s '5. mai 1 maj 1963 april 19® ko x, — st. s CINKARNAR glasilo delavskega KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Izdaja Cinkarna metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Herbert Savodnik Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar«, Cinkarna, Celje. Tel. 215 in 216. Naklada 2100 izvodov. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje. oga bomo volili- koga smo predlagali ? letošnje volitve so mnogim ^vljanom sprva izgledale precej 'f®otane, toda številni posveti in ^ovarija, ki so jih zaključili za-kandidacijski zbori, so postila večino vprašanj, ki so bila W nekoliko nejasna. Ne da b: /mi, moramo vendarle poudariti to večidel vse nejasnosti nasta-I^Ptedvsem zategadelj, ker mnogi „Vjriši in tovarišice kljub števil-razpravam o predosnutku usta-: vendarle niso do kraja premisah ustavnih določil, še pose-he tistih, ki so postala ustavno .%vna in jih je skupščina do-ptfno potrdila. L Vsa leta smo si vedno močneje adevali, da bi bila naša pred-liška telesa zares kar najbolj sreden predstavnik našega Menja in iz leta v leto smo tudi | vali, da smo naša predstavni-I? telesa dogajanjem in razvoju J bolj in bolj prilagajali. Nova /kva pa že v temeljnih določilih *k‘kuje takšno predstavništvo, ki V do krajnje mere pomenilo vse J* *® domovino z vsemi procesi ?*v°ja in dogajanja, tako da bo-. Oaše nove skupščine pomenile ^s domovino v malem. _____. L^b takšnih načelih smo moral* |l?j pripravljeni na težnje, da bi v skupščinah zastopali ljudje -----"”1 Ji ta zastopstva tudi najbolje JI Javili. To smo v glavnem tudi -----11 sai so bili vsi predlogi prav V »'Jste ljudi, ki smo od njih tudi _ -J| del največ prejeli. Pri tem pa ®° ostali kljub temu ponekod še m ir lokaUsllčni, v vsakem kan-j ptu smo gledali samo svojega , 94. 0. k* La, l1 lili je, l1 lni predstavnika in nam je šele sčasoma postalo jasno, da bodo naši republiški in zvezni poslanci zastopali občino in republiko, ne pa posamezna podjetja. OBČINSKA SKUPŠČINA Občinsko skupščino v Celju bo sestavljalo osemdeset odbornikov med njimi štirideset iz gospodarskih skupnosti, drugih štirideset pa z območja celjske občine. V občinskem zboru delovnih skupnosti bo imela Cinkarna tri odbornike, ki 'smo se zanje odločili na našem kandidacijskem zboru in jih bomo 24. maja na volitvah tudi izvolili. V občinski skupščini so za zbor delovnih skupnosti Cinkarni dodeljene 4., 5. in 6. volilna enota, kar pomeni, da bomo imeli dva dveletna in en štiriletni mandat. Kandidacijski zbor volivcev v Cinkarni je določil, da bodo naši zastopniki v zboru delovnih skupnosti občinske skupščine tovariš ing. DRAGO ČEH (4. volilna enota), tovariš FRANC GRABAR (5. volilna enota) in tovarišica NUŠA FLEŽAR (6. volilna enota). Te tri odbornike bomo volili 24. maja na naših volitvah in verjetno ne bo nikogar v kolektivu, ki bt ne prišel na volitve, kajti prav z udeležbo bomo enako dokazali našo soglasnost s predlaga- vlažnost nasipa v mešalcu nimi kandidati, kakor z glasovanjem samim. Četudi občinska skupščina uradno ni razdeljena na zbore, lahko vendarle ugotavljamo, da bodo v njej zastopani vsi sloji našega življenja, da bodo v njej odborniki vseh starosti, obeh spolov in iz vseh poklicnih dejavnosti, če že ne iz vseh poklicev. Razveseli nas lahko dejstvo, da smo že pri prvih volitvah lahko tako široko zajeli vse naše dejavnosti, saj pri skupnem številu osemdeset odbornikov res ni bilo lahko tako vsestransko izpolniti in uresničiti strukture, ki bi povsem dosledno odražala razmerja v praksi. Toda s svojo obveznostjo pri volitvah v kolektivu ne bomo dokončno opravili svoje državljanske dolžnosti, kajti prav tako smo odgovorni, da bomo na volitvah potrdili kandidate, ki smo jih predlagali na kandidacijskih zborih svojih volilnih enot na terenu. Občinska skupščina bo polnoveljavna šele z vsemi osemdesetimi odborniki in zato ne smemo misliti, da smo uredili vse, če bomo izvolili kandidate v podjetju, a teren prepustili, da odloča po svoje. Vsak izmed nas tudi nekje stanuje in tam, kjer stanuje, je prav tako odgovoren za pravilno dejavnost in usmerjenost, kakor v podjetju. Zato ne pozabimo, da bomo morali voliti dvakrat: 24. maja v podjetju in potem 26. maja vsak na svojem terenu! Dokažimo tudi na svojih terenih, da smo zavedni državljani in se udeležimo volitev v enakem številu, kakor v podjetju! REPUBLIŠKA SKUPŠČINA V republiškem merilu je celjski okraj razdeljen v štiri republiške volilne enote in vsaka izmed teh bo volila svoje predstavnike v Republiško skupščino. V naši republiški volilni enoti bomo predlagali za gospodarski zbor tovariša JOŽETA NARAKSA, asistenta obra-tovodje v topilnici, ki bo poleg Cinkarne kandidiral še v štirinajstih drugih volilnih enotah gospodarskih organizacij. V drugi skupini kandidira za gospodarski zbor Republiške skupščine tovarišica EMA KRUHARJEVA, tekstilni tehnik iz Topra. V kulturno-prosvetni zbor kandidirata tovariš ing. DANE TOVORNIK, predavatelj na Tehniški srednji šoli v Celju in tovarišica VIKTORIJA JANŽEKOVIČ, učiteljica v Vzgojnem zavodu Ivanke Uranjekove. V socialno zdravstvenem zboru Republiške skupščine pa nas bosta zastopala tovarišica dr. MILICA GAJŠEK, zdravnica v Splošni bolnišnici in STANE OCVIRK, varnostni tehnik iz Železarne Store, ki je član upravnega odbora komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Poleg teh pa imamo v naši volilni enoti še dva kandidata v Republiški skupščini za organizacijsko politični zbor, in sicer tovarišico MARJANO ŽELEZNIKOVO, analitik v »Metki« in tovariša STANETA DIVJAKA, sekretarja Občinskega komiteja ZKS Celje. Na kandidacijskem zboru v Cinkarni so se volivci soglasno odločili, da predlagajo za Republiško skupščino tovariša Jožeta Naraksa in tovarišico Marjano Železnikovo. Ta dva kandidata bo dokončno izvolila in potrdila Občinska skupščina dne 3. junija. (Nadaljevanje na 2. strani) Vrednost točke april 1963 Vrednost točke v din (neto) I. Ekonomska enota metalurgija: 1. predpražama in žvepleni kislini 119,72 2. aglomeracija . . . 109,41 3. Skupne službe (1 im 2.) 114,03 4. topilnica surovega cinka 111,63 5. topilnica finega cinka 105,10 6. oinkovo belilo 121,77 7. keramika 104,59 8. skupne službe celotne topilnice 11146 9. skupne službe celotne ekonomske enote 112,03 10. kemijsko-metalurški analitski laboratorij 111,45 II. Ekonomska enota predelovalni obrati: 1. valjarna cinkove pločevine 112,20 2. cinikografija 115,50 3. oblikovainica cinkove pločevine 131,80 4. skupne službe ekonomske enote 114,23 III. Ekonomska enota anorganska kemija: 1. obrat krotnov galun 120,68 2. obrat natrijev hidrosulfit in metal.it 91,93 3. obrat natrijev sulfid 126,15 4. obrat liitopon, dnkov sulfat in barij ev sulfid 104,28 5. obrat ultramarin 101,16 6. obrat svinčevi oksidi 92,11 7. obrat modra galica — 8. obrat superfosfat 111,78 9. obrat anorganske kemije III (Mozirje) ..... 115,20 10. skupne službe obratov — pigmenti .. 101,60 11. skupne službe obratov — soli 105,07 12. skupne službe ekonomske enote 103,05 IV. Ekonomska enota organska kemija z vsemi službami 137,48 V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati: 1. mehanična delavnica 114,88 2. gradbeni oddelek . 116,34 3. elefctrodelavnica 119,42 4. plinarna . . 116,24 5. energetski in merilni oddelek 112,04 6. oddelek za pripravo dela 119,25 7. skupne službe ekonomske enote 118,31 VI. Predračunske enote — administrativne in druge službe 115,58 1. družbena prehrana 114,58 VIL Celotno podjetje 114,15 Naš statut v izdelavi Lani je podjetje potrdilo nova pravila podjetja, ki so postala temeljni kamen za delovanje. Toda vsi, ki smo natanko zasledovali razvoj novih ustavnih načel, smo vedeli, da bo moralo podjetje sestaviti tudi svoj statut, kakor to ustavna določila predvidevajo. Ob pravilih, ki smo jih potrdili, bo vsekakor laže sestaviti statut podjetja, četudi bomo morali pri statutu skrbno upoštevati vsa načela nove sodobne ustave. Zato je upravni odbor na pred- log IO SPC Izvolil komisijo za sestavo statuta podjetja. Predsednik te komisije je tovariš Predič Stojan, člani komisije pa so: ing. Stegenšek Klemen, Sagadin Karlo, Stadler Janko, Tovornik Franc, ing. Franc Kapus, Kessler Pavle, Haas Hinko, Murovič Drago in Vičič Ivan. O delu komisije bomo poročali iz meseca v mesec, saj smo prepričani, da bo vsakega člana kolektiva zanimalo, kako nastaja naš statut. Izvolili smo nov upravni odbor podjetja V mesecu aprilu je potekla enoletna mandatna doba zdajšnjega upravnega odbora podjetja, zato so bile 29. aprila volitve novih članov upravnega odbora. Tudi tokrat so se člani DS odločili, naj ostane število članov UO še vnaprej nespremenjeno — enajst članov, vključno s tovarišem glavnim direktorjem, ki je po položaju član UO. DS se je odločil tudi za pet Nov upravni odbor sestavljajo: Drago Pozvek, obratovodja elektro-delavnice, Jesenovec Vinko, varnostni tehnik v OOB, Rudi Mraz, mojster v topilnici, Anton Šemrov, mojster v aglomeraciji, Beno Pečar, mojster v mehanični delavnici, ing. Jožica Farčnik, obratovodja v su- perfosfatu, Ferdo Erjavec, obratovodja v obratu kemija III, Franc Bricman, mojster v valjarni, Jože Krajnik, gradbeni oddelek in Milan Kersnik, valjarna. Namestniki so: Ivan Smonkar, topilnica, Ivan Krkalo, valjarna, Milan Grabar, gradbeni oddelek, Ivan Lužar, mehanična delavnica in Zupančič ing. Igor, investicijski sektor. Vsi vemo, da čaka nov upravni odbor odgovorna naloga, saj je podjetje v času rekonstrukcij in novogradenj. Toda s skupnimi močmi se premagajo vse težavel Na prvi seji je nov upravni odbor izbral za svojega predsednika tovarišico ing. Jožico Farčnik. Koga bomo volili - koga smo predlagali? ZVE ZNA SKUPŠČINA (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi v zveznem merilu je naš okraj razdeljen na dve volilni enoti in zato v naši volilni enoti predlagamo kandidate za Zvezno skupščino — v gospodarski zbor tov. VIKTORJA OPAKO, obratovodjo v proizvodnji valjev Železarne Store, ki ga predlagajo razen našega podjetja še v 29 drugih volilnih enotah. V kulturno prosvetni zbor Zvezne skupščine pa kandidira tovarišica prof. MILENA VRŠ-NIK-ŠTIFTER, predavateljica na Ekonomski srednji šoli v Celju, a za socialno zdravstveni zbor Zvezne skupščine kandidira tovariš RADOSLAV JONAK, direktor zavoda za rehabilitacijo invalidov v Celju. Za organizacijsko politični zbor Zvezne skupščine pa smo v Tovariš Jože Naraks Tovariš ing. Drago Čeh med govorom na prvomajski svečanosti — naš kandidat! vsej volilni enoti predlagali tovariša MILANA KAVČIČA, mojstra v izdelovalnici ročajev v Tovarni emajlirane posode v Celju. Tudi te kandidate za Zvezne skupščino bo izvolila in dokončno potrdila Občinska skupščina 3. junija, med njimi tudi tovariša Milana Kavčiča in Viktorja Opako, za katera se je naš kolektiv soglasno odločil na kandidacijskem zboru. VOLITVE NA TERENU Mimo tega, kar bomo volili v podjetju in kar smo v podjetju predlagali za Republiško in Zvezno skupščino, bomo morali tudi na terenu poleg kandidatov za Občinsko skupščino voliti še kandidate za Republiško in Zvezno skupščino. Te kandidate, ki smo jih prav tako predlagali na kandidacijskih zborih na terenu, bo prav tako potrdila Občinska skupščina 3. junija, a 16. junija bomo šli na terenu še enkrat na volitve in bomo potrdili izvolitev svojih kandidatov. Na terenu pa bomo volili za Zvezno skupščino — za Zvezni zbor tovariša ERNESTA RAHTENA, jamo-merca v Rudniku lignita Velenje za republiški zbor Republiške skupščine pa bomo volili tovarišico IVICO JERŠIČ, novinarko pri Celjskem tedniku, tovariša JOŽETA LONČARIČA, obratovodjo mehanične delavnice v Železarni Štore, tovariša MITJO RIBIČIČA, člana IS SRS, ki je že zdaj zastopal naše področje v Republiški skupščini in tovarišico MAGDO KOČAR, šefa družbenega knjigovodstva pri Narodni banki v Čelju. Tako smo na kratko zapisali kandidate, ki jih bomo volili v naša predstavniška telesa in prepričani smo, da ne bo nobenega cin-karnarja, ki bi se ne udeležil volitev, bodisi 24. ali 26. maja in 16 junija! PRVA SKUPINA DOPUSTNIKOV Kaikor smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk, je leto« naš IO SPC najel poleg rednih kapacitet za letovanja še nekaj ležišč v raznih krajih, med njimi tudi dom v Keršovanih, kjer je že bila na oddihu prva skupina dopustnikov od 10. do 20. aprila. Dopustniki so se počutili prav prijetno in njihovo zadovoljstvo lahko vidimo tudi na sliki, ko so se slikali skupaj z osebjem, ki je skrbelo za njihovo ugodje. Vsem tovarišicam in tovarišem, ki se še niso odločili za dopust, priporočamo, da se zglasijo v IO SPC, kjer bodo dobili podrobne podatke o možnostih letošnjega letovanja. (Uečja zauest=uečji uspe O POSLOVNIH REZULTATIH V PRVEM ČETRTLETJU Četudi smo v prvem četrtletju izpolnili plan samo s 24,84 % lahko trdimo, da smo ga v veliki meri presegli, dasi bi teoretično morali doseči 25 %. Toda uspeh 24,84 procenta, je izračunan v odnosu na celoletni plan, v tem primeru pa moramo upoštevati, da je s tem planom predvideno 10 % povečanje proizvodnje, ki bi naj nastopilo predvsem v drugi t polovici leta. Mimo tega se moramo zavedati, da je imel februar samo 28 dni, kar je znova samo v prid našemu uspehu. Seveda ne smemo pozabiti še ostre zime, ki je vsestransko ovirala našo dejavnost, tako da je z upoštevanjem vseh teh dejstev rezultat 24,84 procentov zares nadvse zavidljiv. Uspeh bi bil še boljši, če bi dobili pravočasno baker za proizvodnjo modre galice. Seveda bomo ta proizvod lahko nadoknadili, kakor tudi vse drugo, kar je trenutno še pod načrti, ki smo si jih določili. Upoštevati moramo tudi to, da zaključujemo vrsto rekonstrukcij, ki