Poš gredo otroci na delo. Kosilo je Vri njih mnogo enostavnejše kakor Pj i nas; po navadi je brez mesa. Po 'osilu gredo otroci na sprehod in se ukvarjajo s športom. Ob 5. popoldne °l>e mleko z malo čaja, kruhke in sad]e. O p0i; ur{ se kopajo in ob sčarnih gredo spat. Se prej pa sa-uzijejo kozarček mleka in majhen pri-SCizek, tako da jim zmerno napolnjeni želodček jamči za dobro in zadostne spanje. Ta red se ponavlja vsak in har blagodejno vpliva na otrokov telesni in duševni razvoj. Mladi Angleži začno po navadi že ? ccdmimi leti igrati tenis, nogomet 1,1 golf in se uče jahanja. . Po otrokovem rojstvu se samo v Kfednih primerih ukvarja z njim nJegova mati. Toda ona je vedno naj-l’isja instanca. Glede na gmotne raz-Vlere, v katerih se otrok razvija, ga Popuste dekletu, ki je vzgojeno prav za ta poklic, ali pa dekletu, ki se po-sveti izključno negi otroka; za to °oi stanovanje in hrano, bo obiska šole je otrok v popolni domači vzgoji, živi pa sam v svoji sobi. Pozneje' ga pošljejo v šolo, kjer lr>la tudi hrano in stanovanje, kajti v~goju doma se priporoča samo pri večjem številu domačih otrok. Že z dvema letoma lahko otroci obiskujejo otroške vrtce, ki so pod prvovrstnim nadzorstvom. Angleški otroci se vidijo s starši Prav malo, običajno enkrat na dan, l'1 sicer pri čaju. Za to priložnost se "'Po oblečejo. Prav redko jih starši "Povabijo«, na kosilo, in še takrat se °troci počutijo kot njihovi gostje. Tako se otroci že od malega navadijo na samostojnost; razgovori °draslih ne morejo nanje delovati škodljivo. Otroci se hranijo tako, kakor je najbolj zdravo za njihova leta. Na teh načelih sloni tipična angleška »distanca«. če niti prigovarjanje niti kazen ne Zaležeta, zadostuje, da rečeš otroku: >'Boni že očetu povedala.« Učinek je zmerom zanesljiv. Na drugi strani pa cce kaže nasproti sinu spoštovanje, ce in sin si podasta roki, ne da bi e kdaj objela, in tako včasih vidi-da oče sinu po dolgem bivanju v Indiji pri svojem povratku stisne le T°ko in ga vpraša., kakor da bi ga Sele prejšnji dan videl: »No, kako je kaj?« Angleški družinski oče ni tako ča-Mihlepen, da bi moral njegov siti že s Štirinajstim letom dobiti kakšno di-Plortio; veliko več mu je do tega, da ®l pridobi lastnosti »gentlemana«, kakor lojalnost, iskrenost in pogum. Naj je prav za prav »gentleman«? 'pitleman biti se pravi, da moraš Jti viteški. Zadostuje, da starši rečejo sinu: Ti nisi gentleman! in sin b° ubogal. K pojmu »gentlemana« spada pred ?8fW disciplina. Angleži imajo že v Jjci, da se vselej pokore predpisom. temu jih že od otroške dobe vzgaja hort. Za športnika so pravila nekaj Svetega in v tem je njegov veliki pomen. Svobodo svojega bližnjega spošto-ati in braniti njegove pravice, sta snovni zapovedi angleškega življe-Če bi Angležu ugajalo, da bi se ,a golfišču prikazal v zelenih hlačah, pekasti srajci, rdečem jopiču in vijo-Uastih nogavicah, bo to tudi brez Pomisleka storil, . ‘h zakaj ne bi? Nikomur ne bo na OnSču prišlo na um, da bi se mu ato posmehoval. Če se z njim dogo-da se boste, ob določenem času ~ llJnn sestali, bo prišel do minute °jC,n2' Anglež je zmerom pravilno ‘lecen, Skoraj vsak večer menja y°Jc obleke. Neki angleški razisleo-1 c *ije vzel s seboj na potovanje "V? Puščavi smoking, čeprav so ga V.jendjali sami domačini. V lem obla-toru ’7P kcdel vselej pri večerji v šo- Mir in samoobvladanje dajeta An- V Ljubljani, 7. septembra Sudetska kriza se naglo bliža vrhuncu. Na zahtevo lorda Runcimana je češkoslovaška vlada kljub ogorčenemu, a discipliniranemu odporu svojega prebivalstva pristala do malega že na vse zahteve sudetskih Nemcev; da, nekateri listi vedo celo povedati, baje iz docela zanesljivega vira, da je celo v celoti pristala na znane Henleinove karlovarske zahteve. Naj nam bo dovoljen skromen dvom o tem; kajti popolni pristanek na karlovarske zahteve bi pomenil za ČSR harakiri. Mislimo, da češkoslovaška država kljub stalnemu in »prijateljskemu; pritiskanju lorda Runcimana tako daleč vendarle še ni, da bi se odločila za takšen nepopravljiv korak. Preden nadaljujemo svoje razglabljanje, je prav, da si predočimo, kaj je Henlein prav za prav zahteval v svojem znamenitem karlovarskem govoru z dne 24. aprila t. L Njegove zahteve bi lahko razdelili na dvoje: na tri zahteve zunanjepolitičnega značaja in na osem notranjepolitičnih zahtev. Henleinove zunanjepolitične zahteve so tele: 1. Revizija zmotnega češkega zgodovinskega naziranja. 2. Revizija nesrečnega naziranja,, da je naloga češkega naroda, biti jez pred tako imenovanim nemškim pritiskanjem na vzhod. S. Revizija tistega zunanjepolitičnega stališča, kije državo doslej vodila na stran "sovražnikov nemškega naroda, Njegove notranjepolitične zahteve: 1. Popolna enakopravnost Nemcev in Čehov. 2. Priznanje sudetskonemške na- gležu možnost, da obvlada tudi druge. Že kot otroci so Angleži ■mirni in umerjeni kakor noben drug narod. Velikokrat si te lastnosti razlagamo kot pomanjkanje temperamenta. So pa za Angleža velike važnosti. V miru se kaže obzirnost; druge ne spravljajo v zadrego! Ko je šel gospod Broivn na ples v rokokojskem kostimu, medtem ko so se drugi prikazali v smokingih, ga ni nihče zafrknil, da se je zmotil v datumu in da bo ples v maskah šele teden dni pozneje, Fairplag: poštena igra je za Angleža nekaj, kar se samo ob sebi razume, To jim vcepijo že pri otroški igri in vsak prestopek strogo kaznujejo. Poznam dečka, ki je razbil kipec in se je izgovarjal s prepihom. Njegov oče je čakal ves dan in ko deček le ni hotel sam priznati svoje krivde, ni ves teden smel z doma. Ta kazen se. zdi prestroga; toda poštena igra je za Angleže podlaga življenja. Z. Naš ljubljeni kralj 151etnik V torek itne 16. t. m. je naš mladi vladar, Nj. Vel. kralj Peter 11. obhajal svoj 15. rojstni dan. Vsa naša država posebno danes iz dna srca čuti s svojim mladini kraljem, zato je letos še posebno svečano obhajala ta dan kot največji praznik v letu. Vsa naša mesta in mesteca so 15. rojstni dan kralja Petra 11. obhajala ne samo svečano na zunaj, ampak tudi z globokim notranjim navdušenjem in ljubeznijo. Posebno Beograd, Zagreb in Ljubljana so med seboj kar tekmovali, kdo bo prisrčneje in lepše proslavil kraljev in narodov dan in tako vidno pokazal ljubezen, ki jo čuti jugoslovanski narod do svojega kralja in domovine. Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! rodnostne skupine kot pravne osebe za ohranitev te enakopravnosti. ii. U gotovitev in priznanje ozemlja, kjer so naseljeni Nemci, U- Ureditev nemške samouprave na ozemlju, kjer Nemci prebivajo, in sicer na vseh področjih javnega življenja, v kolikor gre za korist in za zadeve nemške narodnostne skupine. 5. Zakoniti varnostni ukrepi za tiste državljane, ki žive zunaj strnjenega nemškega področja. (>. Odprava vseh krivic, prizadejanih sudetskim. Nemcem, po letu 1918., in priznanje odškodnine za vso škodo, ki so jo zato trpeli. 7. Priznanje in izvedba načela: na nemškem področju nemško uradništvo. 8. Popolna svoboda■ izpovedbe- nemške narodnosti in nemškega, svetovnega nazora. V zvezi s temi točkami je Henlein še poudaril, da se smatrajo sudetski Nemci ne glede na državne meje, za pristaše narodnega socializma in njegovih načel, O nekaterih točkah teh karto-varsldh zahtev se da govoriti; ne samo to, češkoslovaška vlada je o njih razpravljala že celo leto dni pred Henleino-vim aprilskim govorom in iz lastnega nagiba nanje pristala. Tako n. pr. o popolni enakopravnosti Nemcev in Cehov: ali ni biia mar vlada že skoraj pred poldrugim letom v pogajanjih s tedanjimi nemškimi aktivističnimi strankami odnehala in obljubila Nemcem 23 "/ono udeležbo — t. j. toliko, kolikor jim gre po odstotku njihovega prebivalstva — v vseh državnih in deželnih službah? Tudi o točkah 5. in (i. je^ bilo takrat govora, prav tako o točki 7. Ce je Henlein te točke sprejel v svoj tako imenovani minimalni program, se ni moči ubraniti vtisa, da mu jih je bolj narekovala demagogija kakor pa skrb za usodo nemštva v češkoslovaški republiki. Druge točke so kajpak mnogo kočljivejše; nekatere med njimi so ceio pravi atentat na suverenost države. Zato je več ko razumljivo, da nobena češkoslovaška vlada ne bo mogla nanje pristati. Zato tudi ne moremo verjeti, kar smo brali v nekem našem dnevniku, da bi bila namreč praška vlada v celoti odobrila vse Henleinove zahteve. Mnogo 'verjetnejše .se .nam . zde poročila drugih listov, da je Češkoslovaška vlada sicer izdelala nov načrt s še večjimi koncesijami, kakor jih je dovolila že v svojem znamenitem tretjem načrtu (uvedba 23 narodnostno zaokroženih žup), a s temile tremi pridržki: 1. Sudetskonemški stranki se ne prizna pravica, da bi na sudetskonem-škem ozemlju smela propagirati na-rodnosociaiistieni svetovni nazor in voditi politiko nemškega narodnega socializma, ker bi bilo to docela nezdružljivo z republikanskimi in demokratskimi načeli države, po drugi strani je pa očitno, da bi se narodno-socialistična propaganda, podprta z ogromnim aparatom tretjega rajha, ne omejila samo na nemške pokrajine. 2. Češkoslovaška vlada pod nobenim pogojem ne more sprejeti zahteve, da bi se vodstvo zunanje politike vzelo osrednji (praški) vladi; kakšna sprememba sedanje zunanje politike sploh ne pride v poštev. 3. Vojaštvo mora slej ko prej ostali nedotakljivo in izključno v rokah osrednje vlade. Takšne so najnovejše vesti, ki jih beremo v trenutku, ko gredo te vrstice v tisk. Da so si delno protislovne, Preteklo nedeljo so v Pointe-Gravu pri Bordeauxn (Francija), na istem mesta, kjer se je pred več ko 16(1 leti vkrcal Lafayette, da odhiti na pomoč Združenim državam v njihovem boju za neodvisnost, odkrili spomenik na čast prvhn ameriškim četam, ki so se leta 1917. izkrcale na francoskih tleh. je skorajda razumljivo spričo mrzličnega razpoloženja, ki vlada te dni v Pragi — tem mrzličnejšega, čim bolj hiti čas in se bliža peripetija nilrn-berškega kongresa in z njim vrhunec češkoslovaške krize same. * O popolni avtonomiji sudetskih krajev, kakor jo zahteva Konrad Henlein, je že zgolj s praktičnega Stališča težko govoriti. Vseh Nemcev v češkoslovaški republiki je 3K milijona; kljub temu jih ni mogoče tretirati kol kompaktno celoto in zato jih tudi ni moči osrečiti z avtonomijo, kakor bi sami že-leli. Razdeljeni so namreč v šest otočkov: 850.000 jih živi na zahodu ČSR, 800.090 na vzhodu, kakšnih 400.000 jih je raztresenih v treh predelih na jugu Češke in Moravske in 325,000 na severnem Moravskem in na Sleskem, ostati pa žive v Pragi, na Slovaškem in v nekaterih večjih mestih. Med posamezne nemške otoke se kakor klin zadira strnjeno češko prebivalstvo z najmanj 30—100% češkega življa. Razen tega ne gre prezreti, da šteje češka manjšina celo v kompaktnih nemških otokih povprečno 31 “/o celotnega tamkajšnjega prebivalstva; to so pokazale letošnje junijske volitve. Sudetskonemške dežele torej dejansko ni, zato je tudi zahteva o sudetski avtonomiji absurdna. Edina z vseli vidikov upravičena nemška zahteva je popolna enakopravnost med Nemci in Čehi — zahteva, ki je bila že pred., sedanjo krizo na najboljši poti do uresničenja; zasluga za to gre pa mnogo manj Henleinu kakor njegovim najhujšim nasprotnikom med sudetskimi Nemci — bivšim nemškim aktivističnim strankam. Observer Utrinki PROPADAJOČI PARIZ »Starodavni sijajni Pariz, kjer si še v srednjem veku slišal več flamščine kakor francoščine, je bil prav tako gotsko-germanski kakor le kdaj Normandija ali dežela Frizov. Dokler niso tudi tega mesta preplavili Židje, mešanci z juga. Rimljani itd,j da je izgubil svoj znaeai kakor, stari Rim. Pod konec 18.'stoletja je ger-manstvo v Parizu podleglo. Le v Bretanji in Normandiji razpolaga Francija še z nordijskimi vrelci moči.* (Nemški narodnosocialistieni ideolog Alfred Rosenbcrg v svoji novi knjigi »Boj za oblast«, Motiakovo, str. 90.) ŠTEVILKE »Vselej, kadar pade en japonski vojak, padejo .štirje kitajski. Toda na enega japonskega vojaka ne pridejo štirje kitajski ampak sedem.« Pierre Scize v .»Paris-Soirut J/ Kako naj to vemo? Po samem videzu seveda ne moremo presoditi. Tudi žitna kava ima lahko na videz čisto enaka zrna, četudi je v njih navadno žgana škrobovina ali pa dragoceni praženi slad Ce je pa Kneippova, potem se lahko zanesemo, da je v vsakem zrncu praženo sladno jedro, ki je tisto, kar naredi kavo iz Kneip-pove okusno, zrnati kavi podobno in aromatično, Kneippova| ii L ADN A KAVA Tragedija mlade Slovenke Znorela Je v vlaku »Šrange« dol! »šrange« gor! Ljubljana je postala veliko mesto. Predmestja Ljubljane: St. Vid, Moste, Rožna dolina, Sišlca in Bežigrad so že sama zase tolikšna ko majhna mesteca. Veliko nas je, ki stanujemo zunaj mesta, zunaj stare in častitljive Ljubljane; zato, ker ljubimo mir, saj »e na periferiji prijetneje in bolj domače počutimo, pa tudi zato, ker je tam cenejše življenje kakor v mestu. Veliko nas torej dan za dnem hodi dvakrat v mesto in dvakrat iz mesta. To pa ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Na Tgrševi cesti so železniške zapornice ali po domače »šrange«. Kadar koli vozi vlak na postajo, ali s postaje, vselej se zapornice zapro. Kadar je zadeva z vlakom opravljena, se zapornice spet odpro. »Šrange« gor, »šrange« dol. Če hočete razumeti, zakaj je to neprijetno, pridite o priložnosti opoldne ali po šesti uri gledat, kako je to s »šrangami«. Z ene in druge strani zapornic je vse polno pešcev, kolesarjev, avtobusov, tovornih in luksuznih avtomobilov, tovornih voz itd. Dolgo moramo čakati in skoraj nikoli se nam ne zgodi, da bi brez čakanja prišli na drugo stran. Vsak dan ti gre tako čas v izgubo, zraven so pa ravno te »šrange« ovira, da se mesto ne more še bolj razviti proti Savi. Postaja bi se morala poglobiti, boste rekli. Kajpak! To je na dlani, toda vzlic temu danes ljubljansko postajo samo popravljajo in krpajo, namesto da bi jo poglobili in namesto da bi se tega problema lotili pri korenini. Nekdo mi je zadnjič omenil, da so Bežigrajci sitni ljudje in da kaj radi pišejo v časopise. Enkrat niso zadovoljni s cesto, drugič jih moti, če na kakšnem dvorišču kak pes zalaja, 'pritožujejo se zaradi vpitja otrok itd. Da se Bežigrajci pritožujejo proti »šrangam«, je pa še prav posebno razumljivo. Ljubljansko postajo bi bilo treba temeljito preurediti, ne jo pa samo krpati. K. «■»—---------- Politični de Dravogradom. Na spolzki cesti je zaneslo s ceste novi avtomobil polzel-ske tovarne pletenin, ki se je v njem peljal njen trgovski zastopnik Ivan Serec iz Celja s svojim šoferjem. Avtomobil se je dvakrat prevrnil in obstal nekaj korakov pred Mislinjo. Avto se je čisto razbil, šofer se je le nekoliko opraskal, Serec je dobil pa precej nevarne rane in si je zlomil ključnico. Zdravi se v slovenjegraški bolnišnici. Trojni jubilej bodo praznovali v Žalcu, in sicer lOOletnico rojstva Janeza Hausenbichlerja, očeta slovenskega hmeljarstva, 701etnico prvega narodnega tabora v Žalcu in 20Iet-nico naše svobode. Prometna nesreča se je primerila na progi pri Ljutomeru. Hlapec posestnika Janeza Smodiša je z vozom peljal orodje mojstra Vekoslava Bratine v Ključarovce. Ko je prišel do železniškega prehoda, ni opazil, da se bliža vlak. Strojevodja je na vso moč piskal, a vlaka ni mogel tako hitro ustaviti, zato je stroj konja pri priči ubil in 'oz potegnil za seboj. Orodje se je vse razbilo, da ima tudi mojster veliko škodo. Hlapca je vrglo v jarek in se je le nekoliko opraskal. Zaradi komplikacij po porodu je umrla bivša učiteljica Ema Bauerjeva in zapustila novorojenčka in triletno hčerko. Pokojnica je bila žena tragično preminulega pilota Pavla Bauerja, ki je pred šestimi meseci izginil, ko se je vozil po Dunavu in ga je nepričakovano zajela nevihta. Njegovega trupla še niso našli in nesrečna žena je bila prepričana, da ga ie zaneslo kam daleč in da se bo še vrnil. Zdaj jo je prehitela smrt. Slinavka in parkljevka eta se pojavili v Bohovi v občini Hoče pri Mariboru. Zato so za nekaj časa prepovedani, vsi živinski in svinjski sejmi v Mariboru. Z drevesa je padel 17letni posestnikov sin Ivan Lukežič od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Zlomil si je nogo in razbil čeljust. — Nad Smolnikom pri Rušah je po hribu spuščal hlode drvar Štefan Kropeč. Po nesreči je prišel pod hlode in si zlomil nogo. Žrtvi neobzirnih kolesarjev. V Mariboru je na Kralja Petra trgu kolesar povozil 571etno Marijo Kajžarjevo iz Studencev, da se je precej potolkla po roki. — Pri Mežici je pa neki kolesar povozil 7 letnega rudarjevega sina Slavka Senico, da so ga morali nevarno potolčenega prepeljati v bolnišnico. Tihotapca so prijeli. V Teznem je podpreglednik finančne kontrole prijel z nahrbtnikom in aktovko natrpanega mladeniča, nekega S. Gajiča iz ITr-vateke. Ko je pregledal vsebino, je našel 292 vžigalnikov in 200 zavojčkov igralnih kvart. Nogo si je zlomil motociklist Ivan Gajdek iz Dobrovnika pri Dolnji Lendavi. Hotel se je umakniti kmečkemu vozu s kravjo vprego, krave so pa na lepem okrenile voz na sredo ceste, da je vrglo motociklista v jarek in je obležat s strto nogo. Mednarodna balkanska konferenca za varstvo deee bo v Beogradu od 1. do 10. oktobra t. 1. Na razstavi socialnega skrbstva, ki jo prirede pri tej priložnosti v beograjski velesejmski palači, bodo sodelovale poleg vseh balkanskih držav tudi Češkoslovaška, Italija, Madžarska in Nemčija, češkoslovaška ima že poseben oddelek in bo v velikem obsegu razkazala svoje vzorno socialno skrbstvo. Osebne veiti Poročili so se: V Ljubljani; g-Tone Kunetelj, uradnik pivovarne Union, z gdč. Jožico Poženelovo, zaščitno sestro; prof. Marjan Čadež in gdč. Gizela Csonka. V Trstu: gdč. Mara Pertotova iz Barkovelj in zdravnik dr. Stanislav Sosič. — Obilno sreče I Umrli so: V Ljubljani : Miroslav Stumberger, višji davčni upravitelj v pok.; Emil Storža, podpredsednik vJu-gočeške« iz Kranja; Josip Gabrijelčič, pek, mojster; Anton Rartel. prof. v pok.; Marija Haeslova, žena žel. uradnika v pok.; 711etna Antonija Rotarjeva, trg. in pos.; Marija Trevnova, žena šol. sluge; Amalija Paulinova, poštna uradnica v pok. V Mariboru : inž. Herman Plrimer; 521etna Marija Topolovčeva, žena miz. mojstra drž. žel. V Celju : 891etna Ana Ralo-nova, roj. Zagmeistrova. V Pamečah pri Slovenjem Gradcu: 411etna Berta Šerbakova, žena trg. ir* pos. Na Opčinah pri Trstu: 671etni Andrej Daneu. gost. in pos-Pri Sv. Križu na Dolenjskem: 601etni Ivan Jarkovič, pos. V M o k r o n o g u : 51 letni dr. Josip Klepec, odvetnik. — Žalujočim naše iskreno sožalje! Zazidan zaklad Grozno maščevanje iz ljubosumnosti Velik požar je v mestu iskalcev zlatu, v Fairbanksu na Aljaski pojasnil kriminalno afero, ki je svoj čas zbudila nemajhno senza-c'Jo na skrajnem ameriškem severu. (v) Fairbanks, avgusta. Pred tremi leti je umrl za srčno *jaWo Martin John Hammer, ki je trideset let taval po neobljudenih gorah AJjaske in našel veliko zlata. Stari »Hammerjohn«, kakor so ga imenovali kopalci zlata v Fairbanksu, je menda vnaprej slutil svojo smrt, kajti tri ? P°Pi'ej je napisal takšno oporoko: »Svojo hišo z vsem, kar je v njej, in sploh vso svojo lastnino volim policiji lz Monnteda za njeno vzorno delovaje. Moja prijateljica Frede Bantrof-,Va naj hitro izgine. Nobene pravice J?'nia, da bi od mene kaj zahtevala. Odnesla mi je sedem kil zlata. Razen mi je priznala, da je umorila mojega brata, da se je polastila njegovega Premoženja.« Frede se zagovarja To oporoko so našli pod pokojnikovo .-zino. Zdravnik jo je izročil stražnikom in Fredo Bantroffovo, ki je Hammerju vodila gospodarstvo, so takoj zaprli . »Niti praška zlata nisem nikoli videla pri skopuhu,« se je zagovarjala mala, črnolasa obtoženka. »Hammer-John me je deset let trpinčil s svojo ljubosumnostjo. Hotel je, da bi postala njegova žena, a o tem nisem ma-r&la niti slišati. Bil je surov človek. p°znala sem njegovega brata. S Ham-®iTjohnom je živel v sovraštvu.« Žrtev dvoboja . Policija je uvedla obširno preiskavo J*1 je nazadnje ugotovila, da sta oba brata Hammerjohna res mrtva. Mlaj-®ga brata so našli mrtvega na otoku Kodiaku, drugega so pa bili ustrelili v bližini Fairbanksa. Policija je dognala, da je ta Hammerjohnov brat Padel v dvoboju. Pozneje se je razširila govorica, da je imel Hammerjohn sam svoje prste vmes. Nekaj ur pred Umorom so ga namreč videli v družbi z njegovim bratom. 20 let ječe . Tri mesece po Hammer j ohnovi smrti ■le Prišlo do senzacionalne sodne razprave. Fredo Bantroffovo je sodišče obtožilo na podlagi oporoke tatvine in Umora. Zenska je pa vse tajila. Nihče Ji ni mogel dokazati, da je ukradla Hammerjohnu pogi'ešanih sedem kil zlata. Nobene priče ni bilo, ki bi ji jnogla dokazati, tla je umorila brata. Toda oporoka jo je obtoževala in porotniki so jo spoznali za krivo in sodišče jo je obsodilo na dvajset let ječe. štiri kasete . Tri leta so minila, ko je Hammer-Johnovo hišo iznenada upepelil požar. Zidovi so razpokali in šele pri razkopavanju pogorišča je neki delavec trčil °b štiri jeklene kasete, ki so bile vzidane v betonski temelj. Kasete so bile Saprte. Policija jih je dala odpreti in v njih je našla sedem kil suhega zlata. V tretji kaseti so našli vrhu tega Pismo, ki je zaradi vročine precej trpelo. Pismo je napisal sam Hammer- john in je živ dokaz hudobnosti tega čudaškega moža. »Zlato sem zazidal zato, ker sem se hotel maščevati nad Fredo Bantroffovo. V oporoki bom napisal, da mi ga je ukradla. V svoji oporoki jo bom tudi obtožil, da je umorila mojega brata. V resnici sem ga pa sam ustrelil. Bil je pijavka in je hotel živeti od dela mojih rok. Frede Bantroffova naj v zaporu premišljuje o meni toliko časa, dokler ne bodo našli tega zaklada in tega pisma. Zaradi nje sem prestal grozne ure. Ljubil sem jo, ona se je pa moji ljubezni samo rogala in me zasramovala.« Fredo Bantroffovo, ki je skoraj tri leta po nedolžnem sedela v ječi, so dva dni po najdbi zlata in pisma spustili na svobodo, čez mesec dni se bo vršila nova razprava in tedaj bo justica izrekla obsodbo morilca, ki je že zdavnaj mrtev. Stražniki proti poljubom (v) Kjobenhavn, septembra. Na priljubljeni peščini Bellevuju v Kjoben-havnu imajo že nekaj časa svojevrstno ustanovo, tako imenovane »stražnike proti poljubom«. To so ljudje, ki se v običajnih kopalnih oblekah pomešajo med mlajše kopalce in pazijo, da med moškimi in ženskami ne pride preveč neprisiljeno do nežnih stikov. S tem hočejo preprečiti pritožbe strogo moralnih in najbrže tudi nekoliko nevoščljivih ljudi proti javnemu polju-bovanju, ki so zadnje čase vse pogostejše. Lahka pa ta služba »stražnikov proti poljubom« ni, kajti meni nič te- ničenje odgovoril z .boksarjem1 in mu zlomil kar tri rebra. Ko je videl, da tako nikamor ne pride, je Manlio kratko in malo sklenil, da bo svojo ženo zaprl. Potrebna nakupovanja je morala opraviti v njegovi navzočnosti in pri tem je svojo mlado ženo vodil na kratki verigi. Ko sta bila doma, je vrata od zunaj zaprl, zaklenil in še zapahnil povrh, žena v njegovi odsotnosti ni mogla zapustiti hiše. Pred kratkim je pa vrgla na ulico pismo in mimo idočega, ki ga je pobral, prosila, naj obvesti njeno mater, da ji pride na pomoč. Mati je prišla in z njo starejši brat ter ključavničar s pilo in kladivom. To so bili njeni rešitelji. Ni dolgo trajalo, ko so bila vrata odprta in mati in hči sta si padli v naročje. Pretočili sta nekaj solza, potlej sta pa sedli in kovali maščevanje. Jasno je bilo, da z ljubosumnim možem ni več mogoče živeti pod eno streho. Lepa Gizela je pobrala svoje stvari in se preselila k svoji materi. Ko se je mož vrnil z dela, ni bil malo začuden, ko je našel gnezdo prazno. Namesto svoje ženice je zagledal dva moža postave. Ko sta se prepričala, da je prišlec res ljubosumni Manlio Fiorentino, sta ga obstopila in ga prosila, naj bo tako ljubezniv in naj ju spremi na policijsko stražnico. Doslej je sladkosti zapora okušala samo njegova žena, zdaj je pa sodišče poskrbelo za njeno maščevanje. Manlio sedi v preiskovalnem zaporu in čaka trenutka, ko bo sodnik izrekel besedico »kriv« in ga poslal zaradi kršitve osebne svobode v belo popleskano kamrico. Orel je v višini 3000 m napadel neko letalo London, avgusta. Iz Nove Gvineje poročajo, da je neko letalo, ki je odletelo iz pristanišča Moresby s 13 pot- 21 let v ledeniku (v) Montreux, septembra. Neki mlad pastir, ki je prišel čez zanfleuronski ledenik na ledenik Diablerets v dolini Rodana, je v svojo grozo zagledal nekega moža, ki je ležal zmrzel v ledu. Hitel je dol, v deset kilometrov oddaljeni Sion, od koder se je na kraj povzpela policijska četa. Truplo je našla v precej dobrem stanju. Zraven njega je bil kompas, povečevalno steklo in grški besednjak, vse skupaj zmrzlo v ledu. Knjiga je policiji pomagala do ugotovitve, da je to truplo pastorja Schneiderja, ki je bil v Lausanni dobro znan zaradi svojega znanja grščine, in da je ravno pred 21 leti skrivnostno izginil, ko je napravil turo v okolico. Napovedovalec radia — srečni dedič (ba) Kjobenhavn, septembra. Sleherni večer, ko se konča program švedske radijske oddajne postaje, se napovedovalec Sven Jerring, med poslušalci bolj znan pod imenom ,stric Sven‘, poslovi od občinstva s pozdravom »Lahko noč in dobro spite«. Neka stara gospodična Tornberg iz Oerebra je sleherni večer sedela pri radiu, poslušala je zmerom do konca, samo zato da je slišala poslovilni pozdrav strica Svena. Pred kratkim je umrla in je vse svoje imetje zapisala docela neznanemu ji radijskemu napovedovalcu. Otroška mumija v kovčegu (v) Berlin, septembra. Porotno sodišče v Erfurtu je obsodilo 251etno Marijo Nollerjevo zaradi umora novorojenčka na pet let ječe in izgubo častnih pravic za dobo petih let. Obtoženka je postala novembra 1936. leta mati nezakonskega otroka, ki ga je za- ŠIROM PO SVETU Varuj in neguj svoje zobe, dvakrat na dan s : bi nič ne smejo ločiti vsakega para, ki se poljubuje. Uprava kopališča je že večkrat odredila, da zakonskim parom poljubovanje na peščini ni prepovedano, ker je takšno »razneženje« naravno in zato dovoljno. V Kjobenhavnu vlada zato zadnje čase baje veliko povpraševanje po medeninastih prstanih za »sezonske poroke«. Ujetnica ljubosumnega moža (v) Milan, avgusta. Kdor ima ljubko ženo, mora kar paziti, sicer mu bo slaba predla. Prej jo kdo odpelje, kakor bi si človek mislil. To je najbrže vedel tudi 251etni Manlio Fiorentino, zato je na svojo tri leta mlajšo ženo Gizelo, ki je veljala za lepotico, še posebno pazil. Ta moška previdnost pa se je pri mladem Milancu kmalu stopnjevala v bolestno ljubosumnost, če je šel po ulici in so drugi moški samo nekoliko obrnili glavo za mlado ženo, jo je Manlio na j lepem pustil sredi ceste in jo ubral za j tujim občudovalcem ter ga poklical na j odgovor, šele pred kratkim je moral j Manlio iti zaradi takšnega »vljudnega« nagovora za tri tedne v — bolnišnico. Neki tujec je na neutemeljeno sum-1 niki, v višini 3.000 m napadel planinski orel. Orel je trčil ob letalo in se s perutmi zapletel med pripravo za pristajanje. Ko se je rešil iz pasti, se je z vso silo zagnal proti oknu salona, kjer so sedeli potniki. Tako dolgo se je zaganjal vanj, dokler ni razbil stekla in vdrl v notranjost. Zaletaval se je v ljudi, ranil pilota in dva mehanika. Med popotniki je nastala panika. Najhujše je bilo to, ker niso mogli kam bežati. Naposled se je mehaniku posrečilo, da je ptiča močno udaril po glavi in ga spodil ven. V Wanu, kjer je letalo pristalo, so morali pilota in oba mehanika takoj prepeljati v bolnišnico. Ljudje, ki še niso stopili na zemljo (v) Pariz, septembra. Po poročilu kolonijskega ministrstva živi v francoski Indokini neko pleme, ki prebiva izključno v primitivnih čolnih. Ljudje žive od ribolova in prebivajo vse svoje življenje na vodi; rodijo se v čolnih, vse njihovo družinsko življenje poteka v čolnih in tudi smrt jih dohiti tam. Nekateri od njih niso še živ dan stopili na suha tla. ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET davila, položila truplo v kovčeg in ga postavila v omaro v svoji spalnici. Neke nedelje v maju je pa kovčeg slučajno odprla neka soseda in je začudena ostrmela, ko je v njem zagledala otroško truplo. Najbolj čudno je pa to, da truplo v poldrugem letu ni strohnelo — najbrže zato ne, ker je vladala v kovčegu zmerom ista toplota — temveč se je posušilo v pravcato mumijo. Pred sodiščem je obtoženka izjavila, da se ni mogla odločiti, da bi se od otroka ločila ali da bi ga zakopala. v 65 vrsticah V Epinayu na Seini (Francija) sta se te dni zaletela drug v drugega dva avtomobila in se čisto razbila. Trije potniki so se ubili, pet jih je pa nevarno ranjenih. — V Dealu, majhnem kopališkem kraju na Angleškem, je župnik dovolil kopališkim gostom, da lahko hodijo k maši v kopalnih oblekah. Odslej so maše zmerom dobro obiskane. — Ubil sc je pri letalskem poskusu ameriški letalec Frank Havvks, ki si je leta 1929. pridobil sloves najhitrejšega letalca na svetu. — Pomanjkanje vode je nastalo ponekod v Združenih državah zaradi dolge suše. V državi Arizoni stane galona vode (4'It litra) več kakor galona bencina. — V 13 in pol ure je preplaval Rokavski preliv 421etni angleški vrtnar Famley Wheatcroft. Mož se je naučil plavanja1 šele pred petimi leti. — Kita, devet metrov dolgega in štiri tone težkega, so te dni ujeli v reki Trentu pri angleškem mestu Scunthorpu. — 2e v tretjič je povila trojčke žena železničarja Groen\valda iz Kapskega mesta v Južni Afriki. V dvanajstih letih je rodila 14 otrok, živi jih še osem, — 32 let je nastopal v isti drami v Londonu z isto vlogo igralec Walter Urid-ge, ki je te dni umrl v Londonu. — 6 kg težkega dečka je rodila na neki milanski kliniki v Italiji žena delavca Nicola del Zenera. Deček je popolnoma zdrav in razvit in ima zelo velik tek. — Eksplodiral je bencinski kotel v neki kemični pralnici ln čistilnici v Erfurtu na Saškem. Plamen je zažgal takoj vso notranjo opremo. Od eksplozije so popokale vse šipe v poslopju, voda v kadi je pa od vročine izpuhtela. Neki pomočnik je zgorel, dva pomočnika in lastnik so se rešili; dve osebi sta nevarno ožgani. — 401etni jubilej vladanja kraljice Viljemine bodo praznovali od 3. do 10. septembra na Holandskem, — V Parizu so potegnili iz Seine truplo Rudolfa Klementa, bivšega tajnika Leva Trockega. — V pariškem predmestju siromakov Portu de Clignancourtu je v ondotnih barakah nastal ogenj, ki je uničil vse skromno imetje tridesetim delavskim družinam, — Milijon lir je poneveril sin papeževega šoferja 301etni Mario Politio v Vatikanu. Spravili so ga v majhno ječo v Vatikanu, Sodilo ga bo vatikansko državno sodišče. — 200 let staro stiskalnico za grozdje hranijo v Surtanvillu na Francoskem, Naprava meri v dolžino 7, v širino pa 4 metre. — Peterke so zbolele. Dobile so vnetje v grlu in sicer vse hkrati. Kljub bolezni so dekletca še zmerom prešerne volje. Gotovo vam je že znano, da so 'Moh.amedanci precej babjeverni. Po-roke se vrše pri njih s posebnimi ceremonijami. V okolici Gostivara imajo ta običaj, da vse goste na svatbi obrijejo, češ da se drugače ne bodo Poročili. Za svatbo si izberejo hišo, ki ima na sredi dvorišče in gledajo nanj hiš-n«- okna. Vsi svatje, kajpak samo r,iOHki, se zberejo na dvorišču okrog 'Htize, ki so na njej vse priprave za britje. Medtem ko brivec brije ženina, x9rajo ciganke na različna godala, Pojo in plešejo okrog ženina. Muslimanke pa stoje odkrite pri oknih in izbirajo ženina; kajti samo tedaj lmajo priložnost, da si bolj natanko °Sledajo fante. Ko si izbero pravega, Oa pokažejo svojim posredovalkam, ji povedo to izvoljencu in staršem. 'zvoljenec takoj privoli v zakon, čeprav svoje neveste še niti videl ni. Vse to se vrši medtem, ko ženina 'rijejo. Ko je britje končano, pridejo j1'1 vrsto še ostali gostje, vendar le-te °°lj povrh obrijejo. Predvsem pa obrijejo mladeniče, ki bi se radi kar naj hitreje poročili. Narobe svet: ženske zapeljujejo moške. . V Pragi je priljubljena gledališka lgralka Nelly Gayerjeva leto dni zapeljevala lahkovernega vseueiliškega Profesorja Jana Bartla. Ovila ga je v svoje mreže, da ji je zaljubljeni Profesor dajal denar in dragocena darila. Zapeljive igralke ga je rešila šele njegova žena. Ko je zvedela za j njuno razmerje, je vložila proti igralki tožbo, ki jo je podpisal tudi njen mož. Igralko so obsodili na teden dni zapora in na vrnitev 28.000 čeških kron; toliko je namreč izdal zanjo zapeljani profesor. Igralka gotovo ne bo več mešala glave zakoncem in razdirala njihove družinske sreče. Potrpljenje je božja mast, a gorje tistemu, ki se z njo maže! pravi pregovor. V Cobhamu na Angleškem sta 85-letni Oberleen Sirpel in njegova elegantna ljubica Fanny Oliverjeva, 27 let čakala, da so jima oblasti dovolile poroko. Oberleen Sirpel je bil namreč poročen, a njegova žena je bila slaboumna in zato v sanatoriju. Nesrečni mož se je zaljubil v elegantno Fanny Oliverjevo in se je hotel z njo poročiti. Oblasti mu pa tega niso dovolile, češ da njegova žena še lahko ozdravi. Ni mu ostalo drugega, ko da je potrpežljivo čakal 27 let na nov zakon o porokah. Zdaj ga je naposled le pričakal in se poročil z zvesto ljubljenko. ***= Črnogorci so znani kot dobri pešci. Na Cetinju živi uradnik Vaso Radovanovič. Vsako nedeljo ali praznik gre na daljši sprehod po črnogorskih hribih; vse večje kraje v zetski banovini je že obiskal. Na dan z lahkoto prehodi 100 km. Pred kratkim je pa gospod Vaso dosegel rekord; prehodil je en dan 130 km. Ob štirih zjutraj je šel s Cetinja v Novi Bar in se je vrnil ob desetih zvečer. Vaščani ga občudujejo in zavidajo. Neki starček je žalostno rekel: »Blagor j mu, jaz sem moral plačati šoferju ' od Cetinja do Bara 120 dinarjev, a on ni plačal niti dinarja!« Šestdesetletni Radovanovič je hitrejši in točnejši kakor pošta, zato ga imenujejo »človek-stroj«. Kljub temu da je bil že v treh vojnah, je čil in zdrav kakor dvajsetleten mladenič. Pozimi hodi gologlav in brez suknjiča. Pripomniti pa moramo, da živi zelo zmerno. Ne kadi, ne pije, hodi zgodaj spat in zgodaj vstaja. Mož je vreden posnemanja. • ** Američan Richard Phillips je postal v 112. letu starosti slaven filmski pisatelj. Mož je po rodu Anglež, v Ameriki pa živi že 68 let. Vse doslej je otepal revščino. Dobival je pokojnino, a ker je bila premajhna, je Richard opravljal težka telesna dela, da se je preživljal. Letos je pa na lepem začel pisati romane, in glej: zaslovel je kar čez noč. Najstarejši Američan in najmlajši filmski pisatelj, tipka svoje romane sam. Starček ima zelo dober spomin, za sto let nazaj se spominja še čisto natanko vseh podrobnosti. Vsak dan bere časopise, in sicer brez naočnikov. Telesno in duševno je zelo prožen; vsakdo, kdor ga vidi, mu prisodi kvečjemu 60 let. Richard dobiva za svoje romane bajne honorarje. Tako je starček začel novo življenje in niti ne misli na smrt. ALI STE SE RODIL11859-1930? Oitatelje tega časopisa, ki so se rodili v letih 1859—1930, prosimo, naj napišejo svoje ime in točen datum rojstva. Imeniten astrolog, Čigar znanstve-ne napovedi so žele obča priznanja in obsežna obravnavanja v vseh časopisih, se je odločil, da bo bralcem tega lista postregel s senzacionalnimi prerokbami, ki bodo na njih podlagi lahko generacije, rojene mrd 1859. in 1930. letom popravile svojo življenjsko pot in dosegle srečo v vsakem pogledu. Ta objava je največje važnosti in nudi bralcem edinstveno priložnost, da dosežejo svojo življenjsko srečo. Nezmotljiva jasnovidnost grafologije in astrologije Vam bo tole objasnila: SPODNJE NI TISTO, KAR TRDIMO KAR TRDIJO ONI, K »Naredili ste mi veliko uslugo. Zahvaljujem se Vam za horoskop...g ».. izkazal« ste mi veliko uslugo.« Madame It. S. »Vse se je zgodilo tako, kakor ste mi bili povedali.« G. I). »Očarana sem ob resničnosti VaSih besedi.« Gospodična L »Moje najgloblje priznanje za VaS modri nasvet...« Madame Anne B. 1. VaS značaj, njegove prednosti, njegove pomanjkljivosti, 2. Vaše fianse v ljubezni. 3. VaSc šanse v špekulacijah In trgovini. 4 Vaše šanse glede na dedovanje. 5. Dolgost Vašega življenja. 6. Vaše prijatelje in Vaše dobrotnike. 7. Vaše sovražnike in krive obtožbe. 8. Potovanja in spremembe v bivanju. 9. Družinske razmere. 10. Vse, kar želite vedeti o uspehih v loteriji. Ta imenitni astrolog, znameniti do* brotnik človeštva, dobiva za svoje delo vsak dan nešteto priznanj. Ml, AMPAK NASPROTNO TISTO, I SO MERODAJNI: »Zdi se mi, da se mi je danes vrnila sreča...« Gospodična J. S »Uspelo mi je, da tem refiil kapital, ki sem zanj mislil, da je že izgubljen...« J. M. »Moj horoskop mi je najdragocenejši vodič...« Gospodična R. V. »Vse spremembe so se zgodile, kakor ste mi jih razložili...« I. 11. IZVLEČKI IZ DRUCIH PISEM: »...to je zares odlično delo...« M. M. »...dokaz Vašega daru pogoditve...« M. R. »...Neomejene usluge...« A. N. »...Nobenega vzroka nimam več, da bi dvomil v astrologijo...« H. V. »...žal mi je, da V'as nisem prej poznal...« I. C. »...vse, kar ste mi pisali, je res...« C. A. »...spet sem dobil dobitek...« »...mogel sem nastopiti službo po Vaših nasvetih...« C. H. »...Vse je res...« D F. »...moj horoskop Je Čudovito resničen...« P, P. »...mislim, da je nemogoče napraviti bolje...« A. G. »...blagoslavljam dan, ko sem Vam pisal...« P. 8. »...V korist Vašega podjetja...« A. B. »Ugotavljam, da je Vaša metoda dobra in da vsi tisti, ki kupujejo samo na slepo srečo, ničesar ne vedo Mednje sem spadal tudi jaz, dokler nisem spoznal Vas.« Gospod Janko Popovič, industrijec iz Beograda, se zahvaljuje njegovemu izvrstnemu nasvetu in ga je bogato nagradil, ker je po njegovem nasvetu zadel v loteriji 100.000 dinarjev Izpolnite tudi Vi še danes, brez odlašanja spodnjo naročilnico iti pošljite za stroške za izdelavo in ekspedicijo Vašega življenjskega horoskopa eamo din 50*— na poštni čekovni račun štev. 14.999. Hkrati naj opomnim, da nimam v službi nikakšnih zastopnikov ali agentov In da je to moj edini in točni naslov FRANC TERŽAN, CELJE, poštni predal 25 NAROČILNICA ki z njo naročam posebni življenjski horoskop, samo za din 50’—, ki jih pošiljam po Čekovni položnici Štev. 14.999 tikrati s to naročilnico, DaU Vplačila m, ^ -.............. Ime in priimek ...................................................................... Poklic ..................... Dan, mesec in leto rojstva ......... Barva oči las Naslov, ki želite, da Vam nanj pošljemo diskretno Vaš posebni življenjski horoskop Naša nova povesi Osveta inilijske boginje LJUBEZENSKI ROMAN F r ti c t « f k i napixi>l AjctnOh-d toutitc Z a i n e izhajati v prihodnji številki »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« naiiA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Konjske fige V podeželskim mestu Slovenije živi učiteljica. poročen a z možem svobodnega poklica. Svet v soncu LIKA »BACr ŠTA! BAČI • I A Brzec- se vzpenja po vijugastem tiru vse više in više, pod nami ostaja pokrajina, oh pogledu iz višine navzdol nekako otročja, kakor da bi otroška roka pri igri zarisala vanjo geometrično točne okrogle in štirioglate lise. A vsi ti smešno točni krogi, li kvadrati in pravokotniki, obrobljeni s sivimi črtami, vsa ta igračkasla geometrija na enolični svetli podlagi diha. se giblje, živi. Večje štirioglate zelene lise so polja, manjše vinogradi, krogi so njive, sive črte krog njih pa kame-nite ograde proti vetru; enolična svetla podlaga je kamenje — je Kras. In vse skupaj je potopljeno v sonce, beložareče, žgoče in neusmiljeno. Povzpeli smo se na visoko planoto; vlak drvi hitreje, pokrajina se je kljub enoličnosti spremenila, kakor se na isti sceni menjavajo slike. Zelenja ni skoraj nič več, ponehalo je tudi zimzeleno grmičje, zelene lise so skoro čisto izginile. Drvimo po nasipu, a tla so se nam približala, tako da šele zdaj vidimo, čutimo vso hornost in brezupnost te zemlje, ki je v borbi za življenje podlegla soncu in vetru. Povsod sivina, kamenje, neskončno kamenje. Vasi so redke in hiše kakor po požaru. Sive, iz istega kamenja kakor tla. z oguljenimi, pogosto na pol razkritimi strehami. Nikjer ni videti ljudi. Morda so se doma stisnili v borno senco, ki jo meče mala oljka za hišo, morda so že zjutraj odšli nekaj kilometrov daleč na njivo, ki se kakor v ; ■ , i ■ „ i 1 majhen teman madež odraža s sivega Vsako jutro navsezgodaj pobere♦ . , , . -i . j - v znožja k raške /w cestah t' mestu, ccasiti tudi zima j ♦ y niesta koujake fige in jih zlaga (lo ne krofe z mezgo — samo po dinarju. Nosi jih od kopalca do kopalca, ponuja jih Čehom po češko, Nemcem po nemško, Slovencem po kranjsko. Tako vabljivo snubi, da res marsikdo seže v žep in si v najhujši vročini privošči vroč krof, namesto ledenomrzle limonade... Znamenitost zase je makarski ,tramvaj*. Podoben je našim starini ,ita-Ijančkom*, vlečeta ga pa dva konjiča, in da je še bolj imeniten, trobi kakor avto. Vozi na dolge in na kratke proge, povsod za en sam dinar in je torej celo cenejši od ljubljanskega... Tako znamenit je, da .streljajo* tujci nanj. z vsemi mogočimi ,Kodaki‘, Voigtlanderji*, z .Leicami* in tudi z ,Baby-Box-kamero*. I11 da je slika še slikovitejša, zleze na kozla debelušna in dobrodušna Nemka in se — prosim prijazno! — statiko nasmehlja... Zvečer ko pade mrak in zažare na mehkem, temnosinjem nebu prve zvezde, se po belih stezah med borovci sprehajajo zaljubljenci, naivno, zaverovani vase, držeč se okrog pasu in za roke. Na obalni promenadi vre ljudi, domačinov in tujcev. Rdeče ustnice se smehljajo, pogledi stikajo... Šele ob desetih, enajstih se ljudje raz-gube po hišah, utrujeni od sonca. lepote in blaženega brezdelja. Drugo jutro se vse prične znova: oblačenje, kopanje, kosilo, kopanje, oblačenje, večerja. promenada in — ljubezen... SPLIT KAD A B I’RIDti.10 VISOKI (JOST.IK Najprej je bila preproda, temnordeča in dostojanstvena, iz težkega n ..... J,y* rn J,,, ka. Topo strmi v tujce, ki si ogledujejo 'ukna. kakršne imajo po boljših me- a 1 pohf >ni gnojnijami. o (i o 4 veličastno molčečo pokrajino, zvedavo. ^‘‘Hnskih hišah ali pa v hotelih s te-opravlja med pocitmeami, nato P«|kakoi. 0„r0mnG ku|is0. Na lepeitl za_ ! kočo gorko in mrzlo vodo. Razstrta je proda vse fige spomladi kmetom. Kmetje se kajpak jeze, a ne morejo si pomagati, kajti ta žena vstane, če je treba, že ob štirih. in ko pošljejo kmetje svoje otroke, da bi jpogledali, ali je kaj fig po cestah, to ceste že prazni šport Presiti so še V bližini Tabora zida neki stavbenik trinadstropno hišo. Da bi šlo ► se in pogledam, kaj to pomeni. Ob progi drži ozka, kamenita steza ► in po tej stezici teče gruča bosonogih ► otrok. Na pol nagi so, ogrnjeni v slabe [krpe, suhi. s sestradanimi obrazi in >lačnimi očmi. Roke stezajo proti vlaku, [kličejo, kriče, obupno in trmasto: Bači šla! Baei šta! Ljudje jim mečejo kruha in denar-delo hitreje od rok, je gospod polir^i11- Bliskovito se otroci pripognejo, po-potreboval še nekaj zidarjev. Nekai^,ero_ 111 dalje. še ko ostanejo dobrodušna gospa je priporočila po-*^aJ®,; *a drvečim vlakom, teko in lirju dva zidarja. Takoj sta bila spre- zrii-e. stegajo roke in se pretepajo jeta in sta pričela delati. Imela sta iza^horen plen. V vsaki vasi. pri vsakih po 7'50 din na uro, torej prav lepŠ^’®8^1 ,Ilas sprejme gruča teh malih zaslužek. Delala sta pa samo 14 dni,tproejačkov. Samo eno znajo: teči in nato sta pa samovoljno zapustila de-»vF>’J':„ Bači šta! Baci sta!« lo in se izrazila: »Kdo bo pa delal za* Vrženi jim kos kruha. Eden izmed te ,ficke*, rajši gremo ,fehtat‘, se*otrok ga pobere in ga ko j stlači bolje živi.« Justa. Prvič v življenju začutim, kaj je Za take tiče bi bilo dobro, da bi»=^ac' 111 kaj kruh! jih z imeni objavili na pristojnem? Nehote se ozrem v kmetico meni mestu. O. K. J nasproti. N jen obraz je brezizrazen in ♦ trd. Ogovorim jo, skušam jo zaplesti v Nedeljski izleti ♦ pogovor, a beseda ji ne gre z jezika. Lep nedeljski popoldan je izvabi) lL*/Jv?.ie P0Ve; Sll5i' j?, '<>los storila iz mesta mnogo ljudi. Vse je h i tel o ♦^ /d . ,.. I',0/?'5 lMa|° "f v okolico, da se naužije čistega zra ka. Kar pride na vrt skupina mešča- slišim neko vpitje, vidim, kako se I bila vse od izhoda železniške postaje ljudje sklanjajo skozi okna. Zganem j lla *'esle. Veter je zanašal nanjo tej nehvaležni zemlji. Vabi jih svet. kakor je naše dede njega dni vabila Amerika... Nekateri gredo. A mnogi, mnogi ostanejo. Žive, trpe in mro v tem kamenitem morju, poosebljeni .junaki iz Like*, iz dežele, kjer je sonce prekletstvo in ne blagoslov... nov, ki so glasno govorili in prepevali, a tie po slovensko, kakor se spodobi, temveč v nemščini. Že to me je osupnilo, še bolj sem se pa začudil, ko sem slišal naročevati po nemško, a ker jih natakarica ni razumela, jej morala poklicati lastnico, da jim je* MAKARSKA ona postregla. Dobro poznam te. ljudi |l{ \j LJUBEZNI. MODE IX (JOUITE m vem, da jim lepo teče slovenski* jezik in da tudi žive od slovenskega* lsl° sollce ie> isli žar* vr0« in opo-denarja. Ni jim bilo še dovolj iz-J.ie"- a kako drugačna je pokrajina! Na zivanja. Ko so se pozno zvečer vra-|e.ni. «tran> morje, neskončno, zeleno-čali domov, so glasno prepevali razne*^*nJe belo v grebenih valov, na nemške pesmi in tudi mnogih vzkli-j^rugi strmo, ponosno Biokovo. visoka kov ni manjkalo. S tem niso motilif Penina, ob znožju temnozelena, v višamo meščanov, tudi mestu so dali f DoviD gola in zavita v kepaste megle, žalosten pečat, in to ravno v času,!*^®^111’ ^a le Makarska eno naših ko je med nami toliko letoviščarjev. ♦ najlepših letovišč ob srednjem ,la- P. J. ♦ drami. Tega mnenja so menda tudi • tujci, kajti od leta do leta jih je več. Druga plot o vljudnosti J Vrvenje ljudi na peščini, v parku in i* tmnilinnh J11*1 Promenadi je utrudljivo. Na uho v ii yvuiuuii ♦,„[ udarjajo vge mogoče govorice, oči V vseh večjih ali manjših mestihjpa ne vedo, kaj naj bi gledale. Vidim je precej nekakšnih »brezdelnic«, ki J vitko svetlolasko, oblečeno, bolje, sle- menda nimajo drugega dela, ko dajčeno v čudovito obleko, ki marsikaj hodijo od trgovine do trgovine ogle-J razkrije in le malo skrije. Menda spa-dovat blago, ne da bi kdaj kaj ku-}da tu golota k modi in moda k Iju-pile. Take dame se pogosto ne zave-Tbežni. Vidim zaljubljence, kako se vo-dajo, da mora ubogi nameščenec zajdijo pod roko. On v belili hlačah, ona vsako tako stranko, ki nič ne kupi.lv belem krilu, oba v temnosinjih pulo-dajati odgovor pri šefu. šef pravi,Jverjih. Takšen je .uniformiran* zaljub-da pride stranka s tem namenom vfljen par z juga. Vidim zajetno kakor trgovino, da kupi. Če stranka pride j krof ocvrto Nemko, kako se muči v po rokavice, ji dober prodajalec pro-1 dopetnem kopalnem plašču in pometa da nogavice. Zdaj si pa predstav-J prah za seboj — vse za modo... Vidim, ljajte stranke, ki si hodijo krajšati kako hoče mlada tu jka, v moderno iz-čas po trgovinah in si dado po pol, J rezani pidžaini, stopili v cerkev, pa se da, tudi po celo uro razkazovati bla-Jpred vhodom premisli, kajti napis nad go, četudi dobro ve, da ne bo ničlvrati uči, da smeš v hišo božjo samo kupila. Takšne »brezdelnicec vidijojv spodobni obleki. To je pa menda najbrže v^trgovskem pomočniku ro-jtudi edini kraj. ki ga še ni okužila bota brez živcev, čudno, da more bitiXgolota... Na peščini, v restavraciji, v takšna damica še užaljena, če pomoč-j parku, na parniku, na promenadi — nikom »nehoten uide kakšna »žaljiva«|povsod vidiš gole roke. hrbte in noge. neseda. Cenjene dame, ko hi vedele, J Ali pa vidiš na bronastorjavi postavi koliko vas je takšnih in koliko jihjsamo koketen nedrček in kratke hla-mora ubog nameščenec pri strogem J čice, tudi želodček naj se osonči... Kaj šefu preslišati, ne vem, ali se ne bi*bi rekle naše babice, ki jim je krilo ■pobol jšale. Veliko, veliko bi še rad j pet prstov nad členki pognalo kri v napisal, pa vem da ni prostora za » glavo! vse. Tega pa nisem napisal zato, daj Tujski promet je zajel malo Ma-bi dobil dva kovača, temveč bi od*karsko kakor val, ki odnese s seboj srca rad se dva kovača iz svojega ♦ vse, kar doseže. Makarčani so od sile Jiavrgel, da bi kaj zaleglo. J podjetni. Na peščini ponuja slaščičar Trgovski p«me{n»fc. »v naihujši vročini pravkar ocvrle pust lahne oblake prahu. Ob preprogi ie stalo nekaj žensk, z novimi metlami v rokah; kadar je piš vetra zanesel na rdeče sukno val prahu, so se ženske kakor na povelje zganile in pričele pometati, zvesto in neutrudljivo. Ob obeli straneh pri vhodu se je nabrala množica ljudi. Zvečine tujci, med njimi peščica domačinov. Nekaj stražnikov z važnimi obrazi ie pazilo, da se ni nihče preveč približal izhodu. Čakali smo iu čas nam je lezel po- časi, |i(i polževo. Sprva ni nihče vedel, kdo bo prišel in kdo bo hodil po temnordeči preprogi. Potem se je razvedelo, da bosta vojvoda in vojvodinja Kentska — zjutraj sla s parnikom .Zagrebom< prispela iz Dubrovnika v Split — sprejela na postaji visoke goste z dvora, ki se bodo vsak trenutek pripeljali z dvornim vlakom. Množica se je pričela gibati kakor klasje, l, usidrano sredi splitskega pristanišča. Zabrnel je motor in čoln je v sinjini gladine postajal vse manjši in manjši. Zraven mene je stala preprosta Spličanka v košatem črnem krilu in s črno ruto na glavi. Strmela je v rdečo preprogo, ki se je na njej poznalo nekaj prašnih stopinj. Zamišljeno me ie pogledala in nekako razočarano dejala: Pa niso šli po preprogi... : Prišlo je nekaj delavcev, sklonili so se in preprogo zvili. Dva sta si jo oprtala na rame in jo odnesla proti mestu. Medtem je jahta Tiha s dvignila sidro in odplula proti Dubrovniku. Krista Novela »Družinskega tednika" Detektivi pri mistru Brownu Napisal C. B. W i n d t Bilo j♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦ ob petih. To vam bo potrdil tudi pregledni urad.« »Pregledni urad? Kaj ima pa pregledni urad opraviti z .Georgio'?« »Moj mož je vendar v službi pri preglednem uradu.« »Ne, gospa, vaš mož je vendar blagajnik pri zavarovalnici .Georgiji'!« Ko je gospa Brovvnova debelo gledala oba uradnika, se ji je na lepem posvetilo. »Ah, vi mislite najbrže Antho-n y j a Brovvna, ki stanuje v tem nadstropju na levi strani?« Uradnika sta se začudeno spogledala. potlej je eden od njiju rekel: »Oprostite, gospa Bro\vnova. kajpak mislila sva Anthonyja Brovvna. Saj je toliko Brownov v našem mestu, da ni nič čudnega, če se človek zmoti.« Drugo jutro sta se blagajnik Antho-nv Brovvn in preglednik Anton Bro\vi> zelo prijazno pozdravila. A to pot ne v dvigalu, kjer sta se skoraj vsako jutro srečala, temveč v preiskovalnem zaporu. iba) COKOi IIKO MI MLADOST SPOŠTUJE STAROST? Mladi ljudje imajo s kom j vsak d'iti priloz>iost slišati, tla v.se premalo spoštujejo starejše ljudi. Starejši y‘idje, posebno starejše ženske, pu c Pr er at le pozabljajo, tla so pogosto šotne krive, tla jih mladina ne spo-*(**/£. Niso namreč tisto, kar si mlad človek predstavlja pod umerjeno zrelostjo let, zato tudi tie morejo ter-.fltii spoštovanja od mladih ljudi. Poznam neko gospo, stavim, da i»<« ze več ko pet križev, prepričana tudi, da si želi spoštovanja, ti r«Zandjivo je, tla ji pa, mlad človek ,li Wore dajati, ker ga ob pogledu \‘Mtjo ne občuti. Mladina je pa zelo 11 nn in jo je le težko podkupiti. Kakšna je pa tista gospa? Vsa je frezeta z modernimi nazori, ki se ji ■l(L prav malo podajo. Igra tenis, lyimča se, plava kakor kakšna rekorderka — skratka, uganja vse hkrati pa še modo in ,flirV. Mihce bi se ne spotaknil ob njene Športne zmožnosti, kajpak če bi bile zmerne, človeku se pa kar čudno Z(,zdi, ho vidi starejšo žensko v pisa-*(ni kostimu skakati in kričati, div-3(,ll in spakovati se, kakor se. spa-1,1 je kaka minila frklja. Ne morem Pomagati, a ob pogledu na tisto go-KPo nisem nikoli občutila spoštova-'pa, naj sem si še Inko dopovedova-”,i da ga je morda prav tako vredna akor moja mati, ki ves dan doma dela. Ob tej gospe sem spoznala, tla se zenske-ne znajo postarati. Bodisi tla Ke v zrelih, letih kratko in malo od-V°vedo življenju in zabavi, postanejo f»ierikii ,-e iti puste in se imajo za ktuve ženice, za starke. Bodisi da pri V^tih in še več križih popolnoma po-z^bljajo na svoja leta, skušajo živeti Mikor njih mlade so vrstnice, se celo Yr\*rijo z njimi in jih skušajo preko-Zdi se mi, da ne prvo n< drugo * hiranje rti pravilno in da človek ne ‘more spoštovati ne godrnjavih star.V, T^ezgodnjih za svoja leta, m ne mla- dostnih zrelih žena, preživih in pre-razigra n ih za svoja h ta. Ženska naj se postara z neko mero. AHč več niso tisti časi, ko bi bili ženska pri petih križih že stara, a nihče naj ne trdi, do je takrat še prav tako mlada kakor pred tridesetimi leti. Ženske, ki delajo — delajo, in ne garajo — se navadno zelo umerjeno postarajo. Delo jim daje moči in prožnosti vse v pozno starost, poživlja jim duha in jim tudi pri zdravju koristi. Zato naj se nobena ženska v zrelejših letih ne otepa dela, boječ se, da jo bo postaralo, da bo zbolela, če bo delala ali pa da bo prezgodaj ostarela. Ženske naj dorašča jo s svojimi otroki in pozneje naj z njimi vred hodijo na za ba ve. A ko so otroke pravilno vzgajale, posebno a ko imajo hčerke, bodo imele dosti priložnosti priti med mlado družbo, kjer bodo lahko svetovale s svojimi skušnjami in kjer bodo prav dobro d osle. Kajpak ne bodo mogle povsod in zmerom za svojimi otroki, vendar ne bodo tako rekoč oropane življenja in zabave in se ne bodo kar Čez noč spremenile v čmerikave, godrnjave starke. Menda med našimi bralkami ni dosti takšnih žena in mater, da bi se hotele v družbi meriti s svojimi hčerkami, da bi oblačile presvetle obleke in hodile na plese, kjer se vrte mladi ljudje. Ženska mora vedeti, kaj je dolžna s vojim letom, a ko hoče, da jo bodo spoštovali otroci in mož. če je pa star človek ves prežet z napačno željo po uživanju in mladosti, potlej ga mladina ne more spoštovati, kajti mladina je ponosna in odkrita. Mladina mora v starejših ljudeh videti svoje vzore, svoje ideale, in se po njih ravnati. Zato je odgovornost starejših ljudi, bodisi očetov ali 'mater, zelo velika — iu prav na to odgovornost. ne pozabljajte, kadar se pritožujete, da današnja mladina ne zna spoštovati starosti. Sašk.i Naša kuhinja KAJ RO TA TEDEN N A MIZI V • 'etrtek: Krompirjeva juha, kolera-bice v omaki, krompirjev pire. — "Večer : Dunajski zrezki z endivijo. Petek: Zelenjavna juha, vinski kipnik1, kompot. — Zvečer: Krompirjev pečenjak z mešano šolalo. Sobota: Možganov« juha, kumare s slanino2, dušen krompir. — Zvečer: Ajdovi žganci s šolalo". Nedelja: Goveja juha z vlivanci, telečje stegno z vinsko omako4, pečen krompirček, šolala. — Zvečer: Mr-zel narezek. Ponedeljek: Golaževa juha. paradižnikova solata, krompirjev pire. — ? v e č e r : Naravni zrezki in kompot. Torek: Riževa juha5, krompirjev Pire, čebulna omaka, govedina. — c večer: Vampi s parmskim sirom. Sreda: Kruhova juha, ohrovt, krompir. — Zvečer: Ocvrti možgani z Kičem, solata. POJASNILA ‘Vinski kipnik: Zarumeni na pres-'u maslu kozarec kruhovih drobti-11 i c ;w ju, zaijj z majhnim kozarcem v'očega vina. Zavri iti mešaj. Ko se °hladi, pridaj tri rumenjake, 4 žlice sladkorja, cimeta, prav malo soli. limonovih olupkov in sneg Ireh belja-A uhiOh CC Union COmOiada uniOm umon union uri ion umon. _ unon CQit(31idii)rnon c um ion LADA UM K OKOIADA Uf UHfg)P1 ČOKOLADA Tako se vzorček pomakne na desno. Ko prideš do srede, pa ravno narobe. Ker teče vzorček po strani, je najbolje, da prenesemo kroj na kakšen trši papir in ga večkrat primerjamo s pletenjem, kajti poševne vzorčke je teže oblikovati kakor vodoravne in pokončne. Pri tem kostimu je pa še posebno važno, da je kroj brezhiben, kajti le tako ga bomo oblekle lahko tudi za promenado in za sprehode. Ker je delo zelo preprosto, vam bom povedala samo glavne mere. Za bluzo potrebujemo 350 gramov tanjše volne, tako da jo pletemo s pletilkami 2' /* mm. Ravnamo se natanko po kroju, ki je urezan za srednjemočno postavo. Krilo ob pasu podložimo s trakom, kakršnega podložimo tudi v navadna krila, tako da nam lepo stoji. Posebno važno je, da izberemo res lepe barve. V originalu je bil ta kostim črn, bluza je bila pa zelenkasto-sinja. Volna je bila svetlikasta, tako da se je spreminjala na soncu kakor svila. Ti dve barvi sta se zelo lepo | ujemali, vendar bi ju mlajšim ne pri-S poročala. Zelo vesela sestava barv bi i bila temnomodra in rdeča. Temno-| moder bolero in temnomodro krilo, pa j rdeča bluza, barve, ki nikoli ne izgube j svojega mika. Prav tako ne bi bilo i napak, ako bi ta ali ona namesto dvobarvnega, naredila trobarven kostim. Tedaj je pa pri izbiri barv potrebna še večja previdnost. Za kostim ne smemo izbrati pastelnih barv. Prvič letošnjo jesen ne bodo kaj prida v modi, drugič so pa za kostime tudi zelo nepraktične. Pastelna je lahko samo bluza, a še za to bi priporočala močnejšo barvo, kajti naj-brže bo marsikatera bluzo oblekla tudi za smučanje, tam se pa pastelne barvt kar izgube. Takšen kostim vam pa ne bo dobro došel samo jeseni, ampak tudi pozimi, saj ga lahko oblečete pod širok športen plašč. Pripraven je tudi za pod dežne plašče, ker so dežni plašči tenki in ne grejejo. Ako pripomnim še, da so na roko pletene obleke, pleteni plašči in celo iz svile pleteno perilo velika moda, potlej upam, da si bo vsaka, ako bo le mogla, spletla takšen kostim. Pleten jesenski kostim, z bolerom, krilom in bluzo ni prav nič težavnega na tem ko- 1 Vzorček ni težak, saj delamo same stimu. desne in leve. Nasnuješ toliko petelj. Krilo in bolero spletemo v temnejši j kakor nameravaš. Zdaj razdeliš na barvi in z nekoliko debelejšo volno, j polovico in pleteš prvo vrsto izmenično Bluzo pa spletemo s tanjšo volno, da i Tri leve, tri desne. Drugo vrsto m dalje bolero lepo pade Za bolero in krilo 1 pa tež že nad zadnjo levo 1 desno. TcUHtbski UuinOC Iz otroških ust »Očka, zakaj se nočeš igrati z menoj?« »Ker ne utegnem.*. »Zakaj pa ne utegneš?« j Ker delam.« »Zakaj pa delaš?« > Zato, da zaslužim denar.« »Kaj pa napraviš z denarjem?« »Kupim ti kruha.« Odmor. Cez nekaj časa: »Očka. saj nisem lačen.« > Metka, zdaj bo prišla tvoja klavirska učiteljica. Ali si si umila roke?< »Sem, mama.« »Pokaži. — — To so umite roke? i Poglej, ta dva prsta sta še čisto črna!« »Saj s tema dvema igram vendar na črnih tipkah.« »Jurček, pridi sem, boš na meni jahal. Ali ti je všeč?« »Pa še kako, stric! A še rajši bi jahal na pravem oslu...« -* »Sram naj te bo, Janko, tako si še majhen, pa že lažeš « »Kdaj naj pa začnem, očka?« « Petrček se pelje sam v tramvaju in venomer smrka. Ali nimaš robčka, mali?« »Imam, a ga ne posojam.i ('ene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! Mr^ji M V rilo, l,nltro in Mihu Problemi našega časa Bpan/e po meri (v) Branje po evropskem pojmovanju ni delo temveč oddih. Kdor lista po kakšnih ilustriranih časopisih, se hoče odpočiti, ne pa morebiti s požiranjem besed doseči rekord. Se nikoli ni kakšnemu povprečnemu Evropeu prišlo na misel, da bi z uro v roki ugotovil, koliko časa je trajalo, da je prečital kakšno zgodbo ali roman. V USA pa lahko ta čas izvemo že vnaprej: tipična založbe ljudskih mesečnikov imajo na platnicah zraven naslova še navedbo povprečnega časa, ki v njem sešitek lahko prečitaš, izračunano do četrtinke minute natanko. Bralec torej že vnaprej ve, koliko časa ga bo zamudila njegova duševna malica. »Skrivnost zelene piramide« bereš osem in pol minute, natanko toliko, kakor če bi se peljal s podzemeljsko železnico tri postaje daleč. V pol ure lahko »poješ« dve kratki zgodbici in križanko, ki jo rešiš v dvanajstih minutah; svinčnik za izpolnitev križanke je že priložen in visi na vrvci. Tri minute humorja trajajo zares tri minute. Zabavni, roman, ki ga kupiš za 6 din v kakšnem avtomatu, ima natiskano zagotovilo, da bo bralca držal v napetosti eno uro in 18 in pol minute. Neka zelo razširjena vrsta založb, ki skrbe za zabavo, se bavi s potopisi. Bralec ne izve samo za čas, temveč tudi za kraj, kjer se zgodba dogaja. Pred vsako zgodbo, včasih tudi na začetku posameznih zvezkov, so zemljevidi, kjer so zaznamovani kraji, ki jih j« prepotoval junak. Tako ni treba izgubljati časa za premišljevanje važnega vprašanja, kje prav za prav leži na primer Kjobenhavn. Cele zbirke zabavne literature so danes opremljene s pojasnili o času in kraju. Pogled na uro in še eden na zemljevid in hitro veš, da boš v Centralnem parku z branjem ravno končal in da ti bo ostala še ena minuta. Racionalizacija branja gre pa še dalje; so nekatere knjige, ki jih moraš prebrati: nekaj znamenitejših klasikov in filozofov, tehničnih del itd., in če jih ne pričitamo, jih moramo imeti vsaj s svoji knjižnici. A kako naj jih dobimo, ne da bi morali biti odvisni od osebnega okusa prodajalca, ki smo ga slučajno vprašali za svet? Tukaj nam prihiti na pomoč iznajdba »Povprečne knjižnice«, ki upošteva tudi poučno knjižnico. Povprečna knjižnica vsebuje kar lepo število 250 knjig, ki so takole razvrščene: na zgodbe, filozofijo, klasike, dobre zabavne romane, znanost politiko itd. pride določeno število knjig, ki za njih izbiro kupcu ni treba prav nič skrbeti, kajti za to so že drugi poskrbeli. Lahko se zanese na to, da bo v seznamu našel kakšno priljubljeno Shakespearjevo delo, kakor tudi »Oris relativnostne teorije«. Po svojem okusu si lahko izbere 15 odstotkov svoje knjižnice, 85 odstotkov knjig je pa že določenih v seznamu. Tudi zastran cene si ni treba beliti glavo: 250 knjig stane 250 dolarjev, z všteto poštnino, in vse to skupaj lahko kupec plačuje dve leti v obrokih. Propaganda za to akcijo, ki naj bi vsakemu Američanu zagotovila potrebno porcijo znanja, je v rokah šol. Pred odpustom učencev iz šol povabijo starše, naj se odločijo za seznam knjižnice in podpišejo naročilnico; to se v večini primerov tudi zgodi. Američanom se zdi ta duhovna preskrba ne samo čisto naravna, temveč vidijo v njej korak naprej k udobnejšemu življenju. In res takšne uniformirane knjižnice niso tako nesmiselne, kakor bi se zdelo na prvi pogled: izbirali so poklicni ljudje, kupcu se ni treba bati, da bo nasedel, velike naklade omogočijo poceni in trpežno vezavo in čeden tisk na dobrem papirju. Tako pride povprečen človek vendarle nekako v stik s svetovno literaturo in se utegne seznaniti z vsemi važnimi sodobnimi problemi. Dobi pa tudi priložnost za čitanje in tako si bo morebiti pozneje naročil še »serijo globljih knjig št. 1«, ki je nekakšen doda- tek »povprečne knjižnice«. Pri tem velja pripomniti, da pri »Shakespearje-vem snu kresne noči« v tej zbirki ni navedbe časa ene in :!U ure, vsaj ne v knjigi sami. Zato pa dobiš posebno »časovno tabelo za povprečno knjižnico«; po njej boš potreboval, da prebereš vse te knjige natanko 1000 ur. Navedba časa in kraja na začetku zgodb pa še ni vse v tej racionalizaciji. Podana je celo snov in obdelava snovi. Zgodba, ki je dobila pri nagradnem tekmovanju prvo mesto, »Palmova pot« Richarda Byerja, delo, ki je izšlo v več mesečnikih, ima na primer tale uvod: »Odigrava se na Ceylonu (glej sliko), čas branja: 22 minut. Angleški mornarski častnik ljubi svečenikovo hčer. Svečenik ga hoče začarati, a se mu ne posreči. Zakon je srečen.« Napačno bi bilo, če bi konec povedali vnaprej. Literatura, tudi v svoji najlažji obliki, bo v Ameriki še dalje obstajala. Morebiti se bo pa stvar tako daleč stopnjevala, da bodo založbe podale zgolj vsebino v zgoščeni obliki, zgodbe same pa sploh ne bo, ali jo bodo pa razpošiljali le na izrecno željo. (Po zlinskem »Pionierju«) Skrivnost rastlinskega zelenila Umetno pridobivan/e sladkorja iz vode in ogljikovega dvokisa Angleškemu kemiku E. Ch. C. Ba-lyju se je posrečilo odkriti skrivnost rastlinskega zelenila: v svojem laboratoriju je po tehnično-kemični poti dognal vpliv svetlobne energije na snov in je ustvaril sladkor iz vode in ogljikovega dvokisa. Pomen tega odkritja moremo prav preceniti šele tedaj, če vemo, kako je zelišče potrebno za življenje vseh bitij na zemlji s človekom vred. Nobeno živo bitje, in še celo človek ne more iz anorganskih snovi napraviti organsko hranivo in ga pripraviti iz kemičnih snovi. To zmorejo samo rastline in v njih le oni zeleni, mikroskopsko mali organi, ki jih imenujemo kloroplast. Te zelene kroglice so tovarne, ki izdelujejo sladkor iz vode in ogljikovega dvokisa. Sleherni list ima na milijarde kloroplastov in tvori ogromno industrijsko mesto, ki pričara sladkorjevo molekulo za molekulo iz najenostavnejših sestavin, iz vode in ogljikovega dvokisa. To je pravo skladišče, kjer se kupičijo nastale molekule; laboratorij je, ki nastali sladkor spreminja v druge organske snovi; prometno središče je, ki snovi razdeli v neželene dele rastline do najglobljih podzemeljskih črpalk korenin. Sladkor dobe iz rastlin rastli-nojedke, od njih pa mesojede živali. če bi te listne tovarne nekoč prenehale delovati, ne bi bilo več ne sladkorja ne olja ne masti ne celuloze in ne drugih snovi, ki izvirajo zgolj iz sladkorja. Nič več ne bi bilo organskih hraniv. Rastlinojedke bi od gladu poginile, za njimi bi pa prišli na vrsto tudi mesojedci. Listne tovarne pa začasno prenehajo delovati. To se zgodi, kakor hitro zaide sonce. Zjutraj se pa delo iznova začne. | Svetloba jim da potrebno pogonsko j energijo. Kloroplast jo prestreže in jo spravi v zvezne molekule vode in oglji- kovega dvokisa, le-te jo pa skrijejo v velike molekule sladkorja, škroba, masti itd. Vsaka molekula je podobna skladišču energije. V rastlino spravljena sončna energija ostane tudi po poginu rastline v lesovini, dokler se rastlina ne spremeni v premog, petrolej ali druge snovi. To sončno energijo si pridobi človek, ko sežge premog. Tako izvirajo vse zaloge energije na zemlji od sončne svetlobe, ki jo rastline prestrežejo s svojim delom. Doslej se še nikomur ni posrečilo, da bi to delo umetno posnel. Nič ne pomaga, če izločiš »ravnatelja« te kloro-plastne tovarne, njeno zeleno barvilo ali klorofil; kajti kakor hitro list izgubi svojo zeleno barvo, ne more več pridobivati sladkorja. Klorofil je sam na sebi brez sleherne moči. V živih rastlinah živi samo kot snov, ki pospešuje kemično reakcijo. Kakor hitro ni več v rastlini, se katalitična sposobnost klorofila izgubi. Mnogi biokemiki in rastlinski fiziologi so se že trudili, da bi obdržali klorofil v alkoholu ali drugih ekstraktih kot katalizator. A vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Umetna fotosinteza za pridobivanje organskih snovi iz anorgamskih v svetlobi in iz klorofila zunaj rastline, se ni posrečila. Angleški biokemik na liverpoolskem vseučilišču E. Ch. C. Baly si je pa mislil: »če že ne gre s klorofilom, bomo pa poskusili s kakšnim drugim katalizatorjem.« Uporabil je nikelj in pri obsevanju z obločnico res dobil iz ogljikovega dvokisa in vode ter niklja, prav malo formaldehida, sladkorja in škroba. Balyjevi poskusi so zbudili pozornost vsega sveta. Mnogo strokovnjakov je poskušalo posnemati Balyja, a niti enemu se ni poskus posrečil. Celo Ba-lyju samemu se ni posrečil v drugič. Kmalu je pa prišel na sled tehničnim fir.esam, ki igrajo pri poskusu važno vlogo. Tako je vsaj poročal ondan po skoraj desetletnem delu na kongresu prirodoslovcev v Kalkuti. Ako se pokaže, da je Baly na pravi poti, bo njegovo dognanje velikega pomena za bodočnost, posebno takrat, ko bodo pošle naravne rezerve sončne energije, ki so danes še zbrane v premogu in petroleju. Potlej bo človek lahko zbira.l sončno energijo in bo iz mešanice ogljikovega dvokisa, vode in z nikljevim katalizatorjem umetno pridobival sladkor in tako ustvaril hranivo in gorivo. (»Lidove noviny«, Brno) Plačajte naročnino! m VSE LETO M O S T (Stra) lahko trajno p ipravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove BREZ KAKIH APARATOV 1 BREZ IZGUBE ČASA! BREZ STROKOVNEGA ZNANJA! s pomočjo NIPAKOBINA A/II. ODLIČNA IZNAJDBA DANAŠNJE ZNANOSTI! ENOSTAVNO! POCENI! HIGIENSKO! Odobrilo ministrstvo za poljedelstvo. Pojasnila in cenik pošlje brezplačno: RADIOSAN, Zagreb, Duklianincva ul. 1 Farma za^ moskite (v) London, sept. V neki norišnici na Angleškem goje moskite, muhe, ki prenašajo malarijo. Pa jih ne goje morebiti za zabavo norcev. Z velikim trudom »redi« vodstvo zavoda moskite, da jih uporablja za zdravljenje parali-tikov z vcepljenjem malarije. Včasih so za umetno malarijo, ki so jo uporabljali za zdravljenje paraliti-kov, z injekcijo vzeli kri malaričnemu bolniku. Danes so pa že tako napredovali, da malarijo preneso kar neposredno z moskiti. Moskite rede in goje s tem, da jim dajejo podgane. Od njih dobijo živalce kri, ki jo potrebujejo, dokler čisto ne dorastejo. Potlej spuste 100 do 200 mo-Skitov na malaričnega bolnika, da mu potem prestrežejo povzročilce malarije. V ta namen puste živalce 48 ur stradati pri zvišani temperaturi. Potlej jih vtaknejo v steklenico z dolgim vratom, ki je zaprta s tenčico, da skoznjo lahko pikajo, ne morejo pa uiti. Potlej dobe moskiti vsak drugi dan podganjo kri za zajtrk, čez deset dni ugotove s pregledom žlez žuželk, katere med njimi so se nalezle povzročilcev malarije. Od teh jih služi 15 do 20 — spet v steklenici s tenčico — za prenos malarije na paralitika, ki ga je treba ozdraviti. tista vest je »eč vredna kakor še tak« veliko, a na nečasten način pridobljeno premoženje. t John D. Rockefeller To je samo v Ameriki mogoče! Napisal H. Jordan Neka newyorška elektrarna je pred kratkim načela v časopisih tole vprašanje: »Kaj bi se zgodilo, če bi zgorela naša delavnica?« Potlej je sledil mračen opis Newyorka, ki je na lepem prišel ob električno razsvetljavo. A dan, ki so ga za to določili, je bil slabo izbran. V večernih urah je nastal kratek stik in veliki predeli New-yorka so se za nekaj ur pogreznili v temo. Svetlobne reklame so ugasnile. Nastala je panika v dvigalih, ki so obtičali v temi; ljudje na hodnikih podzemeljske železnice so se gnetli k izhodom, v bolnišnicah so prižgali sveče; ljudje so komaj pritavali do hiš, kjer so stanovali, in so morali peš po stopnicah nebotičnikov; zgornja nadstropja so bila brez vode, kajti vodo so morali s sesalkami črpati v višja nadstropja; ceste so pošastno razsvetljevali žarometi avtomobilov. Nastala je ogromna zmešnjava. Posebno grozotno je pa postalo, ko so začele tuliti sirene stotin policijskih avtomobilov, ki so vsevprek divjali skozi mesto, obstajali pred nebotičniki in odlagali svoje moštvo. Stražniki so planili oboroženi z revolverji tja gor do najvišjih nadstropij. Tu so stali na straži, dokler se ni spet prižgala luč. Zakaj? Ker so se ljudje bali, da ne bi gangstri vdrli v nebotičnik, da ne bi vse mesto ustrahovali... *** V okolici mesta Newyorka se razprostira gozd, kamor prav radi za- Nadaljevanje na 8. str. 32. nadaljevanje Olga je bolščala vanj in ni mogla ziniti niti besede. To vendar ne more biti Rihard! Strah, iz groba vstal, ki si je nadel Rihardovo krinko! »Ali me še spoznaš?« je zaničljivo vprašal. »Ni, ni več Rihard rožno polti zaljubljenec, ki te je kleče oboževal in ki si ga prodala za te čipke, ki se vanje ogrinjaš, za to zlato in za to drago kamenje, ki se z njimi lepoti-čiš... Življenje sta mi še pustila, ti in tvoj Arnjkov, toda rečem ti, sleherni strup, sleherna krogla bi bila prava dobrota nasproti trpljenju tistega življenja, ki sta mi ga velikodušno pustila. A za vdaš in ustreliš le teže, ne da bi te sodniki klicali na odgovor. Toda oba sta bila Rusa in sta predobro vedela, da se nikoli več ne prikaže na beli dan, kar izgine v temi sibirskih rudnikov. Veš, kakšno je tam življenje? Pekel, živ pekel na zemlji! Deset let sem vzdržal — v tem peklu — vidva sta pa medtem živela v izobilju in sijaju.« Neusmiljena je bila ta divja in obupa polna obtožba. Sleherna beseda je udarila huje kakor nagajka. Nič več se ni upala braniti, saj je res vedela, kdo ja uničil njenega moža... »Rihard, strašen sik je zahropela. Njen pogled je begal po sobi, kakor l>i iskal pomoči. Zdajci je uzrla med naspol odprtimi durmi hčer v klobuku in plašču. Lizika se je šla ubogljivo oblačil, kakor je ukazal oče — in vrnila se je prezgodaj, tako zgodaj, da je slišala, česar bi slišali ne smela. Izraz na njenem licu je pričal, da je skoraj vse razumela ali pa vsaj slutila. »Lizika!« je kriknila mati in zdelo se je, kakor da se hoče zateči k svoji hčeri. »Počakaj in povej očetu,..« Ni skončala, zakaj mlado dekle se je s studom obrnilo stran. »Ne dotikaj se me, mama!« je kriknila trdo. »Z očetom grem. Vzemi me s seboj, očka, tu ne moreni, tu nočem več ostati!« HIOUIU USODE I Po nemškem izvirniku priredila »Saj tudi ne boš, otrok moj! Pojdi, srčece!« Rihard Brunold je prijel hčer okoli pasu in odšel z njo iz sobe. Duri so se za njima zaprle — in Olga Pavlovna je ostala sama — obsojena in uničena! *■ Prihodnji dnevi so prinesli marsikatero senzacijo. Začele so se na umetniškem polju in prešle potem na osebno pot. Predvsem je vse časnikarstvo soglasno potrdilo ogromni uspeh Brunoldove drame in čim več so o tem pisali, tem večje navdušenje jo zvenelo iz člankov. Časnikarji so se tokrat popolnoma pridružili mnenju in občudovanju občiustva. ,Prapor' je bil seveda prvi, ki je likratu z umetnikovim imenom priobčil tudi skop življenjepis tolikanj preizkušenega moža. In pri priči so hoteli vsi zvedeti kaj več o njem, zakaj slutiti so začeli na moč zanimive podrobnosti. Že sama omemba, da je bil Brunold po nedolžnem politično osumljen, da so ga izgnali v Sibirijo in je od ondod za ceno življenja tvegal beg, da je živel v prekmorskih deželah — že 6amo lo vse se je ljudem zdelo bolj napeto kakor kakšen roman. Doktor Eekard je bil sam napisal kratek članek, seveda samo najvažnejše, česar ni smel zamolčati, zakaj o možu, ki je postal čez noč tako slaven, se razve še kakšna intimnost prehitro. Rihardovega zakona sploh v članku omenil ni, in torej še nihče ni vedel, da je bila v Berlinu toli- kanj cenjena gospa Arnikova nekoč žena tega velikega umetnika. Toda dopolnilo je izšlo drugod. Dva dneva kasneje je natisnil neki manj imeniten, a zato toliko bolj fitan dnevnik članek o prvem in drugem zakonu Olge Pavlovne, ki ga je bil ondan dr. Eekard ogorčen vrnil nesramnemu piscu. Z obema rokama so sezali ljudje po časniku, ki je prinesel tolikanj pikantne senzacije; a zadeva bi ne bila dvignila toliko prahu, da ni bil glavni junak slučajno junak dneva, pisatelj ,Drevesa krvi*. Petrovskij je zlil ves svoj žole na svojega nekdanjega predstojnika, ki ga je bil napodil in mu uničil eksistenco. Pisanje je bilo zdaj resnično, zdaj izmišljeno, vendar tako razgibano, da je zanimalo vsakogar. Pisec je trdil, da je bilo med generalnim ravnateljem in lepo mlado gospo Brunoldovo že dolgo ljubezensko razmerje— in da je bil slepi in zaljubljeni mož že zdavnaj goljufan. Naposled, ko je pa le začel nekaj sumiti — in ker je hotela gospa Brunoldova nekoč vendar postati gospa Arnikova, je bilo treba nekaj ukreniti, da bi se ji želja uresničila. Ločitev bi utegnila povzročiti škandal, zato sta skovala premišljen načrt, ki se jima je tudi imenitno posrečil. Tajni ovadbi tako vplivne oseb-n6sti, kakršna je bil generalni ravnatelj, so oblastva seveda slepo verjela — in nesrečnež, ki se nikoli za politiko še zmenil ni, je izginil kot (Veleizdajalec* v ledenih puščavah Sibirije. Nekdanji tajnik je i zli ral ugoden čas in ugoden kraj za objavo svojih nizkotnih razkritij. V Petrogradu bi seveda ne upal noben časnik priobčiti takšen članek, ki obtožuje ruska oblastva tako usodne pomote. V Berlinu je kajpak vsak človek sočustvoval z Rihardom Brunoldom in vsak človek je obsojal in preklinjal nečloveško ženo, ki je na račun svoje podlosti živela udobno kot velika dama. Gospa Arnikova je bila brž nato odpotovala iz Berlina. Petrovskega razkritij ni mogla ovreči, saj so bila resnična, če bi pa trdila, da res ni vedela za peklenski načrt Arnikova, bi ji tega nihče ne verjel. Seveda ni odpotovala v Petrograd, kjer so iz nemških listov že zdavnaj izvedeli za škandal, temveč se je zatekla nekam v samoto; kam, ni nihče nikoli izvedel. Tudi Brunold ni bil več v Berlinu. Doktor Eekard je vztrajal na zahtevi, da se mora ogniti vsemu občudovanju in pomilovanju. In prav je bilo tako. Odšel je bil s svojo hčerjo v Lieben-au, na grad svojega bodočega zeta. Kmalu so v Berlinu zvedeli, da je hudo obolel. ,Prapor' je zdaj zdaj poročal o njegovem zdravstvenem stanju, toda upanja polna ta poročila niso bila. Oton Eberty je hotel imeti svojega tasta po vsaki ceni na svoji graščini, ko so Brunoldu zdravniki svetovali, naj se zateče v kakšen miren kraj. Zdaj je pa oče Brunold zahteval, da se poroka j>ospeši. Želel je, da bi njegova hči kar. ostala na svojem posestvu, ko se bo za večno od nje poslovil. Koj po opravljenih oklicih sta se Lizika in Oton skromno in tiho poročila. Lizika se je že pisala za Eberty-jeva Bilo je sredi novembra. V noči je naletaval prvi droban 6neg, podnevi je pa solnce premagalo oblake in ves Liebenau je žarel v njegovi luči. Po drevju in grmovju je bilo vse polno ivja in zdelo se je, ko da so nevidni umetniki spletli naravi v okras pre-nežne čipke. Okno sobe, kjer je ugašalo življenje velikemu trpinu, je bilo na stežaj od-j>rto. Na njegovem obrazu se je zrcalil mir; pokojen je bil njegov pogled, mehak izraz okoli ust. Zdelo se je, da se je nekdanji Rihard pred smrtno uro vrnil v svoje telo. Od tistega trenutka, ko se je v njem sprostil obup nad uničenim življenjem, ko je njej, ki je bila vsega kriva, očital podlost in hudodelstvo, od tistih dob se je mir naselil v njegovo dušo. Poslednje razburjenje je strlo njegovo borbenost. Evgen Eekard je sedel ob njegovi postelji. V poslednjih tednih je prav pogosto prihajal iz Berlina k bolniku na obisk — in danes je bil prišel po slovo... Mož, ki je stal tako neomajno in odločno na svojem mestu v življenju in ki mu je bilo življenje dolžno še tolikih darov, ta mož je vendar slutil, da 6e s prijateljem poslavlja najpleine-nitejše iz njegovega življenja. Pol človeškega življenja sta si bila vsaksebi, usoda s svojimi temnimi sencami se je vsilila med njiju, toda tako kakor Riharda vendar ni nikoga imel rad. »In zdaj bi se ti rad še enkrat zahvalil,« je po tihem dejal Brunold. »Prevečkrat sem se kazal nehvaležnega nasproti tebi v teh mesecih, ko sem se vrnil. Kar branil sem se te, branil sem se tvoje ljubezni— in tebi sem naložil pokoro, ki so si jo drugi zaslužili. In vendar, prijatelj, nikoli nisi odrekel ne ljubezni ne potrpljenja.« »Bolan si bil,« mu je segel Eekard v besedo. »Da — bolan na duši... Zdaj se hvala Bogu bliža ozdravljenje...« Evgen se je sklonil nadenj. Saj ni hotel prijatelju zadati bolečine s svojo malodušnostjo, toda bolečina spričo Uoveea je izbruhnila nepričakovano in * **« Silovitostjo. *In zdaj boš odšel! Zdaj, ko je tvoje na zmagoslavnem pohodu po 'sem svetu. Zdaj ee postavljaš, name-da bi nam trosil zlato klasje iz 6,®je zakladnice...« Brunold je nejevoljno odkimal. Ničesar več bi vam ne dal, Evgen, ®oja moč je usahnila. To, kar bi pa bit1 svetir morda utegnil dati, to je *trla usoda. Kdor je toliko in toliko tet pij strup in netil sovraštvo, ni za 'elikega pesnika. Sam sem zavihtel sekiro in drevo krvi je omahnilo. In lz njegovega jedra je privrela kri, 'roča, rdeča kri — in v tem sem našel od rešitev, « , Eckard je molčal, zakaj čutil je, da je le premnogo resnice v njegovih neeedah. Tedaj so se po tihem odprle duri sosedne sobe in vstopila sta Lizika in ,ton. Brunold je ponudil svojemu zetu desnico. »Besedo si mi zastavil, Oton — in zaupam ti. Osreči svojo mlado ženo. Zdrav mi ostani!« Potlej je s prosečim pogledom osi-n,t Eckarda in Ebertyja — in oba jn°ža sta precej razumela, da hoče biti °®e sam s svojim otrokom. Moža sta ** umaknila v skrajni kot sobe. Mlada gospa je bila zelo bleda. Že •tekaj dni je vedela, da ho ostala sirota — jn vendar je hrabro zrla ne-■Mgibni resnici v oči. Oče ni videl v njenih očeh nobene solze. Kadar koli j® Prišla v njegovo sobo, se je smeh-jjala, toda njen smeh je bil nekam bolesten in grenak. Zdaj je pokleknila ob njegovo podijo. nežno ga je prijela za roko in Položila svojo' plavolaso glavico poleg ujegove na zglavnik. v Dolgo, dolgo sta nežno in prisrčno ?ePetala. Naposled je postal tišji in čedalje tišji, dokler ni popolnoma utihnil. . Oči umirajočega so bile uprte v okno 111 dalje skozenj v široki, svetli svet, v prelest ivja in mladega snega. Še Poslednjič je globoko in bolestno zasopel — in trenutek nato je med hropenjem bruhnil iz njegovih ust rdeči življenjski sok: vroča, rdeča srčna kri •n oblila belo zglavje... In potem je splapolala v prostost — ukleta duša! Poletje je prišlo v deželo. Roden-*teineki park ee je kopal v žarkih julijskega solnca. Cvetoče lipe so dehteli in roji pridnih čebel so brenčali okrog njih, nabiraje eladak med. Pod Utogočnimi prastarimi drevesi, ki so *e bohotila pred graščino, se je na sončni jasi odpočival doktor Eckard, 6 poslednjo številko svojega »Pvapo-ra ( v roki. Toda v branju ga je ne-Pfestano motilo energično vekanje v o*roškem vozičku tik njega. In notri v tem vozičku je na snežnobelih ple-uicah in na blazinici, okrašeni s čipkami, ležal naslednik Brankovega rodu. štorklja se torej ni zlagala. Natanko za božič je prinesla gospe Hani čvrstega in zdravega potomca — in ne mor-v kakšni porodnišnici, temveč prav na dedni graščini njenega moža. v Zdelo se je, da se je doktor Eckard zev privadil temu drobcenemu "kri-:a®u«, zakaj trdovratno je bral dalje ju je le zdaj zdaj poškilil k vozičku, "aposled ga je pa menda vendar mi-nilo potrpljenje, ker je nenadejano j^Ial, odložil časnik in počastil svojega pranečaka s preudarnim govo-rom; »Fant, zdaj pa kar mir! Saj te po-znam, prebrisanec, rad bi, da bi te že *Pet ujčkal! Ne boš! Nak! Leži pri ’U'ru in privošči še svojemu sivola- PREPOVEDANA LJUBEZEN LJUBEZENSKI ROMAN DVEH PO NEMŠKEM IZVIRNIKU PRIREDILA R. L. MLADIH LJUDI 22. nadaljevanje Stari Frie mi je to povedal, ko je prinesel zajtrk; pravkar je prinesel iz podstrešja veliki kovčeg. Skušala sem Karlo pregovoriti, prosila sem jo, naj ostane, dokler Jurček ne prestane najhujšega, a ona mi je kratko in malo obrnila hrbet. Ko sem odpirala vrata, sem*opazila čudno stisnjeno črto okrog njenih ust, Loti je pa stala pri peči. vsa rdeča v obraz. Eno uro pozneje je Loti potrkala na vrata bolniške sobe in mi zašepetala: »Drevi bom zanesljivo pri vas, gospodična, samo da bo imela gospa vse pripravljeno. Pravkar grem h kantor-jevim, če ne bi mogla iti njihova Marica z gospo; zdaj je ravno brez službe in je že velikokrat spremljala gospodo na potovanjih. Jaz ne morem gospe spremljati, prestara sem za potovanje in potlej... ko je naš malček tako bolan... ne, kratko i i malo sem rekla, da ne morem iti. Zdaj je gospa užaljena; kljub temu me je prosila, naj ji pomagam, češ da se na dekle ne more zanesti.« Prisrčno sem se zahvalila dobri duši in sem ji rekla, da lahko nemoteno skrbi za gospo Rhodnovo, dokler ne odpotuje, toliko moči že imam, da bom lahko bdela pri otroku še naslednjo noč. Z vso naglico so se vršile priprave za potovanje in okrog štirih popoldne me je Karla poklicala k sebi. Jurij je •edel pri otrokovi postelji, zato sem lahko brez skrbi odšla. Karla je bila pripravljena za pot. V spalnici je cerkovnikova hči, ki je z veseljem sprejela službo spremljevalke, zvijala ogrinjač in Loti se je z njo pogovarjala o vseh mogočih drobnjari-jah, ki jih je bilo treba pripraviti. »Povedati sem vam le hotela,« je začela Karla, »da bo tukaj vodila gospodinjstvo gospodična Durrhahnova, njene opravke taro zgoraj pa lahko prevzame moja sestra.« Hotela je mirno povedati, a se ji m posrečilo. Videla sem, da je odganjala le kljubovalnost in jezo, zato ker njene želje glede otrokove vzgoje nič ne zaležejo. »Boljše bi bilo, da bi zdaj ostali tukaj,« sem ji rekla. Ugriznila ee je v ustnico, mišice na obrazu so ji zatezale, a zmajala je z glavo: »Zakaj neki? Saj me nič več ne potrebujete. Kakor sem že rekla — kdaj se bom vrnila, še ne vem.: je nadaljevala, »a na to se lahko zanesete, da ne bom ostala za zmerom. Mojemu možu lahko poveste da potujem in kam.« »Ali ne bi rajši sami...« »Pravkar sem se poslovila,« je kratko odgovorila. »In če bi otrok vprašal po vas?« Porogljivo se je nasmehnila . M 24 O&AM barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOi. RESCN LJUBLJANA »Ne bojte se — saj ima vendar tetko Heleni co!« »Draga gospa Karla,« sem zaprosila, »ne hodite tako od tod, saj imate otroka vendar radi, zelo radi — ostanite tukaj; kdo ve, alj ga boste še kdaj videli?« Obrnila se je proč in se zagledala skozi okno. Videla sem, kako so umna ramena trepetala v komaj zadrževani bolesti. Čez nekaj časa je pa rekla preko rame z ostrim, odsekanim glasom : »Nočem vas dalje zadrževati, pojdite spet gor — ne morem in nočem odložiti svojega potovanja. ; To je bil tisti znani, odbijajpči, trmasti gias; kadar je tako govorila, je bilo vse prigovarjanje zaman. »Potlej pa srečno pot, gospa Rhod-nova,« sem ji želela in odšla. Ko sem stopila v bolniško sobo, je Jurij še zmerom sedel ob postelji svojega sinčka in njegova zdrava roka je počivala na njegovi vroči glavici. Bi! je tako otožen in bled, tako slaboten, kakor že dolgo ne. »Ali Karla res odpotuje?« je vprašal, in ko sem prikimala, je vzdihnil in omahnil v naslanjač. * Malček je bil hudo bolan. Šesto noč smo vsi mislili, in tudi dr. Liebe nas je v tem potrdil, da bo umrl. Zato smo poklicali Heleno. Ubožček je ležal v blazinah in stokal in bledel. Jurij in Helena sta molče' sedela ob postelji, ki smo jo postavili na sredo sobe, eden ob zglavju, drugi ob vznožju. To so bile težke ure za oba, ki sta jih morala preživeti zaradi svojega greha, čeprav še nista pozabila neizrekljivo težkih let, ki so minula. Nista tožila; sedela sta, kakor da bi ju bila bolest oropala daru govora in zavesti. Razen hlipajočega malčkovega dihanja se je slišalo le še enakomerno tiktakanje ure. Dolgo sla 6i gledala v oči, obupano, vprašujoče, boječe, potlej so pa njuni pogledi spet zastrmeli v spremenjeni otrokov obražček. Doktor Liebe je čakal v Jurijevi sobi. Po prstih sem se hotela izmuzniti iz sobe, n Helena me je prosila, naj ostanem. Sedla sem k najbolj oddaljenemu oknu in strmela v noč. Ivo je otrok postal nemiren in začel glasneje ječati, se je Helena vrgla k njegovi postelji in zarila glavo v blazine poleg otrokove. Zdelo se je že, da se je otrok pomiril. Jurij mi je prestrašen namignil, naj jo dvignem, a ona ni pustila. Ko sem ji zašepetala, da bo nalezla otrokovo bolezen, je zmajata z glavo in bridko zaihtela. Jurij je sedel v svojem premičnem stolu. Nobene tolažile ni imel za ubogo Heleno, ker jo je bil sam prepotreben. je za starce. Ali sem mar jaz starček? Le zini, predrznost predrzna! Še jezik se*li posuši če me užališ!« »Nikar se ne boj, stric! Uvodni članek v ,Praporu* je vse preživahen, previharen in preognjevit, da bi mu bil oče starec! In prepričan sem, da si ga sam napisal.« »Prava figa! Sicer pa, ali hamera-vate ostati vse poletje v Rodensteinu?« »Jasno ko beli dan! Malček uspeva ko konoplja, pa tudi Hani in meni je po tej razburkani zimi potreben mir.« »Priznati moram, da si si počitek zaslužil!« je preudarno menil Eckard. »Spoštovanja si deležen pri prijateljih in sovražnikih. Zdi se mi, da tičiš tudi v teh zadevah še do ušes v samih študijah.« Brankov je zmignil z rameni. »Seznaniti se moram še z marsičem, kar mi je bilo neznano. Na vsako sedlo se moraš znati trdno usesti! — Zdi se mi, da bova danes pila čaj kar sama, saj veš, da Lizika ne pusti Hane domov, če jo obišče v Liebenauu.« »Kako 6e pa kaj godi mladi gospe Ebertyjevi? Ali še zmerom ne more preboleti očetove smrti?« »Res se tako zdi! Otona je sicer sama potrpežljivost in uvidevnost, to- s®niu stricu malo miru na svetu! Bla-1 [)a (ja fant pošteno trpi za- LTOVtnli oi In noriAmniH FviTAll I i'. t , I.: ____ 1a rlamofin kovoli si to zapomniti, Evgen!« Toda Evgen mlajši se ni prav nič Jbienil za stričev resni obraz, zakaj Kfemžil se je kar naprej in vpil ka-hripava sraka. Gospod glavni llrednik se je ves obupan oziral okrog, M' ne Im nemara prišla od nekod po-'hoč. In gploh, saj vendar ni dojilja, *! je dejal, da bi res edini od družne moral paziti na to majceno stvar-c°- ki tako neugnano in neubrano v>'ešoi! Sredi tega razmišljanja ga je obšla jTšilna misel: oberoč je prijel za ro-tai vozička in je začel malega Evgena Pozibavati in voziti sem ter tja. In *l'ejte, to guganje je malčka popolnoma pomirilo! In ker ae je stari Evgen >al. da bi njegov mali soimenjak ne *ačel spet znova ubirati stare ntelo- 'je, ga je gugal kar naprej. Pri tem ?t'ravilu ga je presenetil BraDkov. ki Je pravkar prišel iz graščine. »Smenta, tako viharno pa ne zna '®aka dojilja miriti otrok!« se je ponorčeval. »Ali je mar jokal?« ^Kričal, kričal!« je na moč očitajoče '^kliknil Eckard. »Še vrstice ne moreš v miru prebrati. In da veš: Temu in Vseui bodočim vajinim potomcem prepovedujem, da me venomer nadlegujejo!« s si sam poslal pestunjo v hišo, 'es da boš že sam opravil z Evgenom.« »Da — toda takrat je spal in je bil bridka n. No, zdaj je vendar popolnoma jjUhnil, žat,4l kričava! Ga bom že vzgo-)il!« Ervin se je glasno zasmejal. uvideti je, da imaš velik talent za Praslrica.* »Ali že spet začenjaš? Strica še pre- »Tako nepričakovano?« je začudeno vprašal Brankov. Sicer si Lizika ni dopisovala z njo, toda o kakšni resni bolezni bi jo bila mati gotovo obvestila.« »Ni bila bolna. Neprevidnost z uspavalom! Tako vsaj pravi poročilo. Ždi se, da je vzela preveliko dozo... Spletična jo je zjutraj našla mrtvo...« Eekardove oči so ee srečale z nečakovimi — in oba sta mislila isto. Naposled je doktor Eckard vendar polglasno spregovoril: »To ni bila neprevidnost. Ne, ne! Namen!« »Ali resno tako misliš, stric?« »Prepričan sem. V družabnem svetu je bila prezirana — izobčena tako rekoč. No, saj je bilo res težko najti zve-ličavnejšo pot. Da je bil Brunold kakšen neznaten človek, bi se zadeva v nekaj mesecih morda pozabila. Toda usoda pesnika, ki si je bil osvojil e svojim delom V60 domovino in si osvaja zdaj že ves svet, usoda tega pesnika je tako tesno zvezana z njegovim delom samim, da bo vsakdo, kdor bo kdaj koli slišal ime Arnikov, bkratu z imenom slišat tudi zgodbo o njegovi žalostni usodi. Te zavesti ni prenesla — rajši se je umaknila...« Nastal je dolg in globok molk. Čutili so, da je s smrtjo Olge Pavlovne izginila temačna senca iz življenja mladega zakonskega para Ebertyjev. Za nameček sta Ebertyjeva podedovala ogromno premoženje, zakaj Lizika je bila edina dedična svoje matere. Hana je stopila k vozičku svojega malčka in se sklonila nadenj. Evgen-ček je mamico že kar poznal, zakaj radostno je zacapljal z nežicami in čez rožnata lička se mu je razlil vesel smehljaj. Dvignila ga je v naročje — in Ervinove oči so s čuda zavzetim bleskom počivale na ženi in dečku. Še o pravem času je bil našel pot miza j— K svoji sreči! Evgen Eckard je pogledal malemu možičku v žareča lička in dejal: »Materine oči ima. Zlate oči! In take prinašajo srečo, pravijo! O, da bi bilo res!« KONEC fcašam. praslrica pa po nobeni ceni. To šiu.c radi tega. Lizika bi morala s pametjo zavreči žalovanje; saj ji tako prav nič ne koristi. Osemnajst let ji je komaj, poročena je, mož jo obožuje, sama tudi pravi, da je zaljubljena vanj — in vendar ji je tolikanj težko pozabiti...« »Pozabila, ne, pozabila ne ho n i -k o 1 i !« je s poudarkom pribil Eckard. Nisi poznal Riharda Brunolda, ko je bil še mlad. To ti je bil človek, eden izmed tistih, ki s prekipevajočim bogastvom svoje nravi vse okrog sebe vklenejo. Saj je meni vse dal — m kaj šele svojemu otroku, čeprav^ v kratkem času, čeprav trdo preskušan od usode. In Lizika je sprejela vse vase, vsrkala je vse bogastvo njegove duše — no, saj je njegov otrok, njegova kri! Svojemu možu bo zvesta, ljubeča žena, osrečevala ga bo, toda tisto najglobljo, strastno ljubezen, ki jo je edino očetu dajala, tisto ljubezen je vzel Brunold e seboj v grob... Jaz to razumem!« Zdajci je pribrzela s terase Hana Brankova še s klobukom in plaščem čez roko. Gospoda sta se presenečena zdrznila. Ervin ji je brž stekel na- proti. »Lej, tako zgodna? Ali ni bilo Eber-tyjevih doma, Nekam resna si videti. Pa se menda ni kaj zgodilo?« »Na Liebenauu ne, pač pa...« je z zastrtim glasom odgovorila mlada gospa. »Oton in mlada ženica ee odpeljeta še nocoj v Berlin in odondod z ekspresnim vlakom dalje. Lizika je dobila žalostno obvestilo.« »Mati?...« ji je skočil doktor v besedo. »Da — predvčerajšnjim je umrla, v nekem zakotnem švicarskem letovi- I/ puUodftii številkijkuizinsUtfra tednika' začne izhajati naš novi ljubezenski iz danšniih dni, delo slavnega francoskega pisatelja Armanda Mercierja.* Osveta indijske boginje. »Visoko pesem ljubezni dveh za srečo ustvarjenih ljudi« bi lahko imenovali to iz krutega življenja zajeto, z globokim občutkom napisano ljubezensko povest. Marko Iljič je njen glavni junak, mlad medicinec naše krvi, ki študira v Parizu, obupno boreč se za obstanek — dokler ne sreča nje, ki mu je poslej edina vsebina življenja. Dafna ji je ime, kakor nimfi, ki jo je Apolon začaral in spremenil v lovorjevo drevo, ker ga ni marala uslišati. A ni samo ime, ki jo v Markovih očeh postavlja ob stran tej prelestni boginji: kakor bajna vizija iz starogrškega pravljičnega syeta je stopila pred Marka skrivnostna temnopolta lepotica v gosposkem re-stavrantu, kamor zahaja mladi študent večer za večerom, da si zasluži svoj skromni vsakdanji kruh... kot plačan plesalec. Več Vam za danes ne smemo izdati. Predstavimo naj Vam le še starega in bolnega angleškega aristokrata Smart-Millerja in njegovega mladega tajnika Harryja Wilkinsa, oba iz neposredne okolice lepe Dafne. če Vam še povemo, da je Marka Iljiča že koj pri prvem srečanju s skrivnostno lepotico obšel občutek nerazumljivega mu neugodja, ker jo je videl v družbi mladega Angleža, smo izdali že skoraj preveč. »Osveta indijske boginje1* je eden izmed najlepših romanov, kar jih je izšlo v »Družinskem tedniku«. »OSVETA INDIJSKE BOGINJE« bo dogodek za vse, ki ljubijo čustveno napisane ljubezenske povesti — torej tudi za Vas. Zato glejte, da ne zamudite začetka našega novega romana! Opozorite nanj tudi svoje prijatelje in znance; hvaležni Vam bodo! .11 »Osveta indijske boginje 2QČne izhajati že v prihodnji številki »Družinskega tednika«. Bila je strašna noč. Tisto noč ni nihče v hiši zalisnil očesa. Na hodniku sta sedela stari Fric in Loti in jokala. Slutila sem, da so spodaj v veži še drugi; Lovrenc, služkinja, sobarica, kuharica in med njimi drugače iako odločna gospodična Diirr-hahnova. Reva ee je sramovala svoje sestrične Karle, ker je v tako težkem položaju zapustila otroka, satno zaradi majhnega prepirčka, za prazen nič. »Materi mora biti vseeno, v kakšno šolo hodi njen otrok, da je le zdrav in da uspeva. O ta Karla, ta njena trma, ki je dvakrat tolikšna, kakor trma Diirrhahnovib!: Stari gospodični je bilo zares grenko pri srcu; stokrat mi je to zagotavljata tisti dan. Tudi tista noč je šla mimo. Ubogo, slabotno otrokovo telo se je borilo z zavratno boleznijo, a zdaj pa zdaj je spet vzplapolal plamenček njegovega življenja. Proti večeru šele — niti za eno uro nismo zatisnili očesa — se je zdelo, da se je otrok pomiril, vročična rdečica je ponehala in ubožček je mirno zaspal. Vsi so se oddahnili, samo Helena je žalostno zmajala z glavo; ni imela še upanja. Vsi pojdite spat,: je dejala, »kakor hitro bo nastopila kriza, vas bom že poklicala.« Ostala sem pri njej in nisem hotela v posteljo. Na ležalnem stolu sem Heleni pripravila ležišče, tako da je bila z obrazom obrnjena proti otroku. Jurij je ves izčrpan zaspat v naslanjaču zgoraj v svoji sobi, jaz sem pa sedla v prijeten naslanjač ob oknu. Soba je bila le malo razsvetljena od slabotnega plamena nočne svetilke. S svojega mesta nisem mogla razločiti, ali Helena leži z zaprtimi očmi, ali čuje, a zdelo se mi je, da jo je premagal spanec. Tudi jaz sem od času do časa zadremala. Po vsej hiši je vladala smrtna tišina, na okna je pa udarjal dež, uspavajoče, enakomerno, brez prestanka. Nekajkrat sem se prestrašila, zdelo se mi je, kakor da me je nekdo poklical, a vselej sem zagledala iste pomirjujoče slike obeh spečih. Potlej sem najbrže tudi jaz zadremala za nekaj minut. Ko sem se iznenada zbudila — treslo me je, kakor da je od nekod zapihal veter — sem ob postelji zagledala neko senco, neko temno postavo in sobna vrata so bila naspol odprta. Zdelo se mi je, da Helena ni ničesar opazila. Ko sem trepetaje stopila izza zaves, je temna postava ječe padla ob postelji na Ha in skrila glavo v blazino. Spoznala sem — Karlo! Karla, ki smo mislili o njej, da je že onstran Alp, je tu — tu pri otroku, ki mu je obljubila, da mu bo mali, a ga je v jezi in trmi zapustila! Splazila sem se mimo nje skozi vrata in jih zaprla. Zunaj na hodniku je stala gospodična Diirrhahnova in njen podreveneli obraz je bil še bolj* bled ko sicer. »Za božjo voljo, kako je pa Karla prišla semkaj? sem zašepetala. »Pravkar je prišla,« je rekla gospodična, »nihče ni niti slutil. Na lepem sem zaslišala lajanje psov na dvorišču, potlej je pa nekdo e palico potrkal na moje okno. Lahko si mislite, kako sem se prestrašila — in ko sem pogledala ven, je nekdo stal v dežju in mi je nekaj pripovedoval. Odprla sem okno in zaslišala dobro znan glas: .Prosim, odpri, Marija, jaz sem — Karla!' Zbudila sem starega Frica, da ji je odprl. Takoj je šla gor, vsa premočena, in samo to mi je rekla, da je y Konstanci dobila brzojavko od doktoi** ja Liebeja in da se je pri priči vrnila.« Zdaj sem srečna,« je z vzdihom pristavila gospodična, »vse življenje ne bi imela miru zaradi njenega vedenja A mora se. preobleči in čaj ee že kuha. — Pripeljala se je namreč poldrugo uro daleč na nekem odprtem kmečkem vozu, premočena je do kože.« Šla sem v bolniško sobo. Helena ee je bila pravkar zbudila in je stala vsa trepetajoča nasproti Karle, na drugi strani postelje. Zmedeno sta se gledali. Na lepem je Karla zajokala, ee vrgla na kolena in se splazila okrog postelje k Heleni. Objela je njena kolena in zajecljala: »Helena, Helena — odpusti mi!— Odpusti mi!« Helena je sedla na svoje ležišče, prijeta Karlo za glavo in s strahom pogledovala zdaj njo, zdaj otroka in venomer ponavljala: »Tiho, tiho, ne smeš ga predramiti, tako hudo je bolan, Karla!« »Helena!« Vsa strta žena je preslišala svarilo. V pretrganih stavkih, zamolklo, ječe je prosila: »Helena, kako trpiš, ko sem že jaz na pol zmešana od .strahu za ubogega otroka — Helena, odpusti mi!.„ Že dolgo čutim, a nikoli nisem hotela —! Ti imaš pravico, ne jaz — oh, Bog nebeški! — usmili se, vzemi otroka!... Helena, odšla bom, kmalu bom odšla, a zvedeti moraš, kaj sem pretrpela — moralo je priti do tega, da sem sprevidela, da je pravica, ki sem se nanjo opirala — da je edina, sveta pravica tvoja. To spoznanje je raslo v meni tako strahovito prepričevalno, da sta me strla strah in kes. In otrok ■— če zdaj umira, umira zaradi mene in Jurij bo umrl zato, ker sem mu odrekla pravico, ki je nikoli nisem imela — ljuba, ljuba Helena... moj Bog, ue morem več...« h 30 Se! vodeč no vsem svitu! 2 ■ -vi * ^ ^ /9? ... . ' > : i V m mmm : Normalna cena Oin. 160 sami. Sami so natakarji ali barski točaji, dekleta so pa zaposlena v garderobah ali pa nastopajo v kabaretnih programih kot girlsi v hroad-wayskih kostimih, fantje pa posne-- % majo Mauricea Chevaliera. Zelo do-,3 bro se zabavajo, a zmeraj samo do neke meje: kajti razen limonade ne smejo točiti nič drugega, tudi piva ne. To je bil tudi vzrok, da so v Kaliforniji razpustil: vseučili.ški nočni klub. Čez štirinajst dni namreč ni bilo nobenega gosta več. Petnajsti , dan je visela nad vhodom tablica s temle lakoničnim obvestilom: »Podjetje smo morali zapreti, ker naši kolegi radi pijejo whisky.« A drugod v Ameriki žeja ni tako velika kakor v vroči Kaliforniji, in j novi klubi zato drugod prav dobro uspevajo. *** Neki nedeljski izletniški železniški vlak je obtičal v osamljenem, pustem kraju, ker je v lokomotivi nastala po-kvara. Pošla je kurjava in izletniki so zmrzovali. Znočilo se je in zmrzovali so vse bolj in bolj. Naposled je prišel neki potnik na misel, da bi iz lesenih delov prednje in zadnje ploščadi zakurili ogenj. Ta predlog so vsi soglasno sprejeli in kmalu se je gnetlo na stotine potnikov okrog ognja, ki je svetil daleč naokrog v temno noč. Ko je nazadnje privozil pomožni vlak in je prišla policija, se je zgodilo nekaj, kar je za evropske pojme nezaslišano, zelo čudno. Možje postave niso prijeli povzročiteljev vandalizma, temveč so najprej začeli deliti kavo. Tudi potlej niso izvršili preiskave, temveč so samo zmignili z rameni: »Saj ljudje niso bili sami krivi, da je vlak obtičal in da so zmrzovali. Morali so si pač zakuriti ogenj, da so se ogreli. Zakoni morajo biti praktični...« Tako približno so izjavili ameriški policijski organi po pregledu, ko so morali razsoditi, ali so izletniki upravičeno zažgali vlak ali ne... (ba) Pismena preizkušnja Nemški napisala Livia Neumannova Ob priliki 3Dletnega jubileja tovarne, razpošilja Goidsnichel l!W3 garnitur, sesto-ječe iz 1 orig. polnilnega peresa s 23 let. gara«. 1 moderne patentne pisiljk«, brezplačno samo prati povračilu stroškov. * astni izdatki za carino, luksuzni in prometni davek, poštnino Itd. znaSajo din 58’— za 1 garnituro din 155 — za 3 garniture kateri znesek se povzame. Izkoristite ugodno priliko! Pr« naročilu Je treba navesti vrsto pisave: ozka, srednja ali široka. Jugoslov. generalno zastopstvo GoIdmicheSengei, Maribor, poštni predal 9! To le samo v Ameriki mogoče.* Nadaljevanje s fi. strani bajajo izletniki. V nekem skritem kotičku, v senci ogromnega prastarega drevesa, stoji avtomat. Nanj je pritrjena pločevinasta tablica in na njej bereš: »Vrzi v avtomat 10 centov (5 din) in doživel boš veliko presenečenje!« Že od narave radoveden Američan gotovo ne bo šel mimo, ne da bi zadostil svoji radovednosti. Zato skoraj vsakdo vrže novec v avtomat — in prihodnji mah skoči iz njega nabit revolver, na cevi je pritrjen listič z besedami: »Takoj vrzi v gornjo špranjo svojo uro in denarnico, ali pa se bom čez štiri sekunde sprožil!« Vsak drugi človek se tako prestraši, da takoj tako stori. Policija je brez moči, kajti avtomat je vendar »zgolj za šalo«... *** Plesni lokali imajo pri ameriških študentih obeh spolov velik pomen. S študentovskim življenjem je neraz-družno zvezan flirt, ples in krokanje sploh. Revnejši študenti pridejo prav tako na svoj račun kakor premožnejši. Kajti dijaška društva prirejajo vse leto vesele prii*editve v elegantnih nočnih lokalih; denar za veseljačenje pa dobe od vstopnin pri nogometnih igrah, ki jih prirejajo študenti med seboj. Nekatere univerze so pred kratkim uvedle še prav posebno novotarijo: študenti so namreč na blagohotno spodbudo profesorjev ustanovili na vseueiliških tleh svoje lastne »nočne klube«. Za zabavo najamejo samo godbo, vse drugo pa opravljajo bodoči doktorji filozofije ali medicine Moj prijatelj Jože je zelo previden mladenič. Da, celo pretirano previden Jože je poosebljeno nezaupanje, utelešena pretirana natančnost, je neutrudljiv, nejeveren genij preudarka, oklevanja in odlašanja. Sicer ne morem prav nič reči proti njemu; je izredno prijeten človek, vljuden in skromen, tudi zal je, ima prikupna rdeča lica itd. Pred letom dni je prišel prijatelj Jože k meni. Bil je v največji razdvojenosti svojega življenja. Hotel se je namreč poročili. Po njegovem pripovedovanju je bila Mia, njegova izvoljenka, res pravi angel. Bila je ljubka, mlada, nežna, dobra, ljubezniva, očarljiva in poslušna; poleg tega je bila skromna, zmerom dobre volje in imela je ziatorumene lase, ki so Jožetu posebno ugajali. Če bi se vanjo kar na lepem zaljubil. ne bi bil več on, previdni Jože. Tako se ni .moj prijatelj .Jože nikoli prenaglil. »Že vem, kaj moraš storiti.'; sem navdušeno vzkliknil. »Kratko in malo pojdi h kakšnemu grafologu, da ti bo popisai njen značaj.« »Prav nobenega zaupanja nimam v gralblogijo...« je rekel Jože nejevoljno. »Tako? Potlej ti svetujem nekaj boljšega! Najprej mu daj svojo pisavo, la bo najprej povedal tvoj značaj! Sam sebe najbrže dovolj dobro poznaš?.; Kajpak samega sebe poznam!, je reke! ponosno. Sicer pa misel res ni slaba!« Takoj je prepisal Schillerjevo pesem »Zvon:; in jo poslal slavnemu grafologu. Njegovo mnenje, ki sva ga kmalu nato imeia v rokah, je bilo nezaslišano točno. Tudi Jože je moral lo priznati. Samo izrazi, kakor: .bolesten dvomljivec*, .pretiran natančne?.* in .nepopravljiv dlakocepec*, so se mu zdeli zelo pretirani. M - ral je samo še dobiti rokopis izvoljenke. Dobil -ga je kaj kmalu, kajti Mia se je prehladila in ni mogla priti na sestanek. Tedaj je pisala Jožetu zelo ljubko in prijazno odpovedno pisemce, ki ga je Jože nesel sam grafologu. Grafologovo mnenje se je glasilo: »Ta pisava je gladka in izdaja smisel za okus in čustvenost. Lap značaj, ponižen, prav nič razvajen, miroljuben, dobrodušen, popustljiv, zvest in pohleven. Skoraj bi lahko rekel .predvojni značaj* v dobrem pomenu besede. Ni koketen, ne ljubi hrupnih družb, in više ceni prijetno domačnost kakor površni zunanji blesk. Skratka idealen zakonski tip.« •Jože je bil vzhičen. Saj to je bila žena, o kakršni je zmerom sanjal! Bil sem jima še za pričo pri poroki, potlej se n pa moral |>o opravkih odpotovati za več ko leto dni. Ko sem se vrnil, sem srečal najprej prijatelja Jožeta. A kakšen je bil! Prej tako vesel rdečeličen mladenič, se je spremenil v zagrenjenega moža z upadlimi bledimi lici. Zdelo se mi je, da je tudi nekam zanemar- Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. za dr. z neom. za v. v Ljubljani, Yyrševa c. 18. Nove vloge Ao/ vsak čas razpoložljive obrestuje po *V70 5 vloge proti odpovedi po Oz ■o Za use vloge nudi popolno varnost * Olvarja tekoče račune in izvrčuie vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavodi jen; opazil sem, da mu manjkajo na njegovi suknji trije gumbi. »Joži-, prijatelj, kako se imaš?« Oči so se mu osolzile in odmahnil je z roko. »Saj vidiš. Siromaštvo. Zakon me je uničil!« Onemel sem. -Mia, ta brezhibna žena...« Trpko se je nasmehnil. »Ali imaš morda malo časa? Rad bi ti na kratko vse povedal. Sicer se pa že v sredo ločiva.« »A vendar — grafologovo mnenje...« sem začudeno dajal. »Ponižna, miroljubna, dobra, tiha, zvesta, popustljiva...« Še danes sem vse to vedel na pamet. »Da, ali Mia nima niti ene teh lastnosti. Poročila sva se in to je bilo moje največje razočaranje v življenju. Mia je brezčutna, zapravljiva, koketna, živi samo za zabavo in za flirt; hiti od zabave na zabavo in iz družbe v družbo, zlobna je, prepirljiva in hinavska. Vse na njej je zlagano. Celo njeni zlato-rumeni lasje so ponarejeni!« Toliko da ni jokal. »Mesece in mesece sem potrpežljivo molčal, venomer upajoč, da se bo spremenila. Upal sem, da je njen pravi značaj le takšen, kakor mi ga je opisal grafolog in da je bila samo slabo vzgojena. Upal sem, da bom nekega dne vendar odkril na njej kakšno dobro lastnost... Dokler se mi niso odprle oči.« »?« ■Da, nekega opoldneva sem prišel domov iu kakor že tolikokrat tudi to pot nisem našel svoje žene doma. Nekam so ;o pač povabili. To mi pa ne bi bilo šlo preveč do živega, da mi ni pustila nekega sporočila. Nič važnega. Po vsaki ceni naj bi ji namreč priskrbet vstopnice za neki ples. Njen lisb k jo 1 c žal na mizi v jedilnici. »Ko sem preletel njene vrstice in videl n jeno pisavo...« Beseda mu je zastala. »No, in?« »lo ni bila njena pisava, ali bolje, ni bila tista pisava, ki sem jo takrat nesel h grafologu in ki jo še zmeraj hranim. Pisava je bila čisto drugačna! Bilo mi je, ko da bi me kdo lopnil po glavi, in sem komaj čakal večera-Razburjen sem tekel iz pisarne domov. Hvala Bogu, žena je bila že doma. Ko sem vstopil, je kajpak sedela pred toaletno mizico kakor zmeraj. Pomolil sem ji listek pod nos. Kdo je to pisal?« sem vprašal. Začudeno me je pogledala in namesto da bi odgovorila, me je vprašala: »Ali si kupil vstopnice za ples?« MALI OGLASI GOSPODIČNA srednjih let, dobra gospodinja z nekaj doto. želi dopisovati z značajnim starejšim gospodom s stalno službo. Dopise na upravo pod šifro »Domače ognjišče«. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARŠ THO » Velika ubva vsakovrstni!: naočnikov, povečevalnih stekel, daljnog eaov, toplomerov, baio.neiruv, barolermometitv, iiygronietrov itd. Raznovrstne ore, zlatnina in srebrnina. Ceniki brezplačno Dežne plašče HUBERTU S, TRENCHCOATI, OBLEKE itd. si nabavite najboljše in najceneje pri Preskeriu Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Brezpogojno lahko zaupate (A \\0 \\o do\g° ‘ pere bleščeče belo »Vedeti hočem, kdo je to pisal!« sem zagrmel. »Ali si. ob pamet?« je dejala. »Kaj pa tako vpiješ? Kdo neki naj bi bil pisal? Jaz vendar!« Tako...« sem zahropel in privlekel na dan ono drugo pismo, »Kdo je pa potlej tole napisal?« Dvignila je svoje obrite obrvi in mi. vzela pismo iz rok. »To?... je rekla premišljevaje. »Aha, takrat sem bila bolna, imela sem vročino. Zato sploh uisem mogla pisati...« »Torej kdo?« sem vprašal brez sape. »Kdo je potlej pisal namesto tebe?« Odložila je pismo in stisnila ustnice. Potlej je pa mirno in hladno odgovorila: »Ne razumem, zakaj te to tako zanima. Papa je napisal to pismo.« (ba). Radio Ljubljana od 8. do 14. sept. 1958. ČETRTEK S. SEPTEMBRA 9.01): Napovedi, poročila ■ 9.15: Plošče ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.00: Otroška ura ■ 11.30: Prenos petja in godbe iz velesejma ■ 12.30: Plošče ■ 13.00: Napovedi, poročila ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Prenos lahke glasbe z velesejma • 18.15: Duet harmonik ■ 19.00: Napovedi, poročila • 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.30: Koncert Radijskega orkestra U 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Citraški trio ■ Konec ob 23. uri. PETEK 9. SEPTEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.4.3: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura • 19.50: Poročila o izseljencih U 20.00: Plošče ■ 20.10: Slika v ogledalu H 20.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 2*2.00: Napovedi, poročila ■ 22.30: Angleške plošče ® Konec ob 23. uri. SOBOTA 10. SEPTEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Pogovor z urednikom revije »Literatura Mondo ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki ■ 20.30: Velesejmskt večer ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec oh 23. uri. NEDELJA 11. SEPTEMBRA 8.00: Plošče ■ 9.00: Napovedi, P0", ročila ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Kvartet mandolin ® 11.00: Olroška ura B 11.30: Opoldanski koncert Radijskega orkestra E 13.00: Napovedi H 13.20: Plošče ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Prenos tekme harmonikarjev z velesejma * 19.00: Napovedi, poročila * 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Koncert Radijskega orkestra ■ 21.00: Prenos petja in glasbe iz restavracije Cesar na velesejmu ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Citraški duet ■ Konec ob ‘23. uri. PONEDELJEK 12. SEPTEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila » 13.00: Napovedi ■ 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Napovedi ■ 18.00: Plošče ■ 18.40: Duševne bolezni in značaj ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura * 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Koncert ■ 21.30: Plošče ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos petja in glasbe z velesejma ■ Konec ob '23. uri. TOREK 13. SEPTEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ® 13.00: Napovedi ■ 13.20: Plošče * 14.00: Napovedi ■ 18.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 18.40: O našem narodno-obrambnem delu, II. del ® 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Plošče ■ 20.30: Bachova ura ® 21.15: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik ® Kom; ob 23. uri. SREDA 14. SEPTEMBRA 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila * 13.00: Napovedi ■ 13.20: Šornov šra-mel-kvartet ■ 14.00: Napovedi ® 18.00: Plošče ■ 18.40: Mladinska ura ■ 19.00: Napovedi, poročila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Šahovski kotiček ® 20.00: Lahka glasba ■ 22.00: Napovedi, poročila ■ 2*2.15: Plošče ■ Konec ob '23. uri. Če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! imiddmiih potrebujete novo obleko, plašč, suknjo in manufakturo sploh Dobro blago in najceneje kupite v manufakturi NOVAK UUBLIANA, KONGRESNI TRG 15 pri Nunski cerkvi Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.