Poitniua plačaua v gotovini.
ŠTEV. 20.
V LJUBLJANI, sreda 25. januarja 1928.
Posamezna številka Din 1--LETO V.
Utaj* Tt&k dan opoldne, livxe*iSi nedelje in praznike
HeseSna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—.
leomrissn političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. DtfRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STE V. 8. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarita«
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka la odgovor.
Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.633,
J
Brez upanja zmage.
Na zagrebškem zborovanju seljaške demokracije se je z velikim ogorčenjem govorilo tudi o onih prečanskih »janičarjih« in' ppotuiicah«, ki nasprotujejo se-Ijaški demokraciji. Ker spadamo med te nasprotnike tudi mi, naj navedemo še enkrat glavne vzroke, zakaj ne moremo biti za seljaško demokracijo, ki jo vodita Pribičevič in Radič.
Treba je. predvsem poudariti, da je koncepcija te za lase privlečene koalicije čisto zgrešena. Ni drugega ko dokaz velike zadrege in ima samo en cilj, da se rešita SDS in HSS opozicije in da prideta v vlado. Zato to poudarjanje koncentracijske vlade, Zato to neumorno zahtevanje, da sedeta oba voditelja za eno mizo z onimi, ki so po njih istočasnih besedah krivi vse današnje mizerije. Več ko smešna je vendar trditev, da bi bilo vse na hip boljše, samo če g. Vukičevič odstopi. Ena oseba, in uajsi bi bila tudi še tako močna, vendar ne more biti kriva vsega. In če odstopi g. Vukičevič tudi stokrat, bodo vladali vendar še nadalje radikali in demokrati in če sta pripravljena g. Radič in Pribičevič, da sodelujeta v tej vladi, potem pomeni to samo eno, da bosta na vladne napake ravno tako molčala, ko preje, ko sta že bila v vladi, ali pa celo še sama pomagala delati te grehe, kakor je vsaj g. Pribičevič že dokazal.
Prečanska fronta, ki jo naj krona koncentracijska vlada, v kateri so demokrati in radikali odločujoč faktor, je nesmisel in če tega ne vidita oba voditelja seljaške demokracije, potem samo žalosten znak za oba.
Po našem globokem prepričanju je rešitev vse drugje, kakor pa jo išče selja-ško-demokratska koalicija. Niso zašli prečani nakrat v svoj zapostavljen položaj, temveč polagoma in zato bo tudi zboljšanje prišlo le polagoma in ne skokoma. Da so zabredli prečani v tako silne težave, pa je v glavnem krivda onih prečanov, bi so smatrali hlapčevanje kot politično čednost in ki so videli jugoslovanski ideal v bizantinizmu. Ti nesvobodni prečani so bili oni, ki so vsak dan napovedovali Beogradu, katere pravice naj vzame prečanom in ti ljudje so bili oni škodljivci, ki so dan na dan de-nuncirali svoje prečanske nasprotnike kot protidržavne in separatistične ljudi. In če bi ti ljudje bili danes v vladi, bi delali isto. Saj je komaj teden dni od tega, ko smo prišli na sled zelo grdi esde-esarski mistifikaciji v Beogradu. Vsa se-Ijaško-demokratska koalicija mora zato propasti vsled svoje neiskrenosti in gospodje, — vsaj oni od SDS — so ostali ravno to, kar so bili. Zato pa tudi nič ne damo na tako deomkracijo.
In najglavnejši argument proti tej se-Ijaško-demokratski koaliciji. Nje očetje koketirajo s prečansko fronto, obenem pa izjavljajo, da so pripravljeni sodelovati z radikali in demokrati, izključujejo pa od sodelovanja svoje prečanske nasprotnike. Nič drugega nočejo, kakor da bi bila Jugoslavija podeljena zopet v interesne 9fere strank in da bi oni tu preko neomejeno vladali, kakor bi drugi vladali neomejeno v srbskih krajih.
Samo partizanstvo, pretirano do skrajnosti, to je vsebina sedanje seljaške demokracije. Če bi oni res hoteli prečansko fronto, potem bi najprej sklenili doma premirje s svojimi nasprotniki in najprej združili vse sile Hrvatov in Srbov in šele potem šli v boj. Toda o tem nočejo niti slišati, ker danes so tako kričavi le zato, da osvoje nazaj v narodu izgubljene pozicije in da se okrepe z vladno pomočjo.
Ne bodo pa dosegli ne enega in rie
Radikalni klub za Vukičevta
Becgrad, ‘25. januarja. Včeraj popoldne ob 5. se je vršila seja radikalnega kluba. Sejo je otvoril Stevan Jankovič.
Preden se je prišlo na dnevni red, js predsednik vlade Velja Vukičevič podal izvajo, v kateri je naglasil, da je situacija danes ugodna. Zlasti bi bilo neutemeljeno, da govori o odnošajih z demokrati prej, kakor se ti odnošaji razčistijo. Prosi klub, da pojde preko tega na diskusijo zakonskega projekta o davkih. Upošteval bo svojo dano obljubo in izvestil klub o politični situaciji, kadar bo za to primeren čas.
Dr. Kojič pravi, da- bi bilo umestno, da obvesti predsednik vlade klub o poteku dogodkov, zlasti v tako težkih momentih, kakor so današnji. Klub ne bo otežaval položaja predsednika vlade, ampak ga bo s vojimi nasveti podpiral. Pokojni Pašič je v vseh težkih momentih sklical klub in se z njim posvetoval. To ni nikdar oviralo Pašiča, da razčisti situacijo. Predsednik vlade ne srne v poslancih kluba gledati svojih protivnikov, ampak mora gledati v njih svoje so-trudnike.
Milan Simonovič pravi, da je obljubil predsedniku vlade še v oktobru, da bo podal obširen referat o politični situaciji, a tega dosedaj še ni storil, čeprav je bilo ugodnih momentov za to. Zahteva, da se vlada posvetuje v vseh važnih vprašanjih s klubom in podaja referate klubu. Smatra, da je postopanje demokratov nelojalno in se ne sme dovoliti, da bi oni uživali vse beneficije od vlade, a valili so odgovornost na radikale. Oni tako ubijajo ugled radikalne stranke, ker valijo vso krivdo na njo, čeprav imajo od oblasti več kot radikali.
Nikola Uzunovič pravi: Tudi jaz smatram, da ni treba oteževati položaja predsednika vlade, ko on pravi, da je .situacija delikatna in kritična. Zato je treba to diskusijo odložiti za pozneje.
Za Uzunovičem povzame besedo Milju-tiu Tomič, čegar govor izzove veliko bur-jc. On pravi, da vlada Velje Vukičeviča ni prišla z zaupanjem radikalnega kluba do oblasti. O njenih namerah ne morem tu govoriti iz raznih razlogov. Vukičevi-čeva namera je bila, da ustvari neko idejo, ki je obstojala v tem, da na grobovih radikalov in politične in državljanske svobode ustanovi četrto stranko. Znana stvar je, da je Velja Vukičevič upregel radikalno stranko v demokratski voz in da je, dajajoč vedno več koncesij, ustvaril splošno nezadovoljstvo proti sebi. Vukičevič je dovedel stvar tako daleč, da je sam izjavil, da je situacija kri-! tična. Točno je, da je situacija kritična, a samo za Vukičeviča in ne za vso državo. Vukičevič je posvetil mnogo časa ubijanju in ipreganjanju divjačine v naši državi, a ni smatral za primerno, da se ozre na nevoljo, v kateri tiči država. Kot narodni poslanec iz revnih in propadlih krajev nisem mogel doseči od Vukičeviča, da bi obiskal Črno goro, ker je smatral, da je streljanje fazanov nujnejše, kakor da bi prišel v porušeno srbsko državo, v kateri umirajo od gladu oni, ki so dali vse za edinstvo. Politika Velje Vukičeviča ni prinesla nikakih izpre-memb in nobenih političnih uspehov.
drugega, ker boleha vsa njih seljaška demokracija na tako velikih notranjih nasprotjih, da je čisto brezupna. In to menda pričenjajo spoznavati že sami in le tako je mogoče, da se je g. Pribičevič v Zagrebu tako zaletel, da mu danes ugovarja vladni in opozicionalni Beograd in da je postal definitivno: voditelj brez upa zmage! Takim voditeljem pa preudarni ljudje ne slede!
Cela njegova akcija je bila usmerjena na pobijanje divjačine in na zanemarjanje državnih interesov. Iz tega razloga ne morem odobriti take politike. Vendar se še nadejam, da se povrne vse na pravo pot. Na koncu zakliče: Doli z Vukiče-vičem!
Ta govor je vzbudil veliko vznemirjenje. Hipoma vstane Dimitrije Popovič in vpije: Vržemo te ven! Tomič pride v sredino dvorane in kliče: Kaj mene, a naj ne vržemo iz kluba takega političnega lopova kot je Dimitrije Popovič? Dra-giitin Bojovič kriči: Ali hočete, da se udarimo? Tomič odgovori: Tudi stepli se bomo, če bo treba.
Pristaši Velje Vukičeviča so ves čas motili Tomičev govor z vpitjem, da bi se njegov govor ne slišal.
Nato je izjavil Vukičevič, da nima razloga, da bi kaj prikrival pred klubom. Prizadeval, se bo, da s svojim delom pridobi zaupanje onih, ki vanj ne zaupajo.
Polem se je prešlo na dnevni red, 1. j. na pretres davčnega zakona, čeprav se je opaizlo, da vlada v radikalnem klubu veliko nezadovoljstvo zaradi lega. da je bil odklonjen pretres političnih prilik in se je Vukičeviču posrečilo odgodili razpravo o političnih vprašanjih, ki so po mnenju skoro vseh radikalov danes ia-ko akiuelna, da bi se o njih moralo govoriti. Kojič zagovarja zakonski predlog in trdi, da se lahko sprejme. Radko Pa-režanin je obveslil klub o stanju naroda v Hercegovini in predlagal, da se v radikalnem klubu izvoli poseben odbor, ki naj zlasti skrbi za pasivne kraje in najde način, kako naj se tem krajem izdatno pomore, da se narod čez zimo prehrani. V istem smislu je govoril dr. Laza Markovič. Vukičevič je izjavil, da sprejme ta predlog in da bo vlada od sedaj, kakor je tudi dosedaj, storila vse vse korake, da pomore pasivnim krajem.
V	odbor so bili izvoljeni: Laza Markovič, Aca Jovanovič, Miljuiin Stojkovič, Ilija Mihailovič, Parežanin, Dragiša Cvetkovič, Stanko Nikolič, Dušan Ivetič, Kunjašič, Milutinovič in Jevremovič. Odbor se bo sestal danes, da diskutira o tem vprašanju. Stopil bo v ožji slik z vlado in z organizacijami, ki se bavijo s prehrano pasivnih krajev.
S tem je bila seja zaključena in bo danes večerja v hotelu »Imperial«, na katero je Vukičevič pozval vse radikale, da se manifestira sloga radikalov kot odgovor Pribičeviču in Radiču, a do neke mere tudi Davidoviču, kakor pravijo radikali. Radikali presojajo situacijo zelo mirno in zlasti poudarjajo, da je podprl Uzunovič Veljo Vukičeviča, da se odloži politična diskusija.
PROTEST PROTI DR. PERIČU.
Beograd, 25. januarja. Administrativni odbor Narodne skupščine je na včerajšnji svoji seji soglasno sklenil, da protestira proti predsedniku Narodne skupščine dr. Ninku Periču, ki je nezakonito nastavil nad 90 dnevničarjev v nar. skupščini, samih študentov, ki prihajajo samo po plačo, a nič ne delajo. Vsi ti študenti so iz volilnega okrožja dr. Periča.
Vojska ogorčena nad Pribl-čevičem
Beograd, 25. januarja. Govor Svetozarja Pribičeviča, ki ga je imel v Zagrebu, je razburil v Beogradu vse politične kroge in je napravil velik utis na celokupno javnost. Zlasti se čutijo s tem govorom užaljeni vojaški krogi zato, ker je Pribičevič po njihovem mnenju skušal zmanjšati pomen srbske vojske v svetovni vojni. Smatrajo, da je Pribičevič s tem prizadel veliko žalitev vojski. Ker . pa se ministrstvo vojske in mornarice | noče mešati v politične razmere, se je Udruženje rezervnih oficirjev za celo j državo v Beogradu čutilo primorano, da j nastopi proti izjavi, ki jo je podal Pribičevič.
Predsednik Udruženja rezervnih oficirjev polkovnik Miloš Radosavljevič je sklical sinoči plenum uprave rezervnih oficirjev v staro srbsko narodno skupščino in na tej seji govoril o Pribiče-vičevi izjavi. Pozval je vse prisolne člane odbora, da se o tem izjavijo. S svoje strani je poudarjal, da je to izjavo treba obsojali, ker so z njo žaljeni vsi srbski vojniki.
j Razvila se je diskusija, a ker nima Udruženje točnih podatkov, da je Pribičevič res govoril tako, kakor so poročali lisii, bo izdan šele na današnji seji komunike. Predsednik je pozval Ljubo Stefanoviča, advokata in rezervnega podpolkovnika, da se informira o tej stvari. Stefanovič je izjavil, da se bo danes zvečer o tem sklepalo. Udruženje ni hotelo hiteti z odločitvijo sinoči, da ne bi kaj pogrešilo, ker se smatra, da je stvar preveč važna in resna.
V	zvezi s tem se čuje, da pripravlja radikalna omladina protestno zborovanje proti Pribičevičevemu govoru. Pričakovati je tudi demonstracij v Beogradu.
DANES BO PRINC ANDREJ KRŠČEN.
Beograd. 25. januarja. Danes popoldne bo v dvorni kapeli krst princa Andreja. Včeraj se ni še točno vedelo, kako ime bo dobil princ pri krstu. Kuma yorškfga vojvodo bo zastopal angleški poslanik v Beogradu Kenard.
Krsta se udeleže kralj in rumunska kraljica, prestolonaslednik Peter, rumunska princesa Ileana, princ Pavle, princesa Olga, princ Aleksander in grška princesa Jelisaveta. Razentega bo pri krstu navzoč predsednik vlade, minister zunanjih poslov, minister vojske in mornarice iu ostali ministri. Od Narodne skupščine pa predsednik skupščine in podpredsedniki narodne skupščine. Navzoč bo tudi rumunski poslanik s soprogo. Na posebno kraljevo željo bosta na tej svečanosti prisostvovala tudi dva prosvetna veterana, in sicer Sava Antonovič, gimnazijski direktor v p. in Vilotijevič, gimnazijski profesor v p. Povabljeni so bili tudi predsedniki vseh parlamentarnih skupin.
Obred krsta bo izvršil dvorni prota Mi-hajlo Popoviič, a po obredu bo svečan diner.	č
OBČINSKE VOLITVE V BOSNI ODLOŽENE.
Beograd, 25. januarja. Včeraj popoldne je bila seja odbora za prelreš zakonskega načrta za odložitev volitev občinskih odborov v vseh občinah v Bosni in Hercegovini najdalje do konca septembra 1928. Ta zakonski predlog jfc bil soglasno sprejel in še bo že daneš prelresal v narodni skupščini.
MUSLIMANI PROTI RADIČU.
Beograd, 25. januarja. Dr. Behmen in lovariši so naslovili na predsednika narodne skupščine vprašanje v katerem navajajo, da je Stjepan Radič v včerajšnjem svojem govoru v parlament osebno napadel dr. Spaha. Zato ga vprašajo, ali smatra, da je Stjepan Radič s tem žalil narodnega poslanca in kraljevega minisfra in ali namerava kaz_ novali Radiča v smislu člena 101. poslovnika.
Stran 2.
NARODNI DNEVNIK 25. januarja 1928.
Štev. 20.
Po zagrebškem neuspehu.
Danes je že popolnoma jasno, da je bilo nedeljsko zborovanje seljaško demokratske koalicije neuspeh na vsej črti. Že na zunaj je bil ta neupeh jasen.
Še pred par leti je mogel Radič sam zbrati v Zagrebu nad 50.000 pristašev in ko se je vršila njegova slavna prisega republiki, je izgovarjalo za »jim to prisego skoraj 100.000 ljudi. V nedeljo pa je skupno s Pribičevičem in zagrebškimi radovedneži mogel zbrati le '20.000 ljudi, če smatramo številko, ki jo navajajo najbolj strankarski listi SDS in HSS kot točno. Ker je bil ves zagrebški zbor se-Ijaške demokracije v znaku odkrite vojne napovedi Beogradu, tedaj ta primeroma majhna udeležba pač ni mogla preplašiti Beograda.
Še manj pa je imela učinek vsebina izgovorjenih govorov. Da se nam ne bo očitala pristranost, bomo navedli samo to, 'kar pišejo o nedeljski manifestaciji zeonljoradniške beograjske »Novosti«, ki so pač v neprimerni) večjem nasprotju z vlado, ko vsi esdeesarski listi, saj je vedno kak urednik »Novosti« v slabcglasni beograjski »glavnjači«. In »Novosti« podajajo mnenje Beograda in posameznih političnih strank tako-le:
MNENJE »NOVOSTI« SAMIH.
»Vsakdo je pričakoval, da bo tu (na zagrebškem zboru KDK) borbenosti, hujskanja in demagogije. In v resnici, vsega tega je bilo v izobilju. Pa če ni mogoče tega odobra- ! vati, mora se — z ozirom na razmere — razumeti. G. Pribičevič, brezobziren in brez milosti do svojih nasprotnikov, kadar je na vladi, je popolnoma brezobziren, kadar je v ■opoziciji. Dosleden svojii politiki »močne roke«, kadar ministruje — napoveduje težko in neizprosno borbo tlačenih legij, kadar je v opoziciji. Mnogo bolj efekten ko razumen, kadar misli in govori o svojih nasprotnikih in je popolnoma nesposoben za razlikovanje.
Ta njegova nesposobnost gre dostikrat_ v skrajnost. V takih momentih udarja z enakim besom in energijo po onem, kar je vredno linčanja, ko na ono, čemur bi bilo treba prizanašati. Pozabljajoč na svojo nekdanjo preteklost je požgal mnogo od tega, kar je preje blagoslavljal in sedaj obstoji vsa njegova politika v tem, da dokazuje, da obstoji hegemonija Srbijjancev ... Pribičevič more misliti o hegemoniji Srbijancev kar hoče, toda skrajni čas je, da govori o njej zaradii tujine preudar-nejše in opreznejše.
Nato mu nasvetujejo »Novosti«, da se otrese tudi svoje ozkosrčnosti in pravijo, da je govoril Radič, sicer ostro, toda mnogo manj brutalno in mnogo bolj znosljivo.
UT IS PRIBKEVIČEVIH GOVOROV V' BEOGRAJSKI JAVNOSTI.
»Novosti« opisuiejo vtis tako-le: ^
»Danes sta bila komentirana govora gg. Radiča in Pribičeviča in izgovorjena so bila različna mnenja. Mogli smo kenstatirati, da_so bili prvi vtisi včerajšnje manifestacijo v Zagrebu zelo nopcvoljni, tako pri radikalih, ko pri demokratih, brez ozira na to, če so za ali proti vladi.
Govor g. Pribičeviča je vznemiril g. Davi-doviča in njegovo okolico. Oni menijo, da je Pribičcvičev govor velika ovira za ustvaritev koncentracijske vlade.
V	svojem govoru je g. Pribičevič še enkrat ponovil potrebo prečanske fronte, napadajoč pri tem zelo ostro Srbijance.
Zanimivo je bilo slišati mnenja poedinih znanih političnih osebnosti.«
MNENJE VLADNEGA DEMOKRATA.
»Po včerajšnjem govoru g. Pribičeviča je treba postaviti g. Pribičeviča pod zakou o za-
ščiti države. To je škandal, kar je on včeraj govoril. Po njem treba udariti z isto sekiro (zakon o zaščiti države), ki jo je on 1. 1925 pripravil g. S. Radiču. Mislim, da po vsem tem ne more biti o koncentraciji niti govora,«
DAVIDOVIeEVEC JE DEJAL:
»Prvi vtisi, ki sem jih mogel dpbiti o včerajšnji manifestaciji seljaške demokracije, so zelo neugodni. G. Pribičevič je v svojem govoru potrdil, da prečanska fronta dejansko obstoji, mi pa smo na kongresu obsodili ustvarjanje take fronte. Govor g. Radiča je vplival mnogo bolje na nas.«
ZEMLJORADNIŠKI POSLANEC:
»Dela zagrebškega zbora seljaško-demokrat-ske koalicije Uadič-Pnibičevič, ko tudi njegovih sklepov ni mogoče sprejeti s simpatijo. To pa zato, ker se z delom sedanje vlade istoveti ves Beograd in ves narod iz Srbije ter zato, ker ustvarja tako delo politične fronte na deželi in zlasti prečansko fronto proti Srbiji.
V	čas usplošne gospodarske in finančne krize, zlasti na vasi, treba združiti vse kmečke sile, ko tudi vse intelektualne sile, ki čutijo s kmetom, da bosta rešena država in narod od pogube. Tega pa ni mogoče doseči z ustvarjanjem prečanske fronte in medsebojne pokrajinske in plemenske politične borbe.:
MUSLIMAN:
»Po včerajšnjem govoru g. Pribičeviča se lahko reče, da je kombinacija s koncentracijsko vlado propadla stvar. Oni nočejo zg. Ve-ljo Vukičevičem, temveč s koruptnimi radikali, proti katerim so se borili ko naj večji nasprotniki. Zagrebški zbor ne more vplivati na vlado. Oni naj vržejo vlado v skupščini, če jo morejo. Vlada je stabilna in bo nadaljevala svoje delo.«
PAŠIČEVEC:
»Nisem prečrtal poročila, toda videl sem, da je vplivalo zelo nepovoljno. Čudim se, da je zašel g. Pribičevič tako daleč, da je primerjal Srbijance z boječimi mišimi. Kliub vsemu pa je vlada pred padcem in dvomim, da spravi skozi proračun.«
VLADNI RADIKAL:
»Po poročilh iz Zagreba lahko rečem to-te: G. Pribičevič je onemogočil sebe, da bi bi! vzet v ohzir v kakršnokoli kombinacijo, gosp. Radič pa je s svojim govorom dosegel, da mu je mogoče otvoriti vrata za vse kombinacije.
G.	Pribičevič je včeraj govoril hujše, kakor je kdaj govoril g. Radič, ko je bil republikanec. G. Pribičevič bo moral izvajati konsekvence.«
STALIŠČE OFICIRJA:
»Po pisavi jutranjega časopisja, če so točne vesti, ki jih je Pribičevič dejal o Srbiji, srbski vojski in dobrovoljcih na Solunskem fron-tu, moram reči, da izjava g. Sv. Pribičeviča absolutno ne odgovarja resnici. Ni bilo 27.000 srbskih vojakov in ravno toliko dotoro-vcljeav na Solunskem frontu, temveč enih in drugih je bilo preko 100.CC0.
Sploh pa je v naših oficirskih krogih ta govor g. Sv. Pribičeviča proti Srbiji in Srbi-janccm za prečansko fronto povzročil veliko nezadovoljstvo.«
Končno omenjamo še to, da je »Politika- , kamor pišejo tudi generali, objavila poročilo
o	zagrebški manifestaciji pod lakoničnim naslovom :
Pribičevič proti Srbijancem.
Na dan a besedo!
Na naš uvodnik »Ideolog brez ideologije« odgovarja Radičev »Narodni Val« in sicer na način, kakor od Radičevega glasila ne bi pričakovali. Odgovarja namreč na stvari, ki jih mi nismo trdili, zato pa molči na stvari, ki smo jih trdili.
Dejali smo, da je bil Kramerjev govor na
kazinskem shodu govor ideologa brez ideologije. Tudi »Narodni Val« ni odkril v Kra-merjevem govoru nobene ideologije, ker o njej ne govori. Zato pa je tudi vse njegovo odgovarjanje samo prazno mahanje po zraku. Samo hvaležni bomo »Narodnemu Valu , če nam odkrije programatično ideologijo, ki
jo bo našel v Kramerjevem govoru. Kajti samo naštevanje političnih problemov, ki so že od leta 1918 na dnevnem redu in ki se jih ni znala dotakniti, kaj šele rešiti niti ena vlada, ne zadostuje.
Nikakor pa ne dvomimo, da ima Radič svojo izdelano ideologijo. Če pa jo ima tudi seljačka demokracija, pa še ni bil podan noben dokaz v javnosti. Zakaj drugo je aktualen poltičen program in drugo so zopet načela, ki tvorijo program stranke. Ml pa smo vprašali za načela, ker šele tedaj, ko bo dokazano, da zagovarja SDS ista politična, gospodarska in kulturna načela, ko HSS, šele takrat bo mogoče govoriti o ideologiji seljaške demokracije. In zato vprašamo, kakšna so to načela in kdaj so esdeesarji sprejeli se-ljaški program.
Še danes je njih ljubljanski popoldnevnik nastopil z zahtevo, da se mora Ljubljana tako izločiti iz oblasti, kakor se bo izločil iz zagrebške Zagreb. St. Radič se je proti temu ponovno izjavil, slovenski esdeesarji pa so kljub temu odločno: za. Kakšna je torej ideologija seljaške demokracije? Ali je poudarek na seljaštvu ali na meščanstvu?
Na dan z besedo, potem pa uganjajte šele zofistacije!
Politične vesti.
—	Uradniške plače ne bodo znižane. Demokratski klub je včeraj razpravljal o predlogu dr. Šečerova, da se znižajo uradriiške plače, odnosno njih draginjske doklade. Razprava je bila zelo viharna in je predlog posl. iečerova naletel na velik odpor. Dr. Šečerov je utemeljeval svoj predlog s proračunskim deficitom in naglašal, da bi bil vsak uradnik mesečno prikrajšan le za 60 dinarjev, država bi pa vendarle dobila tako okoli 100 milijoni v. Njegovi argumenti pa niso prepričali in je zlasti ostro nastanil proti predlogu šef stranke Ljuba Davidovič, ki je naglašal čisto pravilno, da so uradniki že 'itak preslabo plačani in da je zato vsako nadaljnje zmanjševanje njih plač nesprejemljivo, ker bi to še poslabšalo že dovolj slabo upravo. — Po debati v demokratskem klubu o predlogu dr. Šečerova je postalo jasno, da demokratski klub ne bo za redukcijo uradniških plač in da bo zato ta predlog propadel.
:= Seja Narodne skupščine. Včeraj je bila } prva seja Narodne skupščine po božičnih in I novoletnih 'počitnicah. Takoj po otvoritvi seje je predsednik Narodne skupščine dr. Perič sporočil radostni dogodek, da je bil dne 19. t. m. rojen drugi sin Nj. Vel. kralja in kraljice tin da je dohil pri blagostovljenju ime Andrej. Pozvan od kralja je predsednik skupščino prisostvoval blagoslovljenju in čestital v imenu Narodne skupščine kralju k veselemu dogodku. Dr. Perič je nato poslance pozval, da zakličejo z njim: Živel naš mladi | princ Andrej! Poslanci so poslušali ves Pe-' ričev govor stoje 'in so z navdušenjem pono-! vili njegov vzklik. — Nato so bili prečitani razni kraljevi ukazi. Tako kraljeva ukaza o ■ d emisiji ministra brez portfelja V.elje Popo-iviča in o imenovanju Čedomira Radoviča za notranjega ministra. Med raznimi nato preči-I tauimi poročili, predlogi in prošnjami je t imenovati poročilo glavne kontrole, kii .odkla-( nja potrdilo nekaterim izdatkom. — Posl. i .škerovič je vložil interpelacijo zaradi prevze-j .ma premoženja bivše črnogorske dinastije s ! strani zetske oblasti, posl. Lazič je vložil in-1 terpelacijc zaradi prehrane pasivnih krajev.
{ _ Vojni minster je vložil nujen zakonski ' načrt glede dunavslko-semiške vodne zadruge. Posl. Šutej pa je vložil nujen predlog o od-lchžitvi občinskih volitev v Bcsnii do konca septembra. Predlogu je bila nujnost priznana. Natff so bili izvoljeni odbori za proučevanje predlaganih zakonskih načrtov. Nato je skupščina določila sledeč dnevni red za današnjo sejo: 1. razprava o nujnem predlogu
o	odložitvi občinskih volitev v Bosni; 2. izvolitev odbora o predlogu za priznamo izrednih službenih let predsedniku Stola Sedmoriee v Zagrebu; 3. razprava o poročilu predloga vojnega ministra in 4. razprava o zakonskem načrtu neposrednih davkov. Seja je bila nato zaključena.
=Za velikega župana v Skoplju je imenovan polkovnik Naumovič, dosedaj koman-
dant celjskega .pešpolka. To imenovanje dokazuje, da bo uprava v južni Srbiji popolnoma militarizirana. Mislimo, da ni mogoče bolj priznati, kako obupno slaba mora biti uprava v južni Srbiji. Mogoče bo radikalna odredba o militarizaciji imela uspeh, toda v korist našega državnega ugleda ta naredba gotovo ne bo.
= ladinske države proti Združenim državam Sev A. Vedno jasnejše postaja, da se bo panameriški kongres končal precej drugače, kakor pa so računali v IVaehingtonu. Odpor latinskih držav proti severnoameriškim Združenim državam je vedno večji. Zlasti pa so proti Wasliingtonu vsi intelektualci iz latinske Amerike, in to predvsem zaradi oborožene intervencije vvashingtonske vlade v Nicaragui. Fraze gospoda Coolidge-a niso torej nikogar prepričale. Kako silen odpor je proti VVashingtonu, se v.idi tudi iz tega, da je policija na Kubi izvedla številne aretacije intelektualcev iz latinske Amerike in sicer zato, ker so agitirali proti vvashiiugtonski vladi. Še bolj pa dokazuje resnost odpora izjava ameriškega državnega tajnika Hughesa, ki je izjavil, da bo washingtonska vlada v najkrajšem času odpoklicala svoje vojaštvo iz Niearague in tudi iz Haiti, kakor hitro bo p c dano jamstvo, da se ne bodo nemiri več 'ponovili. Problematična izjava washington-skega ministra naravno ni prepričala nikogar.
= Porah proti aineriškmu oboroževanju.
Na nekem banketu je izjavil ameriški admiral Plunkett, da se mora Aemrika oboroževati, ker 1)0 preje, kakor pa svet misli, izbruhnila velikanska vojna ined Anglijo in Združ. državami Sev. Amerike. (Vojna bi izbruhnila zaradi petroleja, zaradi katerenga se vodi med angleškimi in ameriškimi petrolejskimi kralji ogorčen boj. Op. ured.) Vsled Plunkettovegk govora je nastopil senator Borah, predsednik zunanjega odbora ameriškega senata In označil admiralove napovedi kot skrajno nevarne in neresnične. Take napovedi so le apel k oboroževanju. Amerika mora zato znižati svoje oboroževanje, kajti tekma v oboroževanju mora nujno privesti do vojne, kakor se je zgodilo to vsled predvojne tekme med Nemčijo in Anglijo.___________________________
ZASEDANJE OSREDNJEGA SVETA PAN-E V ROPE.
Reprezentanca Panevrope za kraljevino S.
H.	S. nam sporoča:
Te dni se je vršilo v Parizu pod predsedstvom Coudenhcve - Kalergija 3. zasedanje Osrednjega sveta Pauevrcpe.
Francoska sekcija je bila zastopana po svojem predsedniku Lcuis-u Louchcur-ii, nemška po podpredsedniku dr. Erich-u Koch-u in poljska po predsedniku Aleksandru Led-nickem.
Zasedanja so se še udelžili: Za Anglijo A. Watts, za Avstrro poslanik Griinberger, za Grško poslanik Pclitis, za Estlandsko poslanik Pusta, za Finsko poslanik Helma, za Belgijo Dr. Van der Ckiust in za Madjarsko dr-Auer.	.
Osrednji cdhor je razpravljat o splosinu problemih panevropske Unije in gibanja in sklenil, da se vrši 2. panevropski kongres v Parizu v dneh od 3. do 8. novembra 1928.
Drugi panevropski kongres, ki bo zboroval pod predsedstvom Louis-a Loucheur-a, bo posvetil svoje delo v prvi vreti gospodarskim problemom.
Dne 12. januarja je bil Osrednji svet sprejet cd ministrskega predsednika in čaptnega predsednika Panevropske Unije Aristida Bri-anda.. Minister Briand se je izjavil z najivečjo odločnostjo za panevropsko gibanje.
KRATKE VESTI.
Vsled atentata na Preliča v Skoplju ne bo
naša vlada podvzela v Sofiji nobenih kora-: 'kov.
Vodja vstašev v Nicaragui ni bil ubit, ka-; kor so ameriški listi neresnično poročali. General Saudino je živ in vodi še naprej boj proti Ameriki.
Zgraditelj Panamskega prekopa general Gcethal je umrl v starosti 70 let.'
Nemške državnozborske volitve bodo naj-brže maja meseca.
Ivan Hribar:
15
MOJI SPOMINI.
0<t 1853. do 1910. leta.
Ob tej priliki je pater Ladislav Hrovat pokazal vnovič svoje dobro srce do mene. Vprašal me je, ce iamm v Novem mestu kakšne obveze, in ko sem mu povedal, da sem si obleko na dolg jemal pri trgovcu Černiču ter mu naštel tudi še nekoliko drugih manjših dtjlogv, katere sem bil tistikrat napravil, dejal mi je, da on vse to poravna ter je pristavil: »Pred nedavnim sem dobil od Kranjske hranilnice 200 goldinarjev. Ne vem, kje bi jih mogel bolje porabiti, kakor če izdam večino te vsote za vas.«
Ko sem v Novem mestu vse pospravil ter se povsod poslovil, sem odpotoval zadnji dan pred začetkom drugega poluletja. Pred mojim odhodom so se zbrali vsi dijaki višje gimnazije in nekoliko zaved-nejših dijakov nižje gimnazije ter so me spremili do Bršljina. Tamkaj so se ginljivo od mene poslovili ter so mi na pot dali še 50 viržink, za katere so po krajcarjih med seboj zbirali. Troje dijakov višje gimnazije me je spremilo celo do Mirne peči, kjer sem se poslovil tudi lo-teh; sam pa sem ubral pot pod noge, poln najboljše nade, kakor da bi ves svet bil moj. Načrt za naprej sem si bil napravil že pred odhodom iz Novega mesta. Nameraval sem vstopiti na mariborsko gimnazijo in prepričan sem bil, da najdem ondi podpore pri uredniku »Slovenskega Naroda« Ivanu Tomšiču, kateremu sem iz Novega mesta dopisoval. Živel sem namreč v trdni veri, da urednik takega lista, kakor je »Slovenski Narod«, ne le vse
premore, temveč da živi tudi v sijajnih gmotnih razmerah. Saj smo o Tomšiču ravnotako, kakor o Stritarju in Jurčiču, takratni dijaki med seboj govorili, kakor o polubogovili.
Na Vagenšperku srečal sem litijsko pošto. Na vozu sta sedela moja součenca Jo s i p T r a v n a r in Fran Zaman, vračajoča se s počitnic v Novo mesto. Ko me zagledata, dasta pošto ustaviti in povedal sem jima, kaj in kako. Oba sta jako obžalovala, da odhajam iz Novega mesta ter sta se prav prisrčno poslovila od mene. Zanimive so bile besede, ki jih je ob tej priliki izpregovoril Fran Zaman, sedanji nadučitelj v Hrenovicah; dejal mi je: »Ivan, četudi greš iz Novega mesta, se zate prav nič ne bojim. Ne boš se izgubil. Samo pazi, da ne boš preveč kadil (ta opomba je menda letela na darilo 50 viržink, o katerem sem jima pripovedoval), ker ti bodo drugače zobje črni postil. Sicer si pa zobč tudi snaži, kajti ti boš enkrat postal deželni in državni poslanec in boš imel imenitne govorance. Poglej,« — pristavil je dobrodušno — »kakošna škoda bi bila, če bi imel v takem položaju izprijene zobčt« Kasneje sem se tega prorokovanja Zamanovega in njegovih dobrosrčnih opominov večkrat spominjal.
Glede svojega bivanja v Novem mestu bi imel pripomniti še sledeče: V Bršljinu je živel tistokrat pri gostilničarju Florijanu upokojeni profesor Janez T rd i na, 'ki je bil doma iz Mengša, kakor jaz. Takoj, ko sem prišel v Novo mesto, so me opozorili nekateri zavednejši dijaki na profesorja Trdino, v katerem so spoštovali in Častili značajnika, kakoršnih je redko pod solncem. Profesor Trdina kot profesor na Reki,
namreč v svoji gorenjski trmi leta 1863. mi hotel priseči na ogrsko ustavo ter je bil vsled tega upokojen s 300 gld. na leto. Tudi meni je to silno imponovalo, dasiravno danes uvidevam, da bi bil profesor Trdina
— mož tako globokih učenosti in tako čistega značaja — tudi ko bi se bil toliko zatajil, da bi bil prisegel na ogrsko ustavo ter ostal profesor zgodovine, slovenski in hrvatski mladini lahko neizmerno veliko koristil. — Razume se samoposebi, da je bilo s 300 goldinarji na leto že takrat jako težko živeti; zato se je Trdina, ki je bil glede svojih telesnih potreb pravi Diogenes, dogovoril z gostilničarjem Florijanom, katerega je že z Reke poznal ter se preselil k njemu v Bršljin, kjer je Florijan odprl malo gostilnico. V mali skromni sobici je živel tu Trdina kot samotar ter se je pečal z literaturo, zlasti pa s proučevanjem Rusije, tako, da se je lahko reklo, da je bil Trdina tistokrat o razmerah v Rusiji bolje poučen, kakor nuiogokateri izobraženi Rus sam. Tudi je jako rad govoril o Rusiji in o ruskem narodu, o velikem bogastvu prve in o veliki bodočnosti drugega. Njegovo samotarstvo je bilo prerušeno le takrat, kadar so ga obiskali dijaki in to se je zgodilo vsak teden po enkrat. Ob nedeljah
— včasi pa tudi ob četrtkih — so zahajali k njemu zavednejši dijaki višje gimnazije; tudi jaz s<p, bil med njimi, in kakor čebelica med sem srkal nauke, ki so prihajali čez njegove ustne. — Profesor Trdina se je izprehajajp mnogo po bližnji in daljnji okolici
— vedno. sam. Zlasti rad je zahajal na Gorjance. Ob takih izprehodih so nastale divne — vsled mojster-skega pripovedovanja in krasote jezika neprekosljive
— »bajke o Gorjancih«.
— Zdravstveno stanje ministra za narodno
zdravje. Kot poročajo iz Nisa, se je zdravstveno stanje ministra za narodno zdravje dr. Saviča zelo poslabšalo. Minister Savič bo te dni operiran.
— Naš novi poslanik v Budimpešti. Za poslanika v Budimpešti je Imenovan dosedanji generalni konzul v Carigradu Radomir Lu-kovič.
— Otvoritev četrte telefonske proge Beograd—Sarajevo. Danes se o.tvori nova direktna telefonska zveza med Beogradom in Sarajevom. To bo četrta telefonska zveza med Beogradom in Sarajevom.
— Moderna Galerija. Avgusta meseca lanskega leta so ustanovili mladi umetniki v Ljubljani društvo Moderna Galerija, kate-
.rega namen je zbiranje in vzdrževanje permanentne razstave umetnin, ki so pomembne za sedanjost in za nadaljnji razvoj slovenske likovne umetnosti. To stalno, posredovanje med občinstvom in sodohno umetnostjo je nujno potrebno in Moderna galerija je tekom kratkega časa izpolnila že precej svojega namena s lem, da si je pridobila že 200 del priznanih slovenskih modernih likovnih umetnikov. S tem si je Modema galerija zasigurala svoj obstoj in prijatelje sodobne umetnosti uljud.no prosimo, da se prijavijo za člane. Seznam del, ki so last Moderne galerije in ki ga tu priobčujemo, seveda še ni zaključen in bomo nova pridobljena dela vedno sproti objavili. Doslej so razstavili: Kos Tine (7 del), Kralj Franc (11 del), Kralj Tone (23 del), Maleš Miha (24 del), Serajnik Dominijau (5del), Stiplov-•šek Fran (7 del), Vidmar Drago (18 del), Vidmar Nande (18 del), Tratnik Fran (1 delo), Zupan Fran (7 del). Večina teh del so bila že razstavljena na sledečih razstavah: v Ljubljani slovenska, v Mariboru slovenska, v Beogradu jugoslovanska, v Splitu slovenska, v Sarajevu slovenska, v Novem Sadu jugoslovanska, v Hodoninu slovenska, v Pragi slovenska, v Berlinu slovenska, na Dunaju avstrijska-slovenska, v Reki mednarodna, v Parizu mednarodna, v Florenci mednarodna, v Newyorku jugoslovanska, v Buf-'lalu jugoslovanska in v Philadelphiji mednarodna.
— Propagandno delovanje Rdečega križa.
Da se dvigne zanimanje za prepotrebno organizacije in razpršijo nekateri dvomi o njenem poslovanju in namenih, prirejajo Krajevni odbori na pobudo Oblastnega odbora Rdečega križa za Slovenijo v zadnjih mesecih po raznih krajih naše ožje domovine večere, 'ki so doslej povsod jako dobro uspeli. Iz raznih tozadevnih poročil posnemamo sledeče: Prireditve po se vršile doslej v Murski .Sebe ti, Središču ob Dravi, Brežicah, Krškem, Radečah in Črnomlju ter je imelo povsod poljudno predavanje o namenih Rdečega križa član nadzornega odbora, g. viš. rač. svetnik Skalar, zabavo pa je oskrboval priznani kvartet ^Matičarjev iz Ljubljane (gg. Pelan, Pečenko, Završan, Skalar). Občinstvo, naj si že bo pripresto ali pa meščani, so izvajanjem delegata oblastnega odbora pazno sledili ter je mnogoteri po predavanju odkrito priznal, da šele sedaj ve, kaj pravzaprav Rdeči križ pcmeni in namerava. Vsaki prireditvi pa je sledilo ubrano pelje navedenega kvarteta, ki je podal hvaležnim poslušalcem celo vr-■sto naših lepih slovenskih pesmi, umetnih in narodnih. Dostikrat občinstvo ikar ni hotelo iz dvorane, zahtevajoč dodatke, čemur so se pevci radevclje odzvali. Posamezni krajevni cdhori so po izvršenem oficijelnem programu priredili družabne sestanke, ki so združevali pripadnike vseh strank in pa katerih se je izpregoverila marsikatera bodrilna beseda. Vse prireditve so bile razprodane ter obiskane od predstavnikov .naših oblasti. Moralni kakor gmotni uspehi so bili povsod prav dobri. — Prirediteljem kakor tudi Idealnim sodelavcem gre vsa čast in zahvala ter jim želimo obilo pcsnemalcev!
1— Podpornemu društvu slepih, Ljuhlana, Woliova ulica 12, so darovali za božič: po 20 Din; Bizilij Tomaž, Ljubljana; Fran Majerle, Črnomelj; Ricahrd Ogrizek, Pesnica: Matko Curk, Ljubljana; A. & F. Križnar, Stražišče; Ruech Karol, Tržič; Julij Ogrizek, Rogaška Slatina; Angela .Češnovar, Ljubljana; Makso Turnšek, Mali Nazaret; Jernej Černe, Ljubljana; Anten Hladnik, Dev. Marija v Pclju; Šaler Zofija, Metlika; A. Raifz, Novo mesto; Ernest Birtič, Maribor; Ivan Friedl, Maribor; Kcutny Antonija, Ljubljana; Miklič Ljubljana; Župni urad Sv. Križ; Finžgar, Brezje; Franc Rebernak, Ljubljana; Oblak Ivan, Vrhnika; Viktor Saivošt, Maribor; Fran Kolenc, Mokronog; Vidmar Karol, Ljubljana; Ogorclc Vinko, Škofljica; Virant Ivan, Žalec; Pintar Julij, Novo mesto. — Najiskrenejša hvala. — Odbor.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja •vse interesente na IV, ofertno licitacijo za napravo doljnjega ustroja mostu preko reke Neretve v Čapljini, ki se vrši 6. februarja 1928 ob 10. uri pri gradbeni direkciji v Sarajevu. Predračunska vsota znaša 2,896.482-05 ■dinarjev. Natančnejši pogoji o tej licitaciji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg št. 1/1.
— Za namestnika državnega pravdni ka v Mariboru je bil imenovan sodnik Fran Sever, ki je bil mariborskemu državnemu •pravdništvu že dalje časa prideljen.
— I* zdravniške službe. Za srezkega sa-hitetnega referenta v Litiji je imenovan dr. Edvard Fajdiga.
— Iz vojaške službe. Major Drago Mikuž 'je imenovan za komandanta 3, baona 32. pe-šadijskega polka.
— Iz poštne službe. Imenovana, sta za dnevničarja Marija šiško v Novem mestu
•	E. Kolbezen na Mariboru 1. Napredovali Jo: šef odseka 1-5 M. Kolarič za inienjerjn *-4, tajnik 1-6 dr. B. Kurbus za šefa občega oddelka 1-5, tajnik II-2 P. Glnser za račun-. skega blagajniškega uradnika 11-2 in urad-bik K. Ceh za tajnika II-2 vsFha ravnatelj-
e vesti.
stvu. — Premeščeni so: inšpektor M. Sedlar 'iz Zagreba v Ljuhljano; pb uradnik Iv. Rabič iz Škofje Loke na Ljubljano 3 za voditelja urada in Ivo Šajina z Ljubljane 2 na Maribor I; pb. uradnice: A. Richteršič iz Celja v Loče pri Poljčanah, F. Huttman iz Ruš na Ljubljano 5, A. črnjač iz Podčetrtka na Ljubljano 2, H. Dekleva iz Mežice na Maribor 1, A. Thaler iz Slovenske Bistrice na Ljubljano 1, A. Kogej iz Celja na Maribor 2; J. Bežal iz 'Gor. Logatca na Vrhniko in M. Perše .iz Apač na Maribor 1 ter prip. A. Hudales z Vrhnike na Ljubljano 1. — Upokojeni so zvaničniki 1. skupine: M. Labovič in Fr. Be-zovnik na Mariboru 1 ter A. Mehle v Ljubljani 1, Pb. uradnici H. Fettich-Frankheim na Ljubljani 1 je zaradi bolezni prestala državna služba.
— Smrtna kosa. Dne 18. t. m. je umrla v št. liju pni Velnju posestnica in trgovka g. Marica Tajnškova, pohajajoča iz znane rodbine Ogrin na Stari Vrhniki (en član vladni svetnik, drug veletrgovec). Prerano umrli blag spomin, žalostno zapuščenim sožalje!
— Nova pomlajevalna metoda. Dunajski zdravnik dr. Karl Doppler, asistent profesorja Hansa Lorenza, je iznašel novo pomlajevalno metodo. Metoda temelji na povsem drugih principih kot Voronova. Prenos žlez ni potreben. Operacija je prav enostavna.
V	glavnem gre za injekcijo doslej še neznane materije. Dr. Doppler je izvršil že več sto poskusov, ki so se skoraj vsi posrečili. Operacra se izvrši lahko 'tudi na mladih, od dela izčrpanih ljudeh, ki postanejo nato zopet čili in čvrsti. Dr. Doppler izda
o	svoji iznajdbi v kratkem obširno znanstveno delo.
— Bolgarski letalec poleti iz Newyorka preko Rima v Sofijo. Iz Sofije poročajo: Bul-garski letalec Stojanov, ki namerava poleteti iz Newyorka preko Rima v Sofijo, bo 1 startal spomladi. Italijanska vlada je določila za polet nagrado 20.000 lir.
— Novosadsko narodno gledališče pogore-
lo.	Predvčerajšnjim je izbruhnil v n uradnem gledališču v Novem Sadu požar, ki se je razširil s strahovito naglico. Gledališče je pogorelo do tal. Od bogate garderobe je rešenih samo nekoliko cenenih kostumov. Med drugim je zgorelo tudi okoli 600 rokopisov. Inventar je bli zavarovan za 800.000 Din, efektivna Skpda pa znaša par milijonov dinarjev. Gledališko poslop;e je bilo privatna last. Lastnik, veleindustrijalec Gedeon Djun-djerski je bil sicer zavarovan, vendar pa baje ni plačal zadnje premije. Prava sreča je bila, da ob času požara ni bilo vetra, sicer bi se bil ogenj najbrže razširil na ves mestni okraj, v kateremu se nahajajo številne trgovine in poslopje Srpske Malice, v»katerem se nahaja velika, par stoletij stara knjižnica. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno.
— Velik požar v Prizrenu. Predvčerajšnjim je izbruhnil v poslopju srezkega po-
•	glavarstva v Prizrenu požar. Zgorelo je mnogo aktev in vse pohištvo srezkega poglavarja.
— Prefrigan pohabljenec. Lansko poletje se je klatil po Gorenjskem enoroki pustolovec Krsta P. iz Cuc v Črni gori. Dečko se je izdajal za podporočnika invalida ter hodit okrog v uniformi. Lagal je, da .je bil med vojno dobrovoljec ter izgubil kot 'tak v Iju-tem boju v Dobrudži desno roko, pozneje pa da je bil srezki vojni referent in kraljev osebni tajnik. Na ta način si je pridobil zaupanje lahkovernih ljudi, zlasti gostilničarjev. Živel je ko ptiček na vejici, .plačal pa ni skoraj nikjer ničesar. Pozneje se je pojavil tudi v Ljubliani, kjer 'je ogoijuitai neko služkinjo za 250 dinarjev. V Ljubljani pa ga je dohitela usoda: Udeležil se je v oficirski uniformi pogreba orožniškega komandanta podpolkovnika Manigodiča. Ker se je zdel oficirjem sumljiv, sa ga dali na pokopališču aretirati. Izkazalo se je, da je dečko prefrigan pustolovec. V mladosti je izgubil desno roko. Vojak seveda ni bil nikdar. Bil je tako zvit, da je prevari! celo državne oblasti ter si prigoljufal državno službo in objavo za brezplačno vožnjo kot invalid. Vozil se je seveda, kot »oficir«, vedno v drugem razredu. Stanoval je večkrat kar na orožniških postajah. Kamor je prišel, povsodi je »puni-pak. Nasedlo mu je celo par orožnikov. Včeraj je sedel na zatožni klopi ljubljanskega deželnega sodišča, seveda v uniformi. Očitajo mu, da je ogoljufal razne ljudi za 5066 Din, železniško upravo pa za 3296 Din. Lagal je do zadnjega. Pa mu ni nič pomagalo. Odnesel je šest mesecev ječe. Po prestani kazni bo romal v varnem spremstvu v Bjelovar, da dobi tudi tam svoje plačilo. Ko mu je bila prečitana sodba, se je priklonil ter pripomnil, da bo dokazal svojo nedolžnost takoj, ko pride iz zapora.
— Mraz in nieteži v Nemčiji.'Kot poročajo iz Berlina, je zavladala v velikem delu Nemčije zopet ostra zima. Meteži so na dnevnem redu. Pri Hirsehu v Šleziji je prišlo te dni med snežnim metežem do karambola med ekspresnim vlakom in avtomobilom. ■Dva potnika v avtomobilu sta bila ubita, ostala dva smrtno poškodovana. Železniški promet v Nemčiji je vsled zametov zelo otežkočen.
— 23 stopinj pod ničlo v Newyorku. Nad državo Newyork leži te dni val mraza. Temperatura znaša na deželi 23 stopinj, v mestu Newyorku pa 10 pod ničlo. Silni mraz je zahteval že več smrtnih žrtev.
— Pred stavko v premogovnikih na Češkoslovaškem. Kot poroča »Češke Slovo«, je pozvalo češkoslovaško ministrstvo za javna dela vsa' Javita pndjeUa v severozapadnih krajih države, zlasti bolnice, naj se preskrbe s premogom. Iz tega je' sklepati, da računa ministre'vo z Izbruhom'stavke v premogev-t »Ikih češkega severozapadnega revirja.
— Alan Cobhan ponesrečil? Iz Alsksan-jJjue. poročajo: Alan Cobhan, kue podvzel "polet ekbli Afrike, bi bil imel pivštati te dni
,v Bengaziiu, Kec se to ni zgodilo in ni o ujem nobenih vesti, se domneva, .da je ponesrečil.
— Študentka, ki je umorila svojega profesorja — oproščena. Kot smo svoječasno poročali, je ustrelila histerična 231etna Študentka Alba Bianchi v Aix en Provence svojega profesorja filozofije Rene-a Desvig-nes-a, v katerega je bila nesrečno zaljubljena. Te dni se je zagovarjala radi tega pted poroto. Bila je — oproščena. Državni pravdnih je zastopal stališče, da je šlo za premišljen umor. 'Prečrtal je tudi pismo, ki ga je pisala sodišču vdova umorjenega profesorja, in v katerem izjavlja vdova, da zaupa v pravičnost porotnikov. Obtoženko pa je zagovarjal znani pariški advokat de Moro-Giafferi z izredno vervo. Advokat se z vprašanjem, če gre za umor ali zgolj nesrečen slučaj ni-hotel niti pečati. Govoril je samo o tragični usodi dekleta ter citiral besede umirajočega profesorja: »Usmrtila me je, toda ne govorimo 'o tem'1' ter nadaljeval: »Pustimo mrtve počivati. Alba lliancha trpi in plaka že sedem mesecev. Njeno življenje je uničeno. Ce obsodite bolno deklico le na najmanjša ka-zen, jo pošljete v smrt. Otrok je dovolj trpel, oprostite ga!«
— _ (Senzacionalna aretacija rumunskega sodnika. Iz Bukarešte poročajo: Eden od sodnikov v procesu zoper antisemitične študente je bil te dni aretiran. Izkazalo se je namreč, da se je sodnik udeležil prireditev izgrednikov ter imel celo ščuvalen govor.
— Bombni atentat na Bolgarskem. Iz Sofije poročajo:	V	Stari	Zagori so izvršili
neznani individiji bombni atentat na vojašnico. iBomba je eksplodirala, škode pa ni povzročila. Atentatorji ao pobegnili.
— 20.006 knjig (gorelo. V daleč preko mej Švice in Francije znani knjigarni iPayot v Ženevi je izbruhnil te dni ogromen požar, ki je uničil nad 20.000 knjig.
— Pretep pri pogrebu. V Senti je umrl te dni 82 letni rabinec — predstojnik židovske cerkvene cbčine. Trije pripadniki sefar-vodil svojo cerkveno občino celih 42 let.
V	znak priznanja njegovih zaslug je bilo sklenjeno, da se pokoplje Ney na stroške cerkvene .občine. Trije pripadniki separa-distične sekte so protestirali proti temu, da bi se peljala krsta na pokopališče z vozom. Trdili ,so, da je izrazil pokojnik željo, da naj ga na pokopališče neso. Pri pogrebu je prišlo med Židi do pretepa: Kakih 20 udeležencev pogreba je navalilo na mrtvaški voz. Hoteli so krsto na pokopališče nesti. Vsi ostali Židje so bili proti temu. Med ruvanjem so refardisti krsto trikrat dvignil z voza, nasprotniki pa so jim jo vselej zopet odvzeli. Med pretepom je bilo več oseb lahko ranjenih. Končno je napravila red in mir policija.
— Morska kače. Iz Palerma poročajo: V palermskem pristanišču so izvlekli iz morja po srditem in dolgotrajnem boju morsko pošast, ki je bila dolga tri metre, ima velikansko glavo tn enakomerno velik gobec. (Bo pač Italijanka raca!)
— Katsatrfalna eksplozija na novih Heh-ridih (zapadno od Škotske). Iz Pariza poročajo: V Vallayu na Novih llebridih se je pripetila te dni katastrofalna eksplozija, ki ji je sledil strašen požar. Dvoje skladišč in troje manjših zgradb je uničenih. 10 oseb je mrtvih, 22 težko, 36 pa lažje poškodovanih. Materialna škoda se ceni na 2C0 tisoč funtov šlerlingov (okoli 55 milijonov dinarjev),
— Za steklino obolela krava inficirala ljudi in živino. Rodbina nekega bančnega uradnika v Velikem Vnradinu si je nabavila kravo. Po par dneh je postalo živin-če nemirno. Napadalo in grizlo je drugo živino in ljudi. Živinozdravnik je ugotovil, da je obolela krava za steklino. Vse člane rodbine bančnega uradnika so pasla!i v Pasteurjev zavod v Budimpešto.
Ljubljana.
1— Zupan sprejema stranke: ponedeljek, •rado in petek cd 11. do pol 1.; podžupan pa sprejema: torek, četrtek, in soboto od 10. do
11.	ure dopoldne.
1— Ponoven popis prebivalstva, radi pomanjkljivih volilnih imenikov. Povodom reklamacijskega postopanja pri zadnjih skupščinskih volitvah se je ugotovilo, da so volil-, ni imeniki zelo pomanjkljivi in da je tudi luuradna evidnea prebivalstva vsled malomarnosti občinstva pri izvrševanju zglaševal-uih predpisov nepopolna. — Da se tem nedo-statakem odpomere odrejam- na podlagi § 12 razglasa dež. predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913, štev. 818-Pr. objavljenega v dež. zak. št. 13 z dne 31. marca 1913 ponoven popis prebivatlstva, stanujočega v območju policijskega okoliša, posebno še, ker se je zadnji tak popis izvršil 1. 1920. Popis se bo vršil potom hišnih pol in stanovanjskih izkazov. Tozadevne tiskovine bodo dostavljali hišnim lastnikom in upraviteljem varnostni organi na dom. Podrobna navodila o načinu, kako se morajo izpolniti hišne pole in stanovanjski izkazi, so razvidna iz pouka, ki ■je ponatisnjen .na hišnih polah. Pravilno iti točno izpolnjene in podpisane hišne pole in stanovanjske izkaze mora hišni lastnik ozir. njegov namestnik vrniti tekom 3 dni na policijski stražnici, ki je navedena na hišni poli. Pri tej priliki se prebivalstvi opozarja na to, da bo policijska direkcija v bodoče proti vsem prestopnikom zgkiševalnih predpisov strogo postopala po zakonu.
1— Vsi lastniki motorskih vozil, ki stanujejo v okolišu policijske direkcije v Ljubljani, oziroma imajo stalno tukaj spravljena svoja vozila, se ponovno opozarjajo, da morajo ista vsaj do konca meseca januarja 1928 prijaviti v svrho dodelitve novih evidenčnih številk pri policijski direkciji v Ljubljani. Tozadevne tiskovine se dobijo pri policijski direkciji, soba štev. 24. Proti dotičnhn, ki vozila ne bi pravočasno prijavili, se bo uvedlo kazensko postopanje.
1— Sveto«avsk« proslava na ljubljanski nniverai. Dne 27. 1. m., na dan Sv. Save, se vrši v zbornični dvorani univerze svetosav-ska proslava in proglasitev imen tekmovalcev, odlikovanih v tekočem študijskem letu s svetosavsko nagrado Nj. Vel. kralja. Rek-
tor univerze prof. dr. Rajko Nahtigal bo imel ob tej priliki slavnostno predavanje: »Kon-stantina-Cirila slo v a nsko-gr a m a t i čn i traktat (v spomin 1100 letnice rojstva)«. Proslava sc prične točno oh pol 12. uri brez akademskega četrta.
1— Pozor vojaški obvezniki! Do 31. januarja se morajo zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7 vsi domači in tuji naborniki rojstnih letnikov 1903 do 1908, ki se doslej v smislu objavljenega razglasa še niso priglasili. Enaiko naj se do konca tega meseca zglase ondi tudi vsi oni obvezniki starejših letnikov, ki mislijo, da niso sposobni za vojaško službo, pa še nimajo v rokah potrdila o stalni nesposobnosti. Tozadevno zglaše-vanje se z 31. januarjem 1928 zaključi, vsled česar se morebitnih naknadnih prijav ne bo moglo več upoštevati. Meseca februarja 1928 pa se morajo po že objavljenem vrstnem redu zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7 vsi v Ljubljano pristojni mladeniči rojst. letnika 1910. Preskrbe naj si -pravočasno in prinesejo seboj dokaze o rojstvu, domevinstvu, šolski izobrazbi in poklicu, dalje pa naj si v lastnem interesu oskrbe tudi domovinske ali družinske pole ter jih prineso s seboj k zglasitvi.
1— Odvetniška pisarna dr. Jos. Ažmana v Ljubljani je blagovolila nakloniti mestni občini znesek Din 200.— za mestne reveže povodom neke kazenske poravnave.
.1— Družba »Royal Mai! Line« v Ljubljani je blagovolila podariti za mestne reveže znesek 100 Din.
1— Opozarjamo prijatelje planinstva na najnovejšo metodo, ki daje navodila, kako za-more tudi najbomodnejši planinec pniti na vrh Triglava in posetiti vse naše planine. Ta metoda se bo na dan planinskega plesa praktično pokazala v veliki dvorani hotela »Union«, kjer bodo planine z vsemi grebeni in vrhovi spremenjene v gladek parket, v katere se bodo zaganjali besni vetrovi in divje burje bodo z njimi pele krasne poskočnice v čereh dravske vojne mazurke. Tu ni treba paziti ne na solnce ne na mesec in zvezde, vse bo ožarila krasna zarja električnih luči. Ni treba ponesti cepinov! Nahrbtnikov bo pripravljenih dovolj v obliki raznih paviljonov, ■kjer bodo razen njegovih dobrin skakale še urne in brhke de&ve, katerim nikakor ne ugaja košarica, ki jo mislite dati s temi, da sp ne odzovete temu pozivu. — Na svidenje!
1— Vsled obolelosti gospodične Thalerjeve opozarjamo abonente reda C. da odpade za sredo napovedana predstava »Čarobne pišča li«. C-obonma dobi svojo predstavo koncem tedna.
1— »Zmagovalka oceana«. Prva repriza te
Operete, ki je pri preinijeri vsestransko uspela, se vrši v četrtek kot izven predstava. Zasedba je ista kakor pri premijeri. Dirigira ravnatelj g. Polič, režira g. Povhe.
1— Pravljice za deco se bodo zopet vršile dne 25. t. m. ob 5. uri ipopotdne v beli dvorani Uniona, vhod iz Frančiškanske ulice.
—	Pripovedovala jih že poznana gospa Vanda Gorčeva. — ,T. K. D. »Atena«.
1— V nedeljo d,ne 29. t. hi. gostujejo člani Mladinskega doma Kodeljevo v ljubljanskem dramskem gledališču s Finžgarjevo dramo »Veriga': pod režijo g. A. Potokarja. To jr. druga diletantska trupa, ki bo pokazala v ljubljanski drami svojo marljivost. Radovedni smo na potok nedeljske popoldanske predstave. zato na svidenje!
Celje.
c— Društvo stanovanjskih najemnikov, p od rui. Celje, ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 5. februarja 1928 ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih Narodnega 'loma. Dolžn-ost vsakega stanovanjskega najemnika je, da se zbora zanesljivo udeleži. Odbor.
BEDA OROŽNIŠKIH UPOKOJENCEV.
Orožniški upokojenci, ki eo služili državi ter žrtvovali za njen dobrobit vse fizične moči z živi jensko nevarnostjo, ščitili njen interese, osebe državljanov in njih lastnino, so sedaj izpostavljeni največji bedi. Revna pokojnina, katero so do sedaj dobivali, se jim je s 1. januarjem do nadaljnjega ukinila.
Za vse državne upokojence brez razlike ima država sredstva in kredit, samo za v Jugoslaviji upekojenga orožnika, ki je državi služil, »nema kredita«. Kratkomalo, ko pride po svojo penzijo, ga «1 slove z .motivacijo, da ni kredita za izplačilo in pokojnina se ne izplača.
Orožniki pa imajo preveč morale v sebi, da bi beračili od hiše do hiše, rajši sramotno trpe svojo bedo in gladujejo a svojimi družinami vred ter .prmišljujejo svojo žalostno usodo, ki jim jo je naklonila mila domovina, potem ko .so izčrpali vse svoje moči.
Društvo orožniških upokojencev za Slovenijo apelira na Vlado, da se tem revežem škandalozna 'in vnebovpijoča krivica čimpre-je popravi in vsa zaostala penzija oziroma pripeznane dragimjske dokladeee izplačajo tako 'kot drugim drvavnim in vojaškim upokojencem ter da se sprejmejo v novi orožniški . zakon vsi po starem avstrijskem zakonu upokojeni kakor tudi sedanji orožniški upokojenci.	.	,!C
Enaka krivica se godi tudi orožniškim upokojencem, ki so bili v času 1919—1922 upokojeni in so služili v Jugoslaviji ter dobivali dinarsko plačo, a so bili upokojeni v kronah. Ta krivična upokojitev je bila od ministrstva za notranje zadeve v oktobru 1926 ugodno rešena, toda ta rešitev blodi od tistega časa dalje od glavne kontrole do velikega župana, ne da bi se dosegel do sedaj v tem oziru rezultat in izplačilo. .
Društvo orožniških upokojencev ca Slovenijo.
V	»JADRANSKO STRAŽO«!
Pomladanska sezona za naše Primorje in Dalmacijo se bliža. Marsikdo izmed nas si že dela načrte za svoj letošnji oddih ob Adriji in tudi v čeških, avstrijskih in nemških listih čitamo lahko vsak dan propagandne črtice za poset jugoslovanske Rivere. Mi vsi uvide-vamo pomen in važnost našega Jadrana v go-
spcdatskeu) in turističnem cziru, ne i»ažu-jemc ■pa zadosti namenc-v .in delovanja tistega društva, ki naj bi bilo sredotcčje vsega tega stremljenja: Jadranske Straže. V čem tiči vzrok, da je v naši šiiši javnosti tako malo zanimanja tc patrtotiSno društvo, ki naj bi družilo v. <■ tiste, ki žele, da se moč in ugled našega imena tudi na morju dvigne?. Kako sme Irene je- znala stara Avstrija organizirati, širiti in vzdrževati svoj »Flottenver-ein :! Dckaj naših in hrvatskih rojakov je takrat z neko samczavesljc ncsilo iične znake in Sej ice -Flcttenvereina , češ, tudi mi smo člani tega odličnega, di užabno uglednega društva. Danes pa, ko imamo lastno država, lastne trgovsko in vojno mornarico, lastne primorske pokrajine, naj bi eminentno patrioti ono di uštve, kakor je naša . Jadranska straža , ne megle uspevati zbeg naše — in-dolence! Kdcr še iTT član -»Jadranske straže , naj se še letos prijavi v njo kot redni ali podporni član. Vsekakor pa naj se prihodnjo •sebeto, dne 28. t. ni., ko se bo v Unionu vršila letošnja velika prireditev, pride prepričat, da je piav prijetne bivati in se veše-iliti v ljubeznivi družbi, ki jo bo ljubljanski odbor ^Jadranske straže zbral ta večer k neprisiljenemu rajanju. Ni predpisana globoko izrezana so a rejska toaleta za dame, ne velika ga la za gospode, vsak lahko pride v narodni noši ali v primerni večerni (temni) obleki. Čim več nas bo, tem lepše zadoščenje bo imel agilni komite, tem lepši uspeh si bo ljubljanska Jadranska straža zabeležila v svojih analih.
'MmsAVINA.»
Zagrebške Niovesiik od 23. t. m. pišejo o govoru pod varstvom imunitete stoječega poslanca dr. A. Kramerja na zborovanju selja-ške demokracije v Zagrebu:
»Govor narodnog zastopnika dra Kramera bio je mješanina slovenskega i hrvatskega jezika.«
Te opazke zagrebškega lista ne omenjamo zate, da bi hoteli dajati komu nasvete, da je boljše govoriti v svojem jeziku če tujega ne znaš, ampak samo v spomin na one lepe čase narodnega in državnega edinstva, ko so ne kateri gospodje pri nas dan za dnem trdovratno ponavljali ono staro:
En narod — en jezik — ena štala — ena tkrava!
RKPERI K NARODNEGA GLEDALIŠČA V , LJUBLJANI.
Dram a.
Začetek cb 20. uri zvečer.
25. januarja, sreda: Rednik Zalamejski. — ] Red A.
20. januarja, četrtek: Zaprto.
O	p e i a.	j
Začetek eb pel 20. uri zvečer.
25. januarja, sreda: Zaprto.
]	25. januarja, četrtek: Zmagovalka oceanu, j
; Opereta. Izven.
j ------------------------------------------- —	|
Gospodarstvo.
< X Odplačevanje davkov v obrokih. — I’o ‘
časopisju je pred kratkim krožila vest, dy je ; zastopnik ministra financ podrejenim orga-. nem znova dovolil, da smeje za olajšanje od-; plačila zapadlih davkov dovoljevati edplače-! vanja v obrokih. Po naših informacijah ta i vest ni resnična, ker je vprašanje odplače- [ j vanja davčnih zaostankov do konca leta 1926 I urejeno s členom 79. finančnega zakona za ! 1927/1928 in generalna direkcija davkov izza i uveljavljenja teh olajšav glede tega predmeta ni izdala nikakih nadaljnjih navodil ali olajšav.
i	 n	.	\
Šport,
; Kdo bo nastopil proti Tunneyu? Boksmaich ! Sharkey - Heeney, ki se je izvojeval pretekli
i	petek v Ne\vyorku in je ilrajal 12 rund, je končal 'neodločno. Oba boksarja sta se pokazala v zelo slabi formi in glasom sodnikove ‘ odločbe je dobil vsak pet rund, medtem ko j sta ostali dve rudni neodločni. Poučeni sport-
I	ni krogi so mnenja, da tako lleeney kakor tudi Sharkey radi svoje forme ne prideta več v poštev kot aspiranta za svetovno prvenstvo v težki teži. Vsled tega mateha, ki je vse razočaral, nastane vprašanje, kdo se more splch še smatrati za pretendenta za naslov
*	svetovnega iprvaka. Na vsak način ne ve nihče, če bo manager Tex Richard sploh našel pripravnega nasprotnika za Tunneya. Po našem mnenju bo pač mo nul zopet angažirati Jack Dempseya, kajti zaenkrat je Dempsey še vedno edini bokser, ki lahko uspešno nasto-
pi proti Tunneyu in ga eventuelno tudi porazi, na vsak način pa privabi zopet 150.000 gledalcev v areno in kar je glavno, napolni managerju, Tunneyu in sebi žepe.
Avstralija in Davisov pokal. Ko so se Av-: 'rabi < lločili, da se prijavijo za Davisov po-.';i.1, so imeli rešiti velik problem. V Avstraliji namreč igraje tenis tako kaker v Ameriki na travnikih. Vžlic temu pa so se Avstralci rdločili, da igraje v evropski coni in odpotujejo žs meseca marca' v Evrope, da se privadijo igri na trdih igriščih.
To in ono.
POLICIJSKI URADNIKI - KOMPLICI ZLOČINCEV.
V	Varšavi se je vršil te dni senzacionalen proces zoper celo vrsto kriminalnih uradnikov, ki so bili obdolženi, da so bili v zvezi z zločinci. Vsi obtoženci so bili oproščeni. Zdi se, da povzroča utemeljitev oprostilne sodbe celo sodišču samemu težkoče, ker bo objavilo razloge šele 1. marca, in sicer pismeno. Očivklno sc podlegli sodniki vplivom spretnih štirih zagovornikov obtoženih policijskih funkcionarjev. Zagovorniki, so po-vdarjali pred vsem dejstvo, da so bile priče povečini zločinci in druge osebe slabega slovesa, ki jih ni smatrati za posebno verodostojne. Oprostilna sodba je javnost ■tembolj_ presenetila, ker je spravil proces na dan naravnost neverjeine manipulacije obtožencev. Tako je, n. pr. dokazano, da je prejšnji namestnik vodje varšavske kriminalne policije Krunatovski s svojimi petimi zločinskimi tovariši, ki so bili vsi višji funkcionarji varšavske policije, sistematično izsiljevali denar od aretiranih zločincev, kakor tudi od oškodovancev. Draguljarju Apfelbaumu na pr. je ukradel tat Korval na električni cestni železnici brošo, vredno 15.000 zlotih. Korval je bil že drugi dan aretiran. KurnaUnvski mu je obljubil, da bo takoj zopet izpuščen, če mu izroči ukradeno .brošo. Tako se je tudi zgodilo. Kato je zahteval Kurnatovvski od Ap-felbauma za to, da mu vrne brošo 5000 zlotih. Ker je bilo to Apfelbaumu preveč, se je moral čedni policijski uradnik končno zadovoljiti s 3000 zlotimi. Ena od prič, žepar Mozes \Veissbaum, je izpovedal, da je bil vsega
skupaj develinšestdesetkrat aretiran. Včasih kar po dvakrat .lja dan. čim ja dal Kurnatovv-skeimi 50 do 00 zlotih, so g:i iakoj zopet izpustili. Veliko veselost je vzbudil \Veiss-baum, ko je pripovedoval, da je hitel cesto iz policijskega poslopja naravnost na kako tramvajsko .postajališče ali pa v gledališče, kjer je izvrš-il hitro zopet kako žepno tatvino,, da si je preskrbel na ta način odkupnino za aretacijo, ki ga je zopet čakala. Kot dokazano se smatra dalje lahko tudi, da je odstranjeval Kurnatovvski proti nagradam slike iz albuma zločincev Neki kot priča zaslišan zločinec je izpovedal, da je zahteval nekoč eden od (obtoženih policijskih funkcijcnarjev cd njega zopet denar. Ko mu je -priča odgovoril, da že več let ne krade več ter zato pravzaprav nima vzroka, da bi mu kaj dal, mu je obtoženec baje dejal:	Rajši	kradi	in
daj!«
  Ali si že bil na davčnem uradu in napovedal dohodnino?
— Da, prečastiti.
— Dobro, pridi popoldne ob polu štirih, da to izpovem.
Charlie Chaolin.
V	sledečem hočemo zbrati iz njegovih izjav in člankov najznačilnejše, in sicer one, v katerih govori o svoji umetnosti:
— Kadar se govori o umetnosti, si človek navadno predstavlja silno učene nejasne akademske pojme, okoli katerih je velika praznina. Velika umetnost je občutek, ki se da težko definirati. Toda vsaka še tako težka svetovna zadeva se da lahko poenostaviti tako, da jo mora vsakdo ceniti in razumeti; to je, ali bi morala biti najvišja oblika umetnosti. Ce obstoja kakšna snov, ki je tako globoka, da se ni dala izraziti na način, da bi jo mogli vsi razumeti, potem je umetnikova iz-iraževalna metoda slaba, ali pa ta snov ni tako visoko stoječa,-Vsi tisti izmed nas, ki nam je narava dala dobro zdravje, smo rojeni z ■istimi sposobnostmi za občutek lepote.
— Če hoče umetnost jx>stati popularna, mora najti splošno priznanje potom snovi. Za materialista je umetnost nekaj, ki predstavlja resnico takšno, kot jo pozna, bodisi da je prijetna ali ne. Ne bodo ga zanimali občutki kakega dela, ki bi bilo ipreveč optimistično. Obsojal bo talko delo, ker je morda napačno, kar se tiče logike ali občutka, včasih, kar se .tiče enega in drugega. Toda takšen človek kaže enako ozkosrčnost svojega stališča, kakor jo kaže tisti, ki je mnenja, da je resnična umetnost čisto sentimentalna in čisto optimistična.
— Za .»akademike« in nekatere kritike je umetnost izključno vprašanje pravil in se da zelo dobro definirati, po njih mnenju namreč.
Na ta način napravijo iz umetnosti .pridiganje, kar seveda umetnost nikakor ni.
— Osebno ne najdem nikakega okusa na tako imenovani umetnini, o kateri pravijo, : da je lepa in umetniška, katero je pa treba ; razložiti, da jo ljudje razumejo. Ako potrebuje povrhu še razlage, cd koga drugega, potem dvomim, da bi bila izpolnila e*-j, ki si ga je stavila. Za umetnika, ki ustvarja, so včasih
I	ravila samo zato tukaj, da je bolj siguren. Jaz pa pravilom nič bolj ne zaupam kot številkam. Če se avtor kake umetnine skrbno varuje vseh napak, M jih splošno smatrajo za slabe, lahko napravi umetnino, katero bo večina ljudi imela za dobro, vendar mu bo manjkala izvirnost in njegov vpliv na naše čuvstvevanje bo enak ničli. Umetnost ni ni-kaka študija. Lepota vzbuja navdušenje in ■simpatično pozornost. Ona je vprašanje čustva.
— Toda čeprav je umetnost v veliki meri vprašanje čustva, ustvarjajoči umetnik nrima pravice trditi, da se mora njegovo delo, če je enkrat končano- smtarati kot umetniško samo radi tega, ker so ga vodila pri izvrševanju iskrenia čustva. Duh in občutek lepote, ki ga nahajamo v velikih umetninah, mora vzbuditi mnogo širje priznanje kot samo ono nekaterih navdušencev. Ker ne ljubim nekatere vrste moderne umetnosti, nočem iti tako daleč, da vam povem, da v slikarstvu in kiparstvu ljubim samo to, kar je posvetil čas. Po mojem
i	mnenju gledajo ljudje z malo prevelikim ' spoštovanjem na stvari, ki so nastale v izgi-! nulih debah. Umetnina ni radi tega umet-
•	ni na, ker je stara, pa tudi ne radi tega, ker je iskreno čutena.
— Mnogo ljudi izjavlja, če z njimi razprav-.jate o kinematografiji, da ne vsebuje nič umetniškega, kajlii trgovinske bistvo, ki jo &ili, da nam skuša napolniti tisoče predstavnih dvoran, jo tudi sili, da se prilagodi tisočerim okusom. Z drugimi besedami, film mora biti v stanu, da zbudi zanimanje ljudskih množic, in radi tega ne more imeti nikakih fines. Tako govorijo ti ljudje.
— To je morda resnično, toda pretirano bi bilo, če trdimo, da je film, ki ga ljubi množica, prostaški, poln nizkih učinkov in brez vsake ujn ed n ("s ti. 'Morda kino ni umetniški, toda to izvira iz drugih vzrokov kot iz njegove popularnosti ali iz .popularnih ciljev.
— Jaz osebno ne .vem, kaj je sestavni del filma, ki ga nazivlja:o umetniškim. Toda zelo pogosto služi v kinematografskem svetu ta izraz za nekaj, kar imajo vprizoritelji in strokovnjaki radi, a kar smatrajo za predobro za publiko. Pogosto je to žaloigra ali film, ki se ikenča tragično.
— Obstojale so slabe povesti, ki so bile dobro vprizorjene, pa tudi povesti, kojih temeljna misel 'je bila dobra, a nje vprizoritev polomljena. V zelo redkih slučajih smo imeli dcJbre povesti, ki so bile tudi dobro vprizorjene, in tii filmi so imeli velikanski uspeh.
— Vendar se tudi prav lahko zgodi, da je kakšna žaloigra ravno tako malo umetniška, ■kot kakšna komedija, čeprav so v njej na-gremadene nesreče in boli, in nesrečni izid, katerega v romanih in filmih splošno napačno smaitrajo za umetnost, je lahko včasih vse drugo, samo umetnost ne. Večkrat je nesrečni izid v kinu umetniški, ker je prisiljen in posledica prizorov z napačno psihologijo.
— Do sedaj še ni mnogo filmov, !ki jih lahko označimo za umetniške. Sicer pa obstoja tudi v kraljestvu drugih umetnosti le malo število popolnih umetnin. Vendar je v kdne-motografski umetnosti več vzrokov, da so njeni proizvodi neumetniški, kot v drugih umetnostih.
— Filmski vprizoritelj ne more popravljati svojega dela, kakor pisatelj, ne more ponovno risati, kakor slikar. Posamezni deli filma so večkrat posneti v precejšnjem časovnem razstoiju, in zato ni čuda, če se tu ali tam kaj pozabi, ali če kaže film naipake in zmote, ki se jim tudi najboljši vprizoritelj ne more izogniti.
— Filmi imajo lahko svoje ugodnosti s stališča ustvarjajočega umetnika, toda delajo nam včasih tudi veselje. Večkrat ustvaritelj doživi čisto slučajno veselje, da mu storjena napaka pride pozneje prav.
— V izdelovanju komedije 'jaz ponavadi kar pustim napaike, posebno če kažejo, da so nastale kar same od sebe. Večkrat take napake delujejo prav učinkovito. Tako sem na primer pri filmanju »Romarja« nosil pastor-ski klobuk mesto običajnega polcilindra. Pri enem že začetih prizorov, ko sem se zelo resnega obraza sprehajal po peronu kolodvora, mi je veter odnesel široki klobuk. Bil sem silno razdražen, ker sem imel vtis, da je do tja vse prav dobro šlo. Dal sem povelje, začeti znova in snimal sem ves prizor še enkrat s klobukom na glavi. Ko smo pa potem oba izvoda tega prizora projicirali, smo videli, da je bil prvi mnogo bolje igran, iz-vzemši dogodka s klobukom.
(Dalje prih.)
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo
razpisuje oddajo
vodovodne in električne inštalacije
za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobijo od 23. t, m. dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu.
Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 31. januarja 12. ure opoldne pri podpisanem uradu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
TISKARNA »MERKUR*
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 3552.	TELEFON	ŠTEV.	2552.
«U orinorofca *s »se * Makarako •♦roko 'o»daio£a delu ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»
VINOCET
O
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
naifineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbo. s--:	Talafon Stav« 2389.
Tehnično in hlgiienitno najmoderneje ^urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna« Ljubljana, Dunajska cesta it. la, II. aadstr.
MALI 06LASL
Za vsako besedo »e plaia 50 par. Za debelo tiskaao po Din L—•
šivilja,
dobro izurjena, išče slui-be. Gre Mvati tudi na . dom. — Naslov v upravi lista.
Carinsko potrednllkl In ipocNdliM
»GROM«
LJUBLJANA* Kolodvorska ulica 41
Karta* brsajavkamt „OftOM“.	Talafon	»4*4.
Podrulnlce: Maribor, Jesenice, Rakek.
eeavtla vsa v ta stroka spadajata pasla najbltraja fes pod kulantnkni pagoJL EsilspaHrt dralba spalnih vas S.0.8. sa aksprašna
£	pošiljka.	^	^
- ftebte
WoMovaiaL-Telof.20M
Prodam
rlve boljii 4 vrstni harmoniki, in sicer d to- fat> triglasno firme Laba«. — Harmoniki imata lep in prijazen glas in ata dobro ohranjeni. Naprodaj tta pri Stefanu, 5. medna hila na Kobaridaki cesti, Bežigrad, Ljubljana
Oglašujte v Nsredsem Daevnika.
mg/mggjjgStBBKSX5B!BSSEBKBSBSf>
Majata!*: MokaaaAar 2«teuikar. - BnW»i VMMr
Svetek. — Za tiskarno >Markur< odgovoren: kadre) Sever. V« v IiuMjani.