nam bodo že v drugem polletju — če ne že prej — znatno povečale proizvodne uspehe. Toda s povečanjem proizvodnje na račun rekonstruiranih obratov, bomo naše načrte samo presegali, kajti dosegamo jih že z boljšo organizacijo dela in vedno večjo prizadevnostjo ki dokazuje, da je zavest vsakega proizvajalca narasla in da je vsakomur jasno, da bomo imeli toliko boljše uspehe, s kolikor večjo vnemo bomo delali. Med posameznimi ekonomskimi enotami se je v prvem četrtletju najbolj izkazal obrat za proizvodnjo organskih barvil, ki je svoje obveznosti dosegel z 29,21 odstotka. Ta obrat je bil tudi lani vseskozi med najbolj uspešnimi obrati in je vseskozi presegal proizvodne načrte. Vse kaže, da bo tako nadaljeval tudi letos, za kar ga moramo pohvaliti in priporočati drugim obratom, da bi se skušali zgledovati po obratu za proizvodnjo organskih barvil. Samo malce zaostajajo predelovalni obrati, ki so svojo obveznost izpolnili s 27,38 odstotka. Visok uspeh tega obrata nam jamči tudi lepe finančne uspehe, saj valjana pločevina na tržišču zaleže več kol topljeni cink, Na tretjem mestu so metalurški obrati, ki so dosegli 24,49 odstotka letnega načrta. Ti obrati bodo vsekakor še dosti bolj uspešni, ko bodo začele delovati nove peči v topilnici, ki jih zdaj gradimo. Nekaj slabši so obrati anorganske kemije, ki so dosegli 22,57 odstotka, od tega v Celju 22,51, v Mozirju pa 23,31 odstotka. Za anorganske obrate moramo omeniti, da je v začetku leta mozirski obrat dober mesec dni stal zaradi rekonstrukcijskih del, medtem ko so v celjskih obratih čutili pomanjkanje surovin, predvsem bakra in svinca. Poleg tega moramo vedeti, da bodo v anorganskih obratih potrebne še nekatere rekonstrukcije, ki bodo omogočale še boljše uspehe. Vsa dejstva, ki smo jih opisali, dokazujejo, da je podjetje krenilo z resnično velikimi koraki naprej da ni nobenih spodrsljajev, ki bi ogrožali našo proizvodnjo in da smo lahko ponosni, ko ugotavljamo tolikšne uspehe, ki so posledica vztrajnega prizadevanja za boljšo organizacijo dela in dokaz v-e S tem smo vsekakor dokazi bomo v izvozu med prvimi vi venlji, kajti v drugi polovic lahko pričakujemo še večji posebej še, če bomo začeli ] žati tudi cinkovo belilo. Vi moramo, da smo lani v prvem! letju pri izvozu nekoliko zaosf li, kar smo sicer v drugi nadoknadili, a če smo letos prvem četrtletju presegli načrl voza skoraj za 10 odstotkov, pričakujemo, da ga bomo v dr polletju presegli še za večji tek. Ti uspehi so uspehi nas vse tudi vemo, da so še posamed ki si prizadevajo bolj kot večij da so prav tako še tudi posan ki, ki si ne prizadevajo tako kor bi si morali. Vendar nan sežki v zadnjih časih porajajd & : t l&VJ : j* živ:: Poročali smo že, da bomo dobili v valjarni nov stroj za obrezovanj® pločevine — in dobili smo ga. Zdaj lahko pričakujemo še boljše asp večje zavesti vsakega delavca, saj vemo vsi: kolikor več bomo proizvedli in kolikor več bomo prodali toliko več bomo imeli v podjetju sredstev, tako za rekonstrukcije in izpopolnjevanje naših naprav, kakor tudi za vse večje osebne dohodke. Kljub razmeroma lepim uspehom v lanskem izvozu, smo letos določili skupno vrednost izvoza 2 milijona štiristo tisoč dolarjev. Že v prvem četrtletju smo uspeli izvoziti 34 odstotkov celotnega načrta. ve občutke, nove misli in druga® zavest, ki vedno bolj potrjuje, je Cinkarna postala enoten k°'| ti v, z enotnimi težnjami, za enOj uspehe. Če bomo tako nadaljevali, lahko vedno bolj ponosni in vsll sti, ki so še pred nedavnim potr ljali o delovni zavesti, bodo mo priznati, da je delovna zavest vij šem kolektivu močno napredo^ kar dokazujemo z našimi pošlo*] mi uspehi. Nova disciplinska komisija Na zadnji seji je delavski svet podjetja izvolil novo disciplinsko komisijo podjetja, katere mandatna doba ie samo eno leto. V disciplinsko komisijo podjetja so izvotljeni: Ivan Fegeš, predsednik; Šeško Stanko, član; Kessler Pavel, član; Bajramovič Enver, namestnik predsednika; Traitnik Franc in Šlibar Karel, namestnika članov. Vsi vemo, da je delo disciplinskih komisij najtežje. Najlepše bi bilo, če bi ta komisija ne imela skozi vso mandatno dobo nobene seje. Toda, med vsemi delavci, ki so zaposleni v Cinkarni, je tudi nekaj takih, zaradi katerih morajo bili disciplinske komisije. Seveda je teh le majhen odstotek. Večji del delavcev prihaja redno na delo, upoštevajo HTV predpise, čuvajo orodje in osnovna sredstva podjetja, ker se zavedajo, da je vse to njihovo, da z neopravičenim izostajanjem škodujejo tudi sami sebi. Žal pa je tudi nekaj takih, ki neopravičeno izostajajo z dela, zaradi neupoštevanja HTV predpisov ogrožajo varno delo sebi in soto-varišem. Neredki so primeri, ko nekomu zmanjka dinamo na kolesu, zvonec ali kaj drugega. Težko je disciplinski komisiji odločiti, če je nekdo kriv, ali ni. Težko je sodelavcu soditi sodelavca. Toda, kadar je nekdo zakrivil kakšen prekršek, morajo člani disciplinskih komisij kaznovati sotova- riša. Ta kazen ni samo zato, da je nekdo kaznovan, temveč zato, da bo na tistega, ki je kaznovan, tudi vzgojno vplivala. KAKO SMO IZBIRALI KANDIDATE 26. aprila smo se 'tudi cinkamarji zbrali v hali valjarne, da izberemo kandidate, ki jih bomo volili v maju in juniju in ki nas bodo zastopali v občinskih, republiških in zveznih forumih. Zbor volivcev delovnih skupnosti, ki jim nova ustava še širše odpira vrata upravljanja in se ga je udeležilo okoli 400 delavcev je otvoril poslanec v občinskem zboru proizvajavcev tovariš Pozvek Drago in prisotnim obrazložil nove principe volitev, temelječe na novosprejeti ustavi. Ko je delovni predsednik tovariš Skale pozval k predlaganju kandidatov, so pristopili tovariši in v svojem imenu in še v imenu štirih tovarišev predlagali najprej kandidate za občinsko skupščino in sicer za zbor delovnih skupnosti. Ker obsega Cinkarna 3 volilne enote, je vsaka volilna enota predlagala po enega kandidata. Tako je bila predlagana za volilno enoto metalurgija tovarišica Nuša Fležar, za volilno enoto predelovalni obrati tovariš Grabar Franc in za volilno enoto kemija in uprava ing. Drago Čeh. Za republiški zbor delovnih skupnosti je bil izbran tovariš Naraks Jože, za republiško skupščino v organizacijsko politični zbor pa tovarišica Že- leznik Marjana. Za zvezni aboti lovnih skupnosti je bil izbral* variš Opaka Viktor in za organizacijsko politični zbor ] variš Kavčič Milan. Vse pr® gane kandidate so prisotni livci izbrali soglasno in nami ko ostane še dolžnost, da v (24. maja) kandidatom, ki smol sami izbrali s 100% udeležbo! volitvah tudi dokončno izkaz® naše zaupanje in jih zadolžimoj nas v svoji mandatni dobi usp zastokajo. Hc hi c !> P b, \b< , V 1 II H S' •i ed l^fci Sv, if i v« f flg o Iv d *b/e, Tovarišica Marija Ramšakova, niča delavskega odra, recitif® i lco;e naši prvomajski svečanost1 CINKARNA V LETIH 1929-1931 Iru9a4 Posnetek Cinkarne pred več ko tridesetimi leti je napravljen iz letala. Starejši Cinkarnarji se bodo morda spomnili tistih časov, a mlajšim moramo pojas- 'juje, j niti, da so leta 1945 bombe zavezniških letal porušile barake od metalurškega vratarja pa vse do skladišča cinkovih izdelkov in cinkovega belila. Barake med keramiko in topilnico je zamenjala zgradba nove mehanične delavnice. Približno sredi slike je zgradba stare žveplene kisline (povprečna s svetlejšo streho). Na tem mestu stoji današnji PIK. Na skrajni desni strani slike je del kemičnih obratov. Med njimi in staro žvepleno kislino vidimo v ozadju opažen dimnik v izgradnji, desno od njega pa stoji danes stolpni sistem žveplene kisline. Okoli tovarne vidimo še vse polno njiv, ki jih danes prekriva debel sloj ogorkov iz topilnice. Na levi strani slike, kjer vidimo vrsto topolov, pa so danes domovi cinkarnarjev. Dobrih trideset let je minilo in kolikšne spremembe! Toda pri tem moramo poudariti, da je večina sprememb nastala šele po letu 1945. Ob tej priložnosti znova prosimo, da nam dostavite še druge slike iz naše zgodovine. n kol' i en U, n vsi i ponj j mo" jst vj adov*] oslo*1 Prvomajska svečanost t>or i k preT tni , V zadnjem obdobju je doživeli Cinkarna že vrsto kvalitetnih ireditev, ki jih je pripravil IO jC ob svečanostih, ki jih praz-le naša družba. Med take pri-lifve lahko uvrstimo tudi sve-ost ob letošnjem prvem ma- imo žbo prazniku delovnega Ijud-vq. V dvorani Samopostrežne re-, jhvracije v Gaberju se je zbra-jlepo število delavcev s člani —-jjto/e družine. Zbranim je spre-kaiA ^v°>'il tovariš glavni direktor Drago Čeh, ki je po uvodnih ■^čsedah o pomenu praznika de-■ in njegovi zgodovini povedal nekaj besed o uspehih pod-tja in o načrtih, ki jih še na-■ravamo izpolniti, kajti Prvi H je prav tisti dan v letu, ko ]ko z zadovoljstvom ugotav-o uspehe in svečano obljub-to, da bomo še v prihodnje «v tako odločno nadaljevali, bo vsak Prvi maj spet lepši bolj zadovoljen, j ' nadaljevanju sporeda je za-prala godba na pihala France JfŠeren iz Celja nekaj venčkov Frodnih in partizanskih pesmi, f d njimi pa tudi nekaj umet-Jj*kih. Zatem so zapeli pevci pišanega pevskega zbora France Wj$eren pod vodstvom tovariša Goršiča nekaj pesmi, ki jim naši Cinkarnarji z zado-jistvom prisluhnili. Vmes sta recitirala še tovari-f Marija Ramšakova in Jože f^goričnik, člana delavskega od-a v Celju. vsem sporedom so bili člani a, ^{p^ktiva povsem zadovoljni in ira Vihati moramo, da bi si člani ,sli Aktiva želeli še češče podobne prireditve tudi med letom, saj po delu in naporih bi si zaslužili tudi nekaj več duševne hrane. Drugi del svečanega sporeda so dopolnili naši športniki, katerim je športni odbor IO SPC podelil prisrčne nagrade za dosežene uspehe v prvomajskem športnem tekmovanju. Zatem pa je zaigral zabavni orkester Metronom prijetne melodije za ples in ob zvokih poskočnih popevk se je zavrtelo mlado iti staro vse do kasnih (ali zgodnjih) ur. m I* Tovariš ing. Igor Zupančič je podelil nagrade najboljšim športnikom; na sliki: nagrado kot najboljša strelka je dobila tovrišica Del Negro. Tovariš Jože Zagoričnik, član delavskega odra v Celju, je na naši svečanosti recitiral odlomek iz Cankarjeve poslanice ob 1. maju. Pevski zbor France Prešeren je pod vodstvom pevovodje tovariša Edija Goršiča zapel vrsto narodnih pesmi, ki so naše cinkarnarje zelo navdušile. Kako tudi ne, saj je pevski zbor dokazal, da zna prv lepo zapeti in vsi, ki smo ga poslušali, si želimo, da bi se nam kmalu spet nudila priložnost, da ga čujemo (slika zgoraj). Tovariš direktor in njegovi najožji sodelavci so se na prvomajski svečanosti počutili prav dobro, saj so se ob Prazniku dela spominjali vseh skupnih naporov, ki so zares pravo jamstvo za dobro razpoloženje. Med njimi je bil tudi predsednik ObLO, tov. Jože Jošt (slika desno). NUJNO POTREBNO Vsi vemo, da je Na-hidrosulfit eden od prioritetnih artiklov naših kemičnih obratov. Stoji tak, kakršnega je rodila peščica inženirjev in tehnikov še pred drugo sve- Obrat hidrosulfit prodaja najnovejšo kompresorsko postajo. Zaradi prevelike kapacitete in prevelikega pritiska jo bodo lahko uporabljale samo kolesarnice. Ponudbe pod šifro VHC sprejema — zdaj zrotirano — obratovodstvo vsak dan. lovno vojno. Dokler je šlo, je bilo vse v redu. Ko pa so se pokazali znaki staranja, se je začelo krpati na vseh koncih, vse do pred kratkim, ko je bilo še tako vestno in hitro krpanje prepočasno. Po čedalje večjem povpraševanju je bilo nujno potrebno mislit' na temeljito rekonstrukcijo, ki se je jela uresničevati v začetku meseca marca. Naročili smo vse potrebne načrte za novo postrojenje ki ga je izdelala STT v Trbovljah s svojimi kooperanti. Prvi kos, ki naj bi spadal k novemu »pohištvu« hidra (to je udomačena beseda) je bil kotel, kjer se vrši spajanje med cinkovim prahom in žveplovim dioksidom. Trenutno veselje se je razbilo, ko so ključavničarji ugotovili nekaj bistvenih pomanjkljivosti, ki so jih z nemajhnimi napori Takšna je atmosfera pri peči za izgorevanje žvepla. Delavec, ki ga vidite na sliki, mora od časa do časa zazijati kakor riba, ali pa se odstraniti od peči, da zajame svež zrak, v kolikor ga sploh najde » pri predelavi odstranili. V začetku aprila smo dodali še en kotel in vakuumski sušilni boben, ki sta bila pa bolj temeljito narejena. Povsod tam, kjer naj bi nastala ozka grla pri podvojitvi produkcije, se je »pohištvo« podvojilo. Cel proces ene šarže od začetka do konca, traja namreč 8—10 ur. Medtem ko produkcija teče v okviru možnosti, imajo glavno besedo v obratu ključavničarji, električarji in zidarji, ki se vsi borijo za prostor. Tisti ki so obrat gradili niso vedeli, da se bo produkcija v obratu čez 25 let podvojila, zato smo danes na tesnem s prostorom. Kaj se bo bistvenega spremenilo pri rekonstrukciji? Poleg tega, da se bo proizvodnja skoraj dvakrat povečala, se bo povečala tudi možnost kontrole. Do sedaj tega nismo mogli, da bi pomagali procesu, ki je skrenil s prave poti. V ta namen smo na tri najbolj kritične »kotle« vgradili termoelemente. Ti so zvezani na registrator, ki vsak hip beleži temperaturo dogajanja. Prezreti tudi ne smemo dejstva, da se je število zaposlenih minimalno povečalo in s tem efektivni delovni čas premaknil nad cinkamiško povprečje. Proizvodnja bi lahko bila že povečana, če ne bi začel vrag po vrsti jemati kompresorje v strojnici. Za nove stroje so dolgi nabavni roki Spoznajmo (Nadaljevanje) Predelovalni obrati Cinkografija V obratu cinkografije izdelujemo dva različna izdelka — autotipij-ske plošče in offset plošče. Ene kot druge plošče uporabljajo v tiskarnah za tiskanje različnih slik in risb, pač glede na uporabljeni postopek tiskanja. Mimogrede naj omenimo še to, da je naš obrat edini v Jugoslaviji ter