zbrati je potrebno vso tehnično opremo od mešalne mize do ozvočenja, priklopiti inštrumente, mikrofone, pripraviti luči, jih usmeriti in določiti svetlobno shemo, po potrebi so tu še ostale naprave, kot so megla ali stroboskop. Pomembna je izpeljava tonske vaje in celotno spremljanje dogodka. Po koncertu pa je seveda treba pospraviti za seboj. Kar se tega tiče sem precej natančen in zato sem si v Kotlovnici izboril tudi sobo, ki se imenuje Kablarna, kjer se poleg »kablov« shranjuje tudi ostala avdio oprema. Poleg tehničnega znanja je tu še spoštovanje do dogodka. Že prej je bilo omenjeno, da se v Kotlovnici vzpostavlja mul-timedijski center (v nadaljevanju MMC). Kaj to pomeni? Gre za nov projekt (pod okriljem Kotlovnice), ki vsebuje skupek multimedijskih delavnic - od videoprodukcije do računalniških delavnic - z namenom ustvarjanja vsebin za nove medije. V okviru MMC-ja delamo svojo video in avdio produkcijo, ki ji zaenkrat si lahko ogledate na spletni strani www.kotlovnica.si. povezava Media. Cilj je čim bolj multimedijsko usmerjena spletna stran ter interakcija z obiskovalci. To, kar delamo sedaj, so tudi temelji za morebitno bodočo kamniško televizijo. Kakšni so pogoji za vzpostavitev MMC-ja? Prvi in osnovni pogoj je vsekakor dostop do interneta in možnost uporabe računalnikov, kar je v Mladinskem centru Kotlovnica že nekaj časa na razpolago. Drugi pogoji so seveda ostala oprema (npr. kamere in luči), ideje in ljudje. Pomembna so tudi izobraževanja uporabnikov v smislu računalniškega opismenjevanja. Ker že izpolnjujemo pogoje, smo se tudi povezali v mrežno multimedijskih centrov v Sloveniji M3C. Kaj tebi osebno pomeni Kotlovnica? Pomeni mi delovni prostor, še posebej nova produkcijska soba s primerno in zmogljivo računalniško opremo. Svoje znanje bom delil z drugimi na prihodnjih računalniških delavnicah (npr. izdelovanje spletnih strani). Poleg tega predstavlja prostor, kjer se uresničujejo ideje in povezujejo mladi. Omejitev je nebo, vsak lahko sodeluje, izpeljemo pa lahko skoraj kakršenkoli projekt, če se pokaže volja. Zato ste vabljeni, da se pridružite. ANDREJA PETERLIN AO KAMNIK USPESEN V PRETEKLEM LETU Da spada kamniški alpinistični odsek med najboljše v Sloveniji, se je pokazalo tudi na njegovem občnem zboru, ki je bil v četrtek, 6. marca, zvečer v prostorih PD Kamnik. Poleg članov AO sta se ga udeležila tudi predsednik PD Kamnik Ivan Resnik in predsednik društva GRS Kamnik Rado Nadvešnik. Po prikazu ene izmed mnogih uspešnih akcij - udeležbe štirih članov AO Kamnik v odpravi na 7.075 m visoki Satopant v indijski Himalaji so sledila skrbno pripravljena poročila. AO je imel zadnji dan minulega leta 142 članov in še 39 tečajnikov, ki še niso pridobili naziv mlajšega pripravnika in tako ne morejo biti člani AO. Za leto 2008 se je registriralo 46 članov, od tega 29 alpinistov in 17 pripravnikov. Dosedanje uspešno vodstvo (načelnik Matej Kladnik, namestnik načelnika Jure Prezelj, tajnik Aleš Hočevar in Klemen Romšak, blagajničarka Saša Lindič, gospodar Urban Novak in knjižničarka Barbara Pavec) bo vodilo AO tudi v letu 2008. Glavno delovanje članov odseka je bilo plezanje. Tako je bilo opravljenih več kot 1000 alpinističnih tur, med njimi tudi precej zelo kvalitetnih, tako doma kot tudi v tujini. Že pozimi so člani kamniškega AO plezali v Kamniških in Julijskih Alpah zelo težke smeri, pa tudi v Franciji in Švici, kjer so med drugim ponovili tudi dva od »treh zadnjih problemov Alp« - Klasično smer v Eigerju in VValkerjev steber v Grandes Jorasses. Tudi v kopnih stenah so opravili zelo veliko vzponov, tako v domačih hribih kot tudi v Paklenici, Dolomitih in Centralnih Alpah. Stopili so tudi na najvišji vrh Evrope - 5642 m visoki Elbrus in se udeležili odprav med patagonske vršace, v kirgiški Ak Su, na indijski Satopant, na vrhove nad pakistansko dolino Čara-kuza, na Anapurno in vrhove v bližini Kangbačna v Nepalu, pa tudi v Ande. Športni plezalci so poleg domačih plezališč obiskali tudi plezališča v Italiji, na Hrvaškem, Korziki, v Španiji in Grčiji. K dvigu kvalitete je prispevala tudi umetna plezalna stena na podstrešju Doma kulture. Rok Hribarje v kategoriji »juth« na evropskem prvenstvu v Bolgariji zasedel 18. mesto in bil v skupni uvrstitvi 34. V kategoriji cicibani je Peter Jereb v balvanskem plezanju postal državni prvak, v težavnostnem plezanju pa je zasedel 3. mesto. V zahodni (gorenjski) ligi pa je bil med cicibani Luka Drolc prvi, med cicibankami Tinkara Capuder pa druga. Ostali so dosegli malo slabše rezultate. Najboljši kamniški športni plezalci dosegajo 7b+ (Luka Podbrežnik), 7b+/c (Ana Podpečan), 8a (Martin Bombač, Matic Grojzdek), 8a+ (Rok Hribar, Sašo Hribar in Rajko Zajc). Zelo veliko skrb je AO posvetil tudi usposabljanju novih alpinistov in športnih plezalcev. V zadnjo alpinistično šolo, ki jo je vodil Matej Kladnik, je prišlo 12 fantov in 4 dekleta, od katerih jih je uspešno končalo 12. V novo šolo pod vodstvom Franca Miša pa se je vpisalo kar 14 deklet in 17 fantov. Šolo športnega plezanja, ki je bila prvič v celoti izvedena po pravilih KŠP in jo je vodil Martin Bombač, je uspešno končalo 11 udeležencev. Poleg tega so redno potekali treningi za tri skupine mlajše generacije (od 5 do 8, od 8 do 18 let in tekmovalce). Izvedeni so bili spominski pohod na Grintovec, memorial za kamniško smučko in cepin na Kamniškem sedlu, tradicionalna »tekma na najvišji ravni«, tabori na Petkovi njivi (»Pipa miru«), Okrešlju in Lijaku (»Vodna pipa«). Mateju Mošniku je bilo postavljeno spominsko obeležje v Kamniški Bistrici. Med kamniške alpiniste so bili sprejeti Aleš Hočevar, Urban Novak in Jernej Rutar. Jure Prezelj je postal alpinistični inštruktor, Irena Mušič pa prva gorska reševalka v Kamniku. Po enotni kategorizaciji športnikov pri OKS so imeli 31. decembra 2007 Tomaž Humar, Matej Kladnik, Aleš Koželj in Marko Prezelj mednarodni razred v alpinizmu. V športnem plezanju pa je imel perspektivni razred Rok Hribar in državnega Sašo Hribar. Tudi za letošnje leto odsek načrtuje pestro dejavnost: nadaljevala se bo alpinistična šola, jeseni se bo začela nova, šola športnega plezanja že poteka. Vrstijo se kvalitetni vzponi, ki pa jih je zaradi neugodnih razmer manj kot lani. Osrednja akcija bo vsekakor odsekova odprava v Pamir v počastitev 70 +1 obletnice ustanovitve »alpinskega odseka pri prvi podružnici SPD« in počastitev 115. obletnice ustanovitve »prve podružnice SPD«. Poleg tega pa načrtujejo še veliko drugega - od plezalnih oz. alpinističnih taborov, memorial na Kamniškem sedlu, do udeležbe na odpravah, seveda pa predvsem plezanje. Bojč V pastirskem naselju motorne sani nimajo kaj iskati, če niso na nujni vožnji. NA VELIKI PLANINI ŠE VEDNO NI MIRU Kljub večkratnim opozorilom, tudi akcijam policije (na območju Krvavca so v februarju kaznovali oz. prijavili sodniku za prekrške več motornih sankačev, ki so se z motornimi sanmi vozili po Kriški planini), se divjanje motornih sani po Veliki planini nadaljuje. Ko prenehajo delovati žičnice, pridejo na plan motorni sankači, ki imajo nato svojo »veselico«. Pa tudi ob drugem času se vozijo z motornimi sanmi za svoj užitek in na jezo in ogorčenje drugih, pri tem pa še kršijo zakon, občinski odlok in tako hudo motijo ostale obiskovalce Velike planine, ki jim tako kratijo čist zrak in tišino, po kar so le-ti tudi prišli gor. LEO KLUB Kamnik lani zbral in podaril 11.500 EUR Dobrodelni LEO klub Kamnik je z izdelovanjem in prodajo novoletnih voščilnic konec lanskega leta pomagal trinajstletnemu Žigi Svetu, ki živi v rejniški družini Hribar v Kamniku. Najstnik je zaradi svoje bolezni odvisen od invalidskega vozička, vsakodnevno premagovanje stopnic do stanovanja pa je z odraščanjem vse težje. Cilj akcije je bil zbrati sredstva za izgradnjo dvigala. Z voščilnicami je LEO klub zbral 1.800 EUR, k temu pa so dodali še 200 EUR svoje donacije. V začetku tega leta so tako rejniški družini skupno predali 2.000 EUR, kar je bilo skupaj s sredstvi, ki jih je družina Hribar zbrala že prej, dovolj, da v teh dneh pričenjajo z izgradnjo dvigala. Zahvala za pomoč, ki jo je Žiga naslovil na LEO klub in si jo lahko ogledate tudi na spletni strani www.leokamnik.si. gre pravzaprav vsem, ki ste z nakupom voščilnic pripomogli k dokončanju zbiranja sredstev za dvigalo. V lanskem letu je Leo klub Kamnik skupno zbral in podaril 11.500 EUR, s čimer so v klubu po besedah predsednice Špele Bovha zadovoljni, saj»... smo v Leo klubu zbrani mladi ljudje, ki pomagamo drugim s svojim časom, osveščanjem in zbiranjem donacij. Vse mlade vabimo, da se nam pridružijo, saj skupaj lahko naredimo še veliko več.« Krvodajalstvo je med pomembnejšimi področji delovanja LIONS in LEO človekoljubnih organizacij, zato so se kamniški LEOti udeležili tudi marčevske krvodajalske akcije v Domu kulture. Krvodajalstvo je med bolj preprostimi načini pomoči sočloveku in tudi med bolj učinkovitimi. Člani LEO kluba pa ne pomagajo le ljudem, temveč tudi živalim. V Zavetišču za živali v Horjulu so namreč na daljavo posvojili psičko, ki bo zato lažje počakala na svojega pravega lastnika. Prvi dnevi aprila bodo zopet delovni, saj bo LEO klub poleg udeležbe na čistilni akciji, ki jo 5. aprila organizira občina Kamnik, sodeloval tudi z Atriumom na kamniški obvoznici. Tam bodo namreč tisti konec tedna pripravili vikend dobrodelnosti, izkupiček od petkove in sobotne zabave pa bodo podarili LEO klubu Kamnik. Tradicionalna prireditev Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Velika noč na podeželju S tradicionalno prireditvijo »Podeželje v mestu«, ki jo organizira Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), se je v soboto, 15. marca, na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, predstavilo slovensko podeželje s tradicionalnimi pridelki in izdelki ter prikazom velikonočnih običajev. Kulturni program so obogatili prekmurski ljudski godci »Veški dečki« in folklorna skupina KUD Milke Zorec Hotinja vas. Kraljevski pridih dogodku je dodala Svetlana Širec, aktualna vinska kraljica. »Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije prireja tradicionalne prireditve Podeželje v mestu že od leta 2005. Glavni namen prireditev je predstavitev in promocija raznolikosti ponudbe slovenskih kmetij po regijah. Obiskovalcem daje možnost nakupa kakovostnih domačih pridelkov, članom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa ponuja možnost predstavitve in prodaje izdelkov, pridelkov ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah,« je na prireditvi poudaril Peter Vrisk, predsednik KGZS. Pod okriljem KGZ se je tako na Pogačarjevem trgu predstavilo okoli 60 kmetij, društev, združenj in zvez, ki so v pokušino in naprodaj ponudili sveže in predelano sadje, zelenjavo, mlečne in mesne izdelke, tradicionalne krušne in pekovske izdelke ter sokove, vina in žgane pijače. Iz naše občine sta se z domačimi pekovskimi izdelki predstavili Bernarda in Zdenka Hribar s kmetije PR KAJET s Kališ nad Črno (na fotografiji). Obiskovalci prireditve so se seznanili s številnimi velikonočnimi običaji in si ogledali izdelavo velikonočnih butar, pirhov in tradicionalnih velikonočnih jedi. Na tej prireditvi so se predstavile tudi nekatere izmed kmetij, ki bodo sodelovale na Podeželju v mestu, ki bo v času neformalnega srečanja kmetijskih ministrov Evropske unije potekalo 25. maja na Glavnem trgu v Mariboru. Na njem bo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in 30 slovenskih kmetij predstavljalo značilnosti slovenskega podeželja tudi številnim evropskim gostom. VERA MEJAČ ^■PUBLICUS I jf f#M«T?y7T»mrT??T?»nyryw OBVESTILO - INERTNI ODPADKI! Občinski svet občine Komenda je na seji dne 21. 2. 2008 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN RAVNANJA Z INERTNIMI ODPADKI, ki določa, da cena za odlaganje inertnih odpadkov na odlagališču inertnih odpadkov v Suhadolah znaša 70,00 EUR/ tono. V tej ceni niso upoštevane zakonsko predpisane dajatve. Poleg tega je odlaganje inertnih odpadkov na odlagališču inertnih odpadkov v Suhadolah zaradi zapiranja odlagališča dovoljeno: • za pravne osebe s sedežem družbe izven območja občine Komenda še do 1. aprila 2008, • za fizične osebe izven občine Komenda še do 1. julija 2008, • za pravne in fizične osebe s sedežem na območju občine Komenda še do 31. decembra 2008. Podjetje PUBLICUS, d.o.o., Ljubljana bo, kot upravljavec odlagališča inertnih odpadkov v Suhadolah, tudi po prenehanju odlaganja inertnih odpadkov na omenjenem odlagališču še naprej nudilo uslugo sprejema inertnih odpadkov, v kolikor bo zagotovljen drug ustrezen odlagališčni prostor. <>C><><>0<> Ob tej priliki bi želeli vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku iskreno čestitati z željo, da bi skupna prizadevanja pri ravnanju z odpadki obrodila zdravo, čisto in urejeno okolje! Vaš PUBLICUS, d.o.o., Ljubljana V Kamnik smo y>vx/^f Učenci OŠ Frana Albrehta v okviru povabili Neisho izmenjave gostovali v Rimu Smučarska sezona seje (zaenkrat) končala, česar se člani Študentskega kluba Kamnik po vseh smukah v Kranjski Gori, na Veliki planini, Rogli in Mokrinah prav dobro zavedajo. V februarju smo se v idealnih razmerah dokončno poslovili od Mokrin, kjer so bili sneg, proge in vreme res kot iz pravljice! Svoje aktivnosti med drugim prilagajamo tudi letnemu času, zato prav v teh dneh začenjamo s plavalnimi tečaji. Pravilnih zamahov in vdihov nas v novem bazenu ZUIM uči nekdanji tekmovalec u za prijavo je še čas! Na malce drugačen način se bodo (predvsem dekleta in žene) za lepši videz trudile na tečaju ličenja. Novo pridobljeno znanje bodo lahko že ta mesec izkoristile na extreme bovvlingu ter na koncertu Neishe. V Dom kulture Kamnik smo namreč 29. marca povabili zvezdo slovenske popularne kulture. Kdor ima ŠKK izkaznico, lahko dobi zastonj vstopnico za Neishin koncert »na klubu«. Z enako ŠKK izkaznico je poleg tega od sredine marca naprej letna članarina v Matični knjižnici Kamnik izjemno nizka - 2 EUR (rezultat skupnega truda Matične knjižnice Kamnik in ŠKK). Novost pa je tudi popust v piceriji La Storia. Član ŠKK lahko postaneš preprosto in brezplačno, več na naši spletni strani! ŠKK pt'č Zadovoljne glave tečajnikov na prvem plavalnem tečaju ŠKK. V tednu od 6. do 13- februarja je 13 učencev z učiteljicama OŠ Frana Albrehta v okviru izmenjave s šolo Scuola superiore di 1° U.Nistri - O.Respighi preživelo nepozaben teden v večnem mestu Rim. Malce vznemirjeni smo z letališča v Trstu poleteli v Rim, kjer so nas italijanski učenci in učiteljica že nestrpno čakali. Učenci so bivali pri družinah gostiteljicah, ki so nas toplo in gostoljubno sprejele medse. Prva dva dni smo preživeli v šoli, 15 km oddaljeni od mestnega jedra. Ogledali smo si njihove učilnice, telovadnico, šolsko igrišče, računalniško učilnico, sfe naučili nekaj osnov italijanščine, prisostvovali pri urah pouka, v angleščini pisali svoje dnevnike preko spletne učilnice moodle (http://www.os-fa.si/moodlel in so ogledali neposredno okolico šole s parkom. Vikend smo preživeli z družinami gostiteljicami in ga izkoristili za nočne in dnevne oglede znamenitosti, za nakupe, obisk znane lokalne tržnice in sorodnikov naših prijateljev ter ogled enega od obalnih mest. Starši so nas prijazno povabili v restavracijo s tipičnimi italijanskimi pizzami, ki so v marsičem drugačne od naših, a prav tako zelo okusne. Zadnja sva dni smo krožili po mestnem jedru, kjer smo imeli kaj videti. Veličastnost, obsežnost kulturno-zgodovinskih lepot in bogata zgodovina mesta so nas očarale - še najbolj pa Kolosej, amfiteater, ki predstavlja enega najveličastnejših primerov rimske umetnosti. Ogledali smo si še Beneški trg s spomenikom Vittoriano, Forum Romanum, usta resnice, EUR, vodomet Trevi, Panteon, Pizza Navona, Piazza di Spagna, Piazza del Campidoglio in seveda trg in baziliko svetega Petra v Vatikanu ter Vatikanske muzeje. Vreme nam je bilo ves teden naklonjeno, vse dni je sijalo sonce, ki nas je dobro ogrelo in vplivalo na dobro razpoloženje vseh udeležencev, ki smo tako imeli priložnost spoznati življenje v šoli, v družinah in nasploh v velikem mestu. Spoznali smo nove prijatelje, navezali stik z njimi in že se veselimo njihovega obiska v Sloveniji v začetku marca. ANITA RUŠAK KASTELIC IN LIDIJA VIDMAR Lažje odločanje za osmošolce ob odprtih vratih Bogat informativni dan na šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik * PEUGEOT Od 1. APRILA NA NOVI LOKACIJI v Kamniku, Ljubljanska 4A (objekt Svetilnik II.) , mi imamo ... Ob odprtju Mirna naprave ŠE posebej , , , „ , T, , USODNE CENE ■s 041/631-148 KUMA NAPRAV TO SERVIS m MONTAŽE! S4P d.o.o., Godič 4, Stahovica Veselje na Vrhpoljskem igrišču - drsališču Potem, ko je bila v lanski sezoni 2006/2007 zima zelo mila, saj nam je omogočila samo en drsalni dan, se je letošnjo sezono bolj izkazala. Na Vrhpoljskem igrišču seje pričelo drsati že 18. decembra, ledena ploskev pa nam je služila neprekinjeno do 5. januarja. Tako smo se v devetnajstih dneh navdušenci drsanja in hokeja naužili zimskih radosti. Konec januarja je bilo že čisto spomladansko vreme, vendar je zima po pustu zopet pokazala zobe. Tako smo 12. februarja zopet pripravili ledeno ploskev in v drsanju uživali še deset dni. Na svoj račun pa so še posebej prišli otroci, saj so imeli drsanje omogočeno tako med novoletnimi, kot tudi med zimskimi počitnicami. Skupaj je bilo na Vrhpoljskem igrišču 29 drsalnih dni! Se vidimo drugo leto na Vrhpoljskem igrišču. ZA H.K. VRHPOLJE TINE KROPIVŠEK Šolski center Rudolfa Maistra se je ob letošnjih informativnih dnevih ovil v svojo najlepšo podobo. Pripravljali smo se namreč na prvi obisk naših bodočih dijakov. Dijaki in profesorji smo v odprtih učilnicah pokazali, da srednja šola ni samo dolgočasno učenje, ampak mnogo več. V petek ob deveti uri dopoldne se je že začela prva predstavitev. V avli je bilo razstavljenih mnogo dejavnosti šole, starši in bodoči dijaki pa so bili povabljeni v jedilnico na prestavitev gimnazije in v učilnici slovenščine na predstavitev srednje ekonomske šole. Med kratkim »sprehodom« so si obiskovalci lahko ogledali nekaj razstavljenih stvari, ki so govorile o pestrem dogajanju na šoli. Dijaki lahko izbiramo med široko paleto različnih krožkov in se udeležujemo mnogih ekskurzij, s katerih vedno odnesemo lepe spomine in izkušnje. Na ŠCRM-ju imamo tudi precej likovno nadarjenih dijakov. To so potrjevala razstavljena dela: slike, kipci in pa tudi fotografije. V jedilnici sta bodoče dijake in njihove starše pričakala direktorica zavoda in ravnateljica gimnazije Veronika Matjašič Kališnik ter šolski svetova-lec Pavle Škobrne. Po ravnateljičinem pozdravu vsem zbranim je g. Škobrne na kratko predstavil posamezne programe gimnazije. Predstavitev srednje ekonomske šole sta vodili ravnateljica srednje ekonomske šole Tatjana Novak in šolska svetovalka Darinka Vrhovec. Po predstavitvi so se obiskovalci razdelili na več manjših skupin. Spremljevalni profesorji in dijaki so jih odpeljali v posamezne učilnice, kjer so jim predstavili različne predmete. Pri predstavitvah je sodelovalo veliko dijakov, vsaka predstavitev pa je imela posebno rdečo nit, ki je predmet predstavila v bolj zanimivi in nevsakdanji podobi. Pri predstavitvi biologije so tako na primer predstavili različne mikroskopirane preparate in poskus dokazovanja delovanja osmoze. Predstavili pa so tudi nekatere nenavadne domače živali dijakov, kot so ptičji pajki, ščurki in mala kača Auša, ki se je po navadi skrivala nekje na toplem pri eni od sodelujočih dijakinj. V laboratoriju se je odvijala prav zanimiva predstavitev predmeta kemije. Dijaki so namreč izvajali različne poskuse, pri katerih se je ustvarjal tudi dim ( ki ie enkrat celo sprožil alarm!-). Pri slovenščini je profesorica Hribarjeva pripravila izsek iz recitala srednjeveške poezije Najina ljubezen je kakor glogovo vejevje. Recital so dijaki SCRM-ja predstavili že lansko leto, ko so v Kamniku potekali srednjeveški dnevi. Ena izmed najlepše okrašenih učilnic pa je bila zagotovo učilnica likovne umetnosti. Krasile so jo slike, v stilu rimske in grške umetnosti, na sredini pa je bilo prikazano morje z ladjami, ki so jih nedvomno z veliko truda naredili naši dijaki. V okviru gimnazije se dijaki lahko odločijo tudi za evropski oddelek. Tu je poudarek na mednarodnem povezovanju, zato imajo več ur posvečenih različnim evropskih jezikom in spoznavanju evropske kulture nasploh. Dijaki so predstavili tudi mnoge mednarodne projekte, v katere so vključeni, ter mednarodne izmenjave, ki so v evropskih oddelkih pogoste. Informativni dan pa so posebej izkoristili dijaki srednje ekonomske šole, ki so predstavljali svoja podjetja. Niso predstavljali le svoje dejavnosti, ampak so poskušali s svojimi izdelki tudi kaj zaslužiti. Naj omenim še dva šolska časopisa, ki izhajata na naši šoli. Po šoli so se tako potikali (lahko tudi malo nadležni) novinarji in fotografi šolskega glasila Zeleno. Vsi bodoči dijaki so glasilo Zeleno do-bE brezplačno, da bodo lahko skupaj s svojimi starši prebirali, kaj se dogaja na šoli. V njem objavljamo namreč vse, kar se zanimivega zgodi na šoli in v njeni bližnji okolici. Objavljamo pa tudi potopise z na-šE ekskurzij in intervjuje z zanimivimi osebnostmi. Drugi časopis pa izhaja v okviru raziskovalno astronomskega krožka in se imenuje AstroMaister. V njem naši astronomi objavljajo svoja opazovanja in poročajo o novih odkritjih ter dogajanjih na neskončnem nebu. Revija izhaja v barvnem tisku, kar omogoča lepe slike nebesnih pojavov, kot zanimivost pa še to: ob ukinitvi prve slovenske astronomske revije Špika je bila AstroMaister edina astronomska revija. Predstavitvi sta se ponovE še v petek popoldne ter v soboto dopoldne. Udeležba je bila oba dneva izjemno velika, zato bo gotovo tudi vpis takšen. Dobro opremljena šola, zanimivi projekti in različni moduli na gimnaziji in ekonomski šoli so prav gotovo močan argument, da se osmošolci odločajo za Srednjo šolo Rudolfa Maistra Kam-nik. O dobrih rezultatE na maturi in na številnih tekmovanjE dijakov pa je šola že dolgo znana. Upamo, da smo ta dva dneva prepričali vsaj nekaj obotavljivcev, da bodo naslednje leto postali novi »fazančki« ŠCRM-ja. Tanja Ropaš, ŠCRM Kamnik Peugeot 207 za 10.990 evrov še nikoli ni bil tako bogato opremljen: klimatska naprava, 5 vrat, motor 1.4, štiri zračne blazine, električni paket, ABS, CD radio. Vanj zlahka naložite še vse kar potrebujete za prijetno potovanje in se odpeljite novim dogodivščinam naproti. UŽITEK V DOVRŠENOSTI PEUGEOT Muroeod* TOTAL Slika je simbolična. Ponudba velja za vozila na zalogi in dobavljiva do 30.4.2008. Peugeot 207 Trendy 1,4 (75 KM): poraba 6,3 1/100 km; CO2'. 159 g/km RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si servis: 01/729 92 01, prodaja: 01/729 92 00, 722 81 31, 031/669 367 www.peugeot.si Peugeot 207 Trend/ EUR Pozdrav pomladi na OŠ Marije Vere Najlepše darilo, ki nam je podarjeno, je samo življenje in prečudovit svet. Kot zemlji sonce in zrak, kot goram sneg, kot oceanom modrina. . V življenju vidimo mnogo lepot, če gledamo s srcem in razumom. A najlepša lepota je ta, ki prihaja iz našega srca. Na OŠ Marije Vere smo v četrtek, 6. marca, s prireditvijo POZDRAV POMLADI za rokav pocukali prebujajočo se POMLAD. Nastopali so učenci prvega, drugega in tretjega razreda, otroški pevski zbor in plesna skupina OŠ Marije Vere ter plesalci Plesne šole Miki. Veseli smo bili številnega obiska. Prireditev si je ogledal tudi kamniški podžupan Brane Golubovič. Z enournim programom smo poskušali gledalcem narisati nasmeh na usta in v srca zasejati dobro voljo. Zapisali: Klavdija Burnik in Helena Camlek senrvstai VOKOHAMA Nacionalni prodajalec in aistributer PNEUMATIC CENTER ti e si g n & tu n in g wheeis PONJAVARJIZ OŠ FRANA Off road festival ponovno ALBREHTA ZNOVA NA VRHU v Kamniku’ Tako kot vsako leto smo se tudi letos udeležili polfinala državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave. Priprave so bile naporne, a hkrati nujno potrebne. Včasih smo imeli treninge tudi štirikrat tedensko. Zelo smo se trudili in nestrpno čakali polfinale, ki se je letos odvijalo v Dobrovem pri Ljubljani. , imeli sreče. V pravem trenutku so se zbrali in skočili dovolj dobro, da so osvojili drugo mesto in se prav tako uvrstili v finale. Med starejšimi učenkami se je uspelo uvrstiti naprej Ani Barbari Uršič (kategorizirana tekmovalka) in Ines Vidmar. Finale je potekalo na Valentinovo v Kopru. Imeli smo samo Naj omenim, da je imela cela ekipa mlajših dečkov na tekmovanju lase spete v čopke in pobarvane z zelenim sprejem. Bili smo živčni, imeli smo tremo, kar se je verjetno videlo že od daleč. Po opravljenih skokih nam je trenerka Tamara prebrala ocene. Prav nič nismo bili zadovoljni, saj smo vedeli, da znamo skočiti boljše. Bili smo v negotovosti, ali se bomo sploh uvrstili v finale. Od-skakali so tudi starejši dečki in dve posameznici. Prišla je težko pričakovana podelitev. Srca so nam divje utripala, vendar so se pomirila, ko smo stopili na stopničko za zmagovalce. Še dobro, da smo se uvrstili naprej, saj je Tamara dejala: »Če se ne uvrstite naprej, greste domov peš!«. To je bilo mišljeno bolj za šalo kot zares. Veljalo naj bi samo za mlajše dečke, saj starejši letos res niso teden dni časa, da utrdimo skoke oz. popravimo drobne napake, ki pri ocenjevanju znižujejo ocene. Skoke smo samo ponovili, dodali bolj malo. Pot je bila tokrat daljša in precej zabavna. Skakali smo precej bolje kot v polfinalu in imeli večje možnosti za zmago. Z nami se je odpravil tudi Andraž Koritnik (lanski državni prvak), ki je letos zastopal srednjo šolo Rudolfa Maistra. Prišla je dolgo pričakovana podelitev. Srca so nam utripala še bolj kot na polfinalu in zadrževali smo sapo, ko je bila na vrsti razglasitev. Prav kmalu pa je bilo veselje nepopisno, kajti naši uspehi so bili večji, kot smo upali pričakovati: • MLAJŠI UČENCI (ekipno) 1. MESTO Ekipo so sestavljali; Tim Zavašnik Verbole, Luka Strajn, POSEBNO UGODNE SPOMLADANSKE CENE Tilen Bergant, Klemen Bergant, Maxi Uršič, Domen Spruk, Uroš Poljanšek, Andrej Repnik in Jernej Leskovec. • STAREJŠI UČENCI (ekipno) 3. MESTO Ekipo so sestavljali: Sašo Ahlin, Domen Leskovec, Tim Bartolj, Gregor Boštic in Jure Benkovič. Andraž Koritnik (dijaki -posamezno) 3- mesto Tim Zavašnik Verbole (mlajši učenci -posamezno) 3- mesto Pot nazaj je bila živahna, lepljiva in mokra. Morali smo proslaviti, otroški šampanjec je kar tekel od nas ter se nam lepil na obraz in obleko. Učiteljica Tamara nam je pripravila veliko presenečenje. Kopanje v Žusterni in večerjo v Mc Donald’su. Je res izjemna trenerka, ki svoje delo od začetka do konca strokovno izpelje in se hkrati trudi, da smo učenci za trdo delo nagrajeni, ne le z dobrimi rezultati, pač pa tudi z iskrenim veseljem, katerega deli z nami. Po njeni zaslugi smo odlična ekipa in prepričan sem, da bomo skupaj dosegli še veliko lepih uspehov. LUKA STRAJN Učenec 5- b OŠ Frana Albrehta Letos mineva kar deset let od uspešno organiziranega srečanja ljubiteljev terenskih vozil na poligonu pred Sitar pneumatic centrom v Kamniku, ki je mnogim ostal v spominu po spektakularnih vožnjah. Takratnega srečanja se je udeležilo preko 70 voznikov s terenskimi ali off road vozili, ki so bili velika atrakcija za več tisoč glavo množico, željno bencinskih hlapov in adrenalina. Ob jubilejni 10-letnici takratne, že kar nostalgične prireditve, so se v Šport touring clubu Panther Kamnik odločili, da ponovijo zelo uspešno in v širši javnosti odmevno prireditev. Tako se 17. in 18. maja Kamniku obeta velik, atraktiven dogodek. Kot nam je povedal predsednik kluba Brane Prezelj in idejni vodja prireditve, so se tokrat odločili za razširitev programa prireditve, tako bomo gledalci lahko spremljali srečanje voznikov s spretnostno vožnjo za: TERENSKA VOZILA 4x4, AVTO KROS, DRAG RACE (pospeševanje off road), RALLV IN SHOW - TUNING CAR, ATV, ENDURO-CROSS, CESTNE MOTORJE in STARODOBNIKE TER SEJEMSKI in SHOW PROGRAM. Kot pravi Prezelj, je namen prireditve povezava kamniških turističnih destinacij z avto moto športom. Rdeča nit prireditve je oživi- Iz odbojkarskega tabora Calcitovci končali s tekmovanji Odbojkarji Calcit Kamnika, ki nastopajo v prvi državni ligi, so malce nepričakovano izpadli že v četrtfinalu DP. S polfinalno tekmo Pokala OZS šo tudi že končali letošnjo sezono,.v kateri so sicer uresničili zastavljen cilj in se v enem od tekmovanj uvrstili med štiri najboljše ekipe, a vseeno ostaja grenak priokus, da bi se dalo storiti več. Kot kaže pa so bile v letošnji sezoni za Kamničane usodne prav poškodbe, kljub širokemu izboru kvalitetnih igralcev. Tako se je že v prvem delu poškodoval Potočnik, ki se nikakor ni mogel vrniti v prvotno formo. Na začetku drugega dela sta se poškodovala Djordjevič, ki bo moral iti na operacijo rame, in pa Sevčnikar, za katerega velja isto kot za Potočnika. Pred prvo tekmo četrtfinala se je poškodoval še Hrast, v polfinalni tekmi Pokala OZS pa že pri prvi točki Turk. Pri tem smo upoštevali le hujše poškodbe, da o manjših niti ne govorimo. Povratna tekma četrtfinala Državnega prvenstva se je igrala v imenitnem vzdušju, ki ga ne pomnimo od leta 2003, ko so bili Calcitovci zadnjič Državni prvaki. Pred 600 bučnipii navijači so Kamničani proti Triglavu začeli neodločno in dopustili gostom, da so se razigrali in dobili prvi set. S pomočjo domačih navijačev so se Calcitovci pobrali in dominirali vse do končnice drugega seta, ko bi jih gostje kmalu ujeli, a so domači s pomočjo izkušenega Ribiča le uspeli ubraniti visoko prednost. Tudi tretji set so bolje začeli do- mači, a kmalu nerazumljivo popustili in dovolili gostom, da so se vrnili v igro. Četrti set je bila le še formalnost, saj so gostje dobesedno leteli po igrišču in si z zmago zagotovili prvi polfinale v zgodovini kluba. Kamničani so uteho iskali v polfinalu Pokala OZS, v katerega so šli proti domačemu Salonitu z veliko mero optimizma, a se jim je vse podrlo že v prvi točki, ko sta se zaletela Turk in Drobnič. Slabše jo je odnesel Turk, ki je staknil dvojni zlom nosu in hud pretres možganov ter končal tekmo v bolnišnici. Kamničani so nadaljevali odlično in celo vodili v prvem setu, a spet na koncu popustili. Drugi set so odigrali še bolje, a zgodba iz prvega se je ponovila. V tretjem setu so zdesetkanim Kamničanom pošle moči in z želenim finalom ni bilo nič. Tretjeligaši bodo prvenstvo končali na četrtem mestu. Cicol. tev turizma v kamniški občini tudi s pomočjo ljubiteljev in lastnikov terenskih vozil s pogonom na vsa štiri kolesa oz. strokovno rečeno 4x4. Povabila so razposlali na vse konce Evrope, tako pričakujejo pestro udeležbo voznikov - ljubiteljev 4x4 vozil, ki še niso bili v Kamniku in še niso imeli priložnosti videti in spoznati naših turističnih destinacij, kot so Velika Planina, Terme Snovik, Zdravilni gaj Tunjice, Arboretum in Golf Volčji Potok itn... Te bodo spoznali ob ogledih med panoramsko turistično vožnjo. Turistično ponudbo naše občine pa bodo spoznali in tudi promovirali s pomočjo promocijskega gradiva TlC-a in ponudnikov turističnih storitev. Osrednja prireditev se bo odvijala na območju Korenove ceste in zemljiščih industrijske cone Duplica-Šmarca, kjer bo potekal tudi sejemski in zabavni program z gostinsko ponudbo ob spremljavi glasbe. SAŠA MEJAČ PLANINSKI KOTIČEK NOVI ŠPORTNI PLEZALCI Resen in organiziran pristop v vzgoji oz. usposabljanju športnem plezanju v Kamniku je dal tudi že prve rezultate. Tako je kar pet mladih: Žiga Oražem, Maša Pestotnik, Rok Petač, Luka Podbrežnik in Blaž Primc v januarju v Kranju opravilo praktični in teoretični izpit na državni ravni in tako pridobilo naziv »športni plezalec«. MEMORIAL NA KAMNIŠKEM SEDLU Kljub slabi vremenski napovedi, oblačnemu vremenu z močnim vetrom in občasnim dežjem se je »Kamniškega memoriala za smučko in cepin« v nedeljo, 16. marca, udeležilo kar 91 ljudi. Na ta način so počastili spomin vseh članov PD Kamnik, ki so preminili v gorah in planinah. Po predhodni prijavi na samem startu, ki je bil med osmo in deseto uro Pri pastirjih, so se pohodniki oziroma smučarji povzpeli do koče na Kamniškem sedlu, kjer so dobili čaj, kontrolni žig in se ob topli peči tudi pogreli. Po počitku je sledil spust v Kamniško Bistrico, kjer je bila predaja kontrolnih kartončkov in malica, nato pa podelitev diplom in zelo ličnih kolajn, pet izžrebanih udeležencev pa je dobilo nagrade, ki so jih prispevali PD Kamnik, Dom v Kamniški Bistrici, GRS Kamnik, Rado Nadvešnik in Damijan Kočar. Prireditelji - AO PD Kamnik, GRS Kamnik in glavni organizator Franc Miš, so prireditev izvedli zelo solidno in varno. Kdor od prijavljenih ni počakal na podelitev diplome in kolajne, ju lahko dvigne v Domu v Kamniški Bistrici. Naslednji memorial bo v letu 2009 na cvetno nedeljo. Bojc Z vzponom na Kamniški vrh smo počastili preminule v gorah in planinah. Igralke Calcita vse bližje prvi ligi Še korak bližje prvi ligi pa so igralke Calcita, ki so premagale Kočevje s 3:0 in zgoditi bi se moral zares velik čudež, da bi v preostalih treh kolih izgubile prednost pred tretjeuvrščeno ekipo, saj igrajo z dvema najslabšima ekipam v ligi (Vital 2 in Murska Sobota) in Škofjo loko. Pripravite svoje telo na poletje z vodno aerobiko v Termah Snovik. Vadba poteka vsak torek od 20. do 21. ure. Sproščujoče, zabavno, poživljajoče NOVO: gymstick pripomočki za še bolj učinkovito vadbo! OB NAKUPU PAKETA 10 OBISKOV VODNE AEROBIKE VAM PODARIMO: - DVOURNI OBISK ZELIŠČNE SAVNE - OBISK SOLARIJA - 10% POPUST NA IZBRANO MASAŽO CENA PAKETA: 32,50 € Vabljeni v svet termalnih užitkov! Tel: oi 83 44 100 e-mail: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si TEItifoE; SNOVIK S\'ET TERMALNIH UŽITKOV I--------------------—. — —ep-— Pl lAGROPROMET CERKLJE j I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 I I Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure I I I I I I UGODNA PONUDBA: ~ I - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine | tropine, sončnične tropine, krmilne moke) VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene I - sprejemamo naročiiaza kokoši pred nesnostjo, enodnevne in kilogramske piščance SEMENSKA KORUZA in SEMENSKE TRAVE - MOKA tip 500, - UGODNE CENE SLADKOR ŠE CENEJŠI KOT LANI! JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko V i-. \ y m STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik glavni trg 7, ‘Kamnik^ (nasproti kavarne) MODKA OBLAČILA ŠIVILJSKA ‘POPRAVILA krajšanje, menjava zadrg... (Dobrodošli v naši prenovljeni trgovini. ZAHVALA V 78. letu je mirno zaspala naša mami in babi MARIJA DOLENC Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter podarjene sveče in cvetje. Posebna zahvala dr. Ahlinu za dolgoletno zdravniško oskrbo. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Februar 2008 MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike. Prva informativna ura brezplačna. Tel.:031/712-478. IŠČEM 1-sobno STANOVANJE v Kamniku in okolici. Tel.:040/256-752. IŠČEMO dekle za POUČEVANJE KLAVIRJA dveh deklic. Tel.: 01/ 8312-039 od 8. do 10. ure. Kamniški Občan meumjmmi/pommmt?! TEHNIČNA TRGOVINA jp£rj J ........ .. " . . _________________ , f' Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA APRILSKA PONUDBA! PALIČNI^ MEŠALNIK BOSCH MSM 110 DELFIN 3430 PRALNI STROJ SIDEX SWA5M) 1200/MIN m Sim* ZAMRZOVALNA OMARAjEiOOLSTAR GLOBINSKA TURBO KRTAČA CS 145 LITROV ZA 259,90 € Nekatere slike so simbolične! več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKRED1T 1+3 DO 1+24! Zaposlim monteija suhomontažnih sistemov (Knauf, Rigips. Armstrong). Vse ostale informacije dobite na telefonski št.: 041 644-577 Marko Šmit s.p., Črni Vrh 6, Laze v Tuhinju ZAPOSLIMO NATAKARJA (-ICO) Za redno zaposlitev ali občasno pomoč (ob vikendih) v strežbi. Informacije po tel.: 041/689-865 Zavolovšek Matevž s.p., Podlom 8, Stahovica NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. IH! Spoštovani! Ko ob izgubi vašega j najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE J Dvorje, d.o.o. i I DVORJE Št 13, 1 4207 Cerklje ( Tel.: 04/252-14-24 11 GSM: 041/624-685 4 jl --------^ n KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.0.0. Kamnik, Trg talcev 1 Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646 Iz našega pestrega programa: * ODPORNE SORTE JABLAN, * SEMENA, SADIKE ZELENJADNIC, JAGODJE, CVETJE ... * NARAVNA IN MINERALNA GNOJILA ZA VRT, ZEMLJE, VRTNARSKO ORODJE... * KMETIJSKI REPROMATERIAL (gnojila, krmila, sredstva za varstvo rastlin...) * ODKUP ŽIVINE - poklicati 041 612 646 Za informacije pokličite v Zadrugo na 01 839 73 45. S2-INVEST d.o.o. razpisuje prosta delovna mesta za: -več zidarjev, tesarjev Delo poteka po gradbiščih v okolici Kamnika. Informacije na: S2-INVEST d.o.o. S 1: Perovo 8d, Kamnik iHggfer jL» 040/530-530 mirni ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINA CIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel j 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9h-12h Ni več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA V prihajajoči pomladi je na ljubem mu Krasu za vedno zaspal naš dragi VIKTOR KUKANJA 1925 - 2008 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste s svojo številno prisotnostjo, cvetjem in svečami počastili spomin nanj. Hvala g. Suhadolcu iz ZB Duplica za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred, kvartetu Krt za izbor žalostink in g. Bohtetu za ganljivo poslednjo melodijo. Tolaži nas misel, da mu je bilo dano zadnje dni preživeti tam, kamor se je vedno znova vračalo njegovo srce. Vsi njegovi Marec 2008 Prišla do konca si poti, nič več bolečin, nič več skrbi. Bo lepše tam nekje? Morda... kdo ve... ZAHVALA Po dolgi bolezni je v 73. letu tiho zaspala naša predraga mama, babica in prababica MARIJA - MARICA HRIBERNIK iz Kamnika Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti, za podarjeno cvetje in sveče, za vsa izrečena in pisna sožalja. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za prečudovito odpete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala osebju Doma počitka Mengeš za nego in skrb v času dolgoletnega bivanja v Domu. Vsem, ki ste se spomnili nanjo, še enkrat iskrena hvala. Hči Cvetka z možem Iztokom Marec 2008 Okna in vrata iz aluminija in PVC Zimski vrtovi Zastekljeni balkoni Fasadne obloge Predelne stene Strešne svetlobne konstrukcije Protipožarna vrata O Alkam Alkam d.o.o. Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik T: (01) 83 08 200, F: (01) 83 08 222 E: info@alkam.si. www.alkam.si www.toyota.si iA)..... Auris. N, V življenju so trenutki; ko je vse kot mora biti, ko začutite, da vse lepo teče. Prav taki občutki vas bodo navdali, ko boste sedli v Auris, avto zasnovan okrog voznika - od znotraj navzven. Svojska in prostorna notranjost, ovita v dinamično zunanjost je tista, ki vam bo tudi kratko vožnjo spremenila v prijetno izkuSnjo. In tu...se vse začne. TO DAV TOMORROVV TOVOTA Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, Tel: 04/280-9000 jar^ka cesta 1 1, 1230 Domžale, Tel: 01/729-9000 Mesnopredelovalno podjetje vabi v svojo delovno sredino: 1. DELAVCE V PROIZVODNJI (m/ž) - dokončana osnovna šola 2. NAMESTNIKA VODJE SKLADIŠČA - dokončana šola za KV delavce 3. SKLADIŠČNEGA DELAVCA (m/ž) - dokončana osnovna šola 4. MESARJA (m/ž) - zaposlitev za nedoločen čas s poskusim delom - zaželjena IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas (pod tč.1.2. 3.) - možnost dodatnega izobraževanja - možnost napredovanja - opravljanje dela v novih in urejenih obratih Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 1 5 dneh po objavi na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik v' .v.';: v5...'■ ':rsutariw ajhoKs s Loven,;ko sveže meso Si Mercator Center Kamnik PRENAVLJAMO... POVEČUJEMO... IZBOLJŠUJEMO... OTVORITEV PRIČAKUJEMO VAS! m mu Velika izbira igrač in pripomočkov za vaše najmlajše, otroške hrane in jedilnega pribora, otroške kozmetike, oblačil ... Sodelujte it a mmms Izpolnite kupon »SREČNI KUPEC«, ki ga prejmete na blagajni Hipermarketa, Intersporta, Mediane in Beautigue, in izpolnjenega oddajte v skrinjico za nagradno žrebanje v avli MC Kamnik. Vsak petek ob 11. uri bomo izžrebali tri nagrajence tekočega tedna, ki bodo prejeli eno od nagrad: 1. nagrada: KOLO (moško ali žensko - kdor je izžreban), 2. in 3. nagrada: marketinški izdelki Mercator. Kuponi, ki niso izžrebani v tedenskih žrebanjih, se prenesejo v zaključno mesečno žrebanje. Glavna nagrada pri obeh mesečnih žrebanjih 28. 3. in 3. 5. 2008 je kolo z motorjem PIAGGIO NRG P SODB. V drugem žrebanju nagradne aktivnosti »SREČNI KUPEC«v petek, 14.3.2008, so bili izžrebani naslednji kupci: 1. NAGRADA: MARIJA ANA GRILJC, LOBODOVA UL. 3, KAMNIK 2. NAGRADA: ROMAN HACIN, KAMNIŠKA 47, RADOMLJE 3. NAGRADA: MARTA BIČANIČ, KOVINARSKA 28A, KAMNIK V tretjem žrebanju 21.3.2008 pa so bili izžrebani: 1. NAGRADA: IVANKA ŽIBERT, KLAVČIČEVA 3, KAMNIK 2. NAGRADA: REZKA TONIN, BISTRIŠKA 4, KAMNIK 3. NAGRADA: SIMONA RUČIGAJ, PODGORSKA POT 7, KAMNIK VINTERSPORT Hipermarket Vse za vaše gredice, okna, balkone, vrt in sadovnjak... cvetlični lončki od 0,39 EUR, korita od 0,99 EUR, zemlja (10 litrov že za 1,09 EUR), gnojila, mešanica semen trav, zalivalke, vrtno orodje PRIREDITVE: v Petek, 28. marca, ob 17. uri Otroška ustvarjalna delavnica v Petek, 4. aprila. ob 17. uri ČAROBNI GRAD pravljična ura in ustvarjalna delavnica v nedeljo, 6. attrila. ob 10. uri APRILSKI REGRAT Zabavna, poučna, ustvarjalna in slastna animacijska prireditev na temo regrata www.peko.st Ai/-6-MA- V VhC$A* Hoda za vse generacije PRENAVLJAMO... POVEČUJEMO... IZBOLJŠUJEMO OTVORITEV 4. 4. 2008 PRIČAKUJEMO VAS! Zlatarka Celje % ..i \\\\\\./ku3rna-cčljč.eu Niijiu’ življenje’ ujm PRIŠLA )E POMLAD - ELITA KAMNIK IMA NOVO KOLEKCIJO ZA VAS * PESTRA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH POMLADNIH OBLAČIL ’ PESTRA IZBIRA TEKSTILA ZA DOM OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! Si Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 PIZZERIA, MC KAMNIK, Kovinarska 36 p, j v >o jjeiovm CBS. pon.-čet. : 08-22h Brezplačna dostava na dom od lOh do 22h Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu ! ANATOMSKO OBLIKOVANA OBUTEV PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK ©d st 16 - 40 * CICIBAN * GE0X ,n , .. * SUPERFIT * NIKE Trgovina z obutvijo * pRODDO Velika ponudba šolskih in sobnih copat*! Mercator Hipermarket VINTERSPORF „ - A. ffimumMm © (3 0)O(£ PE MERCATORj k--Aw W W W CENTER KAMNIK ČISTILNICA IN PRALNICA tel. oi/83H74i !?(:AUTlQuE Podarite sebi ali vam n-ajdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in usodne cene. KAL.IA Butik cvetlic Kalin. WWW.kalia.si Telefon: 830 9752 Velika akcija vrhunskega pliša Sigi ki d (- 20%) Ugodnosti in presenečenja j na prodajnem mestu Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartičarje P&ittfaii v lili - : V ' ' Knjigarna in papirnica Pustite se P^senetiti! mESsnn opsikr Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vseh večjih Mercatorjevih centrih. V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico. 200T Hairdreams NOVO podaljševanje las HAIRDREAMS! Novosti so manikura, poslikava nohtov, ličenje,... q ■ ri-i q ■ ®r™ Tudi brez naročanja. DARILNI BON ideja za darilo! vlili l I—C. tV£) (JV, 11 ^i:McfATiW4<9bd, Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si mM Butik m Mele Živali Strokoven nasvet in širok Izbor oprem® In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16 www.zootic.si Ob nakupu paketa srečk, Q s Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure.