POGOVOR S SLIKARSKIM SAMOUKOM TOMAŽEM GOSTINČARJEM
Med
priznanji
in
odkloni-
tvami
V decembru je razstavtjal v avli bivSe Ijubljanske Ka-zine, na Trgu revotucije. Tam sem ga poiskak.
Jaz: Nisem strokovnjakinja, zato so moja merila vred-nostenja tvojega Tela zelo osebm. Kaj imaš raje: mnenje občinstva ali mnenje slikarsko izobraženih Ijudi?
On: Mnenje večine, saj mi ta večina tudi (sedajj zago-tavlja obstoj.
Jaz: V katero smer se uvrsčaš?
On: V ekspresiontem. Toda mnogokrat zaidem v impresionistično tehniko, kijeprimeniposledicačustve-nega nihanja od - kako bi rekel - grobosti, eksploziv-nosti, k nežnemu, umirjenemu razpoloženju. Slike tega razpobženja so zame impresionistične. To so slike, kate-rih barve so realne, neproblematične, slike pa so zelo razpoznavne.
Glede druge ekspresionistične tehnike pa tole: naravo, karkoti, sem doživel po svoje, jo po svoje izrazil Te slike, te barve so divje, ceb kričeče, bhko so videti skrajno _ neprimeme; ampak jaz sem jih tako doživel, to je rrtoj izraz. Zato hočem ostati samouk (star je 19 letj. Ne ma-ram teorije, naučenosti Pa nimam nič proti drugim - kar komu pač ustreza.
Jaz: Bi ti mogeldehti še kaj drugega kot slikati?
On: (užaljen) Stvar je v tem, da je to zame delo, prvo in najvažnejše.
Jaz: Človek mora živeti od svojega dela - in tudi ni vseeno, kako živl
On: Prodajam svoje slike in vem, da jih še bom. Kako sliko več ali kako manj - in bolje ali slabše bom od njih žtveL Akvareli in o^ne slike, kijih vidite tu viseti - toje že vse prodano. Akvarelov sem naslikal največ, več kot oljnih slik, ker so vodne barve cenejše. Barve in platno -to sta zame še vedno velika problema.
Govoriva o prvi in drugi sliki Dolenje vasi: Tam je zmenjen z nekim slikarfem. Čakati mora nanj in riše. Lahko in hitro nastaja oljna podoba. Končano. Ta slika je zanj končana. Slikarja pa še vedno ni Pripravlja se k nevihti, temni se, trava vabvi, drevesa gredo sem in tja, šumi                          '
On: Slikarja še vedno ni Pokrajina je spremenjena. To me je vznemirilo. Začel sem spet risati, novo sliko na isti motiv. Hitel sem, da bi dohitel spremembo. Ni mi bUo važno, da isto pokrajino tako spreminjam. Barve niso bile več resnične barve , kakršne sem bolj ali manj točno zadel na prvi sliki Vse sejezamenjalo - točno tako, kot sem zdaj čutiL To je bil zdaj moj izraz.
Slikanje na platno zahteva vnaprejšnjo posebno tehniko: platno razpne na leseni okvir, skuha klej v vodi, doda kredo, da dobi redko maso. (Za primer je navedel zrnato strukturo pšeničnega zdroba.)
Slika štenpetrske cerkve v Ljubljani je mstala na leso-nitu.
Jaz: Si kdaj slikal pijan?
On: Saj to nimogoče, bUo bipreveč zmedeno in takih slik ne biprizml Dmgačejepa v krizi, ki sledi Takrat pa sem slikal Rekel bi, da onvtvičenju sledi čas obračum.
Razstavni prostor so mu plačali trije moščanski obrt-nikL Belinger, Medved in Velkavrh, panoje pa so mu po-sodUi v Jebvškovi galeriji na Kodeljevem.
Na vidnem mestu razstavnega prostora visi podoba umrlega očeta. Na kraju preberem še knjigo vtisov ob slikah Tomaža Gostinčarja. Velika večina ga odobrava, kdor ga pozna že dalj časa, mu priznava originalnost in ga spodbuja. Tudi popolne odkbnitve so bile tam.
Če mene vprašate: Dve sliki bi imela obešeni v stano-
vanju.                  -              •
P. S. Njegovo sliko moščanski motiv sem odkrik v sejnidvorani naše občinske skupščine.
ALENKA LOBNIK