da zalagamo vse naše tiskarne s potrebnimi autotipijskimi in offset ploščami. Postopek za izdelavo cinkograf-skih plošč je v začetnih fazah enak za obe vrsti plošč. V nizkofrekvenčni indukcijski peči se pripravi in pretali zlitina s točno določeno sestavo. Izlije se v kalupe in bloki ohlajeni na temperaturo valjanja cinka (150° C) se nato valjajo na predvaljčni progi ali blok progi. Izvaljane platine se nato obrežejo. Hladne platine se nihalno brusijo in sicer spodnja površina platine, ki predstavlja dno bloka. Z brušenjem se posname površina platine in kontrolira, če se odkrijejo mehurčki, luske, vkljuoki itd. Od sedaj naprej pa se začne razlika med izdelavo autotipijskih in offset plošč. a) Autotipijske plošče. Plošče, ki so bile nihalno brušene se sedaj hladno valjajo na mali elektroprogi na končno debelino. Ta pa je lahko 0,5 mm pa do C mm. Največ se v tiskarstvu uporabljajo plošče debeline 1 mm in 2 mm. Valjač mora paziti, da so plošče popolnoma ravne, enakomerne debeline in da nimajo vidnih napak. Izvaljane plošče se še obrežejo na končno mero, odstranijo robovi, se izvrši prevzem, kjer se pazi na vidne napake. Prevzete plošče se da v stiskalnico, kjer se poravnavajo. Sedaj smo prišli do zadnjih faz dela, kjer morajo biti brusilci in polirci zelo natančni. Nihalno izbrušena površina plošče se brusi na brusilnih strojih, katerih valji so oviti s smirkovim papirjem. Najprej se brusi z grobim papirjem, nato s srednjim in finim. Po vsaki fazi brušenja brusilci kontrolirajo plošče in odstranjujejo vidne napake v materialu (luske vključke itd.), ki se odkrivajo z brušenjem. Ko je plošča zbrušena z najfinejšim smirkovim papirjem, se še polira na polirnem stroju. Spolirana plošča se še očisti in je pripravljena za prevzem. Takrat je taka kot ogledalo, da se še vidimo v njej. Vsaka pervzeta plošča se posebej zavije v svileni papir. Plošče se pakirajo v zaboje. b) Offset plošče. Po nihalnem brušenju se dvojno valjajo na gotovi progi (parna proga). In sicer najprej tako imenovano predvaljanje in nato še končno valjanje v paketih na zahtevane debeline od 0,10 mm pa do 0,80 inm. Izvaljane plošče se obrežejo na določeno mero. Nato se plošče kontrolirajo na vidne napake. Ako se te dajo odstraniti s smirkovim papirjem in posebnim nožem, se dajo v nadaljnji postopek. Ce pa kontrola zavrne plošče se vrnejo v valjarno na pretalitev. Postopka za izdelavo offset plošč, ki se pri nas uporabljata sta dva: zrnanje in peskanje. Praviloma se peskajo plošče manjših formatov in debeline do 0,35 mm. I. Peskanje. 2e pred peskanjem se plošča obreže na končno mero, kar pa ni slučaj pri zrnanju. Pripravljene plošče se v zaprti komori brizgajo s curkom kremenčevega peska pod pritiskom približno 4 atmosfer. Delavec pri peskanju mora predvsem paziti, da popolnoma enakomerno obrizga celotno površino plošče in da s peskanjem ne napravi plošče valovite. S peskanjem se doseže isti cilj koit z zrnanjem, to je da dobi plošča matirano površino. Po-gledano pod povečevalnim steklom morajo biti na plošči hribi in doline z ostrimi robovi. V dolinah med robovi se med tiskanjem zadržuje voda. Gotova plošča se pregleda in zapakira v svilen papir. II. Zrnanje. Zrnajo se offset plošče večjih formatov in večje debeline. Tanjše plošče se ne dajo zrnati, ker se poznajo na plošči odtiski kroglic. Pripravljena in pregledana plošča se vpne v zrnalni stroj. Na ploščo se nasuje kroglice, ki so lahko iz silikatov, stekla, trdih umetnih mas itd., velike pa so približno kot češnje. Kroglice morajo pokriti celo površino plošče, nanje se nasuje še nekaj kremenčevega peska in polijejo z vodo. Ko se zrnalni stroj vključi se giblje kot sito. Delovanje kroglic in peska povzroči matirano površino plošče. Zrnana plošča se še opere in hitro osuši. Pred prevzemam se plošča še natančno prekontrolira in obreže na končno mero. Prevzete plošče se zavijejo v svilen papir in zapakirajo v zaboje. Iz tega kratkega in grobega tehnološkega opisa izdelave cinko- Zato smo si pomagali z baterije kompresorjev znešenih skupaj od vseh strani. Eden je bil od »Ingrada«. Veliko hrupa za nič, bi se reklo. Velika stvar, ki mu manjka samo še volan, da bi bil avto, pričakovanja ni izpolnila. Ker je šlo slabše in slabše, smo proizvodnjo zmanjšali na najbolj nujno in sistematično začeli iskati napake. Končno se je izkazalo, da je vsega hudega, poleg prej omenjenih kompresorjev, krivo tudi žveplo sovjetskega izvora, ki je bi-lo deklarirano kot odlično, pa ni Stanje se še ni normaliziralo. Še vedno iščemo nedostatke. Proces zavisi od tolikih podrobnosti, ki, če niso med seboj vsklajene, povzročajo izgube surovin in gotovega produkta. Napake, ki se pojavljajo skrbno odstranjujemo, in upam, da bo proizvodnja kmalu potekala normalno. C. R 'Imajl Prvomajska okrasitev obratov Na drugi seji IO SPC so pisali tekmovanje med meznimi Sindikalnimi po. nicami Cinkarne za najboljše naj lepše urejene prostore, stranitev odpadnega materi vskladiščenie surovin in izdel in okrasitev okolja. To teki vanje je IO razpisal zato, da uredili okolje in notranjost šega podjetja v kar največji ri. Razpisane nagrade so Zi učinkovale. Cimii kolektiva so se potr. m. »Vilo Komisija, ki je ocenjevala okrasitev obratov, je prišla do ambulante. Dr. Sopar jo je sprejel ob zvokih glasbe, kajti v ambulanti so namestili zvočnike, ki so posredovali glasbo iz magnetofona, posneto posebej za svečanost ob 1. maju. Komisija, tovariš Edo Jurhar, Vili Spat, Vili Hladin in Rudolf Mali-novsky, je bila zelo stroga. Tovariši iz komisije so ocenjevali okrašene obrate vsak zase, beležili so točke, ki so jih zbirali glede na ureditev, čistočo, ustreznost okrasitve in še po drugih kriterijih. ...de] | '^fclav p; 3 c psfre padi i i*k: 2 li, ostali so v podjetju še po < lovnem času, prihajali so na E , lo poprej, vse za to, da bi urI' :i dili in olepšali svoj delovni p1} 'Štor kar najbolje. Vsak je hol\ biti prvi. Rezultat tega dela bil samo ta, da je bila Cinkat' urejena in očiščena, kakor nekaj let ni bila, temveč tudi da smo odpeljali na Odpad kA okoli 120 ton odpadnega železij kar je prineslo spet lepe dertif ce. Prav zaradi te vsestranske (Nadaljevanje na 7. stra' naše obrate grafskih plošč vidimo, da v cinko-grafiji ni težkega fizičnega dela pač pa je predvsem poudarek na kvaliteti dela in visoki strokovnosti. Praviloma se v cinkografijo ne sprejme novih delavcev, temveč le delavce, ki so določen čas že delali v valjarni in dobro spoznali lastnosti in obnašanja cinka pri predelavi. Fluktuacije delavcev v cinkografiji pravzaprav ni. Kdor enkrat začne delati na izdelavi autotipijskih in offset plošč, ta tudi pri tem delu ostane. O b 1 i k o v a 1 n i c a cinkove pločevine Pod tem imenom si predstavljamo le obrat za izdelavo cinkovih baterijskih čašic, čeprav moramo sem prištevati še oddelek za izdelavo cinkove žice in cinkovih strešnikov. a) Čašice. Izdelava cinkovih baterijskih čašic v Cinkarni je še zelo mlada, saj je njen rojstni datum december 1961. Za kaj se čašice uporabljajo pove že ime samo. Prodajamo jiih tovarnam za izdelavo baterij, katere iz njih napravijo navadne žepne baterije. V nizkofrekvenčni indukcijski peči se pretali elektrolitski cink, ki se izlije v kalupe. Bloki se valjajo na grobi ali blok progi v platine z določeno debelino. Iz platin se izrežejo traki, ozki in dolgi. Iz teh trakov se na stroju za štancanje štancajo tako imenovane rondele, ki izgledajo kot dinarski kovanec samo da so debelejše in gladke, Rondele se morajo še prebrati in očistiti. Izštancani traki — luknjičasti ali perforirani — in neuporabne rondele se vračajo v valjarno Rondele se potem dajo v stroj iztiskanje čašic. Stroj napravi minuto okoli 70 čašic. To so še be čašice, ki se morajo še obrez1 Stroj, ki ga imenujemo obrezov' ka, čašice obreže, napravi rob ' vloži v dno čašice kartonček. D?'1 enako hitro kot stroj za iztiskat* nje. Pri vsakem stroju dela sa^f po ena delavka, ki mora biti spi* na in urna, posebno pri obrezo'’5 ki, kjer mora paziti, da pravil^ vlaga čašice, da stroj ne odre# dna čašic. Izdelane čašice se & preberejo in prekontrolirajo, če 51 Ju..0 kvalitetno izdelane. Končno se kirajo v zaboje. b) Končno bi morali spregovori^*' še nekaj besed o oddelku za iz» zato postavili nov oddelek z «'f demo tehnologijo izdelave cinko' žice. Povemo naj samo, da je ^ rovina za cinkovo žico elektrolit cink. * Si v>, St V N i Oddelek za izdelavo strešnik pa izumira, ker ni več rentabil^ 1, Se ] in ni kupcev za cinkove strešnih |*4je Čeprav je izdržljivost strehe pok*1,j”*ih te s einkovimi strešniki zelo v®*11 I(er ka, najmanj 50 let, je to le PreV5jPi 01 lika investicija ob današnji veli' proizvodnji drugih vrst cenenih 1 1|) ^ dobrih strešnikov. J Namesto strešnikov, pa tudi P® H v leg njih predvidevamo izdela h p0 novih vrst proizvodov iz c511*4®,,. 3°j: pločevine, da ne bomo več pro®;. *Soi jali večine pločevine kot poipr0!, vod, ampak predvsem končne delke iz cinkove pločevine. potrt Rezultati našega prizadevanja pri preprečevanju nesreč za I. trimesečje Vsak posameznik je osebno odgovoren za svojo varnost *vilo poškodb Povprečje 1962 Prvo trimes. 1963 ‘vilo izgubljenih dni 72 53 ‘vilo poškodb na 100 zaposlenih 1207 833 ‘Vilo izgubljenih dni na 1 po- 16,8 12,3 Kodbo 16,8 15,7 »vilo izgubljenih dni na 1 zapornega 2,81 1,94 ? po > na bi «1 mi p' je hoi dela inkai •kor tudi rad želeZP de i Aegled nesreč po vzrokih: .38 delavcev zaradi neprevidnosti; 'delavca zaradi nereda na delovi-3 delavci zaradi zastarelega in ^treznega transporta; 2 delavca P^di neustrezne zaščite na napravi 2 delavca zaradi pomanjklji-f kontrole pri uporabi orodja; 2 Svca zaradi pomanjkanja teh-e zaščite na napravah; 1 dela-zaradi motenj pri tehnološkem a -opku na zastarelih strojih; 1 ^avec zaradi utrujenosti; 1 dela-^zaradl pomanjkljivosti osebne M,%e; 1 delavec zaradi utrujeno-taateriala. | ^egled najvažnejših podatkov s L ?a posamezne ekonomske enote Pregled nesreč po poškodovanih delih telesa 11 poškodb prstov, od tega 3 udarci, 7 stisnin in 1 padec; 10 poškodb rok do zapestja, od tega 2 ureza, 4 stisnine in 4 opekline; 4 poškodbe rok v zapestju, od tega 1 udarec, 1 urez in 2 padca; 13 poškodb nog-stopalo, od tega 3 udarci, 2 padca in 8 opeklin; 4 poškodbe nog v stopalu, od tega 2 udarca in 2 padca; 3 poškodbe oči, od tega 2 opeklini in 1 tujek; 5 poškodb glave, od tega 2 udarca, 1 padec in 2 opeklini; 2 poškodbi trupa, od tega 2 udarca; 1 poškodba hrbta, od tega 1 padec. primerjavo k povprečju leta 1982 Z mehanizacijo posameznih obratov in vedno hitrejšim tempom dela izstopa stalno bolj pereč problem, čimbolj učinkovite preventivne zaščite delovnega človeka. Iz prakse ugotavljamo, da ne zadostuje, če izpolnjujemo samo tehnično in osebno zaščito, temveč moramo vzporedno s tem posvetiti skrb usposabljanju in stalnemu opozarjanju ter poučevanju o varnostnih predpisih in ukrepih. Vsak delavec mora vedeti, kakšna nevarnost mu na določenem delovnem mestu preti in kako naj pravilno ukrepa, da ne pride do poškodbe. Prav tako so vezani tehnološki postopki z varnostjo pri delu, zato mora vsak delavec tehnološki postopek na svojem delovnem mestu dobro poznati in delo izvajati strogo po tehnološkem postopku. Na podlagi večletnih analiz nesreč, sklepamo, da je odstotek nesreč, povzročenih zaradi neprevidnosti, previsok. V letu 1962 je bilo zaradi neprevidnosti 155 poškodb od skupaj 287, zaradi nediscipliniranosti pa 35 poškodb. Iz tega je razvidno, da je približno 13% od vseh poškodovanih kršilo namenoma varnostne predpise in ukrepe ter 54% se jih je poškodovalo zaradi neprevidnosti ter preziranja nevarnosti. Pri ostalih poškodbah (33%) so bili v glavnem drugi vzroki, vendar povezani z delno osebno neprevidnostjo. Visok odstotek poškodb zaradi neprevidnosti ne pomeni, da niso delavci dovolj seznanjeni z varnostnimi predpisi, vendar nas opozarja, da je potrebno pričeti s ponovnim poučevanjem in opozarjanjem o varnosti pri delu. Pri po- V vsakem obratu gasivec! / Štev. poškodb na 100 zap. Štev. dni na 1 zaposlenega Ekonomska enota 1962 1963 1962 1963 metalurgiia 20,2 16,0 3,22 2,03 predelovalni obrati 18,2 16,2 3,27 3,66 anorganska kemija 24,4 15,9 5,92 3,05 organska kemija 4,9 18,5 0,57 3,87 l vzdrževalni obrati 21,3 14,1 2,56 1,84 [uprava 6,8 3,4 1,04 0,40 •jetje skupaj 16,8 12,3 2,81 1,94 I « navedenih podatkov je razvid-' da se število in resnost nesreč *^ho znižuje. pojav opazujemo v vseh eko-[Jdskih enotah z izjemo enote or-!|Jske kemije, kjer je prišlo za-Pj osebne neprevidnosti po na-pčju d0 dveh poškodb, ki sta 'Paj terjali 58 izgubljenih dni Hi roke, izvinjenje noge), ekonomski enoti predelovalnih tov pa se kljub znižanemu šte-nesreč opazi zvišanje izgubah dni, kar pa ne pomeni, da y'nesreče bile resnejšega značaja. jH^ak za to je, da smo morali k iz-tjdjenim dnevom tekočih poškodb 0 pleti še 44 dni od poškodbe Iz da smo na pravilni poti prerevnega preprečevanja nesreč. , j. Pa ne pomeni, da smo z doseže-šnik^ J uspehi zadovoljni. ;abl e l|J~® letos moramo organizirati šo- 'S!jdi'l>lslK 0 varnostnil1 ukrepih in pred-P g|i-| za vse nadzorno osebje. t’revir|«5er so delovni pogoji v nekate-obratih otežkočeni zaradi čez-nih i" C®8!!* prahu, plinov, pare in raz-I W hlapov, moramo pričeti s siste-fučnim raziskovanjem mikrokli-^ v najbolj ogroženih obratih, ter manjkljivosti javijo HTV službi, ki je zainteresirana za nabavo najustreznejših zaščitnih sredstev. Potrebno je tudi, da varnostni tehniki ekonomskih enot poostrijo pozornost ne samo na odstranjevanju raznih pomankljivosti, temveč skrbijo tudi za dvig varnostne discipline. Ekonomske enote in interesne skupine naj ne smatrajo HTV službe za nujno zlo. V tesnem sodelovanju s HTV službo in z upoštevanjem dobro mišljenih nasvetov, doseže naše podjetje uspehe tudi na polju varnosti pri delu. Da bi bila požarna varnost v podjetju čim uspešnejša, mora biti urejena tako, da je do največje mere izključena možnost nastanka požara. 2e v naprej morajo biti pripravljene vse preventivne mere, da do požara ne pride, če pa se pojavi požar, naj bodo pri roki vedno vsi pripomočki za takojšno zadušitev požara. Odgovornost za požarnovarnostno preventivno službo je pre-nešena na posamezne ekonomske enote. Glavni inženirji ekonomskih enot so v tem smislu že odredili v svojih enotah ljudi, ki jim je poleg rednega dela, naložena tudi skrb za vzdrževanje vseh, v obratu nameščenih gasilnih naprav. Njihova dolžnost je stalno vzdrževati ročne gasilne aparate, skrbeti da so zaboji s požarnim peskom, sodi s požarno vodo, lomilno gasilsko orodje ter različni opozorilni napisi vedno na svojem mestu in lahko dostopni. Obratovodstva so z razumevanjem sprejela tak način organizacije požarnovarnostne službe. Razumljivo pa je, da bo požarnovarnostna služba — s svojimi strokovnjaki na polju gasilstva poskrbela za to, da bodo tovari- ši, ki bodo opravljali preventivno požarno varnostno službo imeli možnost, da se v raznih tečajih usposobijo za to službo. Prepričani smo, da so obratovodstva odredila za to službo ljudi, ki bodo z veseljem opravljali to delo in ki bodo sposobni znanje, ki si ga bodo pridobili na omenjenih tečajih, prenesti tudi na vse sotovariše v svojih obratih. Če bomo znali zainteresirati slehernega našega delavca, za sodelovanje pri požarnovarnostni preventivni službi, potem smo lahko prepričani, da bo naše podjetje varno pred požarom. S. L. P Ali NA fH PROMETNE di v0' iela^ k0Vf ^Potrebi in možnosti pristopiti k Dtf' j^išnjemu izboljšanju delovnih ,nrnit' z ureditvijo ustrezne in Lpr0- Tj°bne ventilacije. izboljšanje osebnih zaščitnih «stev je potrebno, da se po- PREDPISE! V marcu je bilo 5 poškodb na poti z 88 izgubljenimi dnevi. Na poti so se poškodovali: Pevec Jože, star 27 let. Ko je šel iz službe domov, mu je na poledeneli cesti spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval brado. Kramer Silva, stara 25 let. Na poti v službo je pred hišo padla in si izvinila nogo. Do nesreče je prišlo zaradi poledice. Selič Marija, stara 17 let. Na poti iz službe je neprevidno stopila ter si izvinila nogo. Kranjc Rudolf, star 46 let. Na poti v službo se je nasproti vozeči kolesar zaletel v njegovo kolo. Pri padcu si je imenovani poškodoval obraz. Nesrečo je zakrivil nasproti vozeči kolesar. Guzelj Stanko, star 37 let. Ko se je peljal s kolesom v službo, mu je pred Štorami kolo spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval komolec leve roke. učevanju o varnostnih ukrepih in predpisih mora na pobudo obrato-vodstev, aktivno sodelovati HTV služba. Poučevanje mora biti obvezno za vse delavce ter povezano z izpraševanjem pridobljenega znanja. Zanimivo je, da poškodovani v večini primerov zanikajo lastno neprevidnost ter se izgovarjajo na krivdo podjetja, češ da je odstopilo od varnostnih mer. V praksi pa ugotavljamo, da je vsaka poškodba povezana z nekolikimi vzroki, ki nastopijo v istem trenutku. Pri teh vzrokih pa ni nikdar izvzeta neprevidnost. V takšnih primerih je težko trdi- j ti, da je glavni vzrok nesreče odstopanje od varnostnih mer s strani podjetja ali delavca. Poškodovani ne smatra svojo neprevidnost ali preziranje varnosti kot pomemben vzrok nesreče, temveč se trudi prikazati kot glavni vzrok odstopanje od varnostnih mer s strani podjetja. Če pa poškodbo objektivno presodimo, moramo priznati, da je velik del krivde na samem ponesrečencu. Nimamo namena iskati krivca poškodbe, temveč se trudimo opozoriti, da ne bomo mogli skalno valiti krivde na druge, temveč bomo morali za varnost pri defu začeti z lastno odgovornostjo. Delavec, ki deila na nezavarovanem stroju ter se zaradi tega poškoduje, je ravno tako kriv kot obrat ali podjetje, če na to napako ni pravočasno opozoril nadzorno osebje. Samo z discipliniranim upoštevanjem varnostnih ukrepov in predpisov pri posameznikih bomo dosegli uspehe, ki se bodo odražali pri delu celotnega kolektiva. Zato je treba čimprej končati z navado, da odgovornost za varnost poskušamo prenesti na druge. Naš kolektiv je dosegel že lepe uspehe, potruditi se mora pa še na področju varnosti pri dedu. . Zavarujmo se pred rdečim petelinim V prvem letošnjem četrtletju je zadela nesreča tri člane našega kolektiva. Požar jim je uničil vse, kar so z marljivim delom ustvarjali leta in leta. Pogorelim je priskočil v pomoč sindikat in kolektiv podjetja ter jim nudil vsem trem skupaj minimalno pomoč v jev. znesku približno en milijon dinar- Ker so takšni problemi boleči za vse, ne samo za posameznika in nihče ne ve, koga bo prizadelo' jutri, so na letošnjem sindikalnem občnem zboru razpravljali o teh problemih in sklenili, da vsak Član kolektiva mesečno prispeva v fond za pogorevce minimalni znesek 50 dinarjev. Tako bi letno zbrali znesek približno 1,000.000 dinarjev in ta fond bi uporabljali za hitro intervencijo v nesrečnih primerih. Če bolj natančno pogledamo vso-stvar, bomo videli, da tudi s tem ukrepom vsa stvar še ni rešena, saj vsota, ki bi jo med letom nabrali, ne bi bila tako visoka. Bolje bi bilo pristopiti k agitaciji za množično zavarovanje pri DOZ-u, katero bi se lahko izvedlo tako, da bi zavarovanec premijo zavarovanja plačal v mesečnih obrokih in bi se mu ti obroki takoj odbijali pri obračunu. Premija kombiniranega zavarovanja, to se pravi: proti vlomu, tatvinam, požaru in drugim elementarnim nezgodam za en milijon znaša okoli 2.200 dinarjev letno. Zato bi bilo med našimi ljudmi potrebno razviti zavest, da si imo-vino, ki so si jo ustvarili, tudi zavarujejo, za kar bi pa bila najpri-kladnejša oblika, kakor že omenjeno, zavarovanje pri DOZ-u. Saj tudi pregovor pravi: »Boljše in ceneje je preprečiti, kakor zdraviti.« msmmmmmmm Doftisufie v Vaš list! 15. ma Kako preprečiti izgube, raztros in nepotrebne odpadke ii. NEPOTREBNA IZGUBA MATERIALA IN REZERVNIH DELOV Predno učinkovito zaustavite izgubo materiala in rezervnih delov, morate najprej kontrolirati vsak mogoči vzrok take izgube. Uporabite kontrolni list kot osnovo za ugotovitev izgube materiala in rezervnih delov v vašem lastnem oddelku. Potem pa »objavite vojno« in napadite vzroke izgub, ki ste jih našli. Kontrolni list: L Prepust, da se vsakemu delavcu prepričljivo prikaže važnost in vrednost vsakega materiala in rezervnih delov. 2. Nezadostno in neprimerno uvajanje delavca po vprašanju uporabe in čuvanja materiala. 3. Stroji niso pravilno urejeni za delo. 4. Prepust, da se vrši pazljiv nadzor zaradi ugotavljanja, če se izvršujejo dana navodila. 5. Pomanjkanje discipline med delavci, kar lahko izzove nepazljivost in ravnodušnost v pogledu čuvanja materiala. 6. Dovoljevanje, da delavci uporabljajo material, ki ne ustreza odrejenemu delu. 7. Nemogočnosit, da se najdejo vzroki defektnega dela, da bi se lahko izvršili potrebni ukrepi. 8. Preveliko uverjenje v sposobnost delavca, da razume dana navodila, kakor tudi prepust kontroliranja, če so delavci usposobljeni za delo, ki jim je bilo odrejeno. 9. Brezbrižnost pri odrejanju ljudi na delo, za katerega slab vid ali druge fizične motnje re-zultatirajo v slabem učinku ali izgubi materiala. 10. Dovoljevanje, da se z naglico za večjo proizvodnjo razvijajo navade, ki izzivajo izgube. 11. Nabavljanje in preskrba večjih količin materiala in delov kakor je potrebno, kakor tudi naročevanje odvišnega materiala. 12. Brezbrižno upravljanje z materialom v proizvodnem procesu. 13. Prepust kontroliranja, če so material in deli pravilno zloženi in nameščeni. 14. Prepust zaščitenja materiala in delov pred padavinami, toploto, vlago, kislino in prahom. 15. Prevelika uporaba materiala kakor na primer žarnice, čistilna olja, mazalke, formularji, kartice, žeblji, vijaki, čistilna volna, krpe za čiščenje. 16. Pomanjkljivost kontrolnega sistema pri izdajanju materiala in delov, da bi se preprečile tatvine in izgube. 17. Prepust, da defektni material izide kot standardni. 18. metanje materiala v neuporabne odpadke, čeprav bi se isti lahko koristno uporabil za nadaljnjo proizvodnjo. 19. Slabo gospodarjenje z materialom, ker se dovoljuje, da se po materialu hodi in da se isti raztrosi. 20. Nepravilno ravnanje s finalnimi proizvodi v pogledu namestitve, pakanja, natovarjanja in transporta. 21. Natovarjanje kamionov preko dovoljene tovorne teže, kar povzroča kvare na materialu, ki se prevaža. 22. Uporaba materiala in raznih delov za nedovoljene namene. Mnogo uporabljenega materiala in delov se težko nadomesti, pa tudi izgubi se mnogo časa, dokler se isti ponovno nabavi. Kontrolirajte v vašem oddelku oziroma obratu, pa četudi najmanjšo takšno izgubo. III. KAKO SE POJAVLJAJO IZGUBE PRI STROJIH IN OPREMI Tukaj je našteto nekoliko primerov izgub in prekomerne izrabe strojev in opreme, ki bi se lahko preprečile. Preprečite vse te slučaje in zabeležite vse tiste, ki bi se lahko uporabili v vašem oddelku. Kontrolna lista: 1. prepust, da se stroji kontrolirajo v odrejenih časovnih presledkih, da bi bili v urejenem stanju kakor tudi da se preprečijo defekti; 2. slab poduk upravljalca v predpisanem upravljanju s strojem in opremo; 3. nedostatek poznavanja uporabe dn kapacitete raznih strojev in opreme; 4. grobo delo s stroji in orodji, kakor tudi njihova zlouporaba; 5. prepust, da se redno kontrolirajo jekleni kabli, trakovi, verižni prenosniki, pogonski zobje, transportni trakovi dn mazalni sistemi; 6. uporaba nesorazmerno velikih in močnih strojev za mala dela; 7. pre obremenjevanj e malih strojev za velika dela; 8. uporaba napačnih brzin pri delu stroja kakor tudi preobremenje-vanje strojev z reproduk. materialom; 9. prepust, da je oprema vedno čista; 10. brezvestna uporaba strojev in orodja za take namene, za katere niso konstruirani in namenjeni; 11. prepust, da se takoj prijavijo vsi defekti in stanja, ki zahtevajo popravila kot npr. že močno istro-šeni deli, vibracije, prah, segreti ležaji in manjše poškodbe; 12. brezbrižnost do strojev, ki niso v uporabi; 13. slaba povezanost in nedostatek sodelovanja z vzdrževalnimi oddelki po vprašanju popravil, rednega vzdrževanja, zaščitnih premazov strojev in opreme; 14. stroji, ki so izven obratovanja, niso zaščiteni od vremenskih prilik, praha, rje, dima in kisline; 15. nedostatek kontrole mazanja vseh gibljivih delov strojev; 16. prepust, da se potrebna popravila izvršijo takoj; 17. nedostatek odgovarjajoče delovne discipline, da bi se preprečila zlouporaba strojev in opreme; 18. dovoljevanje, da delavci delajo s stroji tako imenovana »fu-šerska« popravila; 19. prepust nadzornega osebja, da bi bilo vedno obveščeno o najnovejših tipih strojev in opreme; 20. prepust, da se opozarja delavce na stanje stroja; 21. prepust, da se delo planira tako, da se razpoložljivi stroji in oprema popolno in pravilno izkori- V marcu smo imeli 19 poškodb pri delu s 309 izgubljenimi dnevi. V cinkovem belilu: Jesenek Jernej, star 42 let. Pri šaržiranju trdega cinka v peč ni bil zadosti previden in mu je stisnilo palec na roki. V topilnici: Brenkalo Stanko, star 23 let. Pri vlečenju cinka iz predleži se je cink odbil od vozička ter ga skozi luiknje opekel po stopalu. Jamnišek Matija, star 53 let. Pri stresanju cinkovega prahu iz alonž se je le-ta zaradi neprevidnosti vžgal in opekel imenovanega po roki. Kneževič Milan, star 23 let. Pri vlečenju cinka ga je tekoči cink skozi luknje za vezalke opekel po stopalu. Močnik Blaž, star 26 let. Pri vlivanju cinka z zajemavko se je zaradi neprevidnosti polil po čevlju. Cink ga je skozi luknje za vezalke opekel na stopalu. Rečnik Franc, star 29 let. Pri obračanju industrijskega vozička na vrtilni plošči se mu je nepreviden sodelavec zaletel s svo- 22. odstranitev strojev v odpadni material, čeprav bi se še lahko popravili; 23. prepust, da se pri delavcu razvije čut ponosa v pogledu čuvanja in pravilne uporabe raznih strojev in opreme. IV. IZGUBE DELOVNEGA PROSTORA Delovni prostor je vedno dragocen. Vsak m2 prostora se mora uporabiti na najboljši način. Naj bo kakršna koli uporaba delovnega prostora, razen tiste najboljše, je izguba delovnega prostora, ki se mora preprečiti. Kontrolna lista: 1. nepravilna priprava in nakopičenje materiala; 2. brezbrižno upravljanje s prostorom; 3. premajhna pazljivost za pot dovoženega materiala; 4. nepravilna postavitev fiksnih strojev in opreme; 5. prepust vzdrževanja prehodov, da so prosti in urejeni; 6. dovoljevanje, da se na prehodih puščajo orodja, lestve, vozički ali celo težji vozovi; 7. čuvanje in nakopičevanje materiala, katerega bi bilo treba spraviti na prostor, ki je odrejen ze odpadni material; 8. nameščanje omar, rezervoarjev za olje, delovnih stolov in rezervnega materiala na neugodnih mestih; 9. dopuščanje, da stroji in oprema, ki je že dalj časa izven obratovanja, še zavzemajo dragocen prostor; 10. dovoljevanje, da »mračna mesta« s slabo razsvetljavo, ustvarjajo možnost izgube tega prostora za koristno delo; 11. držanje nepotrebnega materiala, orodja in rezervnih delov, na delovnih mestih; 12. nakopičenje odpadnega materiala na prostoru, ki je dragocen za proizvodnjo; 13. razmetanost materiala, delov, opreme in orodja, ki bi lahko bil na za to določenem mestu; 14. razmetanost in nakopičenje orodja, strojev, rezervnih delov in lahko prenosne opreme okoli del. mesta, na prehodih ali drugih mestih, kjer je potreben prazen prostor in prost prehod; 15. slabo planiranje razporeditve oddelka, kar povzroča večkratna dodatna dela in poti ter vračanje jim vozičkom v njegovega in mu poškodoval dlan leve roke. V valjarni: Peci Herman, star 23 let. Pri rezanju platine ga je njegov sodelavec s koncem platine zadel v roko. Do poškodbe je prišlo zaradi obojestranske neprevidnosti. Plevnik Jože, star 26 let. Pri transportu vozička, naloženega s cinkovimi trakovi, se je sprednji del vozička oddvojil ter ponesrečenca udaril po nogi. Do nesreče je prišlo zaradi opuščanja varnostnih mer od strani delavca (zagozdenje obeh delov vozička) in deloma neustreznega transportnega sredstva. V anorganski kemiji: Frišek Anton, star 34 let. Pri nameščanju stranic na ročni voziček mu je stranica spodrsnila in padla na nogo. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnosti. Lončar Terezija, stara 33 let. Pri redni kontroli sušenja šarže je prišlo do nepredvidenega naglega razkroja šarže v materiala. (Nadaljevanje prihodnjič) Dopolnilo k članku »Zagovor za odgovorne« Dne 15. 2. je bil v »Cinkarnarjuc objavljen članek, v katerem je pisec tega članka klevetal in napadel delo svojdga predpostavljenega tov. J. J. asistenta obratovodje pražilnih naprav in žveplene kisline. Tov. J. A. zaposlen v pripravi vode na PIK-u je, kot je znano, avtor tega članka. Imenovani je bil takoj po objavi tega članka pozvan, da svoja izvajanja v članku podkrepi z dokazi in navede razloge, ki so ga dovedli k pisanju tega članka. Imenovani to ni bil v stanju storiti, ker praktično sploh ni bil seznanjen z razvojem dogodkov v tistem obdobju in se je skliceval na razne izjave posameznih sodelavcev, zaposlenih na PIK-u. Prav tako je bil takoj sklican sestanek vseh delavcev, zaposlenih na novih pražilnih^ napravah, kjer se ie ta objavljeni članek podrobno analiziral. Na tem sestanku je bilo tudi ugotovljeno, da je članek, k! ga je napisal omenjeni tovariš, zelo oddaljen od dejanskega stanja in je bila za določene sporne točke postavljena posebna komisija, ki je prav tako ugotovila neresničnost navedb oz. obtožb navedenega članka. Prav tako je J. A. obljubil, da bo v prihodnji številki našega glasila podal dodatno obrazložitev, ki bo bolj odgovarjala resničnosti, kot že objavljeni članek. Tega pa imenovani tovariš ni storil, zato smatram kot predpostavljeni v tem obratu za svojo dolžnost, da v tem dopolnilu prikažem vsem članom kolektiva neresničnost tega članka in tako vsaj delno popravim krivico, ki je bila s tem storjena tovarišu T. J., kateri si take ocene za svoje pošteno delo ni zaslužil. Do pisanja tega članka je prišlo predvsem zaradi spora /med omenjenima tovarišema, ko J. A. ni hotel izvršiti njemu odrejenega dela. O samem načinu pisania in o vsebini članka, ki je vsem zelo poznana ne bi razpravljal, pač pa bi navedel le vse netočnosti, ki so v njem navedene. Do zastoja pražilne peči je prišlo zaradi slabega stanja centrifugalnih črpalk za preprečevanje pulpe in ne zaradi pomanjkanja delavcev pri pripravi pulpe, kar je razvidno tudi . iz ra-nortne knjige obrata. Prav tako je imel izmenski mojster dodatna pooblastila, da v slučaju potrebe po delavcih lahko dobi pomoč iz obrata aglomeracije. Pa tudi razporeditev delavcev na delovna mesta spada v pristojnost izmenskega mojstra in ne asistenta. Pomanjkanje pulpe, ki je nastopilo, bi lahko imelo za posledico ustavitev peči za eno ali dve uri in s tem le malenkostni izpad proizvodnje.. Pražilna peč pa set je zasintrala izključno zaradi nestrokovnega dela izmenskega mojstra, ki je bil zaradi nevestnega dela tudi kaznovan. Do ustavitve obrata žveplene kisline je ppišlo zaradi izredno težavnega obratovania pražilnih naprav ostrega mraza, ki je nastopil koncem preteklega leta. Zamrz-njenju kisline v cevovodih pa je bila vzrok potrebna zamenjava defektnega pokrova na mešalni posodi. K zamenjavi se je pristopilo v času ko pražilni reaktor ni obratoval in se je s tem hotelo zmanjšati celokupni izpad proizvodnje. Žveplena kislina v hladilniku se je zelo naglo ohladila in je pričela kristalizirati ter po izvršenem popravilu naprave ni bilo več mogoče vstaviti v pogon. Seveda je bilo potrebno kislinovode odtajati in šele nato pričeti z normalnim obratovanjem. To so bili razlogi za izpad proizvodnje v obratu pražilnih naprav in žveplene kisline). Seveda je k temu potrebno prišteti še neizkušenost celotne posadke .in težke pogoie dela v hudi zimi. Prepričan sem. da je lahko taksen članek napisal le človek, ki kljub temu, da je zaposlen v obratu, ni imel pojma, koliko truda so vložili vsi delavci, da je obratovanje potekalo čim bolj nemoteno in da je bila proizvodnja čim višja v teh kritičnih zimskih mesecih. Morda je J. A. res delno nasedel raznim neresničnim govoricam. ki bo krožile v obratu, vendal mnenja, da bi se moral o tem pflij®.' no prepričati. Lahko bi se poSjP* s svojimi predpostavljenimi, ki pojasnili vse težave in vzroke far,1 proizvodnje. On pa te poti ni v* proizvodnje. On pa te poti ni _ ampak je v članku oblatil ^ jega sodelavca in predpostavljen^ ki za svoje vestno in požrtvovalno teffH res ni zaslužil. Tov. J. J. je *!'[ voval veliko svoje/ga časa in se je y no trudil in stremel, da je obrat & boljše obratoval. Zahtevi J. A. »po klicanju odgoTO^ osebe na zagovor« ni bilo ustreže ker so bili predpostavljeni sproti * znanjeni o vseh vzrokih zastojev I9 težavah pri obratovanju novih nrf v tem kritičnem zimskem obdobju.* J. A. tega ni vedel ali pa ni hotel* deti, ter je, kot je, razvidno iz pUg članka, skušal s potvarjanjem dej*? naprtiti krivdo svojemu predpostavi* nemu. Popolnoma pravilno je, da vsak« lavec opozarja na napake in nepravi!*! sti pri delu. Prav tako pa je tudi Vffl dolžan, da svoje delo vestno in poŠ^l opravlja. Iz tega pa tudi izvira nelj j voljstvo J. A., ke* je tov. J. J. vril* moja dolžnost je bila, prikazati dej*1 ske vzroke vseh zastojev in tako niti vse člane kolektiva z resnic1^ razvijanjem dogodkov. Kljub temu, £ je mnogim poznana resnica, se ta *** namerni članek še vedno izkorišča “I prikaz dela tov. J. J. ,.i Smatram, da je ta članek v kraol.| obrisih prikazal vso neprimernost P*!« objavljenega članka ter jasno pokadi kako neutemeljeno je bil naperjen J f članek proti tov. J. J. Istočasno I tudi mnenja, da bi bilo uredsVT »CINKARNARJA« dolžno skupno z * javo takega članka objaviti uradnof jasnilo od merodajnih forumov. Pr ni članki lahko zelo kvarno vplivaj*' odnose med delovnim kolektivom in' ko povzročijo razdor med delavci, ** veda če so članki pisani tako z!*1 ■nemo kot je bil omenjeni. Ing. Klinger Franj* Dokončne ugotoviti S t Po objavljenih člankih je uprava ri. jetja odredila, da se ponovno ngotoo-zastoji v obratu PIK-a ter se je * teh ugotavljanjih ugotovilo sledeče: 1. Zastoj 18. decembra 1962, prav*1 17. decembra 1962, je sledil nestrok®| nemu delu izmenskega mojstra, ker je peč zasintrala. Za nevestno delo bil pristojni mojster primerno k 2. Cevi za dodatno gretje zamrznile vsled izrednih vrem. prilik in tozadevno ni krivde posameznikov. bilo 3. Do zamrznjen ja kisline je prl predvsem zaradi izredno težavnih rj eninv obratovania nražilnih naDraV P gojev obratovanja pražilnih naprav ostrem mrazu. . . Potrebno je bilo izvršiti zamenj1, pokrova na mešalni posodi, vršila v času, ko naprava Ker je bil celotni sistem hladen, se je začela v hladilniku kisPjj kristalizirati in po zamenjavi pukim ni bilo inoči več doseči cirkulacijo v sline. Tako jc tudi zastoj pripisati izreJjj? •; .—i. i —!!!•----- in ne posa®* ugotovitvami jj prilikam klimatskim nikom, S temi uradnimi uredništvo zaključilo vprašanju. razpravo o sušilnem bobnu. Ker se je prostor napolnil s plinom, je odhitela v drugi prostor. Pri tem se je spod-bila ter si laže poškodovala roko in glavo. Vzrok nesreče je motnja v tehnološkem procesu. Pukl Miha, star 62 let. Pri prestavljanju polnih vozičkov izpod stiskalnice mu je zaradi neprevidnosti zdrsnila železna palica in padla na nogo. Pušnik Ivan, star 22 let. Pri mletju ba-rita je hotel očistiti valje. Ko je izklopil pogon in počakal, da se valji ustavijo in stopil na podest mlina, pri tem ni ujel ravnotežja ter se z roko naslonil na valje, ki še niso popolnoma stali. Zaradi te neprevidnosti je dobil prste med valje in si jih laže poškodoval. V energetiki: Pilko Ivan, star 48 let. Da bi laže izvlekel pepel izpod kurišča peči, je z vodo polil žareče ogorke. Para, ki je pri tem nastala mu je puhnila v obraz ter ga laže opekla. Do nesreče je prišlo, ker ponesrečenec ni upošteval varnostnih ukrepov, kljub opozorilu. V elektro službi: Kos Ivan, star 29 let. Zaradi slabe kontrole orodja in osebne ne- previdnosti, se je pri nabijanju menice snelo kladivo in ga udafn po prstu. V strojni službi: Cvrle Konrad, star 19 let. Pri $> kladanju železnih odlitkov milj zaradi neprevidnosti odlitek stil , prst. Jakolin Alojz, star 28 let.i odvijanju vijakov na filtrski skalnici je vijak naglo popustil*} tem je ponesrečenec z roko ud* po stiskalnici. V mizarski delavnici: Cerovšek Vinko, star 36 let- Ju čiščenju starih traverz mu je sk“i luknjice na zaščitnih očalih pa° prah od rje v oko. V gradbenem oddelku: Košenina Mihael, star 48 let’ emontu peči mu je zaradi nePjjj, idnosti spodrsnila noga. Paško^ ral ci io nnrrn nar) ctrvna.lom. V organski kemiji: Polenik Maks, star 27 let. Pr'jjC praznjevanju sodov z barvno P3^ mu je ‘zaradi neprevidnosti Pa° sod na stopalo. ‘INC dl>1 i h,°d l SRi bh0«!goT©f*f istrefc** proti ^ ,ji.v 1' 1 n*r obja^ hotel * / pili test v a, •'**enov P. N.: NekotoHje v op ros v °fii musin litejnovo protzvods Hoskva 1962. ^brožič — Počkar M.: Problemi eko-nomskog podizanja nerazvijenih podaja jnžne Italije, (knjiga 2) Be<»- Urad 1959. D.: Poljoprivreda zemalja istoč-•e Evrope u posleratnom razvoju, (knjigu 6) Beograd 1%0. dejs^l 8|nm p . Koncentracija kapitalu u ame-l»ostaWJ ričkoj privredi, (knjiga 5) Beograd 1*59. pnikovič S.: Investjcije u nerazvijenim lfrmljama i teorija o balansiranom |l&z\oju (knjiga 1), Beograd 1959. *J>nštanj P. N. — K. A. Seimendjaev: Wavočnik po matematike, Moskva W2. *pvetnaja metallnrgija, Alma-Ata 1962. ^®ot S.: Opča geografija, Zagreb, 1962. ^karž I. in dr.: Točnoe litje v ke-r«mičeskie formy, Moskva 1962. D*aSkovič B. — B. Goričan: Razvitak moštva (I. dio), Zagreb 1961. *kktrotehničeskij spravočnik. Tom I. Moskva — Leningrad 1962. Filipovič I. — P. Sabioncello: Laboratorijski priručnik I. dio, knjiga prva, *®greb 1962 I. dio, druga knjiga, Za-jfreb 1960. ^leji a.: Walzwerks und Schmiede-l^aschinen, Berlin 1961. fiČ V.: Valutami problemi u Zapadli Evropi (knjiga 4), Beograd 1959. ^•nan P. E.: Teoretičeskie veza čer-i cveitnyh metallov i metalloiz-•tolij, Moskva 1962. ^•vrič L.: KatoliČka crkva i »socijal-P*rnerstvo« u preduzečima (knjiga 10), “eograd 1960. P°d redakciej: Hajca 1. M. - K. Ma-c*ka: Ilromatografija na bumage, Mo-■*Va 1962. ^beni M. — L. S. Adamovič: Promene 11 svetskoj proizvodnji i medunarod-j B°j trgovini (knjiga 8), Beograd 1960. i .vtic Z.: Posleratni razvoj čehoslovač- pmizif*^ ti dej**' to sex»* •esnič*J teinu, * *'* losaiu** °".n * ijujj uda*** >' v * it to ftič Z.: Posleratni razvoj čehoslovač-privrede (knjiga 6), Beograd 1960. S.: Venezuela (knjiga 1), Beograd 1961. Onn Mira: l/.rada statuta rad ne organizacije u privredi, Zagreb 1965. Semen c J.: Privredna politika V. Bri-^uije, Francuske, Italije, S. R. Ne-•••čke (knjiga 5), Beograd 1960. °Ver P.: Kiirs organičeskoj kinii, Le-“'»grad 1962. '«la V. - V. v. Hrar.il '“Ijič I.: Avganistan, (knjiga 3), Beo-sfad 1961. Objavljamo spored filmov, ki jih bo- Pri mU. . stif let.I siki \ stil. Ij i ud*” f V. »V SVETU KOME- ameriški film gledali v celjskih kinematografih 15. maja do 15. juuija le*tos: llNO UNION: _ <’■ do 18. .P«! 19. do 21. V. »MEDALJON S TRE-SRCI«, jugoslovanski film J>d 22. do 27. V. »ENOOKI JACK«, Vidiki barvni vistavision film ,t?d 28. do 29. V. »POCESTNICA«, rn-film 30. V. do 1. VI. »AS ASOV«, itn-*®l*kl barvni cinemascopc film k8£ 2. do 5. VI. »ZAKLAD V SREBR- > C --------------------------- ‘.....- let. 2 esk?; i p' let. t neVf„ »kod^ i|°d 6. do 9. VI. »LAŽNI ZAKON«, ita- “^iiki barvni film J?d 10. do II. VI. »MOZ SVOJE ŽENE«, 'tiki film C1. >2- do 14. VI. »DOBRI LJUDJE«, Vilm (,k) }?|' ‘lo 1H- VI' »APARTMAN«, klN() MEHU) POL: pri >*' V«.^5: do '9- v- ,v KnMU TWISTA«, ,ilm' I p film. 20- do 21. V. »KAMNITI CVET«, 1 barvni film. laboratoruoj Dragomanovič: (knjiga Beograd 1961. “oy A. — M. Envard — G. D. Her-^emont: Priročnik za plamensko varanje in sorodne postopke, Ljubljana 1962. *dar J. _ J. Bolf: Tehničko črtanje 5 osnovama opčetehničkog obrazovn-“j«, Zagreb 1963. Menjke H. — F. V. Gundlah: Radioteh-ničeskij spravočnik, Tom II. Moskva — Leningrad 1962. Moenke H.: Spektrolanalyse von Mine-ralien und Gasteinen, Leipzig 1962. Muratsch N. N.: llandbuch dds Metall-huttenmannes. Band I. Berlin 1954. Nikulin V. M.: Ekonomika in organizacija proizvodstva ognenporov. Sver-dlovsk 1962. Nuber F.: Warmelecnische Berechnung der Feuerungs und Dampfkessel— Anlagen, Miinchen 1962. Peric M.: Kolor fotografija, Zagreb 1960. Piščev V. M.: Izložnicy dl ja centrobež-nogo litija, trub Moskva 1961. B. L. Poroženko: Sprovočnik po cvet-nvm i redkim metllam i ih soedine-nijam primenjaenim v 1 : praktike. Moskva 1962. nih odnosa jugoslovanskih zemalja od Pregled razvoja mednarodno — pravnih odnosa jugoslovanskih zemalja od 1800 do danas. I. zveska, Beograd 1955. II. zveska, Beograd 1962. Ristič M.: Medunarodna trgovinska sa-radnja i GATT. koa njen instrumenat. Beograd 1961. Rusko-srpsko hrvatski rečnik. Novi Sad 1962. Savič V.: Pakistan (knjiga 4), Beograd 1961. Sirkin J. K. — M. E. Djolkina: Hem,-ska veza i struktura molekula. Beograd 1957. Sprovočnik po stroitdlnym materalam dlja zavodskih i postrvečnih laboratorij, Moskva 1961. Stamenkovič R. — in dr.: Monetarni platni i finansiski aspekti svetske pri-vred e (knjiga 9), Beograd 1960. Struktura in svojstva novyh zaroproe-nyh materialov (pod redakciej I. L. Mirkina), Moskva 1962. Sukijasovič M.: Američki zakoni protiv trustova (knijiga 9-10), Beograd 1960. Sukijasovič M.: Pravne karakteristike dvostranih trgovinskih ugovora FNRJ (knjiga 5). Beograd 1959. Porušič V.: Opča Fizika (II. dio), optika i elektricitet, Zagreb 1962. Vandal A.: Gospodarska matematika, osma knjiga — elementarni uvod v linearno programiranje, Ljubljana 1965. Vajs E.: Socijalno obezbedenje u Jugoslaviji, Cenoslovačkoj, Švedskoj i Velikoj Britaniji, (knjiga 7-8). Beograd 1960. Volkov V.: Elementi mašina, I. del, Sarajevo 1955. Volkov V.: Elementi mašina, 11. del, Sarajevo 1955. V knjižnici najdete tudi vse nove številke revij in časopisov, ki smo jih naštevali v prejšnjih številkah in prihajajo redno v našo knjižnico. Od 22. do 24. V. »DVA POLČASA V PEKLU«, madžarski film. Od 25. do 28. V. »MAŠCEVAVEC ZORO«, ameriški film. Od 29. do 50. V. »BITKA NAŠIH DNI« I. del, ruski film. Od 31. V. do 1. VI. »BITKA NAŠIH DNI« II. del, ruski film. Od 2. do 4. VI. »TO JE MOČNEJŠE OD MENE«, italijanski film. Od 5. do 8. VI. »ČLOVEK DVOŽIVKA« ruski barvni film. LETNI KINO: Od 17. do 20. V. »BELE SENCE«, italijanski barvni film. Od 21. do 23. V. »LJUBIMCI«, francoski film. Od 24. do 26. V. »VZBURKANO MESTO«, jugoslovanski film. Od 27. do 30. V. »INTERPOL«, angleški vistavision film. Od 31. V. do 2. VI. »SLABE ŽENE«, francoski barvni film. Od 3. do 4. VI. »KOCKAR«, ameriški barvni film. Od 5. do 6. VI. »PREHOD CEZ REN«, Od 6. do 8. VI. »JEZIK ZA ZOBE«, francoski film. Od 9. do 12. VI. »MODRI ANGEL«, ameriški barvni ses film. Od 13. do 14. VI. »SOS PACIFIK«, angloški film. Od 15. do 16. VI. »NEVIHTA«, jugoslovanski film. JEZERU«, jugoslovanski barvni MATINEJE: 19. V. »SKRITA TRDNJAVA«, japonski film. 26. V. »OKLAHOMA«, ameriški barvni ses film. 2. VI. »DIVJI VETER«, ameriški barvni film. 9. VI. »MOŽ V DEŽNEM PLAŠČU«, ameriški film. 16. »LJUBEZEN IN MODA«, jugoslovanski barvni film. Preidstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, v letnem kinu ob 20. url, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Sp>ored objavljamo po podatkih Kinopodjetja Cejje in za spremembd ne odgovarjamo. KADROVSKE VESTI V APRILU SO PRIŠLI V PODJETJE: Čiča Stevo, Djukelič Borko, Jokič Vladimir, Kalem Marko, Mrkaljfvič Meh-med, Opačič Petar, Buzakovič Stojan. Emini AbLs, Mladenovič Djordje, Sa-mardič Bečir, Starčecič Radoje. Štajner Avgust, Jakovljevič Juro, Sačič Smail, Milojevič Miloš, Zalokar Vid, Velkov-ski Angel, Krstevski Ljuban, Mitevski Mi to, Mitrovski Dušan, Naumovski Tomislav, Nelovski Lube, Stojanov Pande, Drame Leopold, Kovač Alojz, Maček Anton, Dobrotinšek Jernej, Hoti Ramo, Krstič Djordje, Stojanovič Ra-divoj, Burič Kemal, Dordevič Živojin, Asentič Vašo, Babič Miloš, Horvat Franjo, Jonaškovič Ljubimko, Kodič Dušan, Kršič Dušan, Kršič Vasilije, Savič Andjelko, Slapernik Franc, Borlak Alojz, Ceperkovič Mladen, Kolar Jože, Kovač Stane, Golčman Jurij, Pirš Feliks, Žohar Ivan, Kenjalo Ostoj, Malič Milenko, Pejkič Nikola, Jesič Dorde, Kovač Štefan, Horvat Dragutin, Podkrižnik Adolf, Šešerko Karlo, Maretič Josip, Bakič Mi-jat, Barbarič Blaž, Delič Mujo, Dragič Petar, Anteševič Vitomir, Šojinovič Bogomir, Trikoš Dragoš, Trujkovič Dra-goljub, Vreženovič Ljubiša, Kojkič To-dor, Djurovski Blagoje, Grašarovski Nede^ Trajkovski Ilije, Taljevski Spa-se, Regoršek Fanika, Šeh Elizabeta, Brglez ing. Marjan. ODŠLI IZ PODJETJA: Matjašič Franc, Jezovšek Alojz, Pihler Anton, Smole Vinko, Vidic Ivan, Marzel Jože, Nikolič Petar, Buzakovič Stojan, Starčevič Radoje, Emini Abas, Samardič Bečir, Ivezic Franjo, Kenjalo Ilija, Sotošek Ladislav, Marijič Mato, Culibrk Milan. Jarh Ivan, Jokoč Vladimir, Jakovljevič Juro, Velkovski Angelo, Krstevski Lju-ben, Šeme Stanislav, Brkič Anton, Gobec Anton, Rupert Ivan, Dragič Petar, Lorger Ivan, Todorovič Sreten, Žagar Branko, IJoti Ramo, Pompe Karl, Kršič Vasilije, Antešelvič Vašo. ODŠEL V JLA: Senčar ing. Jože. V POKOJ SO ODŠLI: Robida Rudolfa Rudolf, pražarna, starostna upokojitev, Perklič Antona Vinko, energetski oddelek, invalidska upokojitev; Kotnik Jožeta Peter, kemija, starostna upokojitev. POROČILI SO SE: Dd man Silvester, Raznožnik ing. Vilibald in Ozebek Milena, Oberžan Alojz, Lorger Martin, Ozis Rafael, Skale Martin, Kogovšek Marjan. Čestitamo! KRI SO DAROVALI: Gaber Mirko, Ivakič Drago, Pc^tek Miha, Šibli ing. Rudi, Žagar Vinko, Benedik Vinko, Petrovski Simon, Šket Ivan, Kamenar Jože, Perc Mfllan, Trebičinik Ladislav. Vsem krvodajalcem se najiskreneje zahvaljujemo za požrtvovalnost in velikodušnost. V MAJU 1963 PRAZNUJEJO OBLETNICO ROJSTVA: Žurej Matevža Ivan (4. — 61), Godec Anton (19. — 57), Knez Mihaela Ivan (5. — 57), Gradišnik Ivana Bogomir (16. — 55), Gane Janeta Anton (27. — 54), Grum Ivana Ivan, (16. —• 54), Kostanjšek Antona Vilijem, (25. — 54), Zupanc Karla Ivan (18. — 54), Borlak Maksa Stanislav, (3. — 53), Lajh Martina Stanko (7. — 53), Homat Leopolda Ferdinand, (29. — 53), Zapušek Jurija Jože, (1. — 52), Močnik Florijana Alojz, (29. — 52), Goršek Ivana Stanko, (13. — 51), Poznič Ivana Ivan, (3. — 51), Šolinc Mihaela Anton, (20. — 51), Tomažič Ivan (6. — 51), Pletešejc Franca Franc, (25. — 51), Cokan Jožefa Anton, (23. — 50), Skalicky Franca Jan, (3. — 50), Gajšek Jakoba Ivan, (16. — 49), Grobelnik Jurija Jelka, (14. — 49), Kožuh Ivana Emil (20. — 49), Lesjak Jožefa Avgust (21. — 49), Šemrov Antona Anton, (14. — 49), Trefalt Ivana Alojz, (26. — 49), Jus Matevža Alojz, (2. — 49). Urbanc Martina Peter. (18. 49), Cvetrežnik Marka Anton. (21. — 48), Pilko Mihaela Ivan, (9. — 48), Agrež Karla Frajic (15. — 47), Kobola Simona Anton, (2. — 48), Ovtefr Martina Alojz, (29. — 47), Žolnir Andreja Adolf, (18. — 47), Gorišek Karla Stanko, (4. — 47), Perko Karla Ida (24. — 47), Strmšek Franca Ivan, (13. — 46), Glažar Ivana Vili, (26. — 46), Dečman Frančiška Anton, (21. — 45), Potočnik Franca Albina, (26. — 45). Jurkovšek Franca Alojz, (2. — 44), Rot Franca Filip, (1. — 44), Suša Ivana Karl (30. 44), Babovič Miloša Milan, (12. — 43), Filej Franca Anton, (8. — 43), Flis Marija Pavla, (12. — 43), Leban Viktor (11. — 40), Ferjane Nikolaja Danijel. (17. — 39), Koštomaj Ferdinanda Ivan. (12. — 39), Kerš Martina Ciril, (29. — 38), Vervega Leopolda Slavko, (14. — 38). Kotnik Jožeta Anda, (27. — 38), Šinko Draga Branka (10. — 38), Vahter Alojz (16. — 38), Sporiš Mihaela Frane, (27. — 37), Zupanc Antona Peter, (18. 37), Vrečer Ivana Adolf, (20. — 37), Mastnak Avgusta Alojz, (4. — 36), Pre-dragovič Ivana Franjo, (9. — 36), Šolinc Martina Martin, (7. — 36). Kovač Maksa Miloš, (25. — 36), Cerovšek Franca Alojz, (27. — 35), Kobola Ivana Ivan. (31. — 35), Šteklič Karla Stanko, (12. — 35), Vodenic Franca Aleksander, (1. — 35), Ratej Viktorja Milica, (30. — 35), Šupek Stjepana Ivan, (25. — 35). Kos Mihaela Vladimir, (8. — 34), MJinarič Franja Magda, (25. — 34). Paspalj Duka Dragomir, (5. — 34), Hace Antona Ladislav, (15. — 33), Ivšek Mihaela Ivan. (10. — 33), Krofi Avgusta Zlatko, (4. — 33), Marovšek Jakoba ,Zofija (8. — 33), Škoflek Franca Jakob, (7. 33), Žučko Franca Stanislav. (4. — 33). Amon Ivana Ivan, (27. — 32), Anderluh Jakoba Ferdo. (8. — 32), Cokan Vinka Ivan, (19. — 32), Kmetec Martina Franc. (12. — 32), Leskovšek Karla Valter, (6. 32), Miljančič Viktorja Anton, (8. -32), Sinanovski Jetiša Naip (22. — 32), Škornik Florijana Ivan, (10. — 32), Leskovšek Franca Adolf, (20. — 32), Rupnik Valentina ing. Alojz, (29. — 32). Štrumberger Jožefa ing. Jože, (19. — 32), Majerič Maks (22. — 31). Rečnik Franca Franc, (30. — 31), Bedič Štefana Evgen, (19. - 30), Hohnjec Franja Fra- njo, (13. — 30), Jusa Jožefa Stanislav. (17. — 30). Podkrižnik Alojza Franc. (7. — 30), Sekulič Petra Mitar, (14. — 30), Sternad Karla Marjan, (24. — 30). Črešnar Maksa Maks, (15. — 29), Do-beljšdk Franca Ivan, (1. — 29), Lesjak Cirila Alojz, (10. — 29), Šket Antona' Ivan. (30. 39), Volasko Mihaela Ja- nez, (15. — 29), Vozlič Jožefa Alojz (19. — 29), Drobnak Ožbalda Franic, (9. 28), Kukanovič Živojina Velimir (6. ' — 28), Lazar Ivana Stane, (9. — 28). Kužner Antona Slavko, (30. — 27), Šajanovič Bogdana Mladen, (28. — 27), Bevc Henrika Danijel, (4. — 26), Ma-cuh Alojza Anton, (22. — 26), Mastnak Antona Stanko, (9. — 26), Miljevič Ob-rada Lazar, (25. — 26), Tašner Franca Rozalija. (30. — 26), Zupanc Antona Ja- Pred dnevi je bila v ambulanti spet ekipa za odvzem krvi. Lani je bila Cinkarna med prvimi podjetji v občini, saj je darovalo kri nad 70 cinkarnar-jev. Letos se nismo izkazali. Zakaj? Mar ne veste, da z darovanjem krvi pomagamo sebi in sodelavcem? nez, (28. — 26), Božič »Štefana Danijela, (7. — 26), Krstič Gojka Danica, (23. 26), Obrez Jožeta Jože, (4. — 25), Kladnik Alojza Alojz, (4. — 24), Pangerl Feliksa Vida, (7. — 25), Lorger Franca Ivan, (1. — 24), Panzalovič Žarka Dorde, (2. — 24), Flis Simona Zdravko, (2. — 24), Bevc Hinka Hinko, (22. — 23), Bernjak Antona Marija, (1. — 23), Podhraški Leopolda Angela. (24. — 23), Leskovšek Jožefa Friderik, (1. — 22), Škorbec Franca Margareta. (11. — 22), Ivič Franja Vlado, (30. — 21), Vasilič Dragoljuba Radovan, (8. — 21). Romih Jožefa Jožef, (31. - 20), Kobola Antona Ivan. (23. _ 16). ČESTITAMO! OBLETNICE DELA V CINKARNI 5 LET: Cocej Ivana Štefanija (26.), Strašek Rudolfa Ivan (1.), Špiljak Antona Alojz (20.), Videnšek Jerneja Karl (12.), Vrabl Franca Ivan (17.). 10 LET: Arzenšek Ivana Ivan (21.). 15 LET: France Franca Anton (1.), Leskovšek Leopolda Leopoldina (31.), Jalšovec Franca Kristina (4.), Krosi Franca Elza (11.), Lončar Ludvika Ivan (27»).# Počkaj Jožeta Milan (19.), Senegačnik Ignaca Martin (20.). HVALA ZA SODELOVANJE! \ primeru, da kašni podatki niso popolni, prosimo prizadete, da pomote prijavijo v uredništvu glasila! POPRAVEK: V prejšnji številki smo objavili, da praznuje tovariš Rozman Franca Franc 15-letnico dela v Cinkarni, a v resnici je) praznoval 25 letnico. Prvomajska okrasitev obratov (Nadaljevanje s 4. strani) zadevnosti in zares neverjetno lepe slike podjetja ob Prvem maju, je IO SPC sklenil, da bo namesto treh nagrad, ki so bile razpisane, razdelil 11 nagrad. Člani komisije, ki je ocenjevala okrasitev in ureditev obratov, so bili tovariši Edo Jurhar, Vili Spat, Vili Hladin in Rudolf Malinovsky. Imeli so težko delo. Član komisije, tovariš Spat, je dejal: »Kar ne vem, kako bi se odločili, ko je povsod toliko prizadevnosti in volje. Petnajst let Cinkarna ni bila tako okrašena, kakor je danes!« Toda nazadnje se je komisija vendarle morala odločiti. Presenečenje je komisija doživela v prazarni in keramiki, torej v obratih, ki jih je le težko očistiti in urediti, dosti manj rednosti so pokazali v kemičnih obratih I, medtem ko so bili obrati organskih barvil spet v redu. Vrstni red nagrajencev je takle: 1. keramika 51 in pol točke, dobi nagrado 25.000 dinarjev, 2. pražarna in žvepleni kislini 47 in pol točke, prav tako 25.000 dinarjev, 3. topilnica 46 točk in 15.000 dinarjev, 4. elektro delavnica 44 in pol točke, 10.000 dinarjev, 5. mizarska delavnica 44 točk, 10.000 dinarjev, 6. transport 41 in pol točke, 10.000 dinarjev, 7. ambulanta 41 točk, 5.000 dinarjev, 8. mehanična delavnica 38 in pol točke, 5.000 dinarjev, 9. plinarna 36 točk, 5.000 dinarjev, 10. kemija II 35 in pol točke, 5.000 dinarjev in 11. pomožni oddelek 34 točk in 5.000 dinarjev. Komisija je predlagala, da bi takšno tekmovanje pripravili vsako leto znova, a hkrati se je zahvalila vsem delavcem, ki so si sicer prizadevali za ureditev podjetja in hkrati čestita v imenu IO SPC nagrajencem in vsem drugim, ki se naj prihodnjič še bolj potrudijo, da bodo prav tako dobili nagrado. Takšni prizori so pogosti. Kdo je kriv, da je prehod v Cinkarno tolikokrat zaprt? Morda bi vendarle mogli kako urediti, da bi bil prehod odprt vsaj v tistih urah, ko ljudje prihajajo na delo odhajajo iz podjetja. Tekmovanje v počastitev 1. maja Cinkarna zmagovavec na občinskem brzotumirju. V okviru športnih tekmovanj, ki jih je organiziral Občinski sindikalni svet Celje v počastitev 1. maja, je bili dne 22. aprila odigran moštveni brzoturnir, h kateremu se je prijavilo devet šestčlanskih ekip 'Po prijavah pred pričetkom tekmovanja se je takoj videlo, da sta glavna tekmeca za prvo mesto moštvi Ingrada in Cinkarne, kar je sam potek tekmovanja tudi potrdil. Saj sta ti dve ekipi bili razred zase, kar kaže tudi 10 točk razlike pred treijo plasiramo ekipo Emajlirke. Kakor je že uvodoma bilo omenjeno, se je glavna borba za prvo mesto vodila med Ingradom in Cinkarno. Že ob samem pričetku je moštvo Ingrada bilo v boljšem položaju, iker smo morali v prvi tek- zadostovalo za osvojitev prvega mesta, ker je moštvo Ingrada v svoji zadnji tekmi proti Emajlirki nepričakovano oddalo dve točki. Naši igravci, ki so se zavedali pomembnosti te tekme, so s točno igro res osvojili potrebnih 5,5 točk im ponovno zabeležili lep uspeh med sindikalnimi moštvi Celja. Končni vrstni red moštev je naslednji: 1. Cinkarna 40 točk (83,0%); 2. Ingrad 39,5 točk (81,0%); 3. Emajlirana 30 točk (62,2%); 4. Železarna Store 28,5 točk (59,0%); 5. Narodna baraka 26 točk (54,0%); 6. Mercator 16,5 točk (34,2%); 7. Pravosodne ustanove 16,5 točk (34,2%); 8. Ele-gamt 10 točk (20,7%); 9. Mesnine 9 točk (18,8%). Zmagovalna ekipa s tega tekmovanja prejme prehodni pokal naslednji dve uvrščeni moštvi pa pokale v trajno last. 1. deska ing. Vrhovec 7 točk iz Sahisti so se na prvenstvu močno potrudili. Vsako potezo je treba dobro premisliti, ker sicer gredo hitro točke nasprotnikom. Na sliki so šahisti na prvih deskah. mi proti dobri ekipi Železarne iz Štor nastopiti s slabo rezervo zaradi zadržanosti našega šestega igravca, ki je nastopil šele v drugem kolu. Prednost točke je moštvo Ingrada obdržalo do predzadnjega kola. Tudi medsebojno srečanje ni razčistilo situacije, ker je ta dvoboj po dramatičnih preobratih v nekaterih partijah končal neodločeno 3:3. V zadnjem kolu so naši igravci imeli težko nalogo, saj so morali zadnjo tekmo odločiti v svojo korist z rezultatom 5,5 : 0,5, kar bi 8 partij (87,3%); 2. deska Šnajder 7 točk iz 8 partij (87,3%); 3. deska ing. Pipuš 7 točk iz 8 partij (87,3%); 4. deska Arh Zvone 5,5 točk iz 8 partij (68,8%); 5. Jovanovič 6,5 točk iz 8 partij (81,2%); 6. ing. Klinger 7 točk iz 7 partij (100%). V našem moštvu so ing. Vrhovec, ing. Pipuš in ing. Klinger neporaženi. Poleg tega je imel ing Vrhovec najboljši uspeh na prvi deski. Tekmovanje, ki je bilo v Šahovskem domu, je vodil tov. Stane Pertinač, ki je svojo nalogo dobre opravil. Na tej sliki so pa šahisti, ki so igrali na zadnjih deskah. Toda tudi ti so se morali truditi prav tako, kakor tisti na prvih deskah, kajti točka, bodisi s prve ali zadnje deske, je dragocena. Med sindikalnimi podružnicami PRVA VALJARNA Izvršni odbor sindikalnih podružnic Cinkarne je organiziral športna tekmovanja v počastitev 1. maja. Sahisti, ki nas je bilo kar 28 oziroma 7 moštev, vsako s štirimi igravci, smo se zbrali k tekmovanju dne 25. aprila. Tudi to tekmovanje je zbudilo veliko zanimanja med člani našega kolektiva, kar dokazu dosedaj najbolj množično udeležbo. Da je to tekmovanje bilo posebej pestro je preskrbel finančni sektor v čigar moštvu je nastopila tovarišica Jožica Dimeč, ki je pokazala veliko poguma za nastop v tekmovanju, kjer sodeluje 27 moških igravcev. Za svojo prizadevnost zasluži tovarišica Jožica posebno pohvalo. Naša želja je, da se v prihodnje podobnih tekmovanj udeleže tudi druge ženske našega kolektiva, s čemer bodo pripomogle k razvoju ženskega šaha v Celju na sploh. Kot glavni favorit tega tekmovanja je veljalo moštvo valjarne v postavi: Jovanovič, Arh, Persolja, Sribar,' ki je tudi res zasedlo prvo mesto. Seveda so imeli hudega tekmeca v ekipi razvojnega sektorja, ki se je uvrstil na drugo mesto. Končni vrstni red moštev: 1. mesto Varljarna I. 19 točk; 2. mesto Razvojni sektor 17 točk; 3. Pražar-na 15 točk; 4. Mehanična 11 točk; 5. mesto Topilnica 10,5 točk; 6. Finančni sektor 9 točk; 7. Valjarna II 2,5 točk. V zgoraj imenovanih moštvih so igrali: Valjarna I.: Jovanovič, Arh, Persolja, Sribar. Razvojni: ing. Vrhovec, ing. Pipuš, Smeh, Zorko. Pražarna: ing. Klinger, Počivalšek, Šmidt, Dorn. Mehanična; B. Ramšak, Oblak, Krašovec, Kisivec. Topilnica: Šnajder, Jančič, Kantušar. Finančni: Jožica Dimeč, Bajramovič, Bragar, Zugr. Valjarna II.: Unetič, Petek, Vrunč, Bragar. Tekmovanje, ki je bilo v Šahovskem domu, je potekalo brezhibno in v res pravem tovariškem vzdušju. Šahovski dvoboj CINKARNA - ELEKTRO Celje Naša šahovska sekcija je odigrala dva prijateljska dvoboja s šahisti »Elektra« Celje. Prvo srečanje je bilo v Cinkarni dne 4. aprila v popoldanskih urah. V tem srečanju so zmagali naši igravci z rezultatom 7,5:2,5. Posamezni izidi partij so bili: ing. Vrhovec-ing. Blaznik 1:0, Dečko-Zdovc 1:0, ing. Pipuš-ing. Rozman 1:0, Počivalšek-Budna remi, Arh-Krajnc remi, Jovano-vič-Zupanc 1:0, Šmidt-Posing remi, ing. Marjanovič-Lilija 1:0, Krašovec-Korenjak 1:0, Smeh-Lacker 0:1. V povratnem srečanju, ki je bilo 11. aprila v prostorih Elek- tro Celje, je naše moštvo ponovno zabeležilo zmago z rezultatom 7:3. Izidi partij: Snajder-Budna remi, Dečko-Krajnc remi, ing. Pipuš-Zupanc 1:0, Počival-šek-ing. Blaznik 1:0, Arh-Zdovc 1:0, Jovanovič- Posing 1:0, Šmidt -Dustovič remi, ing. Marjanovič-Lilija remi, Zorko-Janeiič remi, Smeh-Lacker remi. Torej je skupni rezultat iz obeh dvobojev 14,5:5,5 za Cinkarno. Obe srečanji sta bili odigrani v pravem prijateljskem vzdušju. Saj so poleg izmenjave spominskih daril člani obeh ekip izrazili željo, da bi to srečanje ponovili vsako leto, vključili pa naj bi tudi druge športne panoge. Naš razgovor Obračunska enota predelovalnih obratov čašice dosega, odkar smo prešli na nove principe nagrajevanja, lepe proizvodne uspehe. Po vrednosti točk so vedno med najboljšimi. Kako jim to uspeva, je razložila tovarišica KRAGOLNIK MARIJA, ki dela v obratu od marca lani. Takoj ko sem ji omenil, kaj me zanima, mi je potrdila, ^da je več takšnih radovednežev, precej pa je tudi taksnih, ki jim ta zaslužek zavida. Morda zato, ker vidi samo njih zaslužek, ne pa tudi njihovega dela. Res je, pravi Marija, da zadnje mesece od vseh 9 let, kar delam v Cinkarni, najbolje zaslužim, res pa je tudi, da sem pri delu najbolj zadovoljna, zlasti še ko vidim, da je boljše delo tudi res bolje nagrajeno. In v čem se kaže to hnlišf: delo? Predvsem gledajo na to, da stroji tečejo čimbolj neprekinjeno. Stroj namreč ne more na- praviti več kot je njegova zmogljivost. Da se čimveč napravi, ga je pač potrebno izkoristiti do maksimuma. Zato druga drugi priskočijo na pomoč, kadar je to potrebno. In v tem je tudi ena njihovih značilnosti. Skrbno skupno spremljajo uspehe _ in trenutne prebleme in jih složno tudi same popravljajo in odpravljajo. Kolikor sem zadovoljna pri delu, je rekla Marija, pa sem kar sama nase jezna, kadar pride do zastoja. Zato je sama opazovala, kako se manjše okvare popravljajo in danes lahko že sama takšno okvaro odstrani. Razen tega pa so tudi obratni ključavničarji toliko izurjeni, da je na račun okvar vedno manj zastojev. Ali bi lahko te uspehe še izboljšali? Ne verjamem, je rekla Marija, razen če nam bo uspelo dvigniti kvaliteto orodja, ki nam če-sto zavira še večjo uspešnost. In kako bo v prihodnje? Trudile se bomo, da ostanemo na istem, čeprav nas sedaj skrbi, kako bo s prodajo, ker je prišlo do pomanjkanja zabojev. Vidimo torej, da v čašicah res spremljajo vse faktorje, ki se na koncu odražajo v številu dosežene vrednosti točk. Namiznoteniško tekmovanje v čast 1. maja Na pobudo sindikalne podružnice se je izvedlo namizno teniško tekmovanje med sindikalnimi po-diužnicami v našem kolektivu. Prijavilo se je osem ekip in to: SP Topilnica, SP Valjarna, SP Mehanična, SP Komerciala, SP Razvojni inštitut I. in II., SP Elektro-merilni-energetski oddelek I. in II. Omenjeno tekmovanje je bilo izvedeno v času od 17. 4. do 22. 4. Rezultati: I. SP Mehanična (B sinek, Dečman, Oblak), II. SP Vi ljarna (Veselko, Lukašček, Negro), II. SP Elektro-mer. enei oddelek I. (Kerček, Leban, Butini IV. SP Topilnica (ing. Lebar, Ni raks, Dorn), V. SP Razvojni inst. (Dobrotinšek, Zupančič, Kragl), Razvojni inst. II. (Smeh, Boml Kovačič), VII. SP Komerciala ( vat, Šloser, Bajramovič), VIII. Elektro mer. energ. oddelek II. P panc, Košič, Hohnjec S.). Vse lj' bitelje namiznega tenisa opozf jamo, da je urnik treningov n* slednji: ponedeljek, sreda ter B tek v dvorani za rekreacijo (bara* zraven obratne ambulante). šahovska lz vri Pred pričetkom tekmovatiI sindikalnih podružnic v šahu j bilo slišati dosti »groženj« račun izida iger. Tako je Šrt der zagrozil pražarni, da jih do topilničarji stopili, toda ii| Klinger se je hitro znašel in govoril: »Ne pozabite, da je pA proces praženje iti potem šq topljenje!«—In res je bila tof niča spražena v obliki rezultd 3,5:0,5. J'ui]i ’ Pri tem besednem dvoboju j Vrši bil prisoten tov. Bajramovič,'^ah je dodal: »Če gre vse to tako P *r°go vrsti, potem smo mi zadnji, si Sj>v; je finančni obračun šele po 4®foktr ključenem procesu vsake mesece!« Pa le niso bili zadnji! Naša TSŠ uspešna SOV; 5. Poč I Pred tablo je sicer včasih toda z veliko voljo se dosežejo uspehi! RAZMETANE OPEKE Neurejene opeke je treba v pet slojev s tem, da imajo naslednji pomen: 1. mestna hiša — magistrat 2. gora v Grčiji — idol 3. kraj, del, oddelek v gorski prelaz 4. moško ime 5. gradbeni material V zasenčenih poljih beremo sel Marksa, Engelsa in ki jo je naš kolektiv KOMBINIRAN RA^UN 0X1 toBH *i •• 2 □ *= ol ■ H + asi - O • | sti znaki pomenijo iste števil* :em da morajo biti rezultati ioravnih in navpičnih vrsta*1 oštevanjem znakov, množe® jenja, seštevanja in odšteval1 STRELCI! Obveščamo vas, da so redni treningi z zračno puško v torek, četrtek in soboto od 16. do 19. ure v baraki zraven ambulante Cinkarne. Udeležujte se teh treningov in bodite redni. Strelski odbor SD Cinkarne NOGOMET Cinkarna:Zlatarna 3:1 STRELSKO TEKMOVANJE OB l. MAJU Izvršni odbor sindikalnih podruž-% Cinkarne je na svoji 2. redni sej: razpisal športno tekmovanje j "led sindikalnimi podružnicami v I streljanju z zračno puško, namiz-[ "e® tenisu in šahu. Tekmovanja v streljanju se je pležilo osem sindikalnih podruž-L kar je polovica od vseh. To I Ukazuje, da se za strelski šport Fatima širši krog ljudi v Cinkarni. | N'a tekmovanju je zmagala sindikalna podružnica predelovalnih j^ratov s 570 krogi in v sestavu: Unetič Rok, Pečnik Maks in Perziji Vinko. boju j Vrstni red po sindikalnih pgdruž-jvič, ln*cah je: 1. predelovalni obrati 570 ako f ^ogov; 2. pražarna-PIK 558 kro-nji, 4 Sov; 3. kemija I. 420 krogov,- 4. fcktrodelavnica 416 krogov; 5. ke-“tija II 370 krogov; 6. komerciala 1*0 krogov; 7. topilnica 322 kro-fcv. , 'Zenska ekipa: raziskovalni labo-'Storij 369 krogov. Med posamezniki pa so zasedli [ "MboLjša mesta: 1. Schmidt Oskar 1*50 krogov; 2. Pečnik Maks 155 krogov- 3. Horvat Bojan 152 kro-Sov; 4. Brečko Franc 151 krogov; 5- Počivalšek Ciril 149 krogov. To tekmovanje -se šteje tudi za Ivtužinsko sindikalno prvenstvo Ipnkame. Nekaj izmed najbolj plačanih strelcev tega tekmovanja I se je udeležilo občinskega sindikalnega prvenstva Celja dne 21. aprila 1963. OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO Strelska družina Cinkarne se je dne 21. aprila 1963 udeležila občinskega prvenstva v streljanju z zračno puško. V zelo močni konkurenci so strelci Cinkarne zavzeli peto mesto in se tako plasirali za okrajno prvenstvo, ki bo v Rogaški Slatini. V ekipi Cinkarne so bili: 1. Unetič Rok 168 krogov; 2. Schmidt Oskar 160 krogov; 3. Kukovič Martin 152 krogov; 4. Dečko Franc 151 krogov. Dosegli so skupaj 631 krogov. Prvo mesto na tem tekmovanju je zasedla Tovarna emajlirane posode s 680 krogi, sledijo IFA, Železarna Store, Ingrad Celje, Cinkarna itd. Okrajnega tekmovanja v Rogaški Slatini se bo udeležilo le pet prvopla-siranih iz občinskega tekmovanja. Torej bo tako zbrana elita strelcev vseh občin celjskega okraja, zato bodo potrebne temeljite priprave, če bomo hoteli zasesti kako boljše mesto. Celje, 3. 4. 1963. Na igrišču Olimpa sta se pomerili enajstorici Zlatarne in Cinkarne. Zbralo se je okoli petdeset strastnih glasnih pristašev nogometa. Publika, kolikor je je bilo, je prišla na svoj račun. Videla je veliko duhovitih kombinacij, raznih solo predorov in seveda ostrih zaključnih strelov na qol. Vreme je bilo zelo lepo, igrišče ugodno za igro (razen v drugem delu igre je nastopila in preprečila dobro igro obeh moštev, posebej še našo, kratkotrajna, toda izdatna ploha). Na igrišče sta pritekla ter se javila oba nasprotnika sodniku v naslednji postavi: Zlatama: Kovač, Koren, Končan, Kovač P., Petek, Slamnik, Kolenik, Ograjenšek Kegu, Trav-nar, Tome. Cinkarna: Leban, Radič, Smon, Posinak, Vesič, Dečman, ing. Lebar, Vidmar, Nikolič, Lukašček, Veselko, (Jovanovič). Takoj po .sodnikovem žvižgu je Zlatama navalila z vsemi razpoložljivimi silami na vrata Cinkarne, toda obramba Cinkarne je že v .kali zatrla vsako nevarnost in seveda odgovorila s protinapadom. Tudi ta napad (seveda Cinkarne), kakor vsi ostali, so bili zelo nevarni, tako da se je morala obramba in vratar Zlatarne nenehno truditi in se reševati s tako imenovanih matnih pozicij. V 33 minuti prvega polčasa je Posinek od obrambe prejeto žogo brez oklevanja podal diagonalno na levo klilo Veselku, ki je v sijajnem prodoru srečno prispel v kazenski prostor, podaljšal pot 'žoge na desno stran, kjer jo je v hudem naletu prestregel z volejem ing. Lebar. minuti je Zlatarna ponovno prišla do sape ter v srednje kvalitetni akciji prišla pred naša vrata, toda vratar Leban je bil na mestu in v fantastični paradi .preprečil pot žo- (prvomajska svečanost ih vr venela j Slišati je bilo samo strahovit »pok« in hip za tem je biil omenjeni na-padavec obdan s soigravci (kot matica s čebelami ob selitvi). Deževali so poljubčki, stiski rok, zakaj ne bi, .kajti takšen zadetek se doseže in vidi le redkokdaj. V 36. mš Potem ko je minil svečani del, je zaigrala godba »Metronom«, ki je dvignila k plesu vse vedre cinkarnarje. ■ba zlo: naj o sl| strat pesni v vi. .... ge v vrata. Ze dve minuti zatem je obrambni igralec Vesič v solo prodoru z neverjetno. lahkoto preigral skoraj celotno moštrvo Zlatarne ter povišal rezultat na 2:0. Do konca tekme v I. polčasu so se še vrstili obojestranski napadi, toda rezultat je ostal nespremenjen. II. polčas. Takoj po začetnem udarcu Zlatarne je naše moštvo ponovno prevzelo igro v svoje roke oziroma noge (kajti sodnik- bi v prvem primeru piskal roko). Pc preteku 10. minut je bil Jovanovič, ki je zamenjal do skrajnosti onemoglega Veselka (Jovanovič je igral v .svojih nedeljskih »špicer-jih«), v sijajmi poziciji, toda njegov skoraj smrtni strel je šel tik nad prečko v aut. V 70. 'minuti igre je moral kapitulirati tudi naš vratar Leban. Streljana žoga ni bila kd • ve kaj hitra in ravno to ga je venelno zmotilo, da žoga ni postala njegov .plen, temveč se je počasi odkotalila v gol — 2:1. V 76. minuti je Vesič s sodelovanjem celotnega napada povišal na 3:1. Minuto zatem se je pripetila majhna nevšečnost. Igravcu Zlatarne Slamniku je namreč v dvoboju z Dečmanom počila noga (bolje bi bilo, da je počila žoga). Nadaljnjo dinamično — na oko sila lepo, ostro, toda ler igro, je preprečila kratkotrajna ploha, tako da je ostal rezultat do kraja tekme neizpreme-njeu. Po žvižgu sodnika, je naznanil konec viteškega tfoja vseh igravcev Zlatarne in Cinkarne, smo veseli — še posebej mi — zapustili igrišče. Kljub porazu Zlatarne so nas povabili na zakusko in tam analizirali celotni potek tekme, ki se je končala v prijateljskem duhu. Leo IZ NAŠE FOTOARHIVE e števi rezultat 1 vrsta** 1 množen) odšteva1 Tovariš ing. Igor Zupančič, ki je delil nagrade najbolj uspešnim športnikom, je čestital tudi tovarišu Posineku. Tako sta se oba znana športnika srečala topot na cinkarniških tleh. SPOŠTOVANI Vsem članom kolektiva »Cinkarne« iskreno čestitam k delovnemu prazniku 1. maju in jim želim še mnogo napredka v nadaljnjem delu! Posebno pa kolektivu mehanične delavnice in jih hkrati toplo pozdravljam. Kovačič Franc V. p. 2553/41 Sl. Brod Slike na desni prikazujejo delo pri žvepleni kislini in v aglomeraciji med letošnjo hudo zimo. Ko so zunaj delavci z največjim naporom kopali zmrznjen aglo-merat, jih je znotraj pri pražil-nih trakovih in vozičkih oblival znoj. SPOMINI NA CINKARNO Kot smo v spominih že večkrat poudarjali, je razloček v Življenjskem standardu delovnega človeka med staro in današnjo Jugoslavijo zelo velik. Medtem ko včasih delavec ni imel nobene besede, lahko danes pomili volji sodeljuje z različnimi pred logi in nasveti za izboljšanje proizvodnje. Toda resnici na ljubo je treba priznati, da je bilo včasih dosti manj godrnjanja kot danes, kar se opaža predvsem pri mladih ljudeh, čeprav imajo prav ti v sebi višek delovne sile. Skoro nerazumljivo se zdi človeku, kako se more danes nekdo odtegovati od dela, ko se vendar na vsakem koraku vidi, da gradi sam sebi boljšo prihodnost in se življenjski standard neprestano dviguje. Saj niti ne vem, če bi se našel človek, ki bi si upal tvegati stavo, da je danes med cin-karnarji več avtomobilov in motornih koles, kot je bilo včasih koles, pa četudi je bilo možno tudi takrat — kot danes — za boljšo mesečno plačo dobiti pri-ma kolo. Tudi za kulturno prosvetno dejavnost današnja mladina ne kaže takega zanimanja, kot je bilo to nekoč. Če povem, da je bilo samo v Celju pet odrov za prirejanje iger in da so jih igrali tudi skoro v vsaki vasi kar pod kozolci ali celo na prostem, je to dovolj zgovoren dokaz. Kako prijetno je bilo nekoč v večernih urah poslušati lepo petje, ki ga je bilo slišati vsepovsod, tako v delavskih naseljih, kot zunaj na vasi, kjer so se fantje po težkem delu zbrali pod vaško lipo. Danes je to vse nekam zamrlo in človek se kljub ugodnejšim življenjskim razmeram nehote zamisli in globoko vzdihne: »Kje so časi?« Skupina, katero sem vodil v pocinkovalnici, je štela štirinajst mož- Od teh je bilo devet zaposlenih na kotlu za pocinkanje. Bili smo sami mladi fantje in možje polni delovnega elana. Zelo smo se razumeli in čeprav smo delali skoro v neznosnih delovnih pogojih, nam to ni jemalo volje do dela. Plačani smo bili po učinku, čeprav je bil to v Cinkarni redek primer. Zaradi zelo primitivnih naprav je bilo zelo težko izdelovati kakovostni izdelek, zato je bilo treba velike pazljivosti in potrpljenja. Kupci so bili pa tako izbirčni, da je že za vsako najmanjšo napako prišla reklamacija. Najhujši strah nam je delala vojska, ki je bila sicer velik odjemalec, toda zelo natančen in izbirčen. Seveda je bila zato tudi kontrola prevzema v skladišču zelo stroga in vsaka najmanjša napaka nam je bila vrnjena v popravilo. Bili so tudi primeri, da smo dobili celo produkcijo nazaj v popravilo in ponovno predelavo. Naravno, da smo se pri tem kaj kmalu naučili spoštovati pravilo, da je prvo kvaliteta, potem šele kvantiteta. Tako smo brez večjih nevšečnosti premagali vse težave, ki pa jih ni bilo malo. Toda bili smo mladi in zdravi, polni življenjske sile in prav nobena, še tako neprijetna zadeva, nas ni spravila iz ravnotežja. Smeh, dobra volja, humor in dovtipi so bili naši stalni gostje in spremljevav-ci. Najbolj pa smo ljubili petje. O, da bi bili imeli v tovarni vsaj majhen prostorček, kjer bi se lahko shajali in razvedrili, bi se naše življenjske sile še povečale. Tako pa smo bili primorani iskati v prostem času prostora po najbolj samotnih gostilnah, kjer smo se lahko po mili volji zabavali in peli. Ljudje so nas radi poslušali in marsikateri liter se je brez našega naročila znašel na mizi. Tupatam smo se za razvedrilo poslužili. tudi kopalnice. Tam pa smo seveda dražili starega in sitnega kopalničarja, ki nas je na vse načine zmerjal in preganjal z metlo. Dostikrat smo opustili celo malico pa kar hitro pojedli, potem pa rahlo zapeli. Če pa so nam' razmere dopuščale, smot zapeli tudi kar med delom. Spominjam se nekega lepega dogodka, ki ga ne morem pozabiti in ki se mi zdi vreden, da ga opišem. Bil je vroč in soparen julijski dan, ki mu je sledila jasna noč. Na nebu ni bilo niti oblačka, le polna luna se je bahato zibala na obzorju. Od vzhoda je pihal veter in odganjal soparo, ki se je še zadrževala od dneva, iz Skrivnostni napis okolice pa je bilo brez prestanka slišati glas žabjih koncertov. Skratka, bila je noč, kot smo takrat rekli, »da bi jo bilo škoda prespati.« Pocinkali smo na kotlu, ki je stal tik ob velikem oknu. Vse oknice smo imeli odprte, tako da je veter sproti odnašal dim in strupene pline, ki so uhajali iz kotla, zato smo vdihavali svež zrak. Ker nam je narava redkokdaj tako prijazno postregla, smo takorekoč pozabili, da smo na šihtu v tem smrdljivem brlogu. Delo nam je teklo gladko izpod rok in fantje so kakor mravlje v mravljincu tekali po kotlu ter vlačili pločevino, ki sva jo s pomočnikom v vsej naglici potapljala. Vmes pa smo se šalili in se smejali raznim dovtipom in šalam. Bilo je že pozno proti polnoči, ko sem si začel narahlo peti. Toda takoj se mi je z lepim tenorjem pridružil pomočnik, za njim pa še vsi drugi. Tako se je v hipu v sredini tovarne v tej nenavadni uri začula pesem, lepša kot marsikje na vasi. Kot že rečeno, bili smo pevci in smo že kar dobro zapeli, toda tako lepo in ubrano kot ta večer pa menda še nikoli. Od nekod izza vogla je pricokljal še mojster, pokojni Bratina. Ker je bil strastni ljubitelj petja, obenem pa dober pevec, je kratkomalo naslonil levo nogo na kotel ob meni, ter pritegnil s krepkim basom. Naenkrat pa zagledam tik ob oknu temno postavo, hi nas opazuje in posluša. Sprva sem mislil, da je pač pesem privabila koga iz sosednjin obratov, ko pa sem natančneje pogledal, sem pa le spoznal obratovodjo ing. Krulca. Očitno v tej lepi noči tudi njemu ni bilo do spanja, pa je po prihodu iz kavarne čas izkoristil še za kratek sprehod po tovarni. Malce me je pogrelo, kajti zave- dal sem se, da kot skupinovodja ne odgovarjam samo za nemoten potek dela, temveč tudi za delovno disciplino. Toda največ mi je bilo nerodno zaradi mojstra, ki je bil dobričina in smo ga vsi imeli radi. No, nocoj se je pa z nami vred zapletel v prekršek. Neopazno sem ga dregnil in mu šepnil na uho, kod je zunaj. Brž je vzel nogo s kotla, se okrenil proti oknu ter dvignil kapo v pozdrav, hkrati pa iskal primerne besede, da se opraviči. Toda ni bilo treba, kajti iz zadrege nas je rešil sam obratovodja, ki je med tem časom že vstopil ves nasmejan in dobre volje. »Bravo fantje, tako je prav, da ste veseli. Vedno raje vidim pri delu vesele obraze, kot pa žalostne, to je vsaj znak, da delo dobro teče. Sicer pa moram priznati, da prav lepo zapojete. Le kar tako naprej. Pa lahko noč«. Strumno, kakor vojaki smo vsi na glas izrekli lahko noč, hkrati pa bili ve'seli, ker se je vse tako lepo končalo, da smo bili namesto ozmerjani še celo pohvaljeni. Da, da, brez pretiravanja. Bil je dober človek, imel pa je to napako, da je bil velik sovražnik prekomernega uživanja alko- hola. Zaradi te, čeprav lepe last- V teh križih in kražah Je skrit napis v zvezi z našim podjetjem. Poskusite ga prebrati! Svetujemo vam, da nagnete časopis čisto poševno, tako da vselej berete samo navpične črte. Po potrebi zatisnite še eno oko! Berite vselej v smeri puščic. nosti, pa je bil marsikateremu cinkarnarju trn v peti. Zunaj tovarne se ni brigal, gorje pa, če je našel ali srečal delavca pijanega v tovarni. Takrat je pljuval kat najhujši jetičnik in »svinja požrešna« je bil še kar čeden izraz za takega človeka. Včasih se je celo izrazil, da ga je sram, ker je Slovenec samo zato, ker so Slovenci take pijandure. Ko sem se leta 1938 vrnil z Jesenic, kjer sem bil nekaj časa zaposlen kot inštruktor in sem mu med drugim poročal tudi to, kako imajo tam delavci v tovarni kantino, kjer si lahko za malico izberejo poljudno jed ali pijačo, me je ves srdit zavrnil: »Tega v Cinkarni ne bom nikdar dovolil. Ti pijanci bi napravili več škode kot koristi«. Ker je bil zaveden Slovenec, je bil med prvimi, ki jih je okupa- tor izbral za svoje žrtve. Domači cinkarniški izdajalci so ga spodili ponoči kar iz postelje, ga aretirali in oddali zloglasnemu Gestapu. Žalostno naklučje je naneslo, da je bila prav takrat, ko so ga prignali na policijo, tam tudi na zaslišanju moja žena. Bila je priča, kako so ga surovo suvali in mu obračali žepe ter pobrali vse, kar je imel s seboj. Čeprav sta se poznala, nista mogla spregovoriti niti besedice. Najbrž ni vedel, da je tudi ona na istem položaju, zato jo je nekajkrat tako pogledal, da se ji je zdelo, kot da ji hoče očitati: »Tuti ti imaš tukaj svoje prste vmes«. Tako je bil med drugimi tudi on pregnan v Srbijo. di njemu, da je revež omahnil prezgodnji grob. Bil je mož u mestu in starim cinkarnarjet bo ostal v svetlem in hvaležnct spominu. Za vroče dni... ■TO X. Nekaj dni pd vrnitvi sva se srečala na cesti v Gaberju. Stisnil mi je roko, kot staremu znancu, toda komaj sem ga prepoznal. Bil je bled in shujšan, oči pa je imel globoko vdrte. Zelo me je presenetilo, ko me je poprosil za cigareto. Z veseljem sem mu jo podal in prižgal, toda ko je potegnil prvi dim vase, je globoko zakašljal. Takoj mi je bilo jasno, da cigarete že nekaj časa ni imel v ustih, poleg tega pa še to, da z njegovim zdravjem nekaj ni v redu. Dolgo sva govorila in potožil mi je marsikaj iz časa pregnanstva. Povedal mi je tudi, kako so ga izropali, da je vse njegovo premoženje to, kar nosi na sebi. Ko sem po prihodu domov pvedal o tem srečanju svoji ženi, mi je takoj dejala: »Temu revežu pa moramo pomagati«. Pri hiši je bilo še nekaj suhega mesa in masti, jajc ter moke. Brez odlašanja si je nabrala nekaj najpotrebnejših stvari, se vsedla na kolo ter mu nesla za prvo silo. Nesreča je še hotela, da takratni upravni odbor Cinkarne ni imel razumevanj a, da bi ga takoj zaposlil in je šele po večkratni intervenciji višjih organov ljudske oblasti dobil nazaj svoje mesto kot obratovodja v Cinkarni. Toda bilo je že prepozno. Nič več ni bilo na njem tiste vedrine, kot smo jo bili vajeni nekoč. Pokaš-Ijeval je in večkrat ga je bilo videti z robcem na ustih. Starim delavcem je rad stavil vprašanja: »Kdaj bova šla v penzijo?« Ni je dočakal. Črv, ki se je zagrizel v njegovo telo v času težkih preizkušenj v izgnanstvu, je grizel naprej in kakor izpodje korenine težkega hrasta, da pade, tako je izpodjedel zdravje tu- Morda izbirate kopalke za leti sezono? Slika vas bo morda opc rila vsaj na potrebo, če ne že model. Tistim, ki želijo pokazal bolj vitko linijo, priporočamo vzorec z navpičnimi črtami, tistim, & bi rade izgledale polne, pa vzore^ z vodoravnimi progami. Druge, J se za to ne zmenijo, imajo 1 afik0 šekaste ali enobarvne kopali® Mošiki bodo na vrsti prihodnjič. Sl'" ko nam je posodil »Celjski tedni* kdo pa njemu — ne vemo! . Tov; k bila ‘Metk ''tik. j cili sc tovori Sati t !v»jih . Triš H 9' te se ital 've, C ^ i v»ien Vednc ^ vi ^nc; 'ku. k je ^ bo PREMIKALNICA Gornje besed premikajte v levo in desno tako, da dobite v dveih zaporednih navpičnih vrstah priznan produkt našega podjetja. Rešitev križanke,Kemični element? Vodoravno: 1. volfram, 7. platine, 14. Ostija, 16. Agadir, 17. do 18. ga, 19. tur, 21. ar, 22. kg, 23. Irma, 25. Vršac, 27. avdo, 29. kes, 30. Hanibal, 32. dan, 33. jen, 34. ris, 37. dolan, 38. patos, 40. RK, 42. DID, 43. Vis, 44. os, 45. era, 47. Jim, 49. daj, 50. ave, 51. boks, 53. jelen, 55. plen, 56. RM, 57. IT, 59. dož, 60. ta, 61. iso, 62. iklor, 64. pila, 66. odiram, 67. Tirana, 69. ocet, 71. Rado, 73. ou, 75. IK, 76. pop, 78. ni, 79. KK, 80. broj, 82. Sirta, 84. Jura, 86. OAS, 87. ser, 88. TNT, 90. Sid, 91. LN, 92. len, 93. tek, 95. ma, 96. silak, 97. kisik, 99. pet, 101. mat, 103. pek, 105. novator, 108. tat, 110. Olib, 112. Radon, 113. Toni, 114. te, 115. ak, 117. sir, 118. TR, 119. ta, 120. ozalrt, 123. cestar, 125. kositer, 126. slatina. Navpično: 1. vodik, 2. osoren,* LT, 4. figa, 5. rja, 6. aa, 8. La,S aga, 10. Tara, 11. ID, 12. nikar, argon, 15. dušik, 19. trn, 20. RS®1 24. MS, 25. vanadij, 26. Carav^' 28. VD, 30. belil j, 31. litij, 33. 35. SOS, 36. srebro, 39. ksenon, krom, 44. oves, 46. Ak, 48. med, 49- dež, 50. Al, 52. silicij, 54. loj, paladij, 58. torek, 60. tiran, 62. k<^' 63. rat, 64. pri, 65. ano, 68. soto0"' 70. bor, 72. Skadar, 74. uran, 82- pir, 77. PTT, 79. Krim, 81. os, senator, 83. antimon, 85. uš, 87. len, 89. tesar, 92. LIP, 94. kit, železo, 100. radij, 102. lantan, l®' potok, 104. ki, 108. to, 109. ti8*®1 lld. Bali, 113. Trst, 116. kit, 11 Tea, 121. as, 122. te, 123. Cl, l2t- '