čevljar
Letnik: XIX november 1989
10
glasilo delovne organizacije tovarne obutve Šfe/zg. tržič
NAŠE POSLOVANJE
DEVETMESEČNI OBRAČUN - nekaj misli
Zaradi izredno visoke inflacije, iz meseca v mesec se je večala, je prikaz poslovnega uspeha vprašljiv. Seštevamo dinarje katerih dejanska vrednost je iz dneva v dan različna (manjša). Tudi zakon in predpisi, čeprav veljajo kratek čas, omogočajo različne pristope. Brez razjasnitve pristopov je obračun le zelo zamegljena, nejasna slika.
Poglobljena analiza dogodkov nas vodi do ugotovitve, da smo še vedno v nevarnem območju, vendar je smer gibanja prava. Približujemo se pozitivnemu prostoru. Uspeli smo se pravilno usmeriti, kar je glede na značilnosti okolja v katerem živimo, ohrabrujoča ugotovitev. Pospešili smo vrtenje našega poslovnega kroga, zmanjšali smo zaloge, dvignili smo kvaliteto. To so tudi temeljne naloge naših planov in sanacijskega programa. Na teh področjih moramo še grizti, vztrajno, brez predaha.
Še nekaj besed o težavah. Finančno stanje je še nadalje zelo kritično, čeprav se v splošnem ne slabša, če ga merimo z bolj stabilnimi enotami kot je dinar. Primanjkuje nam strokovnjakov, na mnogih področjih. Delovna organizacija bo morala postati zanimiva za svežo kri s fakultet, drugače bo shirala in odmrla. Znanju in strokovnosti naj bi na široko odprli vhodna vrata. Ključ sestavljajo zanimivi programi, različne oblike motivacij, delovno vzdušje.
Dobre poslovne odločitve so mogoče le na osnovi ustreznih informacij. Zapletamo se, mnogokrat po nepotrebnem, pri uvajanju in uporabi načrtovanih obdelav. Razumevanje
Pomembna odločitev
Pred nami je pomembna odločitev: sprejetje novega statuta podjetja PEKO. Sprememba ni le formalna in ne pomeni samo novega naziva, ampak prinaša tudi novo vsebino. Delovna organizacija Peko se bo s sprejemom statuta preoblikovala v družbeno podjetje.
22. novembra se bomo delavci tozdov Obutev, Bu-dučnost in Mreža ter DSSS združeni v DO Peko odločali ali se delovna organizacija Peko organizira v družbeno podjetje. Pravice in obveznosti temeljnih organizacij združenega dela in DSSS prevzame družbeno podjetje Peko. Temeljne organizacije združenega dela v DO Peko prenehajo in se izpišejo iz sodnega registra z dnem, ko se v SODNI REGISTER vpiše DRUŽBENO PODJETJE PEKO TRŽlC. Hkrati s prenehanjem temeljnih organizacij preneha tudi delovna skupnost skupnih služb.
Za predlagani statut bomo glasovali, če hočemo ostati organizirani v podjetje Peko. Če pa v kateri temeljni organizaciji statut ne bi bil sprejet, bi bilo treba uvesti postopek izločitve z razmejitvijo premoženjsko pravnih razmerij ter drugih pravic in obveznosti.
Do tega verjetno ne bi smelo priti, saj nas družijo skupni interesi.
in resno delo vseh sodelujočih sta osnova za uspehe na tem področju. Osebni dohodki zaostajajo za sredinami, s katerimi se radi primerjamo. Višji, glede na uspehe našega dela predvsem v prvi polovici leta, niso mogli biti. Osebni dohodki za večino zaposlenih predstavljajo izključno socialno kategorijo, zato je občutljivost področja toliko večja.
Tu in tam smo se spopadali tudi z nekaterimi resnimi proizvodnimi problemi. Poznamo jih. Imamo načrte za sanacijo, ki jih pa mnogokrat spremljajo na videz manjše nedoslednosti. Te zavirajo hitrejše zdravljenje kot vztrajni, nevidni mikrobi. Po vsem sodeč poznamo osnovne težave, iz njih rastejo tudi naše prednostne naloge. Če ne bomo kmalu uspeli uspešno zaključiti nalog, bodo težave ostale in se še trdneje zasidrale. Čas je preresna dimenzija, da bi se nekaznovano igrali z njo.
Član KPO za planiranje, org. ekonomiko in finance Edvard Košnjek, dipl. ing.
Tovarna kovinskega okovja KOT je slavila 70 letnico. Med dobitniki priznanj je bila tudi naša delovna organizacija.
Predpisi za uničevanje lepil
Janez Ažman, dipl. ing. kem.
Lepila prištevamo med kemikalije, ki v pretežni večini primerov niso za splošno uporabo. V večini primerov so vsa lepila, katerih ostanke je potrebno uničiti, enokomponentna z ozirom na smolo ali utrjevalec, med sabo ločena in se hranijo v dobro prezračenih prostorih ali v posebnih omarah z dobrim zračenjem do uporabe, oz. uničenja ostankov. V nobenem primeru ni dovoljeno lepilo utrditi in ga odvreči kot hišni odpadek v smeti. Posamezne produkte je treba kot posebni odpadek ločiti in ga odpeljati na poseben, za to določen prostor. Pri rokovanju z lepili, utrjevalci, topili, mora proizvajalec predpisati način dela, ki se ga je potrebno držati.
Epoksidna lepila
Epoksidna lepila, kot npr. ARALDIT, EPOTEK, GUPA-LON, SCOTCHCAST, se sestoje iz smole in pa utrjevalca. Enokomponentni produkti vsebujejo latentni utrjevalec največkrat na diciandiamidni bazi. Te produkte prištevamo posebnim odpadkom. Epoksidne smole, ki se uporabljajo kot dvokomponentni produkti, je potrebno pred odlaganjem med hišne smeti tako predelati, da dobimo duromer. To pomeni, da je potrebno obe komponenti po navodilu med sabo zmešati in zmes pustiti, da se utrdi. Pri tem je potrebno upoštevati navodila za varno delo. Utrjeno epoksidno smolo je dovoljeno odvreči kot odpadek. Vsi ti odpadki spadajo v I. kategorijo, to se pravi med industrijske in obrtniške odpadke.
Zaradi eksoterne reakcije se sme pripraviti največ po 200 g take smole. Ko se smola utrdi, jo damo v PVC ali polietilensko vrečko in odvržemo kot hišni odpadek. Izjeme so enokomponentni produkti z latentnim utrjevalcem na osnovi diciandiamida, ki so posebni odpadki. K tem prištevamo tudi enokomponentna lepila, kot npr. 3 M scotchweid AF 62 in AF 111 in podoben material.
Cianokrilati, enokomponentna hitrosušeča lepila
Cianokrilat npr. sicomet in podobna lepila moramo pred uničenjem pustiti, da se spolimerilizirajo. Potem pa se lahko z njimi ravna kot z domačimi smetmi I. kategorije. Utrjevanje izvajamo tako, da dodajamo po kapljicah vodo med mešanjem toliko časa, da se pojavi bela želatinožna masa.
Pozor:
Pri vseh operacijah dela je nujno potrebno imeti zaščitna očala!
Uničevati smemo le po 100 g takega lepila naenkrat. Anaerobni diakrilati
Produkte kot omnitit, loctite produkte, je prav tako potrebno pred uničenjem spolimerizirati. V tem primeru firma Henkel predlaga aktivator FD 2200 in sicer potrebno je dodati 1 % na količino osnovne komponente in umešati v osnovno komponento. Pri tem je nujno potrebno nositi zaščitna očala. V tem primeru smemo zmešati in uničevati do 50 g lepila. Ti produkti spadajo v kategorijo posebnih odpadkov in jih je potrebno tako pri nadaljni obdelavi obravnavati.
Metil metilmetakrilati
To so produkti kot agomet, photobond, lensbond, gupa-lon, ki jih je prav tako potrebno pred uničenjem polimerizi-rati. Naredimo mešanico iz utrjevalca po predpisanem navodilu proizvajalca. Smemo uničiti največ naenkrat do 100 g takega lepila. Pri tem moramo nujno upoštevati predpise iz varstva. Tako spolemerizirane produkte zavržemo kot domače smeti in spadajo v I. kategorijo odpadkov.
Poliuretani — polioli — izocianatne skupine
Te skupine (TDI, NDI, DMI) je potrebno pred uničenjem utrditi. V nobenem primeru ni dovoljeno posamezne komponente dati v smeti. Izocianate skupine TDI, MDI in DMI prištevamo k II. skupini strupenih smeti. Kot duromeri, ki so v omreženem stanju, spadajo v skupino posebnih odpadkov. V tem primeru je treba tudi upoštevati navodila za varstvo pri delu, posebno pri izocianatih. Utrjevanje lahko poteka pod posebnimi pogoji v dobro prezračenih prostorih. Potrebno je nositi rokavice, zaščitna očala. Uničevati se sme maksimalno do 200 g izocianatne komponente naenkrat.
Lepila na bazi organskih topil, tako imenovana kontaktna lepila
Lepila na bazi naravnega kavčuka, klorkavčuka ali po-liuretana, ki vsebujejo razne dodatke npr. Teokol, Savanol, Isarment, Keck-pren, Kibocoll, Vestatherm itd, zaradi različnosti v dodatkih, topilih, primeseh, spadajo v kategorijo posebnih odpadkov in jih ni dovoljeno v nobenem primeru mešati z domačimi smetmi v komunalni deponiji. Ti produkti so v glavnem v I. in II. klasi požarne nevarnosti in so tudi delno eksplozijsko nevarni, zato jih je potebno odlagati v posebno deponijo.
Silikoni, razne tesnilne mase
Siloksane in njihove derivate moramo, predno jih zavržemo, dati v posebno deponijo, da se utrdijo. Utrjevanje izvedemo po navodilu proizvajalca. To pomeni, da jih utrjujemo z amini s pomočjo kislin ali pa z neutralnimi sredstvi kot mrežila.
Taljiva lepila HSK
Taljiva lepila na bazi različnih poliestrov, etilen-vinil-acetatov, poliuretanov, poliamidov, lahko direktno odvržemo med hišne smeti. Pri teh ni nobenih posebnih omejitev.
Anorganska lepila
Ta lepila se sestoje iz eno in dvokomponentnih sistemov, recimo cosmoplast, kislinski cement. Enokomponentne sisteme lahko odvržemo direktno med hišne smeti, dvokom-ponentne sisteme pa moramo pred tem po navodilu proizvajalca zmešati, utrditi in nato jih lahko odvržemo med domače smeti.
Lepilni trakovi
Vse samolepilne trakove, razen tistih trakov, pri katerih je noseči material PVC, (Scotch, Tesa, Jegerband), lahko odvržemo med hišne smeti. Samolepljive trakove, pri katerih je PVC kot noseči material, pa je potrebno odvreči med posebne smeti, oziroma na posebno urejena smetišča.
Primeri, aktivatorji
Pomožna sredstva te vrste štejejo med kemikalije in je z njimi treba delati kot s kemikalijami, ki sodijo na posebna smetišča. Take kemikalije ni dovoljeno odvreči med hišne smeti, ker so strupene, vnetljive itd. V nobenem primeru ne sme izocianatna komponenta priti v kontakt z vodo.
Skladiščenje odpadnih kemikalij. Problem, ki ga bo treba še rešiti.
Veljko Čotra, odgovoren za proizvodnjo v Budučnosti
KVALITETA
Kaj je kvaliteta?
Je to čarobna formula ali sanje ali nekaj izdelano veliko boljše. Kvaliteta niso sanje, ampak edina možnost, da se tisti, ki to možnost priznavajo, priključijo vlaku, ki resnično vozi v boljšo prihodnost, v razviti zahodni svet.
Vedno bolj velja trditev, da bodo prišle v Evropo le tiste delovne organizacije, ki bodo ponujale kolekcije kvalitetnih izdelkov, tako na domačem kot na tujem trgu.
Kaj je kvaliteten izdelek?
Kvaliteten je tisti izdelek, ki je po namenu in izgledu boljši od konkurenčnih izdelkov.
Kvaliteta je tudi, da proizvajalec svoje izdelke dobavlja kupcem dogovorjene količine pravočasno in da rešuje reklamacije v dogovorjenem času.
Kvaliteta se kaže tudi v primernem, obnašanju vseh članov kolektiva pri vseh srečanjih s poslovnimi partnerji in kupci, od vratarja, telefonista, referenta prodaje do vodilnih delavcev, VSI SMO OGLEDALO PODJETJA.
Zagotavljanje kvalitete je v prvi vrsti stvar ponosa proizvajalca. Kvalitete ne dosežemo s kontrolo, ampak s proizvodnjo zato moramo najprej zagotoviti pogoje za proizvodnjo in filozofijo dela. Najvažnejši faktor so družbena sredstva, kar pomeni dober in gospodaren odnos udeležencev v proizvodnem procesu.
Poleg človeškega faktorja ima pomemben učinek pri kvaliteti tudi material, strojna oprema, merilni instrumenti in ostalo.
Na kratko: Kvaliteta obsega celotno poslovanje podjetja, od neposredne proizvodnje do vodstva. Vsi in vsak mora vedno razmišljati, da s svojim delom skrbi za to, da bo PEKO pojem kvalitete na vseh področjih.
Veljko Čotra, Budučnost
Naši športniki vodijo
Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu Tržič je tudi v sezoni 1989/90, razpisala DELAVSKE ŠPORTNE IGRE.
V programu je 26 športnih panog. V dvanajstih panogah (te so zaključene) so imeli največ uspeha naši športniki. Vodi Obutev II, ki je zbrala 3014 točk, druga je DSSS, 2595 točk, tretja pa osnovna organizacija Orodjarna (2550).
Med posamezniki vodi Jože Bohinc iz Orodjarne, drugi je Ivo Oljačič iz Poliuretana, tretji pa Anton Meglič (DSSS).
Pri ženskah pa je visoko v vodstvu Milena Dolčič iz Komerciale, druga pa je Olga Benčina (Obutev II).
Prenova prodajalne v Radovljici
Po končani adaptaciji ima poslovalnica Peko v Radovljici povsem drugačno podobo.
Na zahtevo lastnika lokala smo morali sodelovati pri zunanji ureditvi, zato smo se odločili tudi za kompletno notranjo prenovo.
Poslovalnica je bila ustanovljena 1. julija, leta 1933. Po obsegu prodaje je v drugi grupi.
V poslovalnici Radovljica
Pri prodaji čevljev je treba tudi svetovati
Vi vprašujete —
Dolgujemo vam odgovore iz INFORMATIVNEGA DNEVA v septembru in oktobru:
Še vedno prihajajo vprašanja brez podpisa, čeprav smo se lepo dogovorili, da bomo odgovarjali samo tistim, za katere bomo vedeli kdo so. Verjetno je prav, da sta znani obe strani.
Morda je treba ponovno poudariti, da ni važno kdo je vprašanje postavil, zato ga tudi ne povemo nikomur. Če se pojavi naprimer nepravilnost je prav, da vsak, ki jo pozna, opozori nanjo, posebno še v času, ko se prizadevamo, da bi nam uspel sanacijski program in bi poslovanje pripeljali v mirnejše vode.
Največ vprašanj je bilo namenjenih povečanju osebnih dohodkov, kakšno je finančno stanje podjetja, kdaj se bodo naši osebni dohodki približali republiškemu povprečju.
Stanje v delovni organizaciji je zaskrbljujoče. V več primerih še zaostajamo za programi. Pri povečanju osebnih dohodkov bomo skušali slediti inflaciji, kaj več pa verjetno ne bo zneslo, zato tudi zaostajanja za republiškim povprečjem še ne bomo zmanjšali.
Zakaj je bil potreben nakup avtomobila ARO za gasilsko službo, ker imamo za te namene že NIVO?
Iz službe za požarno varnost so že pred dvemi leti prikazali potrebo po novem vozilu. Glavni razlog je bil, da vozilo NIVA povzroča sorazmerno visoke stroške vzdrževanja, na sistemu prenosov pa ima tudi tovarniško napako, zato je vozilo nezanesljivo v akciji oziroma intervenciji gasilcev. Zato je bilo predlagano, da se NIVA proda, kar bi bilo polovico sredstev za vozilo ARO. Novo vozilo je ekonomično in zadovoljuje potrebe gasilcev.
(O predlogu za prodajo NIVE bo odločal delavski svet Komerciale na prihodnjem zasedanju.)
Novo vozilo ARO za gasilsko službo.
Kako je z gradnjo v Benediktu, sedaj, ko smo dokončno »pokopali« Loko?
Odločitev, da od projekta Loka odstopamo, je dokončna. Benedikt smo pogojevali z gradnjo na Loki, kar pa ne drži več. Če bomo uspeli pridobiti sredstva oziroma olajšave za objekt, bo gradnja stekla prihodnje leto. Odločitev o tem pa je pri organih izven delovne organizacije. Mi bomo za delitev (sredstev za razvoj manj razvitih) v prihodnjem letu pripravili dobre in utemeljene razloge (v letošnjem letu smo izpadli).
Glede na nizke OD, posebno delavcev v nižjih kategorijah, proučite možnost izplačila enkratne denarne pomoči za ozimnico?
Delavce, ki prejemajo nizke osebne dohodke, takoime-novane »socialne probleme«, rešujemo po posebnih kriterijih. Pomoč dobijo tisti, ki so jo potrebni.
Kdaj in zakaj bomo sprejemali nov statut?
Referendum za sprejem statuta ali organiziranosti po novem bo 22. novembra. S statutom je določeno preoblikovanje delovne organizacije Peko v družbeno podjetje Peko. To pomeni uskladitev z zakonom o podjetjih. Besedilo predloga je bilo objavljeno v čevljarjevih obvestilih.
mi odgovarjamo
Službe, za katere opravlja usluge računalnik (nabava) opozarjajo, da se vse predolgo pojavljajo osnovne napake, da bi bilo potrebno programe dopolnjevati. ERS bi moral biti servis, kjer bi povedali in svetovali, kako bi se dalo boljše!
Na vprašanje je odgovoril vodja sektorja tov. Miklavž Bole.
»Resnično težko je v nekaj stavkih kvalitetno odgovoriti na zelo splošno postavljeno vprašanje da z uslugami računalnika nismo zadovoljni. Vse predolgo se pojavljajo osnovne napake.
Vsi sodelavi v ERS-u se zavedamo, da vse prepočasi sledimo zahtevam uporabnikov po novih računalniških obdelavah. Naša ambicija je v čim večjem in čim kvalitetnejšem obsegu servisirati uporabnike računalniških rešitev. Tu pa se tako kot vsi izvajalci na področju katerekoli poslovne funkcije srečujemo s subjektivnimi in objektivnimi danostmi okolja, v katerem živimo in delujemo. Kako kruto je le to, pa vsi v delovni organizaciji spoznamo iz dneva v dan. Krutost okolja se kaže tako na makro kot tudi mezo in mikro organizacijskem nivoju. V okviru teh danosti, pa rešujemo probleme kolikor se pač hitro in kvalitetno da.
In kako reševati nastalo situacijo oz. presekati spiralo razhajanj med hotenji in stvarnostjo.
Najprej bi se morali o vseh problemih konkretno pogovoriti z vsemi akterji, ki tangirajo pri le teh z ene ali druge strani. To pa predpostavlja teamsko delo z vsemi njegovimi karakteristikami, za katere pa žal vemo, da jih v celoti in v za uspeh potrebnem obsegu ne obvladujemo.
Ob teamskem delu bi bilo potrebno točno razmejiti tudi poligona sodelovanja in odgovornosti, ker si le na tak način lahko izoblikujemo rešitve, ki bodo v vsestransko zadovoljstvo.
Navsezadnje pa bi se bilo potrebno tudi zavedati, da računalništvo ni nič eksotičnega. To pa pomeni, da v njem veljajo enake zakonitosti kot v ostalih poslovnih funkcijah. Konec koncev kot v sami proizvodnji materialnih dobrin, samo da so materialna sredstva in ostali resursi potrebni za proizvodnjo svojski informacijski poslovni funkciji, ravno tako pa tudi rezultati dela.
Zato bi prosil vse, ki smatrajo ali ugotavljajo napake pri našem delu, kakor tudi tiste, ki imajo sugestije za izboljšanje obstoječih ali oblikovanje novih računalniških rešitev, da le te v pisni obliki posredujejo v ERS ali se o tem dogovorijo s sodelavci ERS«.
PA ŠE TO
Objavljamo odgovore, za katere smatramo, da jih želi več delavcev. Informativni dan je vsak mesec, telefonska številka pa 259. Na vprašanja odgovarja predsednik KPO.
Nikar pa ne recite, da kdo nima možnosti direktnega telefonskega stika. Odgovarjamo tudi na PODPISANA vprašanja, ker se gremo »fer« odnos.
Ce nekdo zida, drugi pa za njim podira, stena ne bo nikoli stala, tako bi lahko rekli za učinke prizadevanja zmanjšanja stroškov.
V Mreži so organizirali, da v poslovalnicah šofer pobere in odpelje že uporabljene kartone z namenom, da bi jih ponovno uporabili pri naslednjih dobavah. Toda zgodi se, da kartoni, ki so jih pripeljali iz poslovalnic, končajo v kontejnerju za Dinos. Pa saj ni rečeno, da je vedno tako, toda v petek, 27. oktobra, je bilo.
Izobraževanje ob delu
Pri Srednjem šolskem centru Dušana Kvedra Ptuj je zaključil šolo za Komercialnega tehnika DARKO PRAPROTNIK iz poslovalnice Ptuj.
Na I. stopnji Ekonomske fakultete Borisa Kidriča je diplomirala BARBARA PERKO iz oddelka 600
Čestitamo!
Sicer so pester kolektiv. Delavke se vozijo od daleč, zato je problematično delo ob sobotah, ker nimajo urejenih prevozov.
Ker je v Ormožu pretežno mlad ženski kolektiv, imajo velike odsotnosti. Porodniške in nekaj naslednjih let pogosto bolniške izostanke za nego otrok. Kontrolo rednih bolniških izostankov bodo urejali z imenovanjem komisije, ki bo spremljala upravičenost izostankov.
V Ormožu
V Izdelovalnici zgornjih delov Ormož ni nič novega. Vse po starem, pravijo. Tudi cesta (pot, po kateri hodijo na malico v jedilnico tovarne sladkorja) še ni urejena. Zasilno so jo sicer nasuli z gramozom. Sreča jev tem, da imamo tako dolgo in lepo »indijansko poletje«.
Že spomladi so se dogovarjali, da je nujno potrebno postaviti streho nad vhodom pred skladiščem. Upajo, da bo to do zime, skupaj s popravilom strehe, kjer zamaka.
Vodja obrata Ormož Marija Smolej
V šivalnici Ormož
V RADOVLJICI: Poslovodkinja Marija Soklič:
Prijetno je prodajati v lepi prodajalni
Jelka Čerin, organizatorka dela v šivalnici in vodja Marija Smolej: Šiv bo treba poglobiti
Dnevno poročilo o gibanju proizvodnje v šivalnici Ormož
Mira Bratuša opravlja dela obrobno šivanje. V šivalnici Ormož je že od ustanovitve obrata. Norma je sicer zahtevna, ampak kot pravi Mira: ko se človek navadi, kar gre, posebno ker delo opravlja z veseljem
Igralci RK Peko v novih anorakih, ki jih bodo varovali pred vremenskimi nevšečnostmi. Podarila jih je DO Edinstvo iz Strumice.
Vzgoja mladih tekmovalcev
Med naj starejše športne panoge v Tržiču sodi rokomet, ki ima za seboj štiriintridesetletno bogato in kontinuirano dejavnost. V preteklosti so tržiški rokometaši dosegali lepe tekmovalne dosežke doma in v tujini. Kot je to običajno, po bogatih letih pride sušno obdobje. Tako se je zgodilo tudi v Tržiču. V preteklem letu je bilo vprašanje, ali naj se z rokometno dejavnostjo nadaljuje, ali naj se panoga z bogato tradicijo opusti. Ker je zanimanje za igranje rokometa, zlasti med mladimi, precej veliko, so se prizadevni člani Izvršnega odbora rokometnega kluba Peko odločili, da se bo rokomet v Tržiču nadaljeval in da bomo strokovno največ delali z mladimi igralci, torej bomo vzgajali svoj igralski kader, ki bo svoje znanje pokazal v naslednjih letih. To pa je bila dolgoročna in sila hrabra odločitev, saj dobro vemo, da se kvaliteten igralec vzgaja nekje od 8 do 10 let. Prav zaradi tega od teh mladih igralcev ne smemo zahtevati in pričakovati vidne rezultate kar čez noč, ker je to postopno, dolgoročno in občutljivo delo.
V rokometnem klubu Peko je vključenih 72 mladih igralk in več kot 90 igralcev, ki pod vodstvom trenerjev in vaditeljev pričenjajo prve rokometne korake v svojih šolskih športnih društvih. Mladinke nastopajo v regijski mladinski ligi in jih redno trenira 23. Mladinci tekmujejo v regijski mladinski slovenski ligi in jih je 19. Mlada moška članska ekipa nastopa v II. Rokometni republiški ligi in šteje 18 igralcev. Starejši igralci, ki so prenehali z aktivnim treniranjem, nastopajo kot rekreativci v gorenjski rokometni ligi.
Izredno marljiv Izvršni odbor rokometnega kluba Peko pod vodstvom skrbnega in prizadevnega predsednika Francija Jazbeca in ostalih marljivih članov, kot so Niko Hladnik, Marjan Dolžan, Dare Meglič, Janez Kuhar, ki se resnično prizadevajo, da bi bilo delo v klubu dobro in da bi bila usmeritev dela naravnana v pravilno smer.
Za strokovno plat skrbijo trenerji. Vodja teama in hkrati trener članske ekipe je Dane Vidovič, za mladince skrbi Tone Špik, mladinke vodi Berti Laibacher. V šolskih športnih društvih pa trenirajo: V ŠŠD Kokrški odred Štefan Jak-šič in Marjan Vodnjov, v ŠŠD Storžič Marko Bahun in Goran Peharc in v ŠŠD Polet Tone Špik in Berti Laibacher.
Za uspešno delo ima velike zasluge tudi delovna organizacija Peko, ki kot sponzor pomaga, daje pomoč in podporo pri delu kluba.
Tržiški rokometaši pa si želijo še boljše igralne pogoje, tako, da igralci ne bi bili izpostavljeni slabim in včasih kar nemogočim vremenskim razmeram. Prepričani so, da bo tudi Tržičanom uspelo zgraditi večnamensko dvorano, v kateri bodo lahko potekale športne, kulturne in druge prireditve, ki bodo v korist in zadovoljstvo vsem občanom Tržiča in v kateri bodo tudi delovni ljudje dobili boljše pogoje za splošno rekreativno udejstvovanje.
Dane Vidovič
Planinski izlet na Krn
Pod vtisom nepozabnih doživetij, doživetih na planinski turi, ki smo jo opravili zadnja dneva tretjega tedna v septembru, želim kratko opisati dejavnost naše planinske skupine.
Na zahtevno turo na KRN (2245 m) se je podala 27 članska skupina delavcev Peka in njihovih družinskih članov. V čudovitem vremenu, pravih poletnih razmerah, smo se preko Komne, mimo Bogatina, povzpeli na Krn. Ta primorski Triglav se je visoko vzpenjal iznad belega morja oblakov, ki so zakrivali južne poglede na predele, nižje od 1900 m.
Prvi dan smo zaključili v veliki množici navdušenih planincev, ki so prenapolnili novo planinsko postojanko v idilični dolini Krnskih jezer. Naslednji dan smo se, ponovno preko Komne, spustili v Bohinjsko kotanjo in z organiziranim prevozom v bližino svojih domov.
Prepričan sem, da se je izlet globoko vtisnil v spomin vseh udeležencev, saj nismo bili zgolj deležni užitkov nad premagovanjem telesnih naporov, temveč tudi užitkov ob spoznavanju etnografskih in zgodovinskih zanimivosti pokrajine, ki meji Primorsko in Gorenjsko, kjer so se odvijale bitke prve svetovne vojne ter opazovanja bogatega rastlinskega sveta.
Izlet je vodil Stanko Sova, ki je skupaj s pomočniki, ki so tudi gorski reševalci, poskrbel za odpravo vseh težav. Potrebno pa je pohvaliti vse udeležence, ki so s prijateljskimi odnosi in s humorjem ves čas skrbeli za idealno vzdušje.
Planinski izlet na Krn je eden od planiranih v tem letu. Žal jih je bilo nekaj, zaradi težav z vremenom in zaradi manjšega zanimanja odpovedanih. Planinsko skupino, ki jo duhovno vodi prizadevni Jože Rožič, smo oblikovali pred leti pod okriljem sindikata, ki jo tudi materialno podpira. Vanjo se vključujemo zainteresirani in za planinstvo vneti delavci naše tovarne, naši ožji družinski člani in upokojenci.
Program za sedaj vsebuje organizacijo izletov v različne zanimive predele. Predvsem se odločamo za zahtevnejše izlete, ker imamo vsi v svojih bivalnih okoljih izredno veliko možnosti za vse oblike planinskega udejstvovanja.
Planinska sekcija spada med rekreacijske dejavnosti. Na podlagi programa izletov se izleti pripravijo in objavijo v Čevljarjevih obvestilih. V objavi se navede najnujnejše informacije in napotke in organizatorja izleta. Organizator sprejme prijave, posreduje dodatne informacije in izlet organizira. Udeleženci sami poskrbijo za osebno opremo in stroške. Za plačilo prevozov prispevajo del sredstev, drugi del pa se črpa iz dotacije, ki jo odobri sindikat.
Prepričani smo, da bomo lahko tudi v prihodnje nadaljevali z dejavnostjo, jo bogatili, se povezovali z enako opredeljenimi sodelavci iz drugih sredin, kjer delujejo naši obrati in za to vrsto aktivnosti pridobili še marsikoga od sodelavcev.
Hostnik Lojze
Dolgo smo čakali, končno pa le dočakali zaključek del na cesti vpadnici.
Naši petdesetletniki
KAROLINA GALIČIČ - 512/5, vlepljenje in pole-pljenje podloge — ročno
ANICA MLINAR — 201, opravljanje blagajniških del v obratu družbene prehrane
SAŠO AHAČIČ — 602, vodenje aranžerske delavnice
ANICA JENKO — 512/5, sestavljanje golenic — težje
MARIJA GODNJOV — poslovodkinja v poslovalnici Tržič I.
ANTO PEJIČ, pomočnik v poslovalnici Tuzla
ZAGORKA KOČOVIČ — pomočnik v poslovalnici Kraljevo
MARIJA CASSOL — pomočnik v poslovalnici Koper
ANTON KRALJ — 900, kontroliranje v izdelavi obutve
Pozdravi
Naš sodelavec Filip Bence, ki je te dni še nekje v Himalaji nam je poslal pozdrave. Odprava se je povzpela na himalajski vrh SHISHA PANGMA (8046 m). Več o vzponu in doživetjih nam bo povedal ko se bo vrnil. Pričakujemo jih zadnje dni novembra.
TIBET: SHISHA PANGMA Photo: Tone Škarja, Andrej
Editor: Planinska zveza Slovenije, Printed by Tiskarna Tone Tomšič,
Yugoslavia Yugoslavia
/h/r, ^ C- f- i/L / A _
7 A /Z D_______________
(A? to 772^/
'J-U CrO /ilfl
evo^)?4
cypflyjiMLiA BJ1ACMHCKO JE3EPO
cffb-m mme m NihiEs
-PR.-2V6'
sK SLe>vmj(\
._S-7205 __költuristkomerc ZAGREB_
Iz Surdulice pa nam je poslal pozdrave vojak štipendist Robert Pavšek.
Ohranjanje tradicije
Učenci osnovnih šol, ki so sodelovali v akciji OBUJANJE TRADICIJE so prišli po nagrade. Podelil jim jih je Milan Jazbec, vodja TOZD Mreža.
V prejšnji številki nam jo je pri objavi nagrajenih izdelkov zagodel tiskarski škrat.
Za spis Ane Debevc z naslovom USODA STARIH BABIČINIH ČEVLJEV smo pomotoma zapisali, da ni bil nagrajen. Ana je za spis dobila nagrado.
Zahvale
Ob smrti mojega brata
MIRKA LUČKIJA
se iskreno zahvaljujem mojstrom sekalnice in delovni organizaciji za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
sestra Vika z družino
Ob smrti naše drage mame
DARINKE SIMIČ
se iskreno zahvaljujem vsem varnostnikom in delavcem v Poliuretanu za denarno pomoč.
sin Branko
Ob smrti moje mame
MARIJE MAVC
se iskreno zahvaljujem sodelavcem podplatne modelirnice za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
sin Matej
Ob boleči izgubi mojega moža
JANEZA TRUDNA
se zahvaljujem oddelku 523 za denarno pomoč in sočustvovanje.
žena Slava, sin Igor in mama
Ob nenadni izgubi drage mame
MARICE RAZTRESEN
se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Peko, sodelavcem RPS posebno OPD in konstrukcije za podarjeno cvetje in denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
žalujoča hčerka Polona Ahačič z družino
Namesto zapisnika
Skupni delavski svet je na predzadnjem zasedanju obravnaval SANACIJSKI PROGRAM oziroma izvajanje in uresničevanje zapisanega v dokumentu, ki je nastal kot posledica lanskoletne izgube in ugotavljal, da je realizacija prepočasna in da še ni prešel v prakso. Da bi pripomogli k hitrejšemu izvajanju zapisanega v programu bo v prihodnjih dneh izšla posebna izdaja Čevljarja, ki bo obravnaval SANACIJO.
Pri obravnavi tekočih gospodarskih gibanj se je sklep o tem, da so rezultati preskromni, še potrdil.
Na zasedanju SDS predzadnji dan oktobra je bil v obravnavi obračun gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta. Rezultati so odraz neugodnega položaja usnjarsko predelovalne industrije ter izredno visoke inflacije, ki raste tako hitro, da popolnoma razvrednoti vsako delo. Približujemo se k realnejšim rezultatom, zato bo treba do konca leta aktivirati vse razpoložljive moči. Še kar naprej nas tare kadrovska problematika, vse preveč smo zanemarjali znanje in strokovnost, dotoka svežih kadrov ni.
Sprejet je bil dokončni predlog Samoupravnega sporazuma o spremembi v organiziranju in Statut podjetja ter razpisan referendum za sprejem aktov. Referendum bo 22. novembra.
Skupni delavski svet je dal garancijo za podaljšanje kredita za finansiranje našega uvoza in izvoza in potrdil cenik maloprodajnih cen obutve.
313
PaÖOTHMMKMOT COBeT Ha paöoTHaTa opraHH3aunja
no noBOfl 30 roflMUJHO nocroehbe n paöoTa AOflenyBa
nPM3HAHME
cjo „n k ko“
Tpik II u
3a ycneujHa n AonroroflHLUHa copaöoTKa n npnflOHec 3a pa3BojoT Ha flpecnaTeKC
PeceH, 29. 11. 1988
TeHepaneH flnpeKTop >Kmbko Ebthmobckk
7t
,nnn eKOH.
ripeTceflaTen Ha PaÖOTHMMKMOT COBeT M/iMja MaHHeBCKM Gamiiji. eKOH.
Ob praznovanju 30 letnice nam je delovna organizacija Prespateks poslala priznanje za uspešno dolgoletno sodelovanje.
Brez pripomb (en glas proti) je bil sprejet sklep o spremembi SaS o skupnih osnovah.
Sprememba je v tem da:
—	je razpon gibljivega dela OD od 0 do 60 %
—	v členu 48 je dodatno obrazloženo kaj obsega povprečni gibljivi del OD in za katero obdobje se ugotavlja
—	v 50. členu je podano, da predlog ocene izreče vodja tozda oziroma vodja sektorja; dodaja pa se, da mora pred izrekom ocene za posameznega delavca dobiti mnenje od vodij nižjih organizacijskih enot
—	dodan je nov člen da:
ima delavec pravico pritožbe na komisijo za delovna razmerja na izrečeno oceno vodje
—	črta se 73. člen, ker se ukinja točka kvalitete.
Predlog sprememb indeksnih razmerij razredov in razpona iz 1: 5 na 1 : 6 (dodatna točka) ni bil sprejet, ker ni bil v razpravi, zato ga je delavski svet predlagal v javno razpravo in sprejem na prihodnji seji.
Ker so zaradi inflacije zneski stanovanjskih posojil postali tako nizki, da ne predstavljajo praktično nobene vrednosti je bilo priporočilo SDS, da se nizki zneski odplačajo v enkratnem znesku.
PODELJUJE OB 50 LETNICI

Tekstilna tovarna Zvezda iz Kranja je slavila 50-letnico. Za uspešno dolgoletno sodelovanje so nam podelili priznanje.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.