Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo TRST, nedelja 17. julija 1960 Pot k pomiritvi bodo morali najti 1®Po bi bilo verjeti, kakor trdi senator Wi-ley, ča je vse prav, oe ne bolj kot kdajkoli, odkar se je izjalovila vrhunska konferenca ter sta bila odpovedana obiska v Moskvi in Tokiu Toda nič ne koristi, varati same se-"6; nasprotno, to je najbolj nevarno za državo, in dvojno nevarno, ko skušajo uradni glasniki po hudem porazu ustrahovati nasprotnike, vztrajno trdeč, da mora resničen do- govo rešitev ter je tudi precej jasno in odkrito pokazal, še preveč odkrito za komunistične navade, da se ne strinja z rdečo Kitajsko, ter je prepričal evropske satelite o dobroti nauka o mirnem sožitju. Zakaj vse to? Po mojem, ker izvira Hruščeva politika mirnega sožitja, ki se tako razlikuje od pristnega kitajskega nauka, da je vojna neizogibna, iz življenjskih interesov sovjetskega ljudstva. na ta ali oni način najti pot k pomiritvi. Treba pa bo vsekakor mnogo časa, vsaj leto dni, preden bomo lahko popravili most med obema svetovoma, ki sc* ga tako nespametno porušili. Rad bi verjel, da poteka čas nam v korist, medtem ko so redni diplomatski stiki začasno prekinjeni, in da se bo med tem premorom naš položaj okrepil. Ni nobenega razloga za misel, da mora naše zavezništvo z Evropo iti po zlu. Vezi med Severno A-meriko in Zahodno Evropo so globoko zakoreninjene v zemljepisju, v zgodovini, v krvi, v kulturi in v veri. Te vezi so preživele vse preizkušnje v vseh vojnah zadnjih dveh stoletij; To, kar se bo spremenilo v prihodnosti, kakor se je že z preteklosti, pa je položaj posamičnih držav v okviru zavezništva. Naš vodilni položaj, ki se je pričel s propastjo Evrope v drugi svetovni vojni, slabi s krepitvijo Zahodne Evrope- Tudi če ostajajo Združene države Amerike ogelnik in stržen zahodnega zavezništva, je njihov prednostni položaj v odnosu do Velike Britanije, Francije in Nemčije v zatonu. Ameriški vpliv in u-gled sta nedvomno močno upadla. V Aziji pa so perspektive mnogo različnejše in tudi bolj neugodne. Sistem obrobnih oporišč od Turčije pa vse do Japonske je zastarel, odkar razpolaga Sovjetska zveza z jedrskim orožjem in se je zelo omajal ob incidentu z «U-2» in po vsem, kar je temu sledilo. Naš položaj v Aziji se maje. Če hočemo rešiti svoje interese v Aziji, moramo spremeniti svojo azijsko strategijo. Ker pa tega ne more storiti sedanja vlada, ni mogoče ničesar storiti, preden je ne bo nadomestila nova. Toda v diplomaciji kakor v financah je treba vedno računati z bodočnostjo. Če bo torej iz naše volivne kampanje jasno izhajalo, da se možni zmagovalec pripravlja na to revizijo strategije in ve, kako jo bo izvedel, tedaj se počasno izpodjedanje našega položaja v Aziji ne bo nujno spremenilo v tisti plaz, ki ga Hruščev tako pričakuje iii v katerega tako vneto upa. WALTER LIPPMANN 0 šestem zasedanju no počakati vsaj še osem dni. Za dosedanje pisanje tiska o zasedanju pa nam je bilo rečeno, da sloni zgolj na predpostavkah, tesar pa oblast ne more prepovedati. Zaradi tega naprošamo naše čitatelje, naj bodo potrpežljivi tako kot smo tudi mi, in naj počakajo na obvestila, ki prav gotovo ne morejo izostati, saj se mnoga izmed njih tičejo pripadnikov slovenske skupnosti v Italiji, ki na ugodno rešitev svojih življenjsko važnih vprašanj ne morejo več čakati. Hkrati dodajamo, da spričo pristojne izjave o golih predpostavkah dosedanjega pisanja in komentiranja tukajšnjega tiska, nima trenutno smisla niti polemika, ker so pač za kakršno koli tehtno besedo o tako važni zadevi nujno potrebni zares zanesljivi podatki o vsem, kar se je zgodilo. Dobra volja, ki so jo tako razkazovali v času med Nixonovim obiskom v Moskvi in letošnjim majem, ni prihajala od tega, da bi se morda spremenilo razpoloženje nasproti Ameriki in kapitalizmu; izvirala je iz stvarnega računa o nuji, da se razvija gospodarstvo Sovjetske zveze v miru ter ob znižanju vojaških izdatkov. Tudi naš odgovor, ki so ga tako slabo doumeli in uresničili, je izviral iz življenjskih interesov naše države. Ne moremo si namreč privoščiti razkošja, da bi počasi drčali v jedrsko vojno; zato so naši zavezniki in ves svet zahtevali, naj se vloži iskren napor, da se ublaži napetost. Ti bistveni interesi Sovjetske zveze in ZDA se niso spremenili; in ravno zato bomo morali skušati Zadavili so Mussolinijevo perico Patrice Luniumba, prvi predsednik vlade neodvisnega Konga, ki je zaprosil OZN za pomoč proti napadu belgijskih kolonialistov. (Glej poročila na 2. ia I. itr.) «Zasilna vlada» Fanfani-Segni-Scelba? t»o tte, da nova vlada «ne bo vlada levega centra, ne bo odprta na levo in tudi een-bo» - Tanibroni in Spataro sta ste končno le morala vdati - Kenni: cZasilna rešitev xa likvidacijo novega fašizma iu za demokratično sožitje - Potrebno je delati hitro 1» Sporazumeli tristična ne bo dovzetna Povedal je, da je sporazum dosežen za sestavo enobarvne demokristjanske vlade ob podpori KD, PLI, PRI in PSDI«. «Osnovna naloga vlade bo obramba demokracije pred vsemi grožnjami in vsemi zasedami«. «Nobena stranka se ne bo odrekla svojega programa, temveč bo pomagala zajamčiti svoboščine, kar je pogoj za uresničenje posebnih programov, tako kot bodo to dovolile bodoče okoliščine«. «Vesel sem, da je v tako težavnem trenutku prišlo do sporazuma, kar je preprečilo nevarno zaostrovanje politične borbe in kar omogoča učinkovito obrambo demokracije proti skrajnežem, kakor tudi obrambo, na trdnih političnih osnovah, pred komunističnim napadom na demokratično državo.« Jutri bo izšel tudi napovedani članek v drmokrist-janskem glasilu «11 Popolo«, v katerem se poudarja, da bo bodoča vlada zajamčila: «1. obrambo svoboščin proti vsem totalitarnim skrajnostim, 2. politiko atlantske in evropske solidarnosti in 3. politiko gospodarskega razvoja in drznega socialnega napredka v svobodi«. Poleg včerajšnjih prepovedi zborovanj v rimski in pokrajini Bari, so danes zborovanja prepovedali tudi prefekti tržaške pokrajine, genovske in pokrajine Taranto. Prepoved je povsod omejena do 21. t. m. razen v Trstu, kjer velja za nedoločen čas. Ostane samo še vprašanje, kdaj bo Tambronijeva vlada odstopila. Toda o tem nocoj še ni bilo nikakršnih konkretnejših ugibanj. Ni verjetno, da bi se to zgodilo že jutri, ker je nedelja, nikakor pa ni izključeno. Vsekakor pa bomo spričo doseženega sporazuma prihodnji teden že imeli novo večino zadostuje.« V svojem običajnem nedeljskem uvodniku pa je Nenni med drugim zapisal: «Za krščansko demokracije in za stranke centra, je socialistična pobuda v parlamentu ustvarila take okoli-(Nadaljevanje $ 1 strani) ščine, ki so jim nudile priložnost, da rešijo krizo države, krizo parlamenta in vlade, ne da bi pri tem morale plačati ceno za izbiro ki so jo nekatere izmed njih že plačale in ki jo bo morala plačati prej ali slej tudi krščanske demokracija (bolje prej kot pozneje).s Svoj članek zaključuje Nenni takole: «Vsi tisti, ki se, zavedajo neznosnega položaja, ki nam preti, ne bi smeli izgubiti niti ene minute, če nočejo poslabšati krize prav v sedanjem trenutku; Potrebna je zasilna rešitev, ki bo dovzetna za likvidaci- vlado na čelu s Fanfanijem, s Segnijem kot zunanjim in s Scelbo ki je bil vedno dosledni zagovornik centrizma kot notranjim ministrom. Po današnjem sestanku, ki je bil pred sejo liberalcev so vsi udeleženci izjavili, da je sporazum med strankami dejansko že dosežen. Mor0 je dejal: »Položaj se razvija v smeri nagle rešitve. y vsakem primeru pa je bolje delati kot govoriti.« V odgovorih na vprašanja novinarjev je tudi republikanski voditelj Reale ponovil, da «ne gre za koalicijsko vlado niti za vlado centra in tudi ne za vlado levega centra, temveč za demokristjansko enobarvno vlado, ki se sestavlja v zasilnem položaju, ker je bilo ugotovljeno, da bo imela v parlamentu podporo socialdemokratske, liberalne in republikansko stranke, kar za moramo vendar nekaj »toriti za obrambo pred fa-(lz «11 Corriere d’Inform»zioni»> (Nadaljevanje na 8. tiranij. Aktualni portreti Kap. POLJAKOV sovjetski pilot, ki je sestrelil ameriško izvidni-ško letalo aRB-47*, ki je vdrlo v sovjetski zračni prostor v Barentsovem morju v bližini mesta Arhangel. Kapetan Poljakov Je bil za svoje dejanje odlikovan z redom rdeče zastave. Na sovjetske obtožbe Amerikanci zavračajo, da bi imelo letalo vohunske naloge. Dr. ELIO BIANCA ali bolje poznan pod nazivom cbrat Emmani, je v tem tednu dvignil precej prahu okrog svoje verske sekte, ki je napovedala konec sveta za četrtek ob 13,45. Emman in skupina njegovih privržencev se je zatekla na vrh Courmayeurja in tam pričakovala konec sveta, ki ga pa seveda ni bilo. HAVATO 1KEDA bo nadomestil odsiopivSe-ga japonskega ministrskega predsednika vlade Ki-shija. Ikeda je bil v pe-tek izvoljen za predsednika libelarno - demokrat, ske stranke, ki Je sedaj na oblasti, kar pomeni, da se politika njegove vlade ne bo bistveno razlikovala od Kishijeve, ki Je zaradi ratifikacije sporazuma z ZDA postala osovražena. WINSTON CHURCHILL bivši angleški ministrski predsednik, se kljub svojim visokim letom še vedno podaja po svetu. Sedaj Je na krožnem potovanju z jahto bogatega trškega brodolastnika o-nasslsa. V petek je »Chri-stinas priplula v Split, kjer se je angleški držav, nik sestal z maršalom Titom, v Odesi pa naj bi se sestal tudi s Hruščevom. SEMION TIMOSENKO slavni sovjetski maršal, ki se je odlikoval v drugi svetovni vojni predvsem na beloruskem vojaškem področju, bo po pisanju (Beloruske Pravdes prevzel nove vojaške funkcije. Razrešen Je bil namreč funkcije člana centralnega komiteja beloruske komunistične partije. Sedem dni v svetu Belgijski napad na Kongo V zahodnih državah ne izgubijo nobene priložnosti, da ne bi govoričili o svojih »velikih idealih svobode», pri vseh mednarodnih srečanjih pa vedno ponavljajo potrebo po »svobodi informacij». Kakšni so ti njihovi «ideali svobode« in njihova «svoboda informacij», smo imeli že večkrat priložnost videti. Toda prav v primeru s Kongom je to prišlo še posebej do izraza. Zapletljaji, ki so nastali v Kongu, ko je 30. junija postal neodvisen, so močno odjeknili po vsem svetu. O tamkajšnjih dogodkih poročajo zahodne agencije in tisk ne v okviru «svobode informacij.», temveč z vso »svobodo potvarjanja in prikrivanja dejstev». V tem primeru je v celoti prišla do izraza solidarnost vseh zahodnih kolonialistov in imperialistov. Močno so ves čas napihovali in še napihujejo dogodke, ki bi utegnili služiti njihovim koristim, zamolčujejo in potvarjajo pa vse tisto, kar ne govori njim v prid. Kongo je po sedemdesetih letih belgijskega kolonialnega režima postal 30. junija neodvisen. Kolonialni režim ni dovoljeval domačemu prebivalstvu nobenih političnih pravic. Za domačine ni bilo srednjih šol in nihče ni smel na študij v tujino. V zadnjih letih je bilo stalno deset odstotkov domačinov v zaporih, s čimer so si kolonialisti pridobili brezplačno delovno silo, ker so domačine obsojali na prisilno delo. Domači politi ki, med katerimi je tudi sedanji predsednik vlade Ln-mumba, so bili stalno v zaporih. Lumumba je bil izpuščen šele pred nekaj mc3cci, ko je odšel v Bruselj na razgovore. Londonski list »Ob-server« je nedavno napisal, da so se Belgijci dolga desetletja hvalili, da »svojim Afričanom ne dovoljujejo nobene politične dejavnosti«. List je dodal: «Ce zaradi tega afriška ozemlja niso danes še dovolj izkušena in gospodarsko razvita, potem se morajo zaradi tega sramovati njihovi bivši gospodarji. Evropa je imela petdeset let časa, da kaj stori.« Kongo je zelo obsežno ozemlje (njegova površina je desetkrat tolikšna kakor površina Jugoslavije) in šteje 14 milijonov prebivalcev. Kolonialisti so se stalno trudili, da bi ohranili moč plemenskih poglavarjev in plemensko razdelitev dežele, da bi preprečili enotnost v deželi. Onemogočili so domačinom, da bi prišli na kakršen koli položaj v upravi ali v vojski, onemogočali so normalno politično življenje, v katerem si ljudje pridobivajo izkušnje za neodvisnost m za upravljanja države. Ko se je Kongo pripravljal na neodvisnost, so se pokazale vse škodljive posledice kolonialne preteklosti. Na eni strani so delovale državnotvorne sile, ki se zbirajo predvsem v nacionalnem gibanju sedanjega predsednika vlade Lumumbe na drugi strani pa so močno prišle do izraza plemenske in regionalne težnje. V vse te spore so se spretno vmešali Belgijci ter vsi drugi kolonialisti kakor tudi kolonialni režim v Njasi in Rodeziji. Vlada se je znašla v zelo te- Vlada ni imela ne domače vojske, ne ustave, ne varnostnih sil kakor tudi ne upravnega aparata. V bivših kolonialnih varnostnih silah so služili domačini toda le kot vojaki; vsi oficirji so bili Belgijci, Prav tako so bili v u-pravnem aparatu Belgijci. Belgijski glavni poveljnik varnostnih sil se ni podredil sklepom nove vlade. Belgijci so celo organizirali atentat na Lumumbo. Zatem so začeli belci sejati paniko, bežati v glavna mesta ali pa čez mejo v francoski Kongo, Angolo, Ugando-Urundi, Severno Rodezijo, čeprav se jim ni zgodilo nič hudega. Ce se je tu pa tam komu kaj neprijetnega zgodilo, je bilo to posledica njihovega hujskanja in sejanja panike. Belgijci so namenoma ustvarili tak položaj, da so imeli izgovor ter so poslali nove čete v Kongo, češ da morajo zaščititi življenje svojih državljanov. Vrhu vsega pa je v najbo- John Kennedy gatejši pokrajini Katangi predsednik pokrajinske vlade Combe najprej na lastno pest poklical belgijske čete, nato pa je razglasil neodvisnost pokrajine ter zahteval gospodarsko unijo z Belgijo. Ta pokrajina je krila skoraj polovico državnega proračuna. Separatizem v Katangi spodbujajo tudi iz sosedne Rodezije, ki je pod britansko u-pravo. V pokrajini Katangi so bogati rudniki bakra in drugih redkih kovin, zlasti pa urana. Vladi Konga ni ostalo drugega, nego da vpraša nujno pomoč OZN. To pot je Varnostni svet nastopil izredno hitro in to po zaslugi tajnika OZN Hammerskjoel-da. Sprejeli so resolucijo, s katero pozivajo Belgijo, naj umakne svoje čete iz Konga, ter so odredili, da v Kongo nemudoma odidejo mednarodne varnostne sile. Prvi oddelki so že prispeli v Leo- Gvtneje in Gane. Postavljeni bodo pod poveljstvo švedskega generala Van Horna, ki je do sedaj poveljeval komisiji za nadzorstvo nad premirjem v Palestini. V Varnostnem svetu so še pri glasovanju kolonialne sile vzdržale (Anglija, Francija in Cangkajškov predstavnik). Belgijska vlada pa je takoj izjavila, da ne bo umaknila svojih čet iz Konga, temveč samo v taborišča in šele tedaj, ko bodo varnostne sile OZN «pokazale, da lahko vzdržujejo red«. Zato je vlada Konga prekinila diplomatske odnose z Belgijo. Iz solidarnosti je diplomatske odnose z Belgijo prekinila tudi Gvineja in pozvala vse afriške države, naj storijo isto. Afriške neodvisne države so enotno nastopile v podporo Konga in ponudile vsestransko pomoč. Pomoč je ponudil tudi HrIličev v pismu, ki ga je poslal predsedniku republike Kasavubi in predsedniku vlade Lumumbi. Poudaril je, da bo SZ branila neodvisnost Konga, če bi jo imperialisti ogrožali. Kasabubu in Lumumba sta ga namreč zaprosila, naj budno spremlja dogodke v Kongu. Kolonialne in imperialistične države so torej znova pokazale, kako si zamišljajo «svobodo» Namesto da bi mladi državi pomagale, da si postavi na noge, so ji začele takoj ob njenem rojstvu metati polena pod noge, zato da bi imele izgovor za intervencijo v interesu svojega velekapitala. ■ Se podrobnejše podatke, zlasti o položaju v Katangi, pa objavljamo v posebnem članku. ZDA nadaljujejo vohunske polete Prve dni julija se je dogodil nov incident med SZ in ZDA, o katerem se je zvedelo šele, ko je sovjetska vlada protestirala v Washing-tonu, Londonu in Oslu. Ameriško letalo »RB-47« o katerem so Američani poročali, da ga pogrešajo, je imelo nalogo izvršiti vohunski polet ob sovjetski obali. 1. julija, ko je letalo zašlo v sovjetski letalski prostor, ga je sovjetsko lovsko letalo sestrelilo in letalo je padlo v morje. Dva člana posadke so pozneje rešili in ju odpeljali v Moskvo, truplo prvega pilota pa so našli pozneje v gumijastem čolnu. Ostalih članov posadke niso našli. Sovjetska vlada je 11. t. m. poslala ZDA, Angliji in uran baker cink kobalt zlato diamanti kokosove palm CMTRAFft/CA/N£ "VT SOUOAN Gt bombaž STAMlF\'V/lL£ REP OD GABON t f 1 : COOUILHATVILLe rep:.,-; REP. KONGO mm S CON G O *' lEOPOLDVlUP LULUABCm K A TANGA ANGOLA A f llSABBTHVUie S/ R H O D e Sl E Zemljevid k prirodnim bogastvom pokrajine Katanga (Nadaljevanje na 8. strani) n n ...............................................................................iiiinimiiiiiimiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiin....mtiiim.................................................. Kako so imperialisti zrežirali nerede v Leopoldvillu Zarota kolonialistov v Katangi proti mladi neodvis «Union Miniere» in «Tanganika Concession» sta hotela preprečiti podržav-ljenje bogatih rudninskih ležišč v Katangi - Takojšnja intervencija OZN lavnem položaju. V vsej dr- .poldville. Varnostne sile OZN žavi je skupno le 16 akadem. bodo za sedaj sestavljali od-sko izobraženih domačinov. I de Ilci iz Tunizije, Maroka, Da pot neodvi«nosto Konga ne bo posejana samo z rožami, so prvi vedeli Kon-goležani sami; «Ceprav je Kongo potencialno bogata dežela — je pred dvema mesecema opozarjal Patrice Lumumba — si ne smemo delati iluzij. Po 30. juniju bomo imeli še velike težave*. Burni dogodki v zadnjih dneh nam žal dokazujejo, da ni šlo samo za težave, ki so bile več ali manj predvidene ,pač pa za pra-vi komplot, ki naj bi onemogočil življenje mladi Lu-mumbovi vladi in predsedstvo «skrajneža» ki ga tuji kapitalisti za nobeno ceno niso hoteli na tem položaju. Skratka za komplot proti enotnosti Konga. Za boljše razumevanje dogodkov teh dni je treba pogledati, kaj se je dogodilo v Katangi, ki je bila bistvo vsega razvoja. Veliki belgijski monopol »Societe Generale*, ki je v vseh teh letih bil resnični gospodar Konga in ki ima v svojih rokah vse najmočnejše ekonomske položaje, se je prav tukaj najbolj angažiral v politični bitki. Odcepitev štafiio- /ll ivlwi2.il 11 Nedelja, 17. (ulija 1««» Radio Trst A zbor «Prešeren» iz Kranja; ro; 8.00: Mladinska radijska i-15.50: Simfonični portret Irvin- gra; 7.15: Koncert pihalnih 8.30: Poslušali boste ... od ga Berlina; 16.00; Prenos RL; godb; 9.: Odprimo zbirko Pa- nedelje do nedelje na našem 19.00: Ritmi s kompleksom Moj- horjevth otroških pesmi; 9.15: 9.00: Kmetijska oddaja; mira Sepeta; 19.30: Prenos RL; " -1-1— .. —— ♦ valu; 9.30: Slovenske narodne pesmi, 22.15: Plesna glasba; 22.35: 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.: Športna nedelja; 22.40: Ples- Michele Cortno in njegov an- na glasba, sarnbel; 13.30: Glasba po že- ljah; 14 30: Nadaljevanje glas- nacionalni program be po željah; 15.00: Orkester $40- vreme za ribiče; 7.15: Edmorvdo Ros; 15.20: «Jam ses- Jutranja glasba; 8.30: Življenje Sion*, razmotruvanje o jazzu; na poljih; 12.10: Pojejo Franca 15.40: Vokalni kvintet «Zarja»; Aktrovandi, Luciano Bonfiglio- 16.00: Bach-Busoni: Ciaccona v Toni Cucchiara, Silvia Gui-A-molu; 16.15: Godalni orkestri; , v istem razdobju Iansh°v leta zabeležili 86.965. V času je bilo 2.647 smrt* žrtev, lani pa 2.610. P°C. čalo se je tudi število njencev, in sicer za 8,1 konca maja so na itali)*^ skih cestah zabeležili stotkov v primerjavi z ^ skim letom. a PrTnionTeTiTne vnt k 17. julija 1960 FRIEDRICH KARL RAUL ^BjiaBiaiaiMgiBBeiiBH^iigi&lBBBiaiaMBBiaM^ Ttelai (tA Ut...! i WBMB>aiilbi)|giian»B«Miii»ipiifiilgiipnTBiigitgiiBT»H an-immra n. n aramri Advokatova čakalnica, kate-r« ttene to bile gole, je bila Volna. Ertvin Doughnut se je skrivaj ozrl okoli. Vsi ti ljudje iščejo pomoči pri Allanu Rongu. In — brez dvoma — oo vsem tudi pomagal; prav vsem, seveda, če bo le hotel. Bo danes odvetnik Rong še ** izgubil nobene pravde, ki J° je bil prevzel. Zato je vladalo v Chikagu mnenje, da je Allan Rong najsposobnejši advokat v mestu, če že ne celo v Združenih državah Amerike. Ertvin Doughnut je zavzdih-*»: kdo bi si mislil, da bo on, Ertvin Doughnut, trepetajoč in J' strahu sedel v čakalnici Altana Ronga! Kdor bi mu to dejal še pred nekaj tedni, bi Da takoj poslal k psihiatru, aa bi preiskal njegovo duševno stanje, Ze od malega se Je namreč držal reka: .Delaj Pošteno in ne boj se nobenega!* Tega se je vedno držal Pn svojem delu vse do... dokler mu ni prekrižal poti oni prekleti Coffin. Ta ga je popolnoma zmešal s svojim govoričenjem, kako hitro in zlahka obogatiš v tej .God’s otvn countrg. — v tej božji deželi — samo nekaj akcij Vioraš pač kupiti!... .Primerjajte prosim: .Pennsglvania Steel*... včeraj ste jih dobili ** za 38S dolarjev, danes pa Jth morate že plačati po 398 dolarjev! Trinajst dolarjev zaslužite dnevno pri eni akciji! ri dvajsetih akcijah to zne-se že 260 dolarjev dnevno! love k mora misliti za vsak dan!.. 'Toda imeti moraš denar, da lahko kupiš dvajset akcij 'Pennsglva nia Steel.. Imeti moraš začetni kapital! Kje nal ga vzame ne da bi kradel?.. ‘Kdo pa govori o kraji., ga Je prekinil gostobesedni Cof-'Saj ste vendar blagajnik P« *City-Baraki>; skozi vaše roke gredo dnevno tisočaki... Posodite si za nekaj dni de-!*ar’ ki ga potrebujete, da ahko posežete v kupčijo... vse to je brez vsakega tveganja! čez teden ali dva bo-f * sposojeno vsoto vrnili v °Pajno in kupček bo spet •na k!.. Sprva se je on, Ertvin oughnut, obotavljal in upi-al. toda Coffin je dan za nem pritiskal nanj. Ko so ak-llii *P>ennsvlt>ania Steel, be-Jg. končno 491 — pomislite , ' je Erwin Doughnut 'oiično le segel v blagajno onke. Saj ni s tem .divjim• Posojilom povezano nobeno oeganje. Prihodnja kontrola ^lagajne bo šele ob koncu tromesečja; takrat bo pa kupček ze »Pet enak. Toda v trenutku, ko sta ouphnut jn njegov prijatelj voj/m s .divjim* posojilom 2 'City Banke, kupila akcije Kennsglvania Steel* se je .godilo nekaj zelo čudnega. a ameriškem trgu jekla se «p T°javila .kuga. in delnice mennsglvania Steel* so zače-485 Padati‘ Sprva počasi na 480; nato vedno hitreje 470.. 430... 390. Ob koncu ‘■ona so jih stolkli ze na 280! 'To oijei so samo borzne mahina-0° je tolažil Cojfin. .Se ° 0 že še dvignile*, je dejal . energičnim glasom generala K , Vnm‘ zvezdicami. •Koliko? ■ °* 0 se bodo dvignile?, se Qcu°leStn° St°kajoč sVraševal 'Presedlati moramo z jekla TnUPap'T!‘ *e ugotovil Coffin. j 0 sta tudi storila. Prodaji t*0 akcije .Pennsplvania cel. jn jjfo kupila od .Brigh-■ Paper.. , '^aPlrček je zlato, je pri->mnil Coffin. Doughnut se ojnnočil, toda s tem ‘atom. mu ni šlo. Kmalu Pa "amre^ ugotovil, da tudi Pir ne stoji bolje rd jekla, pr n 'i* 'Bnighton Paper, so dale z vsem hruščem in truščem. ko da je konjunkture tcu^o 7e. 5tr°kovnjaško ugo-Coffin in zamajal glavo, da h 7e m°gel pričakovati, ila,t° kriza tako zgodaj pri- Doughnut, 1 Uradnik je molče pokimal, kot da bi odgovor potrdil njegovo že dalj časa nerešeno domnevo. Brez trkanja je odprl vrata. «Naslednji je, Sir,... Erivin Doughnut, blagajnik pri «City Bankin. S temi besedami je sj ustil Doughnuta v sobo slavnega zagovornika. Erivin Doughnut se je dodobra pripravil, kako bo odvetniku Allanu Rongu popisal svoj primer: kako se je on, Ertvin Doughnut, spoznal s tem prekletim Coffinom... kako ga je ta cele tedne nagovarjal... kako je on, Doughnut, pod tem vplivom hotel... Vse to je hotel Erivin Doughnut povedati slavnemu branilcu in kar je povsem naravno, da je plačilo odvokatove-ga honorarja zagotovljeno z vknjižbo, ki jo advokat Allan Rong lahko naredi na njegov delež pri zemljišču tašče o Neiv Jersegu. Prva beseda, ki jo je odvetnik, ki je imel kot krtača kvišku stoječe lase in močno četverooglato spodnjo čeljust, naslovil na Doughnuta, je bila: «Koliko?» Erivin Doughnut ga je presenečeno pogledal. «Kaj pome. ni: koliko?» je zaskrbljeno vprašal. «2 elim izvedeti, koliko ste poneverili», je vprašal neizprosno advokat. «20.000», je izdavil Doughnut. Brezovinkarstvo vprašanje ga je zmedlo. «Kako pa veste...*, je zajecljal. «... ali bi drugače prišli k meni, če ‘ne bi poneverili» je vprašal zagovornik Allan Rong in se nagnil nazaj. «Kaj drugega naj bi iskal pri meni blagajnik «City Banketi! S to trdo ugotovitvijo je popolnoma potlačil Erw ina Dougnuta in mu razbil ves pripravljeni načrt. «Pomagajte mi, mister Rong*, pa je ponižno zaprosil. «Po-magajte mi, da me ne bodo zaprli. Te sramote ne bi preživel.... Plačilo boste gotovo dobili. Mola tašča ima...r> «Vaš šef je...?» ga je prekinil advokat. «Mister Dogface...* »Ah, mr. Dogface... poznam ga. Zelo sposoben človek.)) «Drii, to je... toda pri nepravilnostih je neizprosen. Ta bi dal še svojega očeta zapreti, če...» «2e dobro.* Odvetnik je zamahnil z roko. Nato si je med premišljanjem drgnil podbradek 2 desnico. «Kdaj bodo kontrolirali blagajno*, je vprašal «V petek, čez pet dni», je dogovoril zaskrbljeno Doughnut. «V tem je vse. Če bi imel le mesec dni časa, bi že uredil...* Brezupno je pomigal. Advokat ga sploh ni poslušal. Nenadoma se je dvignil in začel hoditi sem ter tja po sobi. «Ali bi lahko...* nKaj?* je vprašal Doughnut poln pričakovanja. «Ali bi lah^o, recimo, do pojutrišnjem, do srede, vzeli iz blagajne še 180.000 dolarjev?* vKaj??* Doughnut je skočil pred advokata. Prav gotovo ni bil dobro slišal. «Ali lahko do pojutrišnjem vzamete iz blagajne 180.000 dolarjev, ne da bi pred kontrolo, ki bo v petek, kdo opazil?* je godrnjaje ponovil advokat. «To bi lahko toda...* »Dobro. Pošljite denar najkasneje do srede popoldne v moj urad. 180.000 dolarjev! Tedaj vam bom lahko pomagal, drugače ne!* Sele na cesti se je Eruhn Doughnut zavedel. Kaj naj sto. ri? Ali naj izvrši nasvet advokata? Ce ga ne bo, bo iz- gubljen, ker ne bo advokat mignil niti z mezincem. Ce pa bo izvršil nasvet in olajšal blagajno banke za nadaljnjih 180.000 dolarjev, bo pa še možna njegova rešitev. To mu je advokat vendar obljubil. Hitro se je odločil... V sredo popoldne je Erivin Doughnut prinesel 180 bankovcev po tisoč dolarjev v ad_ vokatovo pisarno. Njegovo u-panje, da bi ob tej priložnosti govoril z advokatom Rongom, se ni uresničilo. Rong mu bo na razpolago šele naslednjega večera ob 19. uri. Njegova zadeva teče, mu je hladno pojasnil mladi uradnik, potem, ko je bil prevzel denar od Doughnuta. Razen tega mu advokat priporoča, da naj jutri nikar ne hodi v službo v «Ci-ty Banko* in naj se pismeno opraviči, češ, da ima gripo. Zgodilo se je, da je bil o četrtek prazen prostor ob široki blagajniški mizi, kjer je Erivin Doughnut že leta in leta sedel. Tega dne je prišel v lepo opremljeno «City Bank* advokat Rong. Cez nekaj minut je že sedel pri generalnemu direktorju banke mr. Rogu W. Dogfaceu v njegovi zelo lepo opremljeni pisarni. «Kaj lahko storim za vas, gospod advokat?* Kljub navidezni brezbrižnosti bankir ni spustil advokata izpred oči. «Moram vam sporočiti za vaše podjetje važno kakor tudi neprijetno novico.* «ln kaj je?* «Vaš glavni blagajnik je Doughnut... Erivin C. Doughnut, ali ne?* «Da,... toda kaj je z njim? Zdi se mi, da je danes bolan... se je opravičil...* Zaigrana brezbrižnost je premagala precej odkrito vznemirjenost. «On je tat!* Allan Rong je to dejal popolnoma mirno o svojem varovancu. «Tat?* je ponovil s povzdignjenim glasom generalni direktor. «Toda... on... ali bi mi hoteli pojasniti?* «Prav rad.* Allan Rong je ostal miren. «Doughnut... Erivin C. Doughnut je zadnje tedne...* Advokat je naredil kratek premor. Kaj torej!! Kaj je napravil zadnje tedne! Govorite že vendar!* «... je zadnje tedne*, je ponovil advokat mimo, »poneveril 200.000 dolarjev!* «Za božjo voljo!* je zastokal generalni direktor in se z obema rokama prijel za glavo. tAli vam je priznal svoje poneverbe, ta lump?* «Jih je*, je potrdil advokat, «in me istočasno pooblastil, da naj znatno zmanjšam škodo, ki je nastala zaradi njegovega nepoštenega dela.« «Zmanjšati? Saj vas ne razumem gospod advokat!» «Popolnoma preprosto je.. Ce obljubite, da ne boste ovadili Doughnuta in da boste o zadevi molčali ter jo držali v predalu, vam bom od poneverjenih 200.000 dolarjev...* Bankir se je zdrznil ob imenovanju vsote. «... vrnil 180.000 dolarjev... od katerih bom seveda odtegnil honorar 20.000 dolarjev za svoj trud.* Niti pet minut nista gentle-mena rabila za sporazum: mr. Dogface je prejel 160 tisočakov, medtem ko je advokat skrbno sestavil potrdilo, s katerim «City Bank*, ki jo zastopa njen generalni direktor Rog W. Dogface, potrjuje, da nima proti mr. Ertvinu C. Doughnutu, nobenih civilno in kazensko-pravnih zahtevkov. »Doughnut je bil v vaši banki nekaj let, mr. Dogface*, je kasneje pripomnil advokat in skrbno spravil važno potrdilo v denarnico. «Zdi se mi, da bi bilo primerno, da bi mu ob Ta Po mn Uf!otovitev je kaj malo seči Doughnutu. Trome- Petek h kmalu Pr* kraju, v blan ° rev‘z‘ia in v njegovi dnin n' mar>jka okoli 20.000 do un‘čen! Ce bo- soiti njegovo «divje» po-če ,° ne le mesto...; oh, slab'" samo to! Ne, veliko tai Se f,0: kolikor pozna gene-Do ^fektorja banke mr. »orad'60’ °a bo dal *aPreti Kak' * nie0ove umazanije! Jna sramota! Grozno! e„d “®lednji, prosim! Mlad u-Poln' ‘e oz‘ral P° pnena-I* ?,en* čakalnici. «Kdo ima *tetnlko 37?* DoutV’’ll<0 377 Jo2-» Erivin ^ Bhnut se je zbudil iz svo-Bo*v, rf*m*šljanj. Nervozno je . Olil številkn l’ y Irnrtnn n L*i k^i dobil ob prihodu v številko iz kartona, ki tkalnico deil!iad‘ ur“dnik mu je kratko. t t «Sledite mi!» in odšel šobnimi koraki ne da bi t,i °*rk' Pred temnorjavimi 1 se je ustavil: »Vaše imp?» m^oughnut... Erivin C. Dough. Poklic?* ^ank°a Gradnik pri «City Je poslušno odgovoril odhodu ob koncu tromesečja napisali spričevalo ali nekaj podobnega...* «Kakor hočete*, je dejal mr. Dogface z močno povešeno spodnjo čeljustjo. «Izvolite sami narekovati spričevalo moji tajnici.* Ptitisnil je na gumb diktafona: «Narek!» Močno zbegan je Ertvin Doughnut zvečer sprejel spričevalo «City Bank*, ki ga mu je bil vročil Allan Rong: «... marljiv... pošten... želimo mu prijetno bodočnost... obžalujemo, da nas zapušča tako značajen sodelavec...* »Verjemite mi, mister Rong, da se že od malega držim življenjskega reka: Delaj pošteno in ne boj se nobenega!* «Tega se držite tudi v bodoče*, je suho pripomnil branilec mr. Envinu C. Doughnutu, «ker ste za kaj drugega preneumni... posebno še za živ. Ijenje tu, v Združenih državah Amerike!* Ksaverja izbrano Meška delo je zaključeno (Izdala ga je Mohorjeva družba v Celju, uredil Viktor Smolej) Fran Ksaver Meško, poleg F. S. Finžgarja najstarejši slovenski pisatelj (rojen 28. oktobra 1874), je šele zdaj, proti koncu svojega življenja doživel izdajo svojega izbranega dela in z njim prvič tudi obširnejšo slovstveno raziskavo in obravnavo. Prav te dni je namreč izšel peti zvezek njegovega izbranega dela, ki je s tem zvezkom zaključeno. Izdala ga je Mohorjeva družba v Celju, ki je leta 1954 zasnovala izdajo tega dela in se tako oddolžila pisatelju, ki je vse svoje življenje, pa tudi literarno snovanje posvetil svojemu narodu. Fran Ksaver Meško, ki je doma sicer iz okolice Ormoža, je večino svojega življenja preživel na Koroškem Tu je med prvo svetovno vcJS- Mario Sironi ((Avtoportret« (1913) •MNHIIIIttlltIHNUItlltMItIHHIIIIHHNIIIIIHtHIIIimiltlllllllllllllllltiiiitiillllllllllllllllHHItlllllllNIIIIIIHIIIMIUHIIIIHIIIIIMINMIIHIIINMIIIIIIIIinillMIlllllllllllllllllllllUHIIIIItllllllllllllllltItlllllimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIItllllllll Zgodovinska razstava futurizma Poleg številnih flff Bienali v Benetkah del italijanskih------------------------------------------------- futuristov so na razstavi s posameznimi deli tuji umetniki, kot n. pr. Picasso, Brague, Larionov, Marc, Villon i. dr. Za letošnjo Bienalo je že bilo rečeno, da ima bolj značaj zaokroženih razstav. To velja zlasti za zgodovinsko razstavo futurizma. Tu je nad 140 del, pri katerih so zlasti močneje zastopani Giacomo Balla, Umberto Boccioni, Carlo Carra, Lui-gi Russolo, Gino Severini, Mario Sironi in Ardengo Soffici. Poleg teh in še drugih italijanskih umetnikov pa srečujemo imena Braque, Delaunay, Feininger, Glei-zes, Gris, Larionov, Leger, Mačke, Marc, Pevsner, Picasso in Villon. Večinoma so tuji umetniki predstavljeni s po enim samim delom. Razstava futurizma je bila še pred Benetkami prirejena v Rimu, le da je beneška obogatena s prisotnostjo tujih avtorjev. Ta njih prisotnost ima predvsem ta namen, da poda določen časovni okvir italijanski likovni umetnosti v dobi futurizma ter s tem poudari, da so se italijanski futuristi vključili v sredino evropskih avantgardnih evropskih struj. Ko so v februarju 1910 Boccioni, Carra, Russolo, Balla in Severini podpisali prvi slikarski manifest, niso bili več neznani umetniki ali slikarji, ki bi začeli ubirati nove smeri, ker bi se drugače ne znali uveljaviti. Na beneški razstavi je zlasti Boccioni predstavljen z deli, ki so tako časovno in stilno povsem izven futurizma. Zasledovati je mogoče slikarjev razvoj preko raznih struj, dokler slikar ni postal največji pobornik futurizma. Skoraj isto velja za Ballo, katerega nekatera dela na razstavi še tudi nosijo letnico 1902. Balla je najstarejši in navadno se navaja kot učitelj Boccionija in Severi-nija. 12 del z letnicami 1902 do 1918 daje dovolj zaokroženo podobo tega slikarja, medtem ko je Boccioni prikazan s pravo osebno razstavo, saj je tu več kot petdeset njegovih del. Pri njem, ki je že leta 1907 napisal, da je do gnusa naveličan starih zidov, starih palač, starih motivov in spominov, .je opazen preobrat leta 1908. Toda iz tega leta je na razstavi nekaj del, ki ga še kažejo kot simbolista, ekspresionista. Toda že se začne kazati nov stil; poleg drugih nastane »Mesto, ki se dviga«, pa njegova «Duševna stanja«, «Dinamizmi» in toliko drugih. Boccioni se loti tudi skulpture. Nikoli pa ne zaide v popolno abstraktnost in njegov krasen portret glasbenika Busonija priča, da obvlada svojo obrt po mili volji Severini, ki je tudi med podpisniki omenjenega manifesta, dokazuje s svojim razstavljenim delom, kako je zagledan v svet okrog sebe skoraj z vnemo kronista. Umberto Boccioni »(Plastični dinamizem — konj + hisa» (1911) Na njegovih slikah ne manjka napisov z dostikrat strahotnimi vizijami. Tako lahko poleg besede antihuma-nizem na njegovih slikah najdemo imena raznih smrtonosnih plinov. In na sliki «Vojna» je tudi zemljevid soške fronte. Severini si je pri svojem delu že pomagal tudi z raznim nalepljenim bleščečim se okrasjem. Znaten prispevek italijanskemu futurizmu predstavlja delo, ki ga je opravil Carlo Carra, čeprav se za dolgo ni ob njem ustavil. Med razstavljenimi deli je gotovo »Zasledovanje« (1914, collage) e-no izmed bolj znanih. Mario Sironi, ki se nikoli ni pridružil futuristom s kakim: podpisi, je tako v dobi futurizma kot pozneje oblikoval stvarnost modernega življenja. Predmet slikanja mu je kamion, pa letalo, vojna. Russolo, je slikar, ki se je srečal z raznimi strujami. Na razstavi ima šest slik. med katerimi je n. pr. zanimiv «Upor». »Plastična sinteza ženskih gibov« pa spominja na filmski posnetek. Od o-bilneje zastopanh je tu še Soffici. Med deli slikarjev, ki so bili samo «prehodni futuristi«, je zlasti privlačen Pram-polinijev «Beguinage». Med deli tujih umetnikov preseneča Picassojev bron »Zenska glava«, kolikor je njegova kiparska dejavnost manj znana. R. R. no doživej preganjanje in se je po plebiscitu celo moral umakniti v Jugoslavijo. Tu je bil tudi v drugi svetovni vojni spet pregnan. Toda jesen svojega življenja preživlja zdaj na našem koščku koroške zemlje, ki ji je posvetil toliko svojega dela in tudi svojih spisov. Meško, ki je svojo literarno delo začel na prelomu naše literature iz realizma in naturalizma v simbolizem, se je udejstvoval kot pesnik, kot mladinski pisatelj, vendar pa je največ ustvaril v prozi. Štiri knjige izbranega dela, ai so v zadnjih letih izšle pri Mohorjevi družbi, prinašajo samo del njegovega obširnega proznega opusa. Seveda je večina njegovih del danes močno odmaknjena času. Danes imamo tudi docela drugačne življenjske, nazorske in tudi estetske poglede na življenje in literaturo. Kljub temu pa če se z Meškovim delom strinjamo ali ne je zapisal urednik izdaje Viktor Smolej — čutimo do njegovega dela spoštovanje, saj je bilo ustvarjeno s plemenitim namenom in čistim hotenjem. In v takem smislu moramo predvsem vrednotiti pomen izdaje Meškovega izbranega dela, ki bo današnjemu ljubitelju domače proze in drame predstavila pisatelja z njegovim najboljšim in najbolj značilnim delom in morda tudi njemu nekaj povedala. Kot omenjeno so prve štiri knjige Meškovega izbranega dela prinesla Meškovo prozo. Zadnja, sedaj izšla knjiga, pa prinaša Meškovo dramatiko. Čeprav prinaša v primerjavi s proznimi deli, ki so izšla v skrčenem izboru, peti zvezek skoraj celoten dramski opus, in je torej s ostalimi zvezki v nesorazmerju, pa vendar velja, da ta knjiga dopolnjuje celotno podobo Meškovega literarnega ustvarjanja in z ostalimi štirimi vendarle predstavlja harmonično celoto. Prinaša pa sedem dram in odrskih tekstov, ki jih je večinoma priklicala v življenje potreba ljudskih odrov slovenskega podeželja. Posebno vrednost knjige predstavljajo u-rednikove opombe, ki so zelo obširne in v katerih u-rednik obravnava nastanek posameznih dram, zlasti motive, njih objavo, uprizoritve ter razčlenjuje njih značaj in pomen. Tako je s tem zvezkom predstavljeno še Me-skovo dramsko delo, s čimer bo gotovo ustreženo ljubiteljem domačega slovstva pa tudi vsem raziskovalcem in literarnim zgodovinarjem. Predvsem pa se je s tem založba oddolžila pisatelju, ki je v svoji skromni tihoti to nedvomno zaslužil. Omeniti moramo skrbno o-premo knjig, ki je enaka kot v prvih zvezkih, škoda le, da je papir slab. Sl. Ru. ................................ V Ugo Foscolo je bil dobro znan že Matiji Copu Kot post založnika Gia ngiacoma Feltrinellija je prišel v Italijo znani pisatelj Henrv Miller. Na sliki je pisatelj z Lucianom Rianciardijem, ki je prevedel njegova dela Ime Uga Foscola ni neznano Slovencem. Tik pred prvo svetovno vojno nam je v slovenščino prepesnil nekaj njegovih sonetov Alojz Gradnik in jih vključil v knjigo »Italijanska lirika«, ki je izšla 1. 1940 pri «U-metniški propagandi« v Ljubljani. Foscolov lik in njegovo umetnost nam je Gradnik vnovič predstavil, tokrat v neposrednejši obliki, z mojstrsko prepesnitvijo njegovih »Gomil«, ki so izšle pred leti pri koprski založbi »Lipi«. Zanimanje Slovencev za tega velikega zastopnika i-talijanskega neoklasicizma na prehodu v romantiko pa je mnogo starejše. SeRa prav v čas samega Foscolo-vega umetniškega ustvarjanja. Dokaze o tem zanimanju najdemo v pismih, ki jih je naš sloviti filolog in literarni kritik Matija Cop pisal svojemu italijanskemu prijatelju Francu Leopoldu Saviu, sinu goriškega okrajnega glavarja. Cop je tedaj veljal za najboljšega poznavalca evropske romantike ter romanske književnosti, posebno še italijanske. Zelo je cenil Alessandra Manzo-nija, medtem ko se je manj navdušil za Uga Foscola, ker mu verjetno ni bila pogodu njegova umetniška izrazna dialektika, ki je vzniknila iz globine modernega romantičnega občutja, toda oblikovno preveč utesnjenega po klasicističnih estetskih naukih o skladnosti, redu in lepoti, ki naj vladajo v poeziji. Cop je poznal skoro vsa glavna Foscolova dela, ker je prečital njegovo tragedijo «Riccardo», njegovo prozno in pesniško zbirko »Pro-se e versi di Ugo Foscolo« in pesnitev «Sepolcri». V pismu od 19. novembra 1824 je Cop pisal Saviu, da je prebral Foscolove pesmi in spise v prozi, da pa ga ne more imeti za tako pomembnega, kakor na splošno sodijo. Pri Foscolu prihaja po njegovem posebno do izraza ponos kakšnega starega, a ne velikega pogana. Sledi ostra Čopova kritična ugotovitev, ki jo je moderna literarna kritika že ovrgla, da ne ve, ali je v ostalem pri Foscolu še kaj mnogo dobrega. Glede »Gomil«, ki jih ni bral v izvirniku’, tako kakor ostala Foscolova dela, ampak v nemščini v prepesnitvi Caldero-novega prevajalca grofa Malzburga, polemizira Cop v istem pismu z izvajanji i-talijanskega literarnega kritika Girolama Borgna. Ta je zapisal, da so «Gomi!e» kot poskus novega izraza v italijanski poeziji vredne hvale, češ da gre za pravo lirično poezijo in da je v Foscolo-vem domotožnem izrazu o-paziti zanimivo sorodstvo z Byronom in Lamartinom. Cop se s takšno sodbo o Fošcolovi umetnosti ne strinja in pravi, da Foscola nikakor ne bi mogel primerjati z Lamartinom, ki je našel v pesniški zbirki »Medi-tations poetiques» edinstven izrazni višek. Podali smo podobo Fosco- love pesniške osebnosti, čeprav s stališča Čopovega kritičnega motrenja. Natančneje se bomo spoznali s pesnikovim likom in njegovim vihravim značajem, če prisluhnemo opisu samega sebe, ki ga je napravil v pesmi »Avtoportret«: Zbrazdano čelo, vdrt pogled in srep, lic velih, rusolas, smel žar v očeh, nabrekla ustna, mudna za nasmeh, kosmate grudi, nagnjen, vrat prelep. Pravil m stas, preprost a ličen kroj, hod, misli, dela nagli in besede, potraten, trezen in mehak do bede, bodljiv, v zameri s svetom in s seboj. Zamišljen, sam navadno in otožen, slaboten v sramu, vendar v srdu prožen, vsekdar neveren le za up in strah. Modruje v meni um, a iz plamena srca kreposti vro in strast strupena. Morda bo miren in sloveč moj prah. Foscolovo pesniško delo, če izvzamem,o »Gracije« in «Gomile#, se omejuje zgolj na dvanajst sonetov in dve odi, a te stvaritve spadajo med najboljše, kar jih premore italijanska lirika. ((Avtoportret« je eden od Fo-scolovih mladostnih sonetov. V njih prikazuje pesnik svoje koprnenje, blodnje, ljubezenski zanos, domovinsko ljubezen, razočaranje, obup, celo misel na samomor, nato voljo po uveljavitvi in odrešitvi, zavedajoč se svojega književnega in domovinskega poslanstva. Avtobiografskega značaja je tudi sonet «Ob očetovi smrti«. Oče Andrej je bil zdravnik v službi beneške republike. Nazadnje je služboval v splitski vojaški bolnišnici. Umrl 'e -' Splitu, ko je imel Ugo komaj deset let. Sonet »Ljubljeni« je i-skren izraz Foscolovega ljubezenskega zanosa. Ni važno ime ženske, ki ji je ta sonet namenjen. Ni važno, ali gre za Izabello Roncioni, »božansko deklico« iz pisemskega romana Jacop Ortis, ali pa za Antonietto Fagna-ni Arese, intelektualistično nastrojeno prevzetno grofico, kateri je pesnik posvetil odo «Ozdraveli prijateljici«. Opevana ljubezen ni plemenito osrečujoče čustvo, marveč vsemogočna, neumrljiva oblast, ki ga preganja v njegovem nemirnem in vihravem življenju kot peklenski bes. Najlepši biser vse italijanske lirike pa je sonet »Večeru«. Pesnik izreka v njem prepričanje, da bo po viharnem življenju našel mir v otožnem, tihem večeru, ki je zanj podoba smrti, večnega pokoja. Otožnost, ki lebdi nad Foseolovim večernin razpoloženjem, žalost, ki se ga loteva, ko lega mrak v njegovo srce in odkriva njegove najbolj skiite tajne, za- vest brezupnega boja proti i večnemu Niču, sploh celotno večerno razpoloženje so o-snove Youngove. Grayove in Macphersonove predromanti-ke, ki so iz angleške književnosti prišle v italijansko romantiko, oplemenitene po Foscolovem neoklasicistič-nem prijemu. Mogoče, ker si večnega pokoja podoba, Večer, si tako mi drag. Naj se poletni laska ti oblak, naj so zefirji vedno družba tvoja, naj z zasneženih brd v vsemir brezkrajne temine nosiš in njih nepokoj, vendar vsevdilj si gost povabljen moj, ko mojega srca odkrivaš tajne. Ki večni Nič jim konec je, sledove odkrivaš mislim; čas medtem pa krivi beži in jate z njim skrbi beže, ki v njih obema se množi gorje. In ko tvoj mir zrem, drema nezmagljivi duh borbe, ki na dnu srca mi rjove. »Gomile« pa »o nastale po teh sonetih. So lirska pesnitev, ki pomenja vrhunec Foscolovega ustvarjalnega duha, čeprav v okviru njegovega materialističnega in pesimističnega gledanja na svet. Veliki italijanski kritik in estet Francesco De Sanctis pravi o «GomiIah«, ki jih o-značuje kot prvi lirični glas nove književnosti, naslednje: «Pesnitev je zgodovina človeštva s povsem novega vidika, zgodovina živih, ki so jo ustvarili mrtvi . . . Spojena sta tu pekel in raj, druži se široka gotska senca niča in neskončnosti z nežnim in rahlim čustvom človeške- ga srca, vse v svečani, skoraj religiozni obiiki, kakor himna božanstvu.« Osrednja misel «Gomil» je v trditvi, da so grobovi potrebni tako kot solze in spomini, tako kot češčenje gomil zato, ker se ob vsem tem vnemajo naša srca za vzvišena čustva in plemenita stremljenja, posebno če so bili pokojniki veliki misleci, znanstveniki, umetniki ali junaki, ki so se žrtvovali za domovino. Prav v hvaležnem spominu potomcev je njihova nesmrtnost. To misel razpleta tudi naš A-škerc v svoji «Caši nesmrtnosti«. JANKO JE2 PrlmorsM "(Ino v ni le 17. julija 1960 Pijančevanje rak rana sodobne Nemčije Mlada, plavolasa Gerdi j e še vedno zahtevala «schnaps, gin in visky» Nesrečna ljubezen, osamljenost, razočaranje... na tisoče je razlogov, da dekleta sežejo po alkoholu in postanejo kronične pijanke Ko sem bil zadnjič v Zahodni Nemčiji, sem izrazil željo, da bi si ogledal nekaj nočnih lokalov, da bi se na lastne oči prepričal, če je res, kar sem večkrat slišal, da Nemci, in posebno ženske, zelo mnogo pijejo. Moja gostitelja, dva Nemca, sta žalostno potrdila, da je ta bolezen pri njih zelo razpasena. Zjutraj sem hodil po mestu Frankfurtu, da si ogledam lepote mesta in še nekaj ruševin iz zadnje vojne. Večkrat sem srečal mnogo pijanih žensk. V starem delu mesta v bližini glavne ulice Zeti. je več ulic in uličic, v katerih je še nekaj porušenih hiš In vmes veliko število barov in lokalov. V teh ulicah se zbira mnogo žensk, ne samo starejših, nekatere še zelo mlade — vse častilke Bakha in Amora, ki lovijo ne le vojake, ampak tudi civiliste, posebno pa tujce. Ko smo stopili v neki bar, se nam je približalo najprej lepo mlado dekle, staro osemnajst let. Ta lepa blondinka je bila že stara znanka mojih prijateljev, poklicala je sestro — dve leti mlajšo — ki je poslušala popevko z *juke-boxa». Naročili smo vsak svoj tpicco-lo», to je malo steklenico četrt litra šampanjca, potem pa je blondinka Ger-di zahtevala , ker ji je bil šampanjec prelahka pijača. Tisti večer smo obiskali mnogo barov in srečali v vsakem lokalu mnogo žensk, v nekaterih je bilo več gostov ženskega spola. V nekem baru se mi je približala 30-letna ženska, že nekoliko pijana, s cigareto v ustih, in me kar naravnost vprašala: «Imaš eno marko, sem namreč zelo žejna.* V vseh lokalih isto življenje. V na pol temnih sobah, okajenih, si videl moške in ženske, nekateri sami, drugi d sladki družbi, v trenutkih prevelike intimnosti, najsibo z osebo, ki je bila blizu, ali pa s kozarcem. Proti jutru smo spet srečali blondinko Gerdi, ki je še vedno zahtevala tschnaps, gin in visky». Ta rak rana vzbuja v Nemčiji mnogo skrbi, dosti se o tem piše, govori. Prav med mojim bivanjem v Nemčiji se je dosti pisalo o primeru mlade Gizele H. Starši Gizele H. so vedno odlašali, da bi predali dvajsetletno hčerko v zdravniško oskrbo. Ko so se odločili, je bilo skoraj prepozno. Pri dvajsetih letih se začenja za mlada dekleta življenje, morda se bo pričelo tudi za Gizelo. Nihče pa ne more z gotovostjo vedeti, kakšno pot bo Gi-zela ubrala po dvanajstih mesecih bivanja v bolnišnici, na oddelku za alkoholike. Ženske se namreč teže zdravijo kot moški, posebno pa mlajše, pod sedemindvajsetimi leti. Primer Gizele H. je enostaven. Zaljubila se je v dvajset let starejšega moškega, ki je iskal pri njej samo bežno dogodivščino. Po osmih tednih se je je naveličal — ne pa tako mlada Gizela. Dekle si ni znalo pomagati iz nesrečne ljubezni in je začelo piti. Ko se je prebudila iz pijanosti, se ji je zdela njena nesreča še dvakrat večja, in da bi tej žalosti ubežala, je spet pila in — pila. Njeni starši so se tega sramovali in so prikrivali pred drugimi. Tako da je Gizela v dveh letih postala kronična pijanka. Lepo bi bilo, če bi se lahko reklo, da je Gizelin primer med redkimi, na žalost pa jih je zelo zelo mnogo. Celo osemnajst- in šestnajstletna dekleta se srečujejo že po bolnišnicah. Državne in privatne ustanove so že uvidele potrebo da bi ustanovile bolnišnico za mladostnike. Sedaj je povprečna starost žen-pijank štirideseto leto, se bo pa v naslednjih letih gotovo znižala. Do pred kratkim so prihajale v bolnišnico ženske med petdesetim in šestdesetim letom, medtem ko so sedanje (med tridesetim in štiridesetim letom. Od prvega požirka do kronične pijanosti preteče navadno pet let. Točnega števila, koliko se jih je v Zahodni Nemčiji predalo alkoholu, ni mogoče dognati. Lahko se šteje le tiste, ki so prišle z javnostjo v konflikt, in teh je v tej državi sedaj že precej več kot 250.000. V primeru z 52 milijoni prebivalcev bi to ne bilo še tako porazno. Je pa huje, če pomislimo, da vsi ti ljudje zanemarjajo tvoje poklicno delo, ker je velika večina alkoholikov med zaposlenimi ljudmi. Od teh 250.000 alkoholi- kov odpade na ženske 10 odstotkov. V bolnišnico se zateče samo 20 odstotkov žensk. Tudi v drugih državah se veča število žensk, ki pijejo, in na neki dunajski kliniki so sprejeli leta 1957 osemkrat več pacientk kot leta 1947. Ženske pijejo hitreje kot moški in največkrat med štirimi stenami. Ko ugotove to svojo strast, je mnogokrat že prepozno. Zato je zelo težko pomagati ženskam, ki živijo same. čim si izberejo alkohol za prijatelja in tolažnika, njihova bolezen hitro napreduje, posebno zato, ker si izbirajo vedno močnejše pijače. Med ženskami, ki so se vdale pijači, je največkrat prišlo do tega zaradi nesrečne ljubezni, nesreče v zakonu, osamelosti in ljubosumja. Tipični primer je bila žena, ki je 25 let preživela v srečnem zakonu. Eno leto po srebrni poroki je mož spoznal mlajšo žensko. V začetku je ostajal samo po par ur dnevno dalj od doma, nekoč pa vso noč. Njegov izgovor je bil tako slab, da je žena takoj razumela resnico, življenje je postajalo od dneva do dneva težje, dokler se ni mož preselil k drugi. Takrat se je žena prvič v življenju napila, in sicer se je k temu skoraj prisilila. A v naslednjih dneh in tednih se je pitju privadila in mož jo je vedno bolj pogosto našel pijano. Končno je morala za šest mesecev v bolnišnico. Ni pa gotovo, da se ne bo več vdala pijači, ker vzrok, ki jo je pripravil do tega, še vedno obstaja. Poleg ljubezenskih konfliktov pripravijo ženske do pitja tudi nove prilike, ki jih je ženska v zadnjem desetletju srečala. Z enakopravnostjo so prišle ženske na mesta, ki so jih prej zavzemali moški. Kdor hoče uspeti, mora imeti trdno naravo. Ker je ženska bolj šibka, išče moč v alkoholu- Da si s tem samo poslabša položaj, opazi, ko je že prepozno, ko mora nositi posledice: bolezen, odpust iz službe zaradi zmanjšane delovne zmogljivosti, ekonomske težkoče in marsikaj drugega. Niso pa le težkoče, ki pripravijo ženske do pitja, pač pa kaže, da marsikatero žensko to veseli. Dognali so, da je med 40 do 60 odstotkov žensk, ki pijejo, prišlo na to pot, ne da bi jih k temu prisilile razmere. Najprej so pile iz veselja in iz tega se je razvila kronična pijanost. Mnogokrat nosi krivdo okolica. Večina pijank ima može, starše in prijatelje, ki tudi pijejo: «Moj mož mi je vedno nalival žganje .. .» je rekla lise. Mnogo žensk ne bi prišlo na to pot, če bi imele v življenju kako nalogo. Največ je žensk, ki samevajo, ki nimajo nikogar, za katerega bi morale skrbeti, žene brez otrok. Nekoč so se vdajali pijači le reveži, sedaj pa so prišli na njih mesto tudi dobro stoječi. Tudi mladina, ki tava po svetu brez cilja, ki iima čas in denar, lahko zapade tej nesreči. V dolgočasju ji ne pride nič boljšega na um kot to, da se ure in ure vdaja pijači. Ko bi imeli starši več razumevanja, časa in strogosti, bi bila slika alkoholizma mladih ljudi gotovo manj žalostna. Kako hudo Vpliva * * Tipična bavarska pivnica, veselo je, na mizi velike čaše dobrega piva, toda premnogokrat se konča v bolnišnici za kronične p ijance. alkohol na mladostnike, je razvidno tudi iz tega, da je 30 odstotkov kaznivih dejanj izvršenih pod vplivom alkohola. Tudi samomori so zelo jpogosto posledica zapite mladine. Milijoni ljudi imajo skrbi, doživljajo ljubezenska razočaranja, pa jim ne pride na (misel, da bi svojo žalost utopili v alkoholu. Nujno bi bilo, da bi se posvetila vsa skrb mladini, jo zaposlilo in ji nudilo čim boljš adružinska okolja, da bi se tako preprečilo širjenje tega zla. _ Stotisoči so zapadli strasti našega časa, v veliki meri izrabljajo alkohol, ni- v teh mamilih modernega časa pomiritev, drugi pa vznemirjenje. Mnogi z* lijo pa samo eno: omamljanje. Najbolj je razširjeno mamilo v obliki pijače-Več kot 9 milijard mark je vsako leto izdanih v Berlinu za vsakovrstne alkoholne pijače. Med alkoholiki je mnogo žensk, ki iščejo v opojnosti izhoda J* osebnih težav. Kaj vodi te ljudi h kap* tulaciji? Tu so vzroki: težave v zakonu, konflikti v ljubezenskih vprašanjih, ljubosumnost, osamljenost, službena JF* obremenjenost in razne bolezni. Tako govore statistike raznih zdravnikov zdravniških zavodov, katere močno tare ta problem. MARIO MAGAJNA jo ženske do pitja tudi nove prilike, tovo manj žalostna. Kako nuao vpnva kotin in druga mamila. Nekateri iščejo ....................— —• ......u..n.....n.n,n,«n. m n * — - '■■■ — Hary Armin najhitrejši 100 metrov je pretekel v 10 sekundah Hary ima odlično razvit refleks in prične teči takoj, ko starter ustreli s pištolo * Svojo zmago je javil osemnajstletni Christiani, s katero se je zaročil Armin Hary preizkuša 9tart. Od leta 1932 dalje so bili Američani tisti, ki so vedno osvojili tako na o-limpiadah kot na drugih športnih tekmah, prvo mesto v teku na 100 metrov. Vse kaže, da jim bo na letošnjih olimpijskih tekmah v Rimu odnesel ta naslov mladi Armin Hary, doma iz Frankfurta, ki mu pravijo tudi tnajhitrejši človek sveta*. Tisti večer, ko je Armin Hary potolkel v Zue-richu svetovno prvenstvo v teku na 100 metrov ter s tem postal najhitrejši 'red vrati krčme čakata osamljeni . . mm mu.mi. nmmmumm minnmimiiMimii mn mm mini iiiimmmmi.. ..................... Sedem pravil da te nihče ne bo maral * nnžnn žlfL&t.i tfl d. Pepi Kdosmomi zna uži ■>ati življenje in ima po-eben talent za to, da se ned drugimi postavi. Ime-litno zna to in gre proti vojemu cilju da se ne smem v živijo-nju ustrašiti ničesar. I® če mi gre tudi tokrat vse po sreči, bom skušal svoj rekord še izboljšati*. Američani so s svoj® strani izjavili, da ne bodo kar tako popustili ter d» se Haryja ne bojijo. Ve®" dar pa se kaže pri nj1* hovih tekačih precejšni® nervoza in negotovost pred bodočimi olimpijski’ mi tekmami. OP L,— »iwhv m n H V EU A V EN OD 18. DO 24. JULIJA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Prijet V. ni in koristni dnevi zlasti za stvari, ki vas ne zaposlujejo na delovnem mestu. Harmonija z ