74
nagRada KRIstIne 
bRenKoVe 2018
Zbornica knjižnih založnikov in knjigo-
tržcev (ZKZK) pri Gospodarski zbornici 
Slovenije podeljuje nagrado za najlepšo 
izvirno slovensko slikanico od leta 2004.
Namen in poslanstvo nagrade je:
 – spodbujanje nastanka izvirnih slo-
venskih slikanic
 – izoblikovanje vrednostnih kriterijev 
za pripravo in ocenjevanje slikanic
 – spodbujanje branja in bralnih navad
 – spodbujanje navad nakupovanja do-
brih slikanic
Natečaja se lahko udeleži vsak založ nik 
z vsako slikanico, ki izpolnjuje pogoje, 
da je:
 – bila je prvič izdana v razpisanem 
roku
 – nosilec projekta slovenska založba
 – avtor ilustracije slovenski
 – avtor teksta slovenski
Slikanica je natisnjen tekst v prozi ali v 
verzih z vsaj 40 % ilustracij notranjega 
obsega na najmanj 5 listih različnih for-
matov ali materialov.
Žirija ocenjuje slikanice na podlagi 
ocenjevalnega lista, ki je sestavni del pra-
vilnika o nagradi ter na podlagi kriterijev 
oblikovalskih, literarnih in založniških 
standardov, pri čemer upošteva skladnost 
oblike, vsebine in materialov. O nagradi 
odloča neodvisna 3-članska žirija, se-
stavljena iz strokovnjakov z likovnega, 
literarnega in oblikovalskega področja.
Žirija v sestavi: Igor Saksida (pred-
sednik, Pedagoška fakulteta Ljubljana), 
Tomaž Zupančič (član, Pedagoška fa-
kulteta Maribor) in Urška bonin (člani-
ca, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja 
Koper) je izmed 38 prispelih slikanic 
najprej izbrala 6 nominirank:
Marta bartolj: Kje si? (MIŠ založba)
Zanimiva slikanica brez besedila Marte 
Bartolj Kje si? je zasnovana na podlagi 
nasprotja med brezbarvno vsakdanjostjo 
in barvo, ki se nenadoma pojavi v njej; 
ključno je torej občuteno kontrastira-
nje monokromatske risbe in rdečih po-
drobnosti v njej. Risbo, čeprav je edina 
nosilka zgodbe, odlikuje še enostavna, 
obenem pa dovolj pripovedna in nadrob-
na likovna govorica. Prostor je prikazan 
plastično, stripovsko kadriranje, včasih 
tudi s prebijanjem okvirjev posameznih 
sličic, jača dinamiko likovne pripovedi. 
Izbira ptičje perspektive ovije pripoved 
v posebno vzdušje. V »sivino« sveta 
nenadoma zasije rdeča barva, ki sprva 
obarva predmete: budilko, očala, pasjo 
ovratnico, jabolko, balon, rože; a vse to 
je le rdeča nit »naključne« zgodbe o bli-
žini in skrbi za drugega: dekle pogreša 
psa, obdari dečka, kar vidi mladenič, 
p o R o č I l a – o c e n e
75
Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene
ki pobere smeti, kar spodbudi dečka, 
da k sebi stisne zapuščeno muco, kar 
vidi starejši gospod in … Tako se stke 
pripoved o človeškem vsakdanu, ki ga 
»barva« občutljivost za stiske in krivice 
ter svet drugega; iskanje, skrito v naslo-
vu slikanice, tako ni le iskanje psa, ki se 
na koncu vrne k lastnici – je najprej in 
predvsem iskanje »barve srca«.
Ivan cankar (il. peter škerl): 
Skodelica kave (MIŠ založba)
Čudežno potovanje s Skodelico kave 
se začne že na naslovnici, s katere si 
naslovnik postopoma sestavlja stilizira-
no podobo Ivana cankarja na podlagi 
vrste podrobnosti: sporočilno učinkoviti 
so motiv prstov, ki delujejo krčevito in 
so izraz razpoloženja osrednje osebe, 
izročene krču spomina; ob tem črte, iz 
katerih je sestavljena pusta narava, delu-
jejo nemirno, pogled osebe je usmerjen v 
levo, v pretekle dni, ko sledi vodni pari, 
ki se dviga iz skodelice in jo je mogoče 
razlagati različno, a brez dvoma ne brez 
povezave s spomini, ki jih prinaša sko-
delica. Pripoved v celoti je sestavljena 
iz refleksivnega dela in retrospektive: v 
prvem delu ilustrator mojstrsko prikaže 
cankarjevo pogrezanje vase, v molk, v 
resentiment, ki ga likovno opredeljujejo 
različni zorni koti prikaza, mestoma celo 
stripovsko ponazarjanje dogajanja, ki ga 
skorajda ni. Ključne se zdijo podrob-
nosti, kot so pismo, oko, krizantema v 
gumbnici ter rušenje realistične perspek-
tive s premikanjem upodobitev predmet-
nosti iz stvarnih razmerij. Vse to skupaj s 
črtno ilustracijo ustvarja stalen občutek 
nemira, celo tesnobe. Likovna pripoved 
ob besedilu zajame cankarjev dan na 
Rožniku, ki ga uvaja krčevito jutro, od-
hod od doma in sprehod med ljudmi, sko-
rajda karikaturami, za katere se zdi, da 
vsaka od njih nosi svoj »greh«. Sunkovit 
prehod v retrospektivo pokaže mladega 
cankarja in njegov prihod domov, na 
Vrhniko. Fokus ilustracije je usmerjen 
na njegovo utrujeno in prazno obličje, 
ki je podobno materinemu, ponovijo se 
motivi hoje po klancu, krčevitih rok in 
oči – posebej zgovoren in močno simbo-
ličen je molk obeh oseb na ilustracijah, 
ki skupaj z igro svetlobe (rumeno okno 
deluje prej grozeče kot sončno na ozadju 
silhuet in senc) in sklepnim prizorom ča-
sovnega preskoka ter odtisom skodelice 
na zadnji strani ustvarja občutek mo-
rečega vzdušja izgube in izgubljenosti. 
Ekspresionistično zasnovane ilustracije 
Petra Škerla z namernimi ali nenamer-
nimi reminiscencami na mnoge ikonične 
podobe sodobne likovne umetnosti, od 
utesnjenosti sobe Vincenta Van Gogha, 
do koščenosti figuralike Egona Schie-
leja pomembno in inovativno nadgra-
jujejo sporočilo cankarjeve književne 
predloge, posebej pomembna je tudi 
poglobljena spremna beseda, ki spodbuja 
multimodalno pismenost.
boštjan gorenc pižama (il. Igor 
šinkovec): Kaj se skriva očku v bradi? 
(MKZ)
Nadgraditi pesem v slikanico je že samo 
po sebi inovativno dejanje, še bolj jasno 
pa se prepričljivost in svežina slikanice 
boštjana Gorenca Pižame in Igorja Šin-
kovca izrazita, ko podrobno preberemo 
76
Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene
ta izvrsten monolit duhovitih otroških 
verzov in ilustracij, ki nadgrajujejo nji-
hovo sporočilo. 
Povsem običajno dogajanje – očka spi, 
sinku se mudi v vrtec – se v pesemski 
pripovedi spremeni v domišljijski obisk 
medvedkov, zmaja, poletnega vrveža 
in prebivalcev pravljičnega gozda. Šin-
kovčeve ilustracije pesemsko zgodbico 
izvrstno dopolnijo z barvno občutlji-
vostjo, ki se kaže v prijetni, pastelno 
zasnovani barvni tonaliteti in izogibanju 
močnih kontrastov. Slednje raje nado-
mešča bogato barvno členjenje na videz 
monokromatskih ploskev in subtilna 
modulacija. Povsod se nekaj dogaja, pa 
najsi bo to preplet očkove brade ali sen-
ca na sinkovem obrazu. Zdi se, kot da 
bi ilustracije govorile: ne, v otrokovi 
domišljiji ni nikjer prostora za dolgčas. 
Omeniti velja še jasno izraznost (npr. 
ilustracija, na kateri sinko skozi brado 
opazuje skupino spečih medvedov) ter 
medbesedilne navezave (npr. prometni 
znak, knjiga Medvedi in medvedki) – 
brez dvoma gre za slikanico, ki spodbuja 
poglobljen pogovor o besedah in barvah 
in omogoča obilo bralnega užitka tako 
sinku kot očku ob vprašanju: Kaj se 
skriva očku v bradi?
Miroslav Košuta (il. ana Razpotnik 
donati): Zmaj v parku (Mohorjeva 
celje)
Slikanica Zmaj v parku, ki sta jo soustva-
rila Miroslav Košuta in Ana Razpotnik 
Donati, prepleta tematsko kompleksno in 
aktualno, s pravljičnimi in nonsensnimi 
prvinami podprto kratko fantastično pri-
poved o mestu, ki ga dušijo avtomobili, 
in fantastičnem liku, ki težave razreši. 
bronasti kip zmaja oživi – potem ko 
mesto napade avtomobilitis – in mesto po 
avtomobilski pojedini, napadu s tankom 
in čarobni preobrazbi vrne meščanom 
tišino čudežne noči, doživljanje narave 
in otroško igro. To kompleksno pripoved 
izvrstno nadgrajujejo igrive ilustracije. 
Te svojo igrivost napovedo že na notranji 
naslovni strani, kjer se ilustratorka naj-
prej humorno poigra s tipografijo, pod 
njo pa umesti vinjetirano podobo zmajč-
ka na kolesih, upodobljenega v izrazito 
učinkovitem nasprotju rdečega in zele-
nega. Ilustracije so polne podrobnosti, 
ki bralca nagovorijo tako na naslovnici 
kot v notranjosti, npr. v veduti mesta pod 
gozdnatim hribom. 
Posebna kakovost ilustracij se kaže v 
občutljivi barvni senzibilnosti. Uporaba 
komplementarnega in toplo-hladnega 
barvnega skladja s simultanim poigra-
vanjem s tonskimi vrednostmi zlahka 
zdrsne na polje banalnega. Kadar pa ne, 
tako kot v primeru Zmaja v parku, pa se 
pred bralcem in gledalcem začne razpi-
rati nov svet.
lila prap: Zmaji?! (MKZ)
Avtorska slikanica Lile Prap ohranja 
avtoričino prepoznavno besedno-likov-
no pisavo: v njej se tokrat kompleksno 
77
Otrok in knjiga 103, 2018 | Poročila – ocene
upovedena zgodovina zmajev povezuje 
s humornimi komentarji piščančkov, 
kokoši in petelina, vse to pa zaokrožajo 
v celoto ilustracije, ki kar žarijo od in-
tenzivnih barv in so humorno strašljive 
v portretiranju slikaniških junakov. Za-
nimiv paradoks likovne govorice Lile 
Prap je v tem, da je tako samosvoja, dru-
gačna, izvirna in stilsko prepoznavna, 
da nas po eni strani več ne more dobiti 
nepripravljene na njen barvno-oblikov-
no-motivni svet, po drugi pa nas vedno 
znova navduši in preseneti.
Na kratko: ponovno odlična Lila Prap, 
ki otrokom predstavlja »zmajeslovje«, 
a nikakor ne pootročeno, prej zahtevno; 
večnaslovniško sporočilnost dodajajo 
duhoviti komentarji petelina in pernatih 
mladičkov. Ta spoj zahtevnih besed in 
obenem podob, prežetih z otroško per-
spektivo, se odlično povezuje z znano 
Župančičevo mislijo: Samo najboljše je 
za deco komaj dobro dovolj.
anja štefan (il. alenka sottler): 
Drobtine iz mišje doline (MKZ)
Pesniška zbirka Drobtine iz mišje doline 
izraža najgloblja sporočila minimalistič-
ne otroške poezije Anje Štefan: življenje 
je igra, ki nikakor ni samo svetla, ampak 
je v njej zaznati tudi temne tone: vedno 
znova se v drobne pesmice zapredejo ro-
žice, a tudi mačke, ples in grom, lešnik, 
sirček in medenjak ter hudič, brezvoljni 
mišjak in ledene sapice. 
To le na videz preprosto otroško poezijo 
izvrstno dopolnjujejo inovativne ilustra-
cije Alenke Sottler – njene ilustracije me-
stoma ustvarjajo občutek gibanja, drugje 
so podobe humorno strašljive, ponovitve 
istih likovnih motivov pa z izjemno li-
kovno sporočilnostjo simbolizirajo tok 
življenjca, ki so mu izročeni vsi mladič-
ki, vsi otročički, vsa bitja – v minljivosti 
prstnega odtisa na ilustracijah se zato v 
resnici skriva časovnost življenja, njego-
va nepredvidljivost in lepota sveta, v ka-
terem se na črno-beli podlagi sveti živost 
krhkega bitja. Reminiscenca gugajoče se 
miške na naslovnici na Duchampov Akt, 
ki se spušča po stopnicah, po več kot sto 
letih časovne distance med njima deluje 
sveže in simpatično.
nagrado Kristine brenkove 2018 je 
žirija podelila slikanici Skodelica kave.
Žirija pa je letos podelila še dve po-
sebni priznanji: slikanici Kje si? za izvr-
stno slikanico brez besedila, slikanici 
Drobtine iz mišje doline pa za inovativ-
no likovno interpretacijo poezije.
Slavnostna podelitev je bila 22. okto-
bra (na rojstni dan Kristine brenkove) v 
Trubarjevi hiši literature v Ljubljani.
pRaznIK zlatIh hRUšK 2018
34. Slovenski knjižni sejem je v svoj 
bogati program že tradicionalno vključil