LETO XXX. ŠT. 33 Ptuj, 25. avgusta 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUD8TVA IZ VSEBINE Pomoč manj razvitim ni v likvidaciji TOZD (stran 2) Klopotci pojejo vedno tise (stran 3) Travo in koruzo za silažo (stran 5) Srednje šole - začetek nove poti (stran 7) M D A Slovenske gorice 77 Radost mladosti dveh generacij v prvi polovici julija letos so brigadirji — veterani iz Maribora in Ptuja prvič po 33 letih zavihteli kramp in lopato v težko ilovnato zemljo Slovenskih goric. Na udarniškem dnevu so priskočili na pomoč svojim mlajšim vrstnikom- brigadirjem MDA Slovenske gori- ce'77. S tega prvega brigadirskega in tovariškega srečanja so odnesli v svoje domove nepopisno radost, skupaj z željo, da se čim prej spet snidejo, kajti ob slovesu tudi solz ni manjkalo. Vodstvo MDA §G'77 se je odločilo, da jih v svojo sredo še enkrat povabi. Brigadirsko naselje v Dornavi je tako preteklo soboto spet zaživelo, kot takrat v juliju. Iz Ptuja jih je pripeljal avtobus, ostali so priha- jali drug za drugim s svojimi avto- mobili. Prek 100 se jih je zbralo. Po zborii in odhodu na delovišče so se s ponosom in radostjo prijeli za orodje. Veterani, pomešani med današnje brigadirje so prav tako vneto vihteli kramp in metali zemljo. V ničemer niso zaostajali. Ob njih je v vetru plapolala lastna brigadna zastava. Kljub znoju in prahu so bili njihovi obrazi prav tako srečni in mladostni, kot tak- rat pred 33 leti, ko so kot petnajst, šestnajst-letni fantje in dekleta gradili progo Brčko—Banoviči. In zakaj ne? Saj so vsi mladi po srcu. Skupaj z današnjimi brigadirji so veterani doživeli vrhunec udarniškega dne. Izkopali so veli- ko, sicer pa to sploh ni po- membno. Pomembno je, da so dokazali tisto trdno voljo po Med mladimi in veterani ni bilo razlike, vsi so koruzno vihteli kramp in lopato. Besedilo in slika: M. Ozmec napredku, ki jo mora v sebi nositi vsak brigadir, vsak mladinec, vsak izmed nas. Po udarniški akciji na delovišču in po skupnem kosilu so se vetera- ni pomerili z brigadirji še v šport- nih disciplinah. V tenisu, odbojki in v šahu, medtem je kulturna sek- cija obeh generacij pripravila in izdala posebno skupno številko informativnega biltena, ki sicer izhaja v brigadi redno. Zvečer pa so si v kulturnem domu v Dornavi današnji in nek- danji brigadirji ogledali še nastop pevskega zbora iz Dornave in kul- turni spored OO ZSMS iz Podlehnika. Seveda ni manjkalo tudi njihovega skupnega kulturne- ga programa. Veterani so se še po- sebej izkazali s svojim pevskim zborom. V tovariškem večeru je za tem zadonela po dvorani brigadirska pesem. Mladi udarniki so z zani- manjem poslušali spomine ,,starih akcijašev". Ob koncu nepozabne- ga večera pa seveda ni manjkalo tradicionalnega brigadirskega kola. Radost mladosti dveh gene- racij je dokazala pomembno vlogo brigadirjev in uspešnost njihovega poslanstva. S tem je bila tudi nad- vse uspešno končana zadnja prire- ditev v okviru letošnjega praznika občine Ptuj. V četrtek, dan pred namerava- nim sojenjem štirim slovenskim do- moljubom v Avstriji, je Trg mladinskih brigad in ptujske ulice napolnila mnoiica brigadirjev IV. izmene na mladinski delovni akciji Slovenske gorice 77. S tranparenti v rokah in s vzkliki zoper ravnanje avstrijske valde do naSih, tam Žive- čih ljudi je ogorčeno protestirala. V julijskem zakonu o narodnostih je namreč nacistična miselnost v Avstriji dobila tudi uradne temelje. To se izraža predvsem v tem, da je uradna Avstrija prejšnje nelegalno zatiranje in ponemčevanje z novim Slovencem in Hrvatom vsiljenim zakonom legalizirala. Preganjanje domoljubov je že stara nacistična strategija, ki so jo posebej občutili narodi in narodno- sti Jugoslavije med okupacijo. Isto, le današnjim razmeram prilagoje- no, se dogaja s slovenskimi domoljubi na Koroškem. Kako bi sicer mogla avstrijska sredstva javnega obveščanja ožigosati vod- stvo koroških Slovencev kot ekstremiste in postavljati pred sodišče tiste domoljube, ki so se najbolj zavzeto borili za uresničitev člena 7. državne pogodbe. Brigadirji IV. izmene, v kateri je tudi 6 koroških Slovencev so še toliko bolj ogorčeni nad takim ravnanjem avstrijske vlade, zato so na Trgu mladinski brigad v Ptuju prebrali odprto pismo pristojnim za reševanje vprašanj, ki zadevajo narodnostni obstoj koroških Slovencev. Brigadir Istok Bajec, ki je bral protestno pismo, je še posebej povdaril: ,,Mi, mladi, zbrani na MDA Slovenske gorice 77poznamo in žtvimo v resnični de- mokraciji in od Avstrije zahtevamo: takojšnjo ukinitev procesa proti štirim mladim Selanom, takojšnjo ukinitev procesa proti generalnemu sekretarju narodnega sveta koroških Slovencev Filipu Wa- raschu in takojšnje sojenje človeku, ki ga je ovadil. Prav tako zahtevamo od avstrijske vlade takojšnjo razveljavitev julijskega zakona o narodnostih, ki je popolno ignoriranje avstrijske dr- žavne pogodbe in takojšnje prizna- nje vseh pravic, ki so Slovencem in Hrvatom v Avstriji zagotovljene s členom 7.!" Brigadirji so nato svoj protest nadaljevali s pohodom po ptujksih ulicah, z dvignjenimi transparenti v rokah, so vzklikali že znana gesla, ki jih Avstrijci nikakor nočejo slišati, kaj šele upoštevati. Iztok Bajec bere odprto pismo zbranim brigadirjem in občinstvu na Trgu MDB v Ptuju- ' Besedilo in dika: M. Ozmec Danpred festivalom Le še dan nas loči od prireditve petih ptujskih kulturnih srečanj — devetega festivala domače zabavne glasbe. Letni prireditveni prostor, ki bo tudi tokrat gostil številne ansamble in poslušalce je v glavnem že pripravljen za prireditev. Organizator — zavod Radio Tednik Ptuj priča- kuje, tudi letos rekordno število obiskovalcev, saj gredo vstopnice zelo dobro v prodajo. Bralcem sporočamo, da lahko vstopnice še kupgo v upravi zavoda Radio — Tednika in tudi v kiosku na Trgu svobode pred vhodom na dvorišče minoritskega samostr/r.a. Skupaj z današnjo številko Tednika je izšla tudi festivalska brošura, ki prinaša poleg poslovnika še vrsto zanimivosti letošnjega devetega ptujskega festivala. V jutrišnjem delu festivala se bo zvrstilo 48 novih melodij domače zabavne glasbe, ki jih bodo izvajali že priznani ansambli, nekaj pa bo tudi novincev. Skladbe bo ocenjevala strokovna komisija in komisija, ki bo sestavljena iz občinstva. Za vsestransko najboljši ansambel je že priprav^en Orfej z liro. V posebnem programu prvega večera bo še nastopil mešani pevski zbor Alojza Arnuša iz Rogoznice. V soboto zvečer pa bodo ponovno nastopili ansambli, ki se bodo uvrstili v finale. Prav tako je pripravljen tudi za ta večer še poseben program, ki ga bodo izvajali člani ansambla Francija Miheliča in mešanega pevskega zbora iz Gorišnice. Pričetek prireditve bo oba večera ob 19. uri, vhod na prireditveni prostor pa bo odprt že uro poprej. Za obiskovalce je organizator pripravil več presenečenj in tudi žrebanje vstopnic za nagrade, ki so jih prispevale mnoge delovne organizacije. Pokrovitelj letošnjega festivala je Kreditna banka Maribor s podružnico v Ptuju. Obiskovalce, ki bodo na festival prišli s svojimi vozili naprošamo, da naj upoštevajo vse nasvete pristojnih oseb in naj parkirajo na določenih prostorih, da ne bi prišlo do nepotrebnih zastojev in zapletljajev. Torej dobimo se jutri na devetem festivalu domače zabavne glasbe in obilo užitkov pri poslušanju novih polk in valčkov. B. VODUŠEK Zadnja vožnja Markovskega broda Na gradbišču jezu hidroelek- trarne Srednja Drava II. v Mar- kovcih pri Ptuju so minuli petek tekla pripravljalna dela za preusmeritev Drave iz obtočnega kanala nazaj v staro korito. Zaradi gradnje jezu so namreč marca 1974 Dravo preusmerili iz starega korita v obtočni kanal. Maikovski brod na zadnji vožnji čez Drava Besedilo in slika: M. Ozmec Jezovna zgradba je dograjena in v četrtek 18. avgusta natanko ob 12. uri so že odstranili vzvodno pre- grado gradbene jame ter vanjo spustili vodo, ki teče sedaj čez pra- gove jezovne zgradbe. Takoj za tem so začeli pripravljati deponije gramoza in skalovja za zapiranje odtočnega kanala. S tem se je tu- di pričela zbirati voda za bodoče akumulacijsko jezero hidroelek- trarne SD II, ki bo po površini enako veliko kot Bohinjsko jezero. Od Markovec do sotočja vodnega kanala z Dravo HE Zlatoličje bo ta akumulacijski bazen dolg 6,2 km, na najširšem delu pa bo širok čez 1 km. Koristna površina tega bazena pa bo 4,5 ha. Od te akumulacije bodo za hidroelek- trarno SD II dnevno porabili za proizvodnjo električne energije 4,32 milijona kubičnih metrov vode. Ker so z zapiranjem obtočnega kanala preusmerili Dravo nazaj v staro strugo, je ostal markovški brod brez vode, njegovo obrato- vanje pa je s tem popolnoma one- mogočeno. V petek, 19. avgusta je tako sta- ri markovški brod doživel svojo zadnjo vožnjo, vaščani Markovec, Zabovec in Nove vasi, ki so bili nanj do sedaj življenjsko vezani pa bodo morali do zgraditve nove ceste prek jezu, voziti na svojo zemljo skozi Ptuj. Zgodovina markovskega broda sega daleč nazaj. Leta 1933 je bil na območju meje Zabovci—Mar- kovci osnovan prvi brod, služil je do leta 1938, ko je voda preusmerila tok na desno stran. Od takrat pa do leta 1946 so ostali Markovčani brez broda, za prehod prek Drave pa so obratovali večji čolni, v katerih je bilo zelo težko prevažati vprege. Po osvoboditvi je leta 1946 brodska zadruga Markovci osno- vala novi brod, ki je služil krajši čas. Od leta 1948 do 1953 broda ni bilo, nato so ga še isto leto ponov- no osnovali. To je bil sedanji markovški brod, ki je služil vse do zadnjega. Njegove poslednje vožnje pretekli petek pa se bodo vsi radi spominjali, še posebej otroci, ki so bili vedno zvesti spremljevalci svojih staršev. Čeprav je bilo slovo od starega broda težko, je za vaščane Marko- vec, Zabovec in Nove vasi velika pridobitev, kajti po novi cesti čez jez bodo odslej lažje obdelovali okoli A50 ha koristne zemlje na de- snem bregu Drave. Brodarja Franc Ahačič in Jože Slameršek pa se bosta lahko sedaj v miru odpočila, kajti včasih sta dnevno opravila tudi prek 60 voženj čez deročo Dravo, tudi v najhujši zimi in poleti v najhujši vročini. OBISKOVALCI DEVETEGA PTUJSKEGA FESTIVALA! Tovarna glasbenih instrumentov MELODIJA iz Mengša pripravlja oba večera za vas presenečenje. Vsak večer bo žreb izbral enega med vami, ki bo dobitnik enega izmed glasbenih instrumentov proizvodnje MELODIJA — MENGEŠ,..... _.....____________________________......._________________________.............______ prodajalna Ptuj Šolarji pozor! v prodajalni PEKO imajo v zalogi otroške čevlje, vse vrste copat, šolske torbice — aktovke, trenirke in drese. OBIŠČITE PRODAJALNO PEKO IN IZKORISTITE MOŽNOST VELIKE IZBIRE! 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 25. avgust 1977- JEHNIK TEDNIKOV UVODNIK .TEDNIKOV UVODNIK Bogastvo je in ga ni, če ostaja skrito Ptuj, mesto muzej! Parola, ki jo lahko prečilamo ob vseh dohodih k temu očaku ob Dravi, najstarej. privnice. Krtine in Varaždina. Člana ptujske delegacqe Danilo Mesten in Franci Pnmc sta med potjo obiskala še nionirje, ki letujejo v počitniški koloniji ptujske občine v Biogradu na moru. N. T. 4 - PTUJSKI FESTIVAL 25. avgust 1977 — TEDNIK Besedilo Ivan Sivec y prijetni družbi v pnjeini družbi smo zbrali se prijatelji iz mladih let, na mizah vince se nam smeji, na licih je veselje, smeh. Točajka kar naprej se smehlja, pnjazno gleda proti nam, pn miru preje nas ne pusti, da Štefan nov na mizo da. Nihče od nas še nič ni zaspan, čeprav odbilo polnoč je, v prijetni družbi Je vsakdo rad, s prijatelji najlepše Je. Prešerna pesem se oglasi, kot se nekdaj Je v mladih dneh, nihče ne čuti več teže let, spet mladi smo in brez skrbi. Pijmo na zdravje vseh dobrih ljudi, dolgo vsa zbrana naj družba živi, da bi še večkrat se skupaj sešli, vsakdo od nas le srčno si želi. Izvaja: ansambel Francija Lipičnika Predstavljamo vam novi ansambel domače zabavne ^asbe Vodja ansambla (levo) nam je povedal, da zaenkrat še ne želijo izdati svojega imena, vendar se že sedaj skrbno pripravljajo, z vajo seveda, na jubilejni deseti ptujski festival. Njihov cilj: vse prve nagra- de, od debitanta do Orfeja z liro. Tega ne želijo in nočejo doseči dru- gače kot s kakovostjo in zopet s kakovostjo glasbe in petja. Trdijo tudi, da imajo dobro uglašene instrumente, baje še bolj kot so naši ekonomski in planski instrumenti, zato v njihov uspeh prihodnje leto ne smemo dvomiti... razen, če se ne bodo tudi drugi ansambli začeli zgledovati po njih!? Ansambel Pina Vežnaverja t Pirana. Foto:R\ Cerkljanski instrumentalni kvintet iz Cerknega. Foto: R Vokalno instrumentalni ansambel M A VRICA iz Ptuja. Foto: R besedilo: PETER VODEB Spomini na nriarijo Draga Marija, postani mi žena na uho sem nekoč ti šepnil, poljubil te nežno, v oči te pogledal, pred tabo sem pokleknil. Obljubil ti bodem večno zvestobo, če dala mi roko boš svojo, in mi povila sinka, ki najin bo ponos, močan naj bo kakor oče, nihče naj ne bo mu kos. Ko zatisnem zdaj oči, spet si v mojih mislih ti, spet Je lepa Jasna noč, zvezde svetijo kot nekoč. Ko pod tvojim sem oknom stal, in ti nežno šepetal, draga, ljubim te najbolj od vsega na svetu Jaz, draga obljubljam, da sreča prišla bo za naju dva A vendar nisi čakala name, ko sem jaz vojak postal. Čeprav v ušesih so ti še zvenele, besede, ki sem Jih šepetal. " Je drugi mi ukradel nežno srce, nasmeh in plave oči. Sam sem ostal in Marija še vedno si te želim. Pozabit Je ne morem, noči Jaz vse prebedim. Izvaja: ansambel Francija Zemeta Besedilo: Cilenšek Naš Ježek Na Ptuju Jasne so noči, gor k zvezdam stari grad strmi. Pod gradom v travi Jože k spi, drevo nad nJim šumi. Na gradu je dekle spoznal, kaj vse bi zanjo on rad dal! Je nanjo čakal in se bal pa v travi Je zaspal. Vsak vrabec ve, kaj njemu Je, List že vsak šumi: „ Ta Jožek pač zaljubljen je, sanja se mu vse. " Ob nJem dekle pojavi se, prava grajska hči; pripne si vrtnico v lase, sam poljub Je Je. Naenkrat sliši čuden glas; kdo se le Jezi? Miličnik trese ga za pas, dekleta tukaj ni! ,,DaJ, dahni vame, si kaj pil?" ,,Nič kaj nisem pil!" ,, Tovariš, spravi se domov, tukaj se ne spi!" Izva/a: Mariborski kvintet, Maribor Besedik): Ludvik Kalen Ne maram rdečih rož Prinesel si mi rdečih rož smehljaj in vrisk v očeh in nepozaben dragocen spomin o mladih dneh Za hip omamil Je srce ljubezni plamen žgoč a v zadnjo zarjo gre mladost v samoto mrak in noč. Ne maram rdečih rož saj veš da ni več maj da ni več sanj ne belih cest ne ciljev kot nekdaj. Izvaja: ansambel Pina Vešnaverja, Piran Mariborski kvintet s pevcema Emo Mavric in Brankom Šantlom Foto: H Ker nam Je v festivalski brošuri zmanjkalo prostora in ker je brošura itak priloga TEDNIKA, smo sc v uredni- štvu odiočBi, da bomo na tej strani objavili det preostalega gradiva. Besedilo: Feliks Majerič Iščem te Veter, veter, ki nosiš moj pozdrav. Veter, moj veter, ki nosiš njen pozdrav. Listje pada dež jesenski, v vetru skriva mu nebo. Le spomini so ostali, z njimi rosno mi oko. V vejah vetrič nežno poje, kot da božam ti lase dolge, tanke, zlate nitke, ki mi padajo v roke. Iščem v listju in v dežju nežen tvoj šepet srca. In tvoj da h kot rože v maju, ki Jih nosil sem z gora. Kje naj iščem, vse Je prazno. Vem, za vedno si odšla. Kar v srcu Je ostalo želja, da bi kdaj prišla. Veter, veter, ki nosiš moj pozdrav. Veter, moj veter, ki nosiš njen pozdrav. Izvaja: Vokalno inst. ansambel,,Mavrica"Ptuj Ansambel Staneta Škode t Izole Foto: R Besedilo: SiMja Borovnik Prevarana Gledam list na drevesu sonce ga je prevaralo reklo je, da tx) še sijalo pa ni, pa ni. pravi, da sem lepa. vara me, vara me nisem lepa, nisem lepa. Gledam lužo na cesti. Gledam v Tvoje pismo ..ljubite, ljubim te. ljubim te!" Lažeš mi, ležeš mi. veraš me varaš me. Recital: Vere me sonce, vara me luža. Varaš me ti in celo škatla 57 cigaret. Semo dvejst jih je notri. Izvaja ansambel Kristali Tja pod okno hiti, strali gani. Besed/Id: Ivan Sivec Fant z Gorjancev Pod Gorjanci leže tri prikupne vasi, vsak zagotovo že ve, da čez mojo je ni, fantje tu smo doma hrabrega vsi srca, prev nifiče ne boji se noči. Ko priplazi se mrak, brž v dolino gre vsak. tja pod okno hiti, kogar nikdar strah ni, pa naj fantje z vasi čakajo vse noči, vse potegnil za nos bom nocoj. Hodil tri sem noči, da bi našel dekle, sem prišel med pesti fantov hude krvi, zdravim zdaj se doma, sem ubog kar se da, vsa korajža bila je zaman Pazi, pazi, fantič, da se ne zarečeš. prav lahko v dolini se hudo opečeš. vsi domači fantje pazijo na mene, ttolje, de pobereš domov pete. Hodil tri sem noči, da bi našel dekle, sem prišel med pesti fantov hude krvi, zdravim zdaj se doma, sem ubog kar se da, vsa korajža bile je zemen. Izvaja: ansambel,,Matiček" s pevci Ansambel KUD Svoboda iz Šempetra v Savinjski dolini Foto: P- JOŽE VRBN JAK, Strojno ključavničarstvo, Potrčeva 63, Ptuj Se toplo priporoča s svojimi kvalitetnimi ključavničarskimi storitvami! TOZD, blagovna hiša, Miklošičeva 1, Ptuj Naenkrat sliši čuden ^as... Iz skladišča na veliko vam nudimo vsa zaščitna sredstva HTZ in ostalo blago naših proizvodnih TOZD kot usnje, talne obloge, pogonsko jermenje, umetno usnje . . . Prepričajte se! Priporočamo vam, da nas obiščete v naših prodajalnah z usnjeno in krzneno konfekcijo v Ptuju, Miklošičeva 1 in v Mariboru, Gosposka ul. 7 in ulica 10. oktobra 5. TEDNIK -25. avgust 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Marija Turin, najstarejša občanka Lovrenca ..Enkrat sem bila viminišnici. prizdramikupa nikoli" ,,Nekaj, o čemer bi bilo dobro kaj napisati, imam zate. Pridi k nam, saj veš kje smo doma." Tako me je povabil Franc Dolenc. Nedeljsko popoldne je bilo, ko sem po asfaltni cesti stopila proti njihovemu domu v pričakovanju nečesa zanimivega. Obisk so imeli, mizo obloženo in ogromen šopek cvetja na mizi. Nekdo praznuje, sem si rekla. ,,Naša mati so imeli 12. avgusta rojstni dan, pa smo jih obiskali. Radi prihajamo k njim, saj nas sprejmejo vedno nasmejani in po- tem skupaj sedimo med cvetjem in grmovjem, ki ga je polno okrog naše hiše." 93. rojstni dan praznu- je Marija Turin. 12. avgusta 1884 se je rodila kmečkim staršem in ostala v družini edinka. Kot dvanajstletnemu otroku ji je že umrla mama in potem je sama gospodinjila očetu in njima kuha- la, prala, delala na polju, v hlevu... Kdo je ne bi poznal, saj je pot njenega čela polzel v prenekatero brazdo in so žulj a ve in zgarane roke oklepale dolga leta ,,štil" lopate, motike, vil.. . Nikoli ji ni bilo v življenju nič prizaneseno. Leta 1910 se je poročila, rodilo se ji je dvoje otrok. Ze ko je bilo pr- vemu sinu komaj 5 let in drugemu 3, ji je umrl mož, zaradi ran, ki jih je dobil med vojno na Doberdobu. Sama ni zmogla premagati breme- na, ki ga je nosila na ramenih, ni se mogla razdvojiti, preveč ,,vog- lov" je bilo, ki bi jih morala pod- pirati, ni zmogla. ,,Poročila se bom vnovič," se je odločila. Nov zakon ji je prinesel petero otrok, štiri hčerke in enega sina. Danes žive samo še otroci iz tega zakona. Rodilo pa se ji je tudi že 11 vnu- kov in 6 pravnukov. Danes je njeno življenje dru- gačno. Na ramenih ima že ,,devet križev". Kljub letom pa je še ved- no pri močeh in jo zanima vse delo: vsak dan gre pogledat k živi- ni, pometa po stanovanju... Otro- ci, vnuki in pravnuki jo imajo radi in jo redno obiskujejo. ,,Hčerka iz Beograda me je obiskala pred dnevi. Hčerka, ki je v Gradcu me pride pogledat vsak teden. Sin, ki je v Ljubljani tudi pogosto prihaja domov. Dva pa sta pri meni tako vsak dan, eden je v Ptuju drugi pa v tej hiši. Vsi me vabijo naj jih obiščem in prihajajo po mene, me vozijo na izlete. Vendar se vsega kmalu naveličam in kar hitro re- čem: DOMOV BI Sla." Razumela sem jo. Vsak je naj- rajši tam, kjer je doma, saj je doma najlepše, največ topline. 93 let je precejšnja starost. Ljudje bi pričakovali, da bo Marija bolj zgarana in manj dobre volje, pa se mi je tako smejala in mi z radostjo pripovedovala: ,,Veš, tudi Tednik preberem od prve do zadnje strani tudi po trikrat. Televizijo gledam vsak večer od šestih, poslušam poročila, potem pa grem v poste- ljo. Spim še kar lahko in dobro. Enkrat sem bila v bolnišnici, ker sem si zlomila rebra, sicer pa ne boleham. Pila nisem nikoli, edino malo kvintona si zmešam z vodo in malo sladkam. Sicer pa pijem raje vodo, saj mi priteče po ceveh, če le odprem pipo." Pred leti je tik zraven Marije udarila strela in sedaj jo pogosto boli glava. Pa tudi na soncu rada 93-letna Marij« Turin: „Tednik preberem od prve do zadnje stra- ni" poseda, čeprav ji sončna pripeka škoduje. ,,Slikam pa se rada, saj pravijo, da sem fotogenična. Samo malo se moram očediti, da bom zgledala bolj mlada. Pa tja med zelenje se bom postavila, da bo lepo ozadje." Slikala sem jo, ona pa se mi je nasmejala, ob slovesu pa prav tako prisrčno rekla: ,,Pa pridi še kaj, če ne prej kot na mojo 100-letnico". Gotovo se bom udeležila slavnosti ob vaši 100-letnici, do takrat pa vse lepo in prijetno v družbi vnu- kov in pravnukov. Pustite jim naj delajo oni, vi ste svoje že opravi- li!" Nada Topolovec GlASOVI IZ 0EIE6ATSKE BAZE 128 km za eno minuto _dela_ (Verjamete ali ne, res pa je!) v ambulanti v Ormožu sem dobil napotnico za laboratorijski pregled v ptujski bolnišnici. Moj stalni zdravnik dr. Gašparič najbolje ve, zakaj je bilo to potrebno. Da ne bi napravil preveč škode moji delovni organizaci- ji, tovarni ,,Jože Kerenčič" v Ormožu, sem se odločil, da grem v ptujsko bolnišnico takoj, ne pa da bi še drugi dan moral imeti bolniški izostanek. V laboratoriju pa sem doživel razočaranje. Zamudil sem 7 (sedem!) minut, to je — prišel sem 7 minut po 9. uri, zato me uslužbenka pri oken- cu za oddajo napotnic ni mogla več sprejeti iz razloga, ker sem pač zamu- dil sedem minut. Naj k temu dodam, da ne po svoji krivdi, temveč po zaslugi voznega reda avtobusa. Uslužbenko sem prosil, naj vendar razume, da sem prišel od daleč in da mi je samo treba odvzeti kri za kontrolo, zato z mano ne bo dosti opravka, žal pa me ni in ni hotela razumeti. Mislil sem, da bom vseeno uspel, zato sem ji predložil še svojo izkaznico o članstvu v ZZB NOV in rekel: ,,Mogoče pa bom imel prednost vsaj kot borec NOV". Pogledala je izkaznico in hladno dejala: ,,Ta vaša legitimacija pa meni nič ne pomeni!" To me je najbolj prizadelo. Zato se kot član ZZB NOV vprašujem, zakaj se toliko piše in govori, kako se spoštuje borce NOV, kako naj mla- di čuvajo in razvijajo pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter samoupravnega razvoja naše domovine po osvoboditvi. Preostalo mi ni nič drugega, da sem odšel domov in prišel na to neza- željeno pot spet drugi dan in to na svoje stroške, ker mi ,,prijazna" tovarišica tudi ni hotela potrditi dokumenta za povračilo potnih stroškov. Tako sem zaradi 7-minutne zamude izgubil še en delovni dan, moral prepotovati 128 kilometrov in vse to le za dobro minuto dela, kolikor je približno potrebno za odvzem krvi za laboratorijsko preiskavo. Prav bi bilo, da bi se kdo od odgovornih pogovoril s tisto uslužbenko, ki je bila v torek, 9. avgusta 1977, ob 9. uri in 7 minut pri okencu za spre- jem pacientov. Kaj menite? No in lepo pozdravljeni! IVO KELEMINA Ivanjkovci PTUJSKA VODOVODNA MREŽA Območje občine Ptuj prepredata dve vodovodni mreži, ki se v zadnjem času precej hitro širita in obetata v prihodnosti rešen problem preskrbe z zdravo pitno vodo. Dosedanje študije zalog in izkoriščanja podtalnice so pokaza- le, da so edini vir in zmogljivost vodovodnega omrežja količine podtalnice na desnem bregu Drave na Dravskem polju, izkoriščanje na levem bregu pa investicijsko ni upravičeno glede na stroške. Se- danja črpališča so začeli graditi po osvoboditvi v letih 1947 in 48. Šele 1956 se je začela gradnja od Skor- be proti Ptuju. V Skorbi danes načrpajo pri najm.anjši potrošnji 80 litrov vode na sekundo, pri naj- večji pa tudi do 120. Črpališče v Skorbi je izhodiščna točka za prvo vodovodno mrežo; cevovod je speljan skozi Ptuj do Rogoznice, kjer se razcepi, en krak pelje v Slovenske gorice, drugi pa na Ptujsko polje. Pravkar je v gradnji novi vodnjak za ti dve ob- močji, poleg tega so v teku dela na odsekih Podvinci—Pacinje—Ga- bernik in Podvinci—Dornava, ki jih izvaja MDA Slovenske gorice 77, montiranje in strokovno delo pa opravlja TOZD Vodovod in kanalizacija pri Komunalnem pod- jetju Ptuj. Akcija teče tudi v Brstju. Se letos bodo oskrbeli nekaj va- si, ki jih bo ogrozil objekt hidro- elektrarne SD II. Oskrbeti bo treba Novo vas pri Markovcih, VapoŠi- ce, Bukovci, Malo vas, Gajevci, Placarovci, Formin, Muretinci in Bori. Do 15. decembra bo pred- vidoma končan odsek od Rogozni- ce do Formina in dalje prek Borla do Cirkulan, slednji zaradi gradnje tovarne Olge Meglic v Dolanah. V srednjeročnem planu pa je iz- gradnja sistema za Slovenske gori- ce (Juršinci). Za redno preskrbo bo potrebno zgraditi še rezervoarja na Borlu in pri Zamušanih. Druga vodovna mreža se začenja pri črpališču v Lancovi vasi. V ob- dobju 1976/77 je bila zgrajena sekundarna mreža do Majšperka, Lešja in Brega, na katero se pri- ključujejo Apače, Sela in Lovrenc. Sedaj pa se gradi še odsek do Bari- slovc. Omenjeno črpališče ima zmogljivost 40 litrov na sekundo, za sedanje potrebe pa zadostuje črpanje le 15 litrov. Mreža v Majšperku še ni dograjena zaradi primanjkljaja 1,8 milijona dinar- jev. Na obe mreži je danes priklju- čenih 4950 hiš in drugih objektov. Direktor TOZD Vodovod in kanalizacija Jože Cvetko nam je povedal, da so v prvem polletju le- tošnjega leta prodali 980.913 kubičnih metrov vode, kar kaže da potrošnja vode hitro narašča. Ce- na 3,80 dinarja za kubični meter ne pokriva stroškov in obveznosti TOZD pri odplačevanju kreditov, ki so jih dobili pod neugodnimi pogoji, ker njihovi objekti ne dajejo polnega dohodka v tako kratkem času kot je rok za odpla- čilo. 96 kilometrov glavnega omrežja povzroča precej preglavic z okva- rami, saj si naprav za odkrivanje napak z obstoječimi sredstvi ne morejo privoščiti. Letos so položili že precej kilometrov cevi različnih premerov. Potrebe pa zahtevajo še dograditev rezervoarjev v Novi va- si pri Rogoznici, kar bi ublažilo izpade električne energije, ki pre- kinjajo pretok vode od črpališča do potrošnika. Poleg pomanjkanja sredstev pa domače tržišče ne zmo- re slediti potrebam po materialu za gradnjo novih kilometrov ptujske- ga vodovoda. Franc Milošič Kave bo že v hlevu zdrgnU, da se bodo čimprej posuSile, večji problem bo, kje posušiti poln voz otave. Muhasto vreme Poletje se je že krepko prevesilo v drugo polovico, kar se pozna tudi pri vremenu. Kljub napo- vedim o letošnjem toplem avgustu, je ta precej hladen in deževen kot je bi v ,,starili dobrih časih" apriL O tem priča tudi tale naš posnetek pred dnevi ob_ eni od pogostih ploh v avgustu. Se sreča, da je kmet, ki je nSožil sicer suho otavo, imd pri sebi dežnik, sicer bi bil premočen do kože, kajti ulilo se je kot iz škafa. Besedilo in sUka: B. VODUŠEK Dr. Fran Brumen O akutnih zastrupitvah (1. nadaljevanje) BRUHANJE JE GLAVNI ZNAK pri vseh tistih zastrupitvah, ki so j povzročene po snoveh, katere močno dražbo sluznice prebavnih organov j (požiralnik, želodec, črevesje), vse jedke tekočine in snovi, predvsem ki-! sline in lužine, raztopine nekaterih metalnih soli skupina fenolovih spojin, \ jesenski podlesek, tobak — nikotin, strupene gobe, različni fosforjevi pri- i pravki, jodove spojine. Med rastlinami tudi naprstec in daleč najpo- i membnejša skupina pokvarjenih jedil, predvsem mesa in njegovih izdel-; kov. KRČI so na splošno značilni pri sledečih zastrupitvah: s prusko kisli- i no, žveplovim vodikom, nikotinom, volčjo češnjo, bencinom, benzolora,; fenolom, jodom, različnimi kislinami in podobnimi snovmi. Takoimeno-, vane KLONIČNE KRČE (ko krč nekako ritmično poprijemlje in popu- šča) opazujemo po zastrupitvah z nekaterimi naravnimi rastlinskimi stru- pi, kot n.pr. volčja češnja, akonitin, kokain, kofein in še mnogimi drugi- i mi. Dočim so TONIČNI — TETANIČNI KRČI (ko krč dolgo časa ne i popusti in ostaja stalno v enakomerni napetosti) pojavljajo predvsem pri zastrup^enju s poznanim strihninom (zastrupljanje roparic — lisice ipd.) j in oksaino kislino. Posebno znani pa so po okuženju s tetanusovim baci-1 lom. j OHROMITVE POVRŠINSKIH — PERIFERNIH ŽIVCEV nastajajo i med drugim po zastrupitvah z mesnimi strupi (pokvarjeno meso, salame,; konzerve ipd.) pojavijo OHROMITVE MOŽGANSKEGA ŽIVČEVJA, (nagle smrti zaradi ohromitve za življenje važnih živčnih centrov). " Posebno izrazito se izražajo zastrupitve na očesnih zenicah in sicer z IZRAZITIM ZOŽENJEM PUPIL pri zastrupljenju z morfijem in njemu : podobnimi strupi in medikamenti (ki jih uporabljamo npr. pri lajšanju* neznosnih bolečin na koncu neozdravljivih rakastih obolenj) pilokarpi- nom (ki ga mnogokrat uporabljamo kot očesne kapljice) in tudi z nikoti-i nom! RAZŠIRITEV ZENIC pa nastopa po zastrupljenju z volčjo češnjo,: botulizmom (zelo nevaren strup pokvarjenih mesnih izdelkov!) kokai-' nom, rženim rožičkom in še nekaterimi, manj pogostimi. O ZDRAVLJENJU bi na splošno in na kratko omenili, da je najboU važno čimprej kolikor mogoče popolnoma ODSTRANITI STRUP IZ: ŽELODCA. To dosežemo najučinkoviteje z izpiranjem. Vendar je treba j vedeti, da tudi z najizdatnejšim izpiranjem ni mogoče odstraniti vsega | strupa, ker ga želodčna sluznica hitro vsrkava in ker tudi ni mogoče že-! lodca popolnoma izprati in izprazniti. Večje ali manjše količine pač vselej ; zaostanejo. ' IZPIRANJE JE KLJUB TEMU ZELO NUJNO in pomembno, četudi dosežemo le delno odstranitev strupene snovi. Da bi bila odstranitev čim-j bolj popolna, uporabljamo tudi še zdravilne pripomočke, s katerimi' VZPODBUJAMO K IZDATNEJŠEMU BRUHANJU. Posvariti pa je; treba, da s samim siljenjem k bruhanju ne moremo doseči zadostnega: učinka in je zato izpiranje nujno. i Dober pripomoček, h kateremu se radi in s pomembnim uspehom za-i tekamo, je ŽIVALSKO OGLJE, ki ga je treba nuditi čimprej in v zadost-| nih količinah, kar eventuelnega kasnejšega ukrepanja in zdravljenja bist-i veno ne ovira in je zato izbomo sredstvo prve pomoči. Sledi 2. nadaljevanje in konec' KAKO NAJBOLJE PRIPRAVIMO TRAVNO IN KORUZNO SILAŽO Po suSnem obdobju v zgodnjem poletju smo zopei dobili dovolj padavin tako, da je izpad, ki je nastal pri pridelku krme vsaj delno nadomeščen z drugim in tretjim odkosom. Nastane pa vprašanje, kako pospraviti pridelek, ker ni več dovolj lepih sončnih dni, da bi ga lahko posušili. Iz te zagate si bomo pomagali edinole s silira- njem krme. Krmo lahko siliramo v stolpne silose ali pa v kupe pokrite s plastično folijo. Ker se trava brez dodatkov zelo težko silira jo moramo na pol posušiti, tako, da vsebuje še 50 — 60 % vlage. Pri siliranju v stolp jiaj bo odstotek vlage nekoliko višji okrog 60 — 70 ker na pol ovele trave v stolp- nem silosu ne moremo dodobro potlačiti, zato obstaja nevarnost, da se nam bo v zgornjih plasteh segrela in splesnila. Na vrhu stolpa moramo silažo dobro pokriti s plastično folijo in jo obtežiti z vlažno travo. Travo je zelo priporočljivo mešati s koruz- no silažo, taka mešanica se zelo dobro silira in daje silažo z dobro hranilno vrednostjo. Ker večina naših kmetij še nima stolpnih silo- sov se za siliranje trave lahko poslužijo siliranja v kup, ki ga pokrijemo s plastično folijo. Ta način siliranja je preprost in ga lahko uporabimo na vsaki kmetiji. Travo pokosimo in jo na pol posušimo, tako, da vsebuje samo 50 — 60 vlage. Nato jo s samo- nakladalno prikolico poberemo in vozimo na podolgovati kup širine 3,5 — 4 m, višine največ do 1 m, dolžina pa je odvisna od količine trave, ki jo imamo na razpolago. Kup neprekinjeno tlačimo z traktorjem, tlačenje nadaljujemo še kakšno uro, po tem, ko smo nanj zapeljali zadnjo prikolico tra- ve. Ko smo končali tlačenje, izkopamo tik ob kupu jarek, globok 20 — 30 cm. Vanj zakopljemo plastično folijo širine 4 m in debelino 0,15 mm. Za to potrebujemo plastično folijo širine 7 m, ker pa tako široke folije pri nas na tržišču ni, vzamemo dve foliji širine 4 m in jih na kup prekrijemo. Obe foliji zlepimo na sredini kupa z tekočim ibitolom, nato pa kup prekrijemo še z 20 cm debelo plastjo gnoja, peska ali zelene trave. Kup zaščitimo, da nam živali ne poškodujejo plastične folije. Po 4 tednih lahko silos odpremo in pričnemo krmiti živini. Ce trave ne moremo dovolj posušiti dodamo silaži ob siliranju 1 — 2 % živinske soli, sol moramo med travo enakomerno porazdeliti. Premale količine soli nimajo zadostnega učinka. Tudi koruzo lahko siliramo v kup na isti način kot travo. Ker se koruza zelo lahko silira, ji ni potrebno dodati nobenih dodat- V jarek ob straneh zakoplje- mo plastično folijo. kov! Pri ilačenju kupa s traktor- jem moramo biti previdni zlasti ko tlačimo ob straneh, da se nam traktor ne prevrne. Za siliranje v kup moramo izbrati suho povišano mesto, da nam pod silos ne zateka voda. Silažo silirano v kup si lahko zainteresirani živinorejci ogledajo na Živinorejsko veter, zavodu v Ptuju, Ormoška cesta 28. K siliranju trave je potrebno pristopiti čimprej, če na pokošeni travnik potresemo še 150 — 200 kg KAN-a na ha bomo imeli še izdat- no pašo do pozne jeseni in si na ta način prihranili precejšnje količine suhe krme za zimo. Vlado Tumpaj, dipl. ing. agr. Tlačenje trave s traktorjem 6-IZ NAŠIH KRAJEV 25. avgust 1977 — Majšperk DOTRAJANOST Na območju ptujske občine je še precej mostov, ki ne ustrezajo več varnemu prehodu bodisi čez kakšno reko au večji potok. Tako ni naključje, da posamezne krajevne skupnosti večkrat postavljajo na sezname najnujnejših ureditev tudi popravljanje in urejanje mostov. Med temi je tudi krajevna skupnost Majšperk, saj ima na svojem območju precej mostov Srek reke Dravinje in mnogi od ;h že dalj časa khčejo po obnovi Takšen primer je tudi v Stanečki vasi, kjer je na videz sicer nepomembna „brv" že precej klonila pod težo, ki jo vsak dan obremenjuje. Rekli smo na videz nepomembna, kajti takšen je samo njen zunanji izgled, saj ■ zaradi ozkosti ne pride v poštev mnogim motoriziranun potnikom, je pa Biv v Stanečki vasi posU^a vse bolj nevarna za prehod. zato boij koristna za še številnejše pešce in kolesarje, ki so zaposleni v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku, saj jim skrajša pot do delovnega mesta za približno dva kilometra. Tako je ta „mostiček" širšega družbenega pomena, vendar skrb zanj je daleč od tega. Včasih je zanj še skrbda m^šperska tekstilna tovarna, sedaj pa je že precd časa prepuščen na milost in nemiosL Predstavniki krajevne skupnosti so že večkrat razpravljali o pomenu tega mostu za širšo okohco in so njegovo ureditev že zapisahv srednjeročni načrt, toda težave imajo z zagotovitvijo denarja. Upajo, da bodo že v naslednjem k;tu laliko opravih na njem vsa potrebna popravila, saj most postaja iz dneva v dan bolj nevaren za prehod, kajti nemalokrat se zgodi, da se zlomi kakšna deska; kar varnost prehoda še zmanjša. Za prehodnost mostu sedaj skrbqo tamkajšnji vaščani sami, toda slej ko prej bo morala vso skrb prevzeti krajevna skupnost, kajti lahko se zgodi, da bo prepozno! TEMEUNI DELEGAT Dober den vser\ vkup! Joj, na pomoč. Gnes, v nedelo popoldne gdo van jaz toto pismo pL^en vuni tak dei lije kak, da bi se vsi gasilci fkuper spravli. Vun z moje kočure gledan skoz okno no vidin kak voda po cesti šoder v grabo odnosa. S Ptujskega pola smo ga s traktor i na na.1 breg vozili, da bi malo jame na cesti doj zaflikali, zaj pa je vse drgoč v grabo splavalo. Vidite, enkrat mamo premalo, drugič pa preveč vode. Pa, kaj si čemo, to so pač višje sile prta kerin lehko samo zobe vkup tiščimo. Zaj pa van naj poven kaj seje moji Mici to ovi den v eni ptujski mesni- ci zgodilo: Vete, duma srna tunko sproznola no sma si htela za v nedelo malo pujcekovega meseka privoščiti. Mica je šla v mesto, se v mesnici postovla v vrsto no lepo čokala, če bi kokšno kost dobila. ,,Mote kaj svinjskega", je pitala mlodega prodajolca.Pavete, kaj ji jereka no nareda: Z roko se je prijeja tan negi pod popkon no ji s ciničnin nasmehon reka: ,,Gospa, mon še malo mesa, samo trenutno je brez kosti. . ." Mica je skočla v luft no se začela dreti:,,Prvič, jaz za tebe nesen nibena gospa, tipa si kak vidin čista zagvišno prašiček no ti še samo fali da bi začeja po štireh nogah hoditi. . .! Jaz ven, da mesori neso krivi, če v mesnicah nega mesa, tak svinjsko pa se s strank tudi ne treba norca delati. Zaj pa še neke boj veselega. Jutri, v petek zvečer de se na Ptuj i začeja deveti festival domočo zabovne glasbe. Vobin vas, da si pridete toto prire- ditev ogledat, za rezervni del pa si poleg tudi marele prinesle, saj ie por let nazaj vete, da sta festival no dei hujda medsebojna sovražnika. Stori pregovor provi: Ne zovi vraga dok spava, zato mo tudi jaz neha o deii no marelah filozofirati, mojo opozorilo pa de van lekič vseeno prav prišlo. Te pa srečno no dobro se mijemlite do drugega tjedna. Vas pozdrovla vaš Lujzek Štorklje pred odhodom Starejši ljudje zatrjujejo, da bo letos zgodaj nastopila jesen in da bo zi- ma dolga in ostra. To sklepajo po tem, da se štorklje že zbirajo v jate in se odpravljajo za odhod na jug. O tem zgovorno priča tudi posnetek, ki sem ga zabeležil v okohci Ptujske gore, kjer se prav tako že zbirajo štork- lje, ki so za ta kraj prava posebnost. Po pripovedovanju starejših obča- nov sem izvedel, da se štorklje na tem travniku zbirajo vsako leto, kjer se pripravljajo za dolgo potovanje v južne kraje. Besedilo in slika: B. VODUSEK Množica štorkelj na travniku pod Ptujsko goro Ptuj bo spremenil svojo značilno podobo PretekJi teden smo lahko opazovali buldožerje, ki so začeti rušiti zid ograje vzdolž Drave v ptujskem parku. Zid, ki gaje že na mnogih mestih načel zob časa je hitro klonil Ker nas je zanimalo, kakšen namen ima ta poseg, smo se oglasili ■ na oddelku za gospodarstvo in urbanizem pri SO Ptuj, kjer nam je načehiik Jože Botolin pojasnil- namen tega posega v P tu ju. Buldožerji so začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo varovalnega zidiL Gladina reke Drave se bo po zazačetku obratovanja hidrodektrame Srednja Drava 11 zvišala v Ptuju za približno en meter, kar bo vplivno tudi na vodni režim podtalne vode. Da bi preprečili ta pojav, bodo morah vzdolž Drave zgraditi poseben zid. V Ptuju bo ta segal nad zem^o 1,10 metra, v zemlji pa bo 14 metrov globoko posebna tesnilna zavesa, ki jo že gradgo. Zid bo imel tudi funkcijo varovanja Ptuja pred poplavami, zato bo zgrajen zelo trpežno, s^ bo lahko zadržal vodo tudi pri 3000 kubičnih metrov pretoka na sekunda Največji pretok Drave v zadnjih desedetjih pa je znašal 2.300 kubičnih metrov na sekundo. Poleg tega tehničnega posega, ki je sicer nujen pa še polagajo pri gradnji zidu vso pozornost na estetdci izgled, sq bo treba graditi tako, da se bo zid kar najTjolj skladal z okoljem. Le tako bomo preprečili, da bo ta pomen in veUk tehnični poseg čim manj viden in ne bo preveč vphval na drugačen izgled zgodovinskega Ptuja. Ker se bo z zgraditvijo omenjenega varovalnega zidu spremenil tudi ptujski park bo kmalu stekla javna razprava o ureditvi parka, kjer bo lalJco sleherni občan s svojimi predlogi pomagal pri urbanistični ureditvi parka in hkrati celotnega mesta Ptuj. Besedilo in sUka: B. Vodušek Sp. Polskava Dograjujejo prvi stanovanjski blok v Sp. Polskavi dokončujejo z gradbenimi deli prvega stanovanjskega] bloka. Gradbena dela izvaja Splošno gradbeno podjetje Konstruktor Ma- j ribor, TOZD gradbeništvo Granit Slov. Bistrica, investitor pa je Stanbiro iz Slov. Bistrice. V bloku bo skupno devet stanovanj. Namenjena bodo predvsem zapo- slenim v Lesno-industrijskem obratu LIP Sp. Polskava, učiteljem in tudi krajanom, upravičenim na solidarnostna stanovanja. Skupna investicijska vrednost stanovanjskega objekta znaša prek štiri milijone dinarjev. Do- grajen pa bo že v letošnjem oktobru. Enak stanovanjski blok, s prav tako devetimi stanovanji dograjuje isto podjetje tudi v Zg. Polskavi. Tudi tega bodo predali svojemu namenu v letošnjem oktobru. Besedilo in slika: Viktor Horvat Prvi stanovanjski blok v Sp. Polskavi. Zaključne slovesnosti ob 50. obletnici GD Majšperk Gasilsko društvo Majšperk-vas, ki je letos praznovalo 50. obletnico svojega obstoja in nadvse uspešnega delovanja je svoj jubilej praznovalo nadvse svečano m hkrati delovno. O programu, ki so ga pripravili smo v Tedniku že pisalii Sedaj lahko povemo, da so ga vestno izpeljaU in organiziraU vse akcije po načrtu. Zaključne slovesnosti ob po- membnem jubileju tega humanega društva v Majšperku so bile v petek in v soboto. V petek je bila v Majšperku velika gasilska V obrambo pred ognjem so se a ktivno vključili tudi n^- mlajši člani GD Majšperk-vas. taktična vaja, na kateri je sodelovalo poleg domačega še 12 drugih gasflskih društev in nad 100 gasilcev. Na vaji so prav vsi gasilci zopet pokazah veliko mero fizične in taktične usposob^enosti za gašenje in preprečevanja požarov. Vajo so izvajah na obratu Konusa v Majšperku, zato je bila prisotna tudi ekipa industrijskega gasilskega društva Konus iz Slovenskih Konjic, ki jo je vodil Franc Jelenko, referent za požarno varnost v Konusu, Po vaji je spregovoril pohvalne besede o vseh' gasilcih, ki so že na vaji pokazah izredne sposobnosti, nedvomno pa bi jih v primeru resničnega požara lahko še povečali. Vsem gasilcem in predstavni- kom občinske gasildce zveze, ki so se tudi udeležiU vaje je nato v kinodvorani spregovoril poveljnik ^ilskega drušfc^a Majšperk-vas Ciril Murko. Po kratki anSizi vaje je tudi on pohvalil vse gasilce, ki so se požrtvovalno vključili v obrambo družbene imovine. Nato so podelili priznanja vsem zaslužnim članom dcmačega gasilskega društva. V soboto dopoldne so se gasilci zbrali na slavnostni seji, ki so ji prav tako prisostvovah predstavni- ki ptujske-občinske gasilskezveze in drugi gostje. Popoldne pa so svoje praznovanje majšperski gasilci zaključiU z zabavno prireditvijo v TVI Majšperk. Besedilo in slika: K Vodušek U^le akc^e na gasilski v^i v M^šperku V Dornavi „ZA" 75,95 odstotka volilcev: ^ Hitreje do cest in vodovoda Domava, 2L avgusta - dan pomembne odločitve. Že v zgodnjih jutranjih urah tega dne je celotna krajevna skupnostzadihala v posebnem svečanem vzdušju; na slehernem koraku so napisi, transparenti in drugo klicah občana in delovnega človeka k njegovi odločitvi. Akcija priprav na referendum in sama izvedba je bua temeljito zasnovana; zato uspeh ni izostal. Sklep odločitve je bil 75,95 odstotka ,ZA". S tem so delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Domava odločili prispevati v modernizacqo lokalnih cest in za sofinanciranje primarnega vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Solidarnost, ki so jo s tem izkazali pomeni nov in kakovosten korak v jutrišnji razvoj krajevne dcupnosti. MG Zakaj tako neodgovorno z naravo Oplotnica Se do pred nedavnim Oplotnica, kraj ob samem vznožju Pohorja, skoraj ni imelo črne točke, na ka- tero bi lahko turisti s prstom pokazali. Danes pa ni več ta- ko. Ni dolgo tega, ko je Oplotni- ca bila najskrbneje urejena na ob- močju občine Slov. Bistrica. Tudi danes so še ostali lepo vzdrževani parki, s kakršnimi se lahko pohvali malokatero naselje v Sloveniji. Vse prej kot vzpodbudna pa po- staja podoba potoka Oplotnica, po katerem je kraj tudi dobil svoje ime. Z vsakim dnem se v njem po- večuje število predmetov in odpad- nega materiala. Krajani, seveda med nje ne moremo uvrščati vseh, so spoznali napačno rešitev, da bi se po naj- krajši poti otresli skrbi z odpadki z njihovim odlaganjem v potok, ki mnogim teče skoraj ob vratih sta- novanjskih hiš. Pot do ,,nesojene- ga smetišča" jim tako ni daleč. Kar prekratka je, da bi si vsak tisti, ki odlaga v potok smeti in druge odpadne materiale, izprašal vest, kako sodeluje v danes zelo uve- ljavljeni akciji čiščenja svojega okolja. Tako kot je kratka njihova pa- met, je-predvsem ob sušnih dneh nizka tudi gladina vode v potoku, ki tako odseva žalostno podobo krajanov in samega kraja. Zal pohorski hudournik Oplotnica ne uspeva, tudi ob največjih neurjih, oprati slabe vesti in zaskrbljujoče podobe krajanov, pred vsemi tisti- mi, ki se vsako leto v vse večjem številu odločajo za Pohorje, po- sebno še za Osankarico s Tremi žeblji, bojiščem legendarnega Pohorskega bataljona. Oplotnica pa je eno najpomembnejših izho- dišč v tej smeri. Besedilo in slika: Viktor Horvat Kako dolgo bo potok Sc kazal žalostno podobo kraja, ki ga š« ni zajela industrializacija in njene odplake? TEDNIK -25. avgust 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Obisk zadovoljiv, vendar premalo odziva iz združenega dela v. ptujska kulturna srečanja Na Kulturni skupnosti v Ptuju pravijo, da so s potekom prvega ^ela letošnjili kulturnih prireditev zadovoljni Kljub temu, da je letni prireditveni prostor še vedno brez strehe in da so tam nastopah člani folklornega ansambla KOLO, operni umetniki iz ZDA in balet iz Grčije, jim je vreme letos izredno poslužilo. Vsi dosedanji nastopi so zahtevali tudi vehk oder in bi vsaka seUtev v zaprti prostor lahko močno okrnila umetniško raven izvedbe. Tudi letošnji obisk je prese- nc 11 jivo veUk, čeprav prostorno in akustično dvorišče letnega prire- ditvenega prostora lahko sprejme nekaj tisoč obiskovalcev. Gostujo- či umetniki so se doslej izredno pohvalno izrazih o našem občinstvu, ker jili v pravem smislu besede preseneča prisrčnost in sodelovanje ob nastopih. Tako so naše mesto zapustili zelo zadovo- ljni brez dvoma pa je to tudi priznanje za delavce kulturne skupnosti, ki so pripravih tako kvaliteten program V. ptujskili kulturnih srečanj. Z nocojšnjim nastopom v dvorani ^asbene šole v Ptuju, večer partizanskfli pesmi, ki bo ob 20. uri in z devetim ptujskim festivalom DZG bo avgustovski program izčrpan. Brez dvoma pa bo tudi nocojšnji nastop Vande GERLOVIC-sopran, Marcela OS- TAŠEVSKEGA-bariton, Rudolfa FRANCLA-tenor in pianistke Zdenke LUKEC-CUDEN, za marsikaterega ljubitelja lepega petja in še paitizanske poezije posebej, enkratno doživetje. Or^- nizatorji upajo in žeUjo, da bi bila dvorana veliko premajhna za vse, ki bodo prišh poslušat naše operne umetnike in obenem dovolj velika, da nc bo potrebno komu domov brez vstopnice. VEČER PARTI- ZANSKIH PESMI je prispevek kulturne skupnosti v letošnjem jubilejnem letu, k pomembnim Titovim in pait^kun jubilejem. Za septembrski del kulturnih srečanj je predvsem zanimivo, da bo v njih še posebg manifestirano bratsko sodelovanje med hrvaški- mi in slovenskinu občinami, saj bomo v tem času videli tudi nekaj pomembnili umctniškili dosežkov in gostovanj iz SR Hrvatske. Akcija, da bi vstopnice odkupih v sindikalnih orgaiuzacijaJi in jih lazddiii svojim delavcem, pa kljub dosedanjemu u»)ešnemu startu petih ptujskih kulturnih srečanj ni obrodila zaželjenih sadov. Odziva k OZ D in TOZD kratkomalo nI Niti ena sindikalna organizacija ni izkoristila ugodnosti posebnega popusta pri nakupu vsakili trideset vstopnic, ki je 10 %. Na kulturni skupnosti so pripravljeni še kako drugače najti skupni jezik z našimi delovnimi ljudmi in se dogovoriti o morebitnih ugodnostih, ki jih v okviru svoje sindikalne organi- zacije žeUjo. Srečanja bodo še skozi ves mesec september in ni prepozno, da odziva ne bi bilo. Mimo bo tudi čas poletnili dopustov, program pa vendar tako pester in zanimiv, da bo vsak lahko resnično našel tudi nekaj zase. MARJAN SNEBERCER Prostih še 50 postelj Dijaški dom v Ptuju, ki ima svoje prostore v okrog 300 let stari zgradbi v Prešernovi uhcl že vrsto let uspešno opravlja svoje poslanstvo. V preteklili treh letih so vložih precej sredstev, da so dom popolnoma obnovili in nabavili precej nove opreme, ki je bila za prijetno počutje dijaškega doma srednješdcev nujno potreb- na. Zmogljivost ptujskega dijaške- ga doma je 180 postelj m od tega Jih je za srednješolce namenjenih 100, kajti v domu stanuje še 80 učencev posebne osnovne šole. Med obnovitvena dela, ki so jih v preteklem obdobju izvedU, sodi Pročelje djgaScega doma v Ptuju med najpomembnejša tudi uredi- tev kuhmje in jedilnice. V preteklem šolskem letu je bilo v domu kar 20 postelj praznih kljub temu, da so si venomer prizadevah, da bi svoje zmo^jivo- sti kar najbolj izkoristili-, saj dom nudi poleg popolne oskrbe še pomoč slabšim učencem pri učenju. Vsi stanovalci imajo prav tako precej možnosti za udgstvo- vanje v mnogovrstnih interesnih dejavnostih, saj im^o v domu tdovadnico z najosnovnejšimi športnimi rekviziti. Vzgojitelji doma so tudi vedno v neposrenem stiku z razredniki kar omogoča večji nadzor nad šolskim uspehom posameznikov in po analizah, ki jih je naredil pedagoški vodja dijaškega doma Zvommir Kralj je uspeh srednje- šolcev, ki stanujejo v dijaškem domu za okrog 10 odstotkov boljši od tistih, ki se vsak dan vozijo domov ali pa stanujejo pri zasebnikih, kar je neprimerno dražje in neorganizirano. Zanimalo nas je tudi kako je s prijavami srednješolcev za bivanje v dijaškem domu v naslednjem šolskem letu. Do sedaj, ko razpis Zvonimir Kralj, pedagoški vodja. še traja se je prijavilo le 50 dijakov, kljub temu, daje začetek jouka že tik pred vrati »redvidevajo, da se bo do septembra prijavilo še več interesentov za bivanje. Posebg priporočajo, da se čim prej orijavijo dijaki iz krajev, ki so od Ptuja oddaljeni, saj • bodo tako prihranih precej časa, ki bi ga drugače porabfli za vožnjo z avtobusi Mesečna oskrbnina za bivanje v dijaškem domu Ptuj bo v naslednjem šolskem letu 1930 dinarjev. Besedilo in slika: B. Vodušek Nova arheološka odkritja v Ruju že aprila letos so pri izkopu temeljev za gradnjo upravne stavbe mesokombinata Perutnina Ptuj naleteh na staro opeko in del peči vse ^upaj zavidljive starosti lzkq)avanja so nadaljevah arheolog in v drugi polovici julija so odkrui precej dobro ohranjeno peč, kije prava posebnost na tem terenu. Tako po velikosti, kot po fragmentih, ki so jih našli ob njej, ne pa po obhki, zato sklepajo arheologi, da gre po vsej verjetnosti za opekamiško peč. Kronološko jo lahko opredelho v sredo II. v, in v začetek IlL stoletja. Po n^isih in žigih na opekah in zidakih pa lahko sklepamo, da je odkrit del ^spodarskega poslopja, ki bi ahko po svoji dimenzionalnosti bil velik in sega izven omenjenega Ekopišča. , To poslopje je razdeljeno v notranjosti na večje jrostore, s pomočjo stebričkov, caterih ostanki so še danes lepo vidra. Že v času sondirarija so bih najdeni na istem izkopišču prazgodovinski' grobovi iz časa kulture žamih grobišč in iz rimdcega obdobja. V grobovih so bili razni vrči, lonci, bronaste fibule — sponke. Po najnovejših najdbah, ki segajo v II. stoletje, po sami stavbi ter po srednjevešlah okopih, bi lahko sklepali, da je na tem območju od 11. stoletja naprej potekalo življenje kontinuirano. Kakorkoh že, najdbe na izkopišču so bogat dokaz kulture naših prednikov. Besedilo in sUka: M. Ozmec Izkopišče za gradnjo upravne stavbe Perutnine je že nekq časa spremenjeno v pravo aiheološko zakladnico. Jgraffbomo kvalitetno glasbo" Le dober mesec je poteklo, odkar so v Majšperku štirje mladi nadarjeni glasbeniki ustanovili ročk ansambel z namenom, da bi zapolnili precejšnjo vrzel na pod- ročju te zvrsti glasbe. Pobudnik za ustanovitev novega ansambla je bil Ivan Volmajer, učitelj glasbe v osnovni šoli Majšperk, ki ga sedaj tudi vodi. Kljub temu, da so mladi fantje skupaj le kratek čas, so imeli že nekaj nastopov, na katerih so dodobra ogreli številne mlade poslušalce. V slehernem članu ansambla ITD je velika želja, da bi ustvarili zares tako zvrst glasbe, ki bi bila drugačna od mnogovrstnih komercialnih skladb, ki jih je po njihovem mnenju že preveč na na- šem tržišču. Za točno opredelitev igranja se bodo mladi glasbeniki — člani ansambla ITD odločili čez čas, ko bodo videli kako jih bodo poslušal- Ansambel ITD (z leve) Ivan Volmajer, Drago Purg, Marjan Kokot bi Vla- do Kajzovar. ci sprejeli. Sedaj že igrajo nekaj svojih skladb, seveda pa bodo svoj repertoar v kratkem še razširili, saj vadijo vztrajno skoraj vsak dan, kajti zavedajo se, da bodo le tako dosegli uspeh, ki ga želijo. Besedilo in slika: B. Vodušek Srednje šole v Ptuju na začetku nove poti Pretekli teden se je sestal strokovni kolegij srednješolskega zavoda Ptuj, ki bo z novim šol- skim letom uvedel v svoj izobraževalni program več novosti v skladu s predlogom o reformi srednjega šolstva v Sloveniji in s splošnimi družbenimi načeli. Tako bodo pedagoške enote v okviru zavoda kmalu začele tudi v praksi uresničevati smernice prepotrebne reforme srednjega šolstva tudi v Ptuju. Nova organizacijska oblika zavoda bo nudila več možnosti za uresničevanje načel sodobnega pouka in usmerjenega izobraževa- nja. Zelja vodstva srednješolskega zavoda Ptuj in tudi širše družbene skupnosti je, da bi omogočili nadaljnje šolanje vsem učencem ptujske občine, ki se po končani osnovni šoli želijo izobraževati v našem mestu. Toda ob tem je ved- no prisotno dejstvo, da bo treba ubrati pot, ki bo dala kar najboljše rezultate tako za sociahstično samoupravno skupnost, kot tudi za slehernega posameznika. To pa bo mogoče doseči le z dobro kadrovsko zasedbo, ki bo lahko med mladimi uresničevala smotre vzgoje in izobraževanja, ki jih postavljajo zahteve tehnološkega in družbenega napredka v današnjem času. Nova organizacijska oblika ptujskega srednjega šolstva bo velik doprinos na področju sodelovanja med posameznimi pedagoškimi enotami, saj bo delo precej bolj kontinuirano na vseh področjih delovanja. Omogočeno bo boljše usklajevanje učnih načr- tov in programov ter organiziranje raznih skupnih akcij. Seveda pa se vsi dobro zavedajo, da bo pravo povezano delo med posameznimi pedagoškimi enotami lahko v pohii meri zaživelo šele čez čas, ko bo v Ptuju zgrajena nova srednješolska zgradba, ki jo bodo začeli graditi v novembru, do takrat pa bo še tre- ba premagovati težave, ki bodo nastopale z razdrobljenostjo in prostorsko stisko na domala vseh ptujskih srednjih šolah. B. VODUŠEK VIDA ROJiC ] UPORNE SLOVENSKE GORICE Cl. nadaljevanje) ANTON MAGDiC se je rodil leta 1820 v Ivanjkovcih pri Ormožu in umrl leta 1879 v Ormožu. V Gradcu je študiral filozofijo in logiko, "^^to pa še medicino na Dunaju. Po končanem .študiju je bil od leta 1849 ^^ravnik v Ormožu. Štejemo ga med prvega ormoškega rodoljuba, •^najska Slovenija ga je leta 1848 priporočala za poslanca v državnem ^oru. Bil je dopisnik Novic in Slovenskega gospodarja ter propagator za J^ohorjevo družbo. Od leta 1851 pa do 1879 je bil član občinskega sveta v ^niožu in okrajnega zastopa. GABRIEL MAJCEN se je rodil leta 1858 pri Mariji Snežni. Gimnazijo in učiteljišče je obiskoval v Mariboru, nakar se je izobrazil še ^.učitelja meščanske šole. Bil je med drugim učitelj pri Juriju v Sloven- ^kih goricah, nazadnje pa profesor na mariborskem učiteljišču. Izdal je °'ske pesmi, nabiral narodne pesmi po Štajerskem in jih nad tisoč poslal ^napevi v Ljubljano. V Slovenskem gospodarju je objavljal narodopisne ^ fiarodnozgodovinske članke in napisal razpravo o slovenskem narod- ponosu (leta 1900). V Gospodarskih novicah je priobčil več kmetij- ^•^h člankov. JURIJ MATJAŠIČ, ki se je rodil 1808 v Pacinju pri Ptuju in umrl leta 1882 v Mariboru, je študiral teologijo v Gradcu. Služboval je v Jarenini, Mariboru in Limbušu. V Ptuju sta ga v ljudski šoli urila v slovenščini Smigoc in Povoden. V gimnaziji v Mariboru in med študijem v Gradcu se je družil z narodnozavednimi Slovenci. V Gradcu je prišel pod ilirski vpliv. Vnel se je za ilirski slovar in zanj zbiral gradivo. Njegovi rokopisi so se izgubili. Matjašič je ix)dpiral slovenske dijake. ANTON MEŠKO, rojen 1871 v Ključarovcih pri Ormožu, brat pisatelja, posestnik v Lahoncih, se je sam izobraževal. Bil je narodno zaveden politični delavec, pristaš SLS, član okrajnega zastopa v Ormožu, deželni poslanec v Gradcu za ptujski in ormoški okraj ter član okrajnega šolskega sveta v Ormožu. V deklaracijski dobi je organiziral zbiranje podpisov za deklaracijo, v prevratni dobi pa je bil član narodnega sveta v Ormožu. FRANC KSAVER MEŠKO se je rodil leta 1874 v Ključarovcih, obiskoval ptujsko in celjsko gimnazijo, nato je študiral teologijo. Bil je slovenski pisatelj. Ko je služboval med prvo svetovno vojno na Koroškem, so ga obdolžili veleizdaje in zaprli. Leta 1919 je zbežal v Jugoslavijo. FRANC MIKLOŠIČ, domoljub in jezikoslovec seje rodil leta 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru in umrl leta 1891 na Dunaju. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu in Mariboru. Modroslovje in pravo je študiral v Gradcu. Doktoriral je iz obeh ved. Bil je najprej dvorni knjižničar-, od le- ta 1850 pa profesor na dunajski univerzi. Leta 1851 je bil imenovan za dekana, leta 1854 pa za rektorja. Bil je izreden poznavalec slovanskih jezikov, pa tudi klasičnih. Znal pa je tudi novo grščino, italijanščino, francoščino in angleščino ter sanskrt in litavščino. Ko je leta 1844 umrl Kopitar, je Miklošič nadaljeval z njegovim delom. Pod njegovim vodst- vom je postal Dunaj ugledno slavistično središče. Leto 1848 je Miklošiča potegnilo v politiko. Postal je predsednik društva Slovenija, ki je imelo za cilj združitev vseh Slovencev v samoupravno enoto s slovenskimi šolami in slovenskim uradnim jezikom. OBVESTILO Ljudska in študijska knjižnica Ptuj obvešča bralce, da bo s 1. sepL 1977 spremenila oz. podaljšala delovni čas v posameznih oddelkih. - Študijska knjižnica bo odprta za bralce: od ponedeljka do vključno petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. - Ljudska knjižnica bo poslovala: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, v sredo od 10. do 18. ure, v soboto od 8, do 10. ure. - Mladinska knjižnica bo poslovala: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, v sredo od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 12. ure. Študijska krpižnica posluje vsako soboto, ^uddca in mladinska knjižnica pa L, 2,, in 3. soboto v mesecu. Miklošič je bil izvoljen za poslanca prvega avstrijskega državnega zbora na Dunaju. Pvhklošič je napisal 34 samostojnih jezikoslovnih knjig ter nad sto pomembnih razprav. Za svoja dela je dobil številna odlikovanja in bil le- ta 1864 imenovan celo za dednega avstrijskega plemiča. Miklošičevo književno delo zajema vse panoge slovenske filologije: slovnico, slovar, zgodovino, narodopisje, izdaje besedil in drugo. Jedro svojih slovniških raziskav je podal v primerjalni gramatiki slovanskih jezikov, kije izšla v štirih zvezkih. Miklošič se je bavil tudi z neslovanskimi jeziki, kakor z albanščinii romunščino, s ciganskimi narečji. O teh jezikih je napisal večje razprave. Pisal je tudi o novi grščini, turščini, madžarščini. Pomembna so njegova ,,Slovenska berila" za srednje šole, ki so utrdila našo pisavo. Do danes je Miklošič največji slovanski filolog. Sodobniki so ga imenovali največjega slovničarja 19. stoletja. Njegova primerjalna slovni- ca je še danes monumentalno delo z gradivom iz vseh slovanskih jezikov. Zato je Miklošič oče primerjalne slovnice slovanskih jezikov. Zaradi razvoja jezikov pa seveda nekatere njegove trditve ne držijo več. JANEZ MIKLOŠIČ, brat slavista, rojen 1823 v Rodomerščaku je bil glasbeni učitelj, ki je uvajal slovensko pesem na srednje šole. Sam je vadil pevski zbor z našo pesmijo'. V čitalniškem zboru je položil temelje slovenskemu petju v Mariboru. Od leta 1864 je prirejal s svojim zborom koncerte tudi izven Maribora: v Ptuju, Ljutomeru, Framu in Slovenski Bistrici. Ko je čitalniško petje okoli leta 1874 zamrlo, je Miklošič spet deloval na gimnaziji. Komponiral je tudi za domačo uporabo. Umrl je le- ta 1901 v Mariboru. ŠTEFAN MODRIN JAK se je rodil leta 1774 v Središču in je umrl leta 1827 pri Miklavžu pri Ormožu. Študiral je teologijo in služboval nato pri Miklavžu, Veliki Nedelji, v Ormožu in pri Tomažu. Med ljudstvom je dvigal narodno zavest, pisal veseljaške in ljubavne pesmi in v pesmi obsodil narodno odpadništvo. Njegovi verzi so spretni, jezik pa mešan s hrvatizmi. Nadaljevanje prihodnjič 8-NAŠI DOPISNIKI 25. avgust 1977 - TE])|^IK Tudi čebelarjem nagaja slabo vreme Čebelarji s Ptujskega polia pravdo, da je vsako fcto slabši prkiekk zaradi neustreznega vremena. Čebelarja iz Bukovec m Borovec trdita, da porabita večjo vrednost sladlcorja pri prehranjevanju čebel kot pa je dohodek od medu, kar bo še zlasti vezalo za letos. Kljub temu pa imata še n^rej veselje s čebcJaini, ki jpih gojita ze vrsto let Pravita tudi, da ju čebele pogosto opikajo, zlasti so razdraž^ivc, če ni kakovostne naše. Besedilo in slika: Konrad Zoreč Čebelarja iz Bukovec in Bo- rovec pri svojih panjih v Stopercah, kamor sta odpe- yala čebele na kostanjevo paša NEPOZABNI VTISI IZ MDA Kmalu bomo učenci srednjih in osnovnih ter raznih drugih šol po- novno prestopili prag mnogokrat že dotrajanih šol. Počitnice bodo za nami, s tem pa tudi naše brezskrbno in pisano življenje. Smo preživeli oz. še preživljamo počitnice tako, kot smo želeli? Mnogi skimavajo z glavami in skomigajo z rameni, pravega odgovora ni slišati iz njihovih ust. Tisti pa, ki smo preživeli 3 tedne počitnic na kateri od MDA smo v zadregi, kako bi vse, kar smo doživeli in kaj mislimo o naših delovnih počitnicah povedali, se dovolj dobro izrazili. Mnogi mladi si dandanes želijo na MDA, imajo kake zadržke, npr. doma. Čeprav sem bila stara dobrih 15 let, ko sem se odločila, da grem pomagat ljudem v Posočju, teh zadržkov nisem imela. Seveda ni šlo brez očkovih in mamičinih nasvetov. Mogoče sem ri -brigadirsko življenje predstavljat nalo drug? če. Nisem pričakovala, da bomo brigadi precej izolirani od ostalegt sveta, da ne bomo šli v mesto, ko se bo nam zahotelo, da pa bomo šli spat, če nam bo ali pa ne bo prav. Pa vendar smo lahko tako disciplino na zvezni MDA tudi pri- čakovali. Všeč mi je bilo živeti po briga- dirsko. Živeti, ko veš, da pomagaš sočloveku, da se tudi on s tabo veseli tvojih delovnih uspehov. Veseli me delati, ne samo na delovišču, temveč tudi v naselju. Pa brigadirski popoldnevi in veče- ri! Nekaj nepopisnega je, sedeti kje na klopi, v družbi prijateljev, prebirati biltene, jih izmenjavati in se potem mučiti, da bi prijatelj iz Bosne vsaj malo razumel slo- venščino. Prav tako je nepozabno stati ali sedeti v krogu, strmeti v plapolajoči ogenj ter se smejati kakšnemu ,,štosnemu" skeču na brigadirskih kulturnih večerih. Veselo in polno je brigadirsko življenje, skoraj prepolno, saj sko- raj nimaš ure časa za sebe, za raz- mišljanje, za dolgčas... In vendar je v brigadi dan, ki je precej žalosten. To je dan razhoda vseh brigad. Se bomo vsi briga- dirji, ki smo sodelovali v III. izme- ni MDA POSOČJE 77 še kdaj videli — čeprav smo se pobratili? Jugoslavija je majhna, vendar so kilometri med Ptujem in Črno go- ro tako dolgi. Res, mogoče se ne srečamo več, toda živimo z istimi spomini, živi- mo s spomini iz lepe MDA PO- SOČJE 77! Vsakemu izmed nas bo najbrž ostalo mnogo spominov, med nji- mi tudi nekaj otipljivega: to ie ,,brigadirka" — brigadirska utn- forma, ki je v moji sobi dobila častno mesto. ________________...... .SLAViCAPiCERKO Krajevna organizacija Rdečega križa Ptuj Največ težav s članarino Rdeči križ je prostovoljna humanitarna dejavnost Občani v RK združujejo svoj interes in ga združujejo s splošnim družbenim interesom, posebno za izbopanje zdravstvenega stanja, socialne blaginje, humanih odnosov med ljudmi in medsebojne solidarnosti. Članstvo RK v Sloveniji že presega število 500.000. Krajevna organizacija RK Ptuj pa šteje dcrog 2000 odrushh članov. Število varira, saj praviloma preneha članstvo, če eno leto ni plačana članarina. Pri tem se srečujejo z velikim problemom, ker je težko najti človeka, ki bi bil pripravljen pobirati članarino ... Pa tudi člani RK jih včasih zavrnejo: „Že zopet prosjačite, ne dam!' Člane pa imamo tudi v ptujskih srednjih šdah. ,Mladi člani sodelujejo s krajevno organizacSo RK Ptuj v raznih akcijah zbiranja papirja, zbiranja oblačil, čiščenja c^olja... Organiziranih je bilo tudi 31 predavanj na temo zdravstveno vzgojna obremenitev, ki se jih je udeležilo okrog 6900 šolarjev. Pri tem im^o pomembno vlogo tudi njihovi mentorjL Tudi v okviru težajev prve pomoči na osnovnih in srednjih šolah, pouka obrambe in zaščite so bili doseženi vidni rezultati. Organizirano je bilo tudi tekmovanje. Pomoč Rdečega križa mora biti dnevno prisotna povsod kjer človek živi in dela, predvsem so dnevno prisotne krvodajalske akcije. Pri krajevni organizaciji RK Ptuj delujeta dve komisiji: za krvodajalstvo in za socialno pomoč. V lanskem letu so v krajevni organizaciji RK Ptuj zabeležili 880 odvzemov krvi, za svoje večkratne darovalce krvi pa so fetos pripravili tudi proslavo na kateri so podeLUi krvodajalcem priznanja v obliki značke. Socialna dejavnost se ka^ predvsem v materialni podpotj socialno ogroženim občanom. \ lanskem in letošnjem letu pa so omogočili dvajsetim socialno ogroženim učencem brezplačno ktovanje v Biogradu na moru. Edini vir finančnih sredstev j katerimi se vzdržuje in opravlja vsa dejavnost v organizacqi jg članarina in vsakoletna akcija cvetlični dan. Vsako leto obiščejo in obdar^o, v kolikor imajo možnost starejše občane in bdnike na domovih, jim podarijo cvetje, se z njimj pogovarjajo. Jože Maučec, predsednik krajevne organizacije RK Ptuj in sekretarka organizac^e Ana Stropnikova sta ob koncu našega razgovora izrazila željo, da bi se krajani Ptuja čim številnejše vključevali v članstvo RK in da ne bi zavračali njihovih obidcov na domovih. N. Topolovec Kje in kako se zabava mladina Pred kratkim sem z družbo sedel v „pepsi baru" v Ptuju. Prisedla je prikupna novinarka radia Maribor. Njena tema za intervju je bHa: Kje in kako se lahko ptujska srednješolska in študentska mladina zabava med prostim časom in počitnicami? Za odgovor ni bilo več časa, saj je bila ura že 19.30, ko ta lokal zaprejo. Razšli smo se, mene pa je vprašanje novinarke privedk) k razmišljanju o aktualnem vpra- ianju, ki naj bi sprožilo akcijo. Ne smemo biti preveč kritični, a soočiti se vseeno moramo s problemi ptujske mladine, njene zabave, kulture in športa. Ustavil bi se ob vprašanju: kje in kako se lahko mladina zabava v večernih urah in kaj je storjeno v tej smeri? Samo poglejmo! Ob pol osmih zvečer^ zaprejo edino primerno zbirališče mladine - „pepsi bar" in kam tedaj? Pot je odprta le v gostilne ali hotelsko kavarno. Samo ti dve možnosti se ponujata. Kavama pa je premajhna za vse in niti ne ustreza več svojemu namenu. Tudi od gostiln ni nobena primerna za miren postanek v njej, kajti v gostilniških sobah kraljujejo pristaši alkohola, ki so navadno razgrajači Mladmi je potreben lokal, v katerem se bo prijetno in varno počutila. V sedanjih razmerah se mladina zastruplja v atmosferi uživalcev alkoholnih pijač, kar je nevarna napotnica. Morda bo kdo pridal ugovor: „Saj imate ,,Mladinski klub ! Res je, da ga imamo, kar je hvale vredno. Toda prostori kluba komaj zadoščajo za srednješolsko in vajensko mladino, kajti njihovo število iz leta v leto narašča. Poleg tega maldinski khib ne more v svojih prostorih reševati vprašanj zabav rnladine v širšem smislu. Ker v Ptuju ni prostora za mladino, kjer bi na osnovah zdravega življenja preživljala ve- čere v okviru gostinskih obratov v Ptuju, opažamo zle posledice, prve stopinje v alkoholizem. To pa ni samo problem ptujske mladine. Alkohol je zlo celotne družbe in njenega napredka- Da mladino obvarujemo take poti, je potrebno njeno udejstvo- vanje v koristni smeri, ki zajema študij, šport in kulturo. Ko pa govorimo o njeni družbabnosti, se pred nami postavlja znova vprašanje gostinskega lokala za rnladino, kjer bi ne smeli točiti alkoholnih pijač, posebno ne žganih. Če bi nudili pivo in vino, naj bi bila njihova cena visoka. Poceni pa bi naj bile brezalko- holne pijače. V mladinskem gostinskem lokalu bi prodajali grano v obUki hladnega narezka aU i)a ,,hot-dog" in sendviče. V okalu bi igrala prijetna glasba. Dekoracijo prostorov pa bi lahko prepustil Haloški biser svobod- nemu študentovskemu duhu. V petkih in sobotali bi uvedli ples na nivoju diska. Plošče in stereo naprave ter drugo prostonko opremo bi lahko nabavili mladi sami s prostovoljnimi delovnimi akcijami ter podobnimi obUkami zbiranja denarja (vSiOpnina pri plesu, zbiranje in prodaja starega papirja in pd.). Tako pridobljeno opremo, bi znala mladina bolj čuvati in v lokalu bi se počutila prijetna Tako bi lahko v Ptuju rešili vprašanje zabave mladine na zdiavih temeljih, kar bi prav gotovo rodilo dober sad za zdravo rast mladine in njeno korist socialistični samoupravni družbi B. R. RIBOLOV POD DEŽNIKI v počastitev praznika občine Ptuj je bilo ob jezeru v Podlehniku tekmovanje ribiških družin iz bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvat- ske. Kljub slabemu vremenu je prišla na tekmovanje večina ribiških družin iz sodelujočih občin. Uvodoma je spregovoril Franc Tetičkovič, predsednik družbenopolitičnega zbora SO Ptuj o pomenu letošnjih jubil^ jev in občinskega praznika. Besedilo in slika: Konrad Zoreč Ko se je med tekmovanjem ulO dež, so tekmovalci nadaUevali po' dežniki. Priznanje brigadirjem v okviru obiskov na mladinskih delovnih akcijah po Sloveniji, sta v četrtek, 18. avgusta obiskala bri- gadirje IV. izmene mladinske de- lovne akcije Slovenske gorice 77 Vito Habjan, sekretar republiške konference ZSMS in Robi Kovšca, član sekretariata RK ZSMS. V brigadirskem naselju v Dornavi sta jih razen vodstva MDA pričakala še Milan Čuček, predsednik OK ZSMS Ptuj in Sta- ne Lepej, predsednik OK SZDL. Najprej je stekel razgovor o štipendijski in kadrovski politiki v ptujski občini, pa o brigadirjih in njihovih uspehih na delovišču ter o interesnih dejavnostih. Po prihodu brigadirjev z delo- višča in po tradicionalnem bri- gadirskem Z-D-R-A-V-O, je Vito Habjan dejal: ,,Veseli me, da so vaši uspehi na delovišču in tukaj v Vito Habjan (diugi z leve) govori zbranim brigadirjem. naselju tako zavidljivi. In prav je tako. Moram pa povdariti, da me zelo veseli vaša skrb za lepo in či- sto okolje. Vaše naselje spada med najlepše urejena v Sloveniji in lah- ko ste ponosni!" Gosta sta nato skupaj z briga- dirji odšla v Ptuj, kjer sta pri- sostovala še protestnemu zboro- vanju proti gonji avstrijske vlade do koroških Slovencev. Besedilo in slika: M. Ozmec Hajdina PRVI GOLI NA NOVEM IGRIŠČU Kot smo poročali že v pred- zadnji številki, so člani TVD Parti- zana iz Hajdine v soboto in ne- deljo, 13. in 14. avgusta predali svojemu namenu novo nogometno igrišče. Kdor se je takrat peljal mimo novega igrišča je lahko videl mno- žico ljudi, ki je navdušeno spremljala dogajanja med dvema goloma. Višek vsega pa je bil v ne- deljo dopoldne, ko sta se izpod gostih temnih oblakov na prizo- rišče spustila padalca ptujskega aerokluba, ki sta nogometašem iz višin prinesla pravo nogometno žogo. V programu, ki je sledil, so go- vorniki spregovorili o poteku gradnje igrišča in o prizadevanjih za nadaljnje delo, ki bo posvečeno še bolj množičnemu vključevanju v športne vrste. Podelili so priznanja udeležencem in najzaslužnejšim organizatorjem, ki so se dve leti trudili, da bi izpeljali akcijo do cilja. Nekoliko jim je ponagajalo vre- me, a dobra volja in bučni aplavzi ob doDrih zadeikm so pregnali tudi dež in temne oblake. Hajdinski nogometaši so v ne- deljo dopoldne spustili v zrak tudi 40 golobov pismonoš, ki so ponesli ,,v svet" novico o dogodku na ,,spodnjehajdinski gmajni" Sedaj še rezultati nogometnih srečanj, oba dneva: V tekmovanju aktivov TVD Partizana je bila naj- boljša ekipa iz Gerečje vasi, v bor- bi med veterani iz Sp. in Zg. Haj- dine se je pokazalo, da ni slabšega, ampak so vsi najboljši, pionirji iz Spodnje Hajdine pa so premagali tekmece iz Zg. Hajdine z rezulta- tom 1:0. Prireditelj, NK Hajdina se je izven konkurence pomeril z ekipo JLA v kateri je kot gost nastopil reprezentant Rajko Janjanin. Domačini so bili boljši, rezultat: 6:2. Sobotno in nedeljsko športno dogajanje bo ljubiteljem športa prav gotovo še dolgo ostalo v spominu kot dogodek, ki je združil staro in mlado in ki je na igrišče privabil vse tiste, ki so si želeli ogledati kvaliteten nogomet in ti- ste, ki so ob čcvapčičih in požirku osvežilne pijače želeli prijetno po- kramljati. S. B. Razpisna komisija delavskega sveta TP na veiiKo in nnalo IZBIRA Ptuj p. o.. Zagrebška cesta 4 razpisuje naslednie vodilno delovno mesto (ni reelekcija): pravnika podjetja Pogoji: poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori mora kandidat izpolnjevat« še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo pravne smeri in 3 leta prakse ali — višješolsko izobrazbo pravne smeri in 5 let prakse v gospo- darstvu — moralno politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: TP IZBIRA Ptuj p, o. razpisna komisija v 15 dneh od dneva razpisa. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta RUDOLFA TERPINCA frizerja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo za veliko skrb zdravnikom in ostalemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuju. Ptuj, 19. avgusta 1977 Žalujoči: žena in hčerki ZAHVALA Ob nepričakovani in mnogo prezgodnji smrti naše drage mame in stare mame Ivane Vorih iz Kicarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo spremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala vsem govornikom ob odprtem grobu, organizaciji RK Rogoznica, pevkam in č. duhovnikom. Žalujoči: hčerki Ivanka in Marija, sinovi Joža, Tona in Franc z družinami ter Janez in Marjan TEDNIK -25. avgust 1977 Šport in društva - 9 Maribor-Drava 8:0 (5:0) Nogometaši ptujske sddccije so gostovali v Mariboru pri 1 istoimenskem drugoligašu. Mariborčani so srečanje začeli z najmočnejšo! postavo, saj -so doslej imeli s Ptujčani slabe izkušnje. Tokrat pa je bila! njiliova bojazen zaman, Mariborčani so prekinili neugodno tradicijo in visoko premagali ptujsko selekcijo. Maribor je bil ves čas boljši nasprotnik, ustvaril je vrsto lepih priložnosti, ki jih pa vedno ni znal izkoristiti ah pa je vratar Simonič j dobro posredoval Po avtogolu Dončeca se je začela mreža Ptujčanovj tresti., kar pet zadetkov v prvem polčasu, ki so bili povrh še kpi in doseženi iz velike razdalje. V dnigem deiu so Mariborčani menjali nekaj igralcev, vseeno pa so bili še boljši od Ptujčanov, saj so dosegji tudi tri zadetke. Za Dravo so nastopili: Simonič (Klajnšek), Temen t, Mura t, Dončec, Verdenik, Ceh, Hvafcc, Mesaric, Horvat (Kmetec II.), Kmetec I (Emeršič) in Ogrizek. Besedilo in sUka: D. Klijnšek , Ekipa ptujske selekcge v Bedekovčini Z leve (stoje): Hvaleč, Simonič, Verdenk, Ceh, Horvat, Ma^ašec, Murat, (čepijo) Mesaric, Ogrizek, Kmetec 1, Temen t in Kmetec H. Novi dom - ponos lovcev v Veličini člani lovske družine VOLIČI- NA so minulo soboto predali svojemu namenu novi lovski dom, ki so ga vrsto let gradili s prosto- voljnim delom in prispevki; razvili Lojze Jošt, tajnik in gibalna sila LD. Foto: R pa so tudi svoj lovski prapor, na katerega so pripeli prek 30 spo- minskih trakov in zanj zbrali 530 zlatih in srebrnih žebljičkov. Nekoliko oblačno vreme je ves čas grozilo z dežjem, ki so se ga marljivi organizatorji velike slo- vesnosti v Voličini najbolj bah. Pred novim lovskim domom je bi- lo že dopoldne vse pripravljeno in nekaj po 13. uri so začeli prihajati prvi gostje, ki so nato dodobra napolnili prireditveni prostor. V dve uri trajajoči slovesnosti je najprej spregovoril Jože ROJS, starešina lovske družine Voličina. Predsednik skupščine občine Le- nart, Božo TUŠ pa je v svojem govoru namenil posebno pozor- nost letošnjim Titovim in par- tijskim jubilejem, lovcem je česti- tal ob uspešno končani gradbeni akciji in jim zaželel še naprej veli- ko uspeha. O delu lovske družine Voličina, o pomenu lovstva v našem samo- upravnem socialističnem sistemu ter prizadevanjih, ki so pripeljala tako daleč, da velik in lep novi Svečano ob odprtju doma, ponos LD Voličina. Foto: R lovski dom že služi svojemu name- nu, sta namenila največ besed sta- rešina lovske družine Voličina Jože ROJS ter njen tajnik in vodja ce- lotne gradbene akcije Lojze JOST. Najzaslužnejšim članom lovske družine in drugim, ki so kakor koH pomagali pri gradnji doma, vložili na stotine delovnih ur, vozih gradbeni material in les, so izročili Se posebna pismena priznanja in se jim tako javno zahvalili za opravljeno veliko delo. Lovci v Voličini so ob otvoritvi doma in razvitju prapora pripravili še zanimiv kulturni program z nastopom godbe na pihala KUD ,,Krilato kolo" iz Maribora, združenega pevskega zbora Vur- berk—Korena—Duplek, lovskega okteta ZLD Maribor, recitatorke Marije VUTt in mladinske fol- klorne skupine iz Korene. V novem lovskem domu, vrvico je prerezal Lojze JOŠT, so odprli tudi zanimivo razstavo trofej, ki so jih člani domače lovske družine uplenili doma in v drugih loviščih. Seveda pa ob vsem tem niso pozabili na tradicionalno lovsko gostoljubnost in se pozno v noč vrteh ob prijetnih zvokih ansambla Štirih kovačev iz Slovenj Gradca. M. ŠNEBERGER Selekcija ni novi klub v novi tekmovalni sezoni bodo v republiSki nogometni ligi sodelovale selekcije posameznih regij. Na našem območju bodo v selekciji nastopali najboljši igralci Drave, Aluminija, Pragerskega 75 in Osankarice. Selekcija bo nastopala pod imenom DRAVA. Na prvi pogled preprosto, vendar temu ni tako. Vojo VELIČKOVIČ, sekretar nogometnega kluba Drava in sodelavec pri pripravah selekcije nam je povedal: ,,Na podlagi sklepov skupščine Nogometne zveze Slovenije in kon- cepta razvoja nogometa v srednje- ročnem obdobju smo na območju občin Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož ustanovili nogometno regijo. Ta bo na podlagi smernic razvoja nogometa izvajala pravilni pristop, vadbo in vzgojo igralca od 10. leta starosti naprej prek selek- cij, takoimenovanih prve, druge, tretje in tako naprej do šeste in sed- me selekcije. Prvo selekcijo bodo predstavljali pionirji od 10 do 12 let, drugo med 12. in 14. letom, tretjo — kadetsko — od 14. do 16. leta, četrta je selekcija mladincev do 18. leta. Člani pete selekcije bodo nastopali v slovenski nogometni ligi. Šesta in sedma selekcija sta v bistvu selekciji drugo in prvoligaških klubov. Delo v selekcijah je zamišljeno tako, da bi kvalitetno, strokovno vodeno in množično delo dalo kvalitetne igralce za naše predstavnike v drugi in prvi nogometni ligi." — Tako je zamišljeno. Izvedba teh načrtov bo zahtevala precej časa in naporov. Znano je, da na našem območju v tem pogledu ni- smo daleč, zakaj? ,,Povem lahko toliko, da smo mi res nekoliko zadaj s selekcijami iz enostavnega razloga, ker mentor dela v tem pogledu bi nam morala biti nogometna zveza Maribor. Delo na relaciji Maribor — naše območje ni bilo uspešno kot bi naj bilo, zato smo zaostali v razvoju. V začetku se nismo uspeli dogovoriti o tem, kdo bo nosilec selekcije ah NK Aluminij ali NK Drava." — Kako je sestavljena selekcija, ki nas bo zastopala v republiški ligi? ,,Moštvo, ki se pripravlja na tek- movanje, ki se bo pričelo v začetku septembra, sestavljajo igralci Dra- ve, štirje igralci Aluminija, dva iz Pragerskega 75 in igralec Osanka- rice. Vabila k sodelovanju sta ini- ciativni odbor in Zveza telesnokul- turnih organizacij poslala vsem na- darjenim in kvalitetnim igralcem do 24. leta starosti na območju prej omenjenih občin. Pričakovali smo, da bodo po razgovorih z izvršnim odborom NK Aluminij vsa vpraša- nja rešena manj boleče in hitreje. Povdariti moram, da Nogometna zveza Slovenije predvideva tudi dis- ciphnsko odgovornost slehernega člana rK)gometne organizacije, ki s svojimi dejanji zavira osnovne smernice razvoja nogometa. Me- nim, da bi morali odgovorni v NK Aluminij pokazati več pripravlje- nosti in razumevanja ter usmerjati igralce, ki izpolnjujejo zahteve za nastop v selekciji, skratka več pomagati pri razvoju selekcije. Več pozivov strokovnim delavcem NK Aluminija, da bi se skupaj s trenerji in vodstvi Drave, Pragerskega 75 in Osankarke dogovorili za delo in izbor selekcije, ni obrodilo sadov." — Govorimo o problemih, ki to sploh ne bi smeli biti. Samo s skupv nim dogovarjanjem in strokovnim delom lahko pričakujemo uspehe naše selekcije. Seveda pa ob tem ne smemo težiti za ustanavljanjem no- vega kluba. ,,Str in jam se z vašim mnenjem. Selekcija v bistvu ni novi klub. Je pa nova oblika, nova tvorba. V selekciji bodo igrali najboljši igralci do 24 let starosti, izjemoma so trije igralci lahko stari do 30 let. Pouda- riti je potrebno, da igralci, ki nasto- pajo v selekciji so še vedno člani klubov iz katerih so prišli. Nasto- pajo kot predstavniki. Kvaliteta dela v posameznih klubih se bo odražala prav tako v uspešnosti nastopov za selekcijo." — Omenih smo le štiri klube. Ob tem ne smemo mimo klubov, ki nastopajo v občinski nogometni ligi Ptuj zraven Drave in Aluminija. Več pozornosti bomo morali posve- titi strokovnemu delu v teh klubih s stališča izbora kvalitetnih igralcev za selekcijo! ,,To je naša osnovna naloga. Več uspeha in sodelovanja pričakuje- mo, saj bo ta vprašanja reševal in sodeloval s klubi za to posebej zadolžen strokovni delavec. Tako bomo sproti spremljali delo in raz- voj nadarjenih igralcev v teh klu- bih. Zavedamo se, da je tu še precej talentov, ki jih je potrebno odkriti in pravilno usmeriti." — V selekciji bodo nastopali igralci iz ptujske in slovenjebistri- ške občine. Menim, da bi selekcija srečanja na domačem terenu igrala izmenoma v Ptuju, Kidričevem in Slovenski Bistrici. Ste o tem že raz- pravljali? ,,Na skupnih sestankih s predstavniki NK Aluminij smo se o tem dogovarjali, namreč, da bi se srečanja izmenoma igrala v Ptuju in Kidričevem. Tudi prebivalcem Kidričevega in okolice je potrebno omogočiti ogled kvalitetnih nogo- metnih predstav. Igrišče v Sloven- ski Bistrici še ni dovolj pripravljeno za takšna srečanja in obveznosti, zato bodo do njegove ureditve sre- čanja v Ptuju in Kidričevem. V pri- hodnje pa si bodo srečanja selekcije lahko ogledali tudi v Slovenski Bistrici." Iz razgovora je razvidno, da bo uspeh selekcije v veliki meri odvisen od kvalitetnega dela v klu- bih ptujskega in območja Sloven- ske Bistrice. Potrebno bo skupno delo, napori in dogovarjanje, stro- kovno delo brez poenostavljanja, resen pristop, saj bodo tekmovanja in priprave selekcije zahtevali pre- cej sredstev. Opustiti moramo čisto klubske interese, saj takšno delo ne vodi nikamor, nogometu pa lahko bolj škoduje kot koristi. Marsika- tero pereče vprašanje še ni ali pa je nezadovoljivo rešeno. Prepustimo odgovornim, da o tem razmislijo in se lotijo načrtnega dela. To od njih zahtevajo tisoči privržencev nogo- meta na našem in sosednjih območ- jih! 1. kotar Imeti moraš veliko časa, biti hraber. Obiskali smo mlade člane aerokluba Ptuj v Moškanjcih, kjer trenirajo in preživljajo svoj prosti čas. Pogovarjala sem se z mladimi, ki se rekreativno ukvarjajo s padalstvom. Da pa bi lahko o padalstvu zapisala kaj več, sem za razgovor zaprosila tudi Janeza Petroviča, učitelja padalstva pri Aeroklubu Ptuj. Na vprašanje kdo lahko f>ostane padalec, kakšne starosti so mladi v Srečko Čuš pred vstopom v letalo. njihovi šoli in koUko jih je, je Ja- nez Petrovič odgovoril: ,,Za padalca se lahko prijavi vsak državljan naše domovine, ki je že dopolnil 16 let. Trenutno je v šoli 8 začetnikov, padalcev v staro- sti od 16 do 17 let. Šolanje poteka že od zimskih mesecev, sedaj opravljajo kandidati še zaključni del šole — prakso. Če hočeš postati padalec se moraš najprej prijaviti na tečaj, ki traja 6 mese- cev, opraviš izpit iz 7 predmetov, potem začnemo s praktičnim šola- njem na zemlji — psihofizično pripravo, kar traja od 30 do 50 ur. Končna faza učenja je šolanje v zraku. Najprej se je seveda treba naučiti zlagati padalo, se privaditi pogojem na letališču samem. Potem preidemo na šolanje na avtomatsko dejstvo; vsak učenec napravi od 10 do 15 skokov, odvisno od posameznika, tako, da se mu padalo odpira avtomatsko. Ko obvlada te vrste skakanja prei- de na prosto odpiranje padala, kar pomeni, da padalec po lastni želji z roko odpira padalo, seveda se v teku šole v zraku spreminjajo tudi višine skokov. V času šolanja mora vsak padalec napraviti od 40 do 50 skokov, šele tedaj ima pogo- je za polaganje izpita padalca. Do takrat pa se ne sme udeleževati tekmovanj, prireditev... ampak se obravnava kot učenec. Šolanje naj bi potekalo na internatski bazi, kai pa pri Aeroklubu Ptuj ni mogoče. Učite- lji bi lahko imeli tako pregled nad učenci: imeli bi točno določeno in izdatno prehrano, redno spanje in ne bi uživali alkoholnih pijač. Ker Za takle skok med hiiami in drevjem na slavnostno trbuno, na proslavi praznika občine Pti^, ki Je bila 7. avgusta 1977 v Leskovcu, pa Je treba biti pravi mojster. Foto:zk pa so učenci padalci šolarji ali vajenci v organizacijah združene- ga dela, to ni mogoče, kajti vsi Marjan Rogina in Marjan Kostanjevec nimajo planiranih dopustov... in izhod v sili so vaje vsako popoldne od 14. ure dalje." V času mojega obiska na aerodromu v Moškanjcih so mladi padalci vneto vadili. Kljub temu, da niso imeli časa, kajti bilo jih je malo in so bili na vrsti za nov skok že ko so pristali na zemlji, so mi med zlaganjem padal vendarle uspeli povedati nekaj besed o sebi: MARJAN ROGINA iz Ptuja je star 22 let, skače pa že četrto sezo- no. Za to vrsto športa se je odločil iz razloga, ki ga je utemeljil tako- le: ,,Tu ne gre samo za padanje, zraven je še mnogo drugih stvari: obvladanje prostega stila, skakanje na cilj, akrobacije v zraku ali figure. Predno padalec vse to obvlada je potrebno ogromno treninga, kar kaže na veliko zahtevnost tega športa. Privlači me torej prav ta neenostavnost tega športa." V prvih nekaj skokih ga je iz višin zraven treme spremljal še zelo velik strah, ki pa ga je z vajami premagal in sedaj pri sko- kih uživa lepoto narave, lepoto padalstva in prav to ga ne bo zlah- ka ločilo od skakanja. MARJAN KOSTANJEVEC, star 16 let je doma iz Stojnc. Letos se je vpisal v šolo padalstva, ker ga je ta šport zelo zanimal in ker je imel v sebi trdno voljo, da to mora opraviti. Trenutke strašnega stra- hu, začetnega strahu, ima še vedno pred očmi. Sedaj skače iz 800, 1000 in 1500 metrov. IVAN ŠEMENKO je doma iz Pobrežia pri Vidmu star pa je 20 let. S *em športom se je začel ukvarjati lansko leto. S padal;a- vom se je ukvarjal tudi eden izjned njegovih sorodnikov in prav ta ga je pritegnil, da je začel s skaka- njem tudi on. Živahno je na aerodromu v Moškanjcih in morda bi lahko Ivan Šemenko Iz Pobrežja rekli, tudi prijetno popoldne se da preživeti ob gledanju padalcev, ki prihajajo na zemljo iz sončnih vi- šin in se tja spet vračajo, tako, da je v zraku prava pisana paleta barv. Besedilo in slike: N. Topolovec Jugoslavija - Nizozemska v namjznoteniškem klubu Petovia so v teku priprave na aečanje evropske super lige med Nizozemci in najboljšmii jugoslovanskiini igralci Srečanje bo 29. septembra v športni dvorani Mladika v Ptuju. V ta namen so formirali pokroviteljski in organizacijski odbor in takoj pričeli z delom, k^ti takšno tekmovanje zahteva temeljite priprave. Zaupanje, ki sta jim ga izkazala Evropska namiznoteniška zveza in Namiznoteniška zveza Jugoslavije, je za člane NTK Petovia kakor tudi vse občane ptujske občine veliko priznanje. Prireditev zahteva tudi znatna finančna sredstva, ki jih klub sam seveda ne more zagotoviti. Ker je srečanje velikega pomena za razvoj športa, posebno namiznega tenisa in za celotno občino, je prav, da jim pri tem pomagamo prav vsL Tako bomo lahko v Ptuju občudovali mojstrovine Surbeka, Stipančiča, Palatinuševe in Batiničeve ter ostahh kvalitetnih igralcev naše in gostujoče reprezentance. PARTIZANU PRVO MESTO V soboto in nedeljo je bil v Rogoznici nogometni turnir, ki so se ga udeležile ekipe, ki nastopajo v občinski nogometni bgi Partizan, Gerečja vas, Skorba, Rogoznica, Slovenja vas, Podvinci, Markovci in Grajena. V finalnem srečanju je moštvo Partizana s 4:2 premagalo gostitelje. Tretje mesto je osvojila ekipa iz Podvinc. 1. kotar 10-ZA RAZVEDRILO 25. avgust 1977- TEDNIK f EMflK - avg"st 1977 OGLASI IN OBJAVE - 11 Velika Nedelja Lokalna mladinska delovna akcija »Ormož 77" izpolnila vsa pričakovanja Brigadirji iz bratskih mest Vrnjačke Banje, Sphta in Ormoža, ki so od 22. julija do 19. avgusta letos pomagali pri gradnji vodovo- da na območju KS Velika Nedelja in Podgorci, so se v petek zvečer poslovili. Kljub temu, da je njiho- vo slovesnost ob zaključku del zmotilo deževno vreme, je bilo svečano. V dvorani v Veliki Ne- delji, kj^r so se poleg pridnih bri- gadirjev zbrali predstavniki občin- ske skupščine in družbenopoli- tičnih organizacij iz Ormoža, predstavniki pokroviteljev, krajani obeh KS na območju katerih je potekala gradnja vodovoda in dru- gi, so svečan program pripravili člani pevskega zbora in pihalnega orkestra DPD „Svoboda" iz Or- moža. Ivan Vajda, predsednik ormoške mladine, ki je bil hkrati koman- dant LMDA ,,Ormož 77", je med drugim povedal: ,,Lokalno mladinsko delovno akcijo ocenju- jemo kot uspešno, tako po rezulta- tih dela pri gradnji vodovoda, ka- kor tudi po aktivnosti v interesnih dejavnostih, razvitih medsebojnih odnosih, še zlasti pa smo zadovolj- ni, ker so mladi iz bratskih mest v celoti uresničili naloge pri utrje- vanju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Uspešno pa je bilo tudi sodelovanje z domačini v kra- jih, skozi katere poteka glavni vo- dovod. Delo, ki so ga opravile brigade ,,narodni heroj Jože Kerenčič", ,,narodni heroj Vinko Megla" in brigada ,,bratskih mest", je nepre- cenljive vrednosti ne samo za kra- jane, ki bodo iz vodovoda dobili zdravo pitno vodo, temveč tudi za to, da se bodo mladi iz naše občine v prihodnje udeleževali še v večjem številu vseh mladinskih delovnih akcij. Prisotnost brigadirjev iz bratskih mest Vrnjačka Banja, Split in Ormož, pa se ne pozna le v opravljenem delu, temveč tudi v aktivnosti vsega prebivalstva, ki so ga ob delu LMDA ,,Ormož 77" uspeli vključiti v razne oblike de- javnosti in to na vseh področjih." Na LMDA ,,Ormož 77", je sodelovalo 100 brigadirjev, ki so izkopali vodovodni jašek v dolžini 10 km in 200 metrov ter opravili 39.407 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega so k akciji prispevali več kot 5.000 prostovoljnih delov- nih ur mladi iz ormoških delovnih organizacij in drugi krajani. Vred- nost opravljenih del znaša več kot 120 milijonov starih dinarjev. Iz teh nekaj podatkov lahko ugotovi- mo, da so brigadirji postavljene naloge uresničili, kljub temu, da jih je pri delu motilo deževno vre- me. Za dosežene uspehe so tridese- tim brigadirjem podelili udarniške značke, številnim pa tudi pohvale in priznanja. Brigadirji so si ob koncu obljubili, da se bodo pri- hodnje leto spet srečali pri gradnji vodovoda na ormoškem območju, na LMDA ,,Ormož 78". GF V ponedeljek popoldan Je v bri- gadirsko naselje v Dornavo prispe! Filip VVarasch, generalni sekretar narodnega sveta koroških Sloven- cev, skupaj z Ido Ortner, članico solidarnostnega komiteja. Tam so ju razen vodstva MDA Slovenske gorice 77 pozdravili še Alojz Gojčič, sekretar medobčinskega sveta ZK mariborskega območja, Stane Lepej, pretisednik OK SZDL Ptuj in Milan Čuček, predsednik OK ZSMS Ptuj. Filipa Warascha so seznanili z uspehi brigadirjev IV. izmene na mladinski delovni akciji Slovenske gorice 77, zanimal seje tudi koliko takšnih akcy je trenutno v Slove- niji, še posebej pa ga je zanimalo počutje štirih brigadirjev iz avstrij- ske Koroške. Ko so mu predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij razložili stanje ekonomske razvitosti ptuj- ske občine, ga je zanimal odstotek začasno zaposlenih v tujini. Končno je beseda stekla tudi o trenutnem političnem stanju na av- strijskem Koroškem. Filip VVarasch je gostitelje seznanil z vsebino raz- govorov koroških Slovencev z generalnim sekretarjem OZN, Kurtom VValdheimom o uspehih tega razgovora. Zvečer so gostje skupaj s spremstvom odšli v Grajeno, kjer so brigadirji pripravljali tovariški večer s krajani ob zaključku udarniške akcije tega dne. V torek zjutraj pa je v kulturnem domu v Dornavi stekel med brigadirji in Filipom VVaraschem razgovor o pravičnem boju koroš- kih Slovencev za svoje narodnostne pravice v Avstriji. M. Ozmec SKUPŠČINA OBČINE PTUJ DAVČNA UPRAVA OBJAVA V skladu z določili zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, štev. 13/72 in 29/75) je davčna uprava skup- ščine občine Ptuj zavezancem odmerila prispevek za 1977. leto. Seznami odmerjenih prispevkov bodo zavezancem javno raz- grnjeni na vpogled na sedežih krajevnih uradov od 29. avgusta do vključno 12. septembra 1977. Za krajevno skupnost Ptuj in Rogoznico bo razgrnitev odmer- nih seznamov na davčni upravi Ptuj. V času razgrnitve, to je od 29. avgusta do 12. septembra 1977 je možno vložiti v krajevnem uradu zahtevek za zmanjša- nje oziroma oprostitev plačila prispevka za starostno zavaro- vanje kmetov, zahtevke je treba vložiti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v krajevnih uradih in v sprejemni pisarni SO Ptuj. Številka: 422/A-sl./77-9 Datum: 22/8-1977 Načelnik davčne uprave: Miha KOLARIČ, I. r. Samotna kopalka Hladno vreme v preteklih dneh je poleg ostalih nevšečnosti, ki nam jih je povzročilo, pregnalo tudi veliko kopalcev v ptujskih toplicah. Ostali so le še najvztrajnejši, o čemer nam zgovorno priča tudi fotografija, ki smo jo posneli v enem izmed bazenov ptujskih toplic. Zanimivo je to, da je bila v njem samo ena kopalka, pa še ta je bila v vodi le do kolen, prek hrbta pa si je ogrnila toplo jopo, da se ne biprehladila. Za sedaj lahko le ugibamo ali gre za uradni konec kopalne sezone, ali pa se bo vreme še nekoliko otoplilo in s tem se bo nedvomno takoj povečalo število kopal- cev tudi v odprtih bazenih ptujskih toplic. Besedilo in slika: B. Vodušek KAKŠNI SMO V PROMETU! Dva groba {irekr&a hkrati — kskiM kazea tak voziik ashiif? Avto se nevarno približaj«. Tek je edlaa reStev. Tudi neupoštevanje prometnih znakov je ena izmed naših ,,vriin' Mnogo kritičnega je že bilo napi- sanega in povedanega na račun ptujskega prometa. Mnogo teh kri- tik je upravičenih. Nujno je, da se čimprej izpelje že pripravljeni načrt spremembe prometnega režima v Ptuju. Toda predno se opredelimo za kritično oceno le-tega, moramo celotno stvar pogledati še iz druge- ga zornega kota. Tu mislimo na skrajno nediscipliniranost udeležencev v prometu, od voznikov avtomobila, kolesarjev in nenazadnje tudi peš- cev. Vsi ti namreč mnogokrat s svo- svojo nestrpnostjo in objestnostjo povzročajo tako zapletene promet- ne situacije, da se človek kar čudi, da ne pride do hujšega od rahlo odrgnjene pločevine, manjših prask in podobnega. Stanje ptujskega prometa se močno poslabša predvsem v polet- nih mesecih, ko je na dopustu v domovini veliko število zdomcev. Nekateri med njimi, posebno mladi objestneži poskušajo z divjimi vož- njami dokazovati svoje v tujini pri- dobljene ,,šoferske sposobnosti" in demonstrirati moč svojih jeklenih konjev. Na križiščih mnogi nesram- no izsiljujejo prednost, na negodo- vanje drugih udeležencev v prome- tu pa se pornilujoče nasmehnejo iz svojih ,,frajerskih" avtomobilov. Tudi prehodov za pešce vozniki po navadi ne znajo upoštevati. Ko smo se sprehodili po mestu, smo bili priče, ko so se pešci komaj rešili pred kolesi avtomobila. Seve- da se morajo tudi pešci zavedati, da so bele črte na cesti namenjene za prehod, ne pa za sprehod prek cestišča. Da pa pešci hodijo po ce- stah izven prehodov niti ni potreb- no posebej omenjati, niti tega, da vozniki zavestno kršijo prometne predpise z zavijanjem v levo, obra- čanjem sredi ulice in tako dalje. Ob koncu se poraja vprašanje, kako vse to preprečiti. Pravega re- cepta prav gotovo ni. Miličniki tega ne bodo uspeli preprečiti, saj bi morali biti potem prisotni na vsa- kem križišču, pri vsakem prehodu za pešce. Njihovo ostro ui^ proizvodov in storitev v pronrift" spada TEDNIK med proizvode, z* katere se ne plačuje temelj^^' davek od pronr>«ta proizvodov. vreme do nedelje, 4. septembra 1977 Polna kina bo v nedeljo, 28. avgusta ob 21,10. Napoved: V nekaterih prede- lih Slovenije bodo v četrtek, 25. avgiista nevarne nevihte. V nevihtnem območju bo še v petek in v soboto spremenljivo vreme. Drugod po Sloveniji bo zadnje dni tedna lepo in malo hladneje. Od nedelje pa do sobote 3. septembra bo po vsej Sloveniji lepo in sončno. Nadaljnji izgjedi: v tednu od 4. do 11. septembra bo spremenljivo, vmes izdatnejše deževje. Alojz Cestnik V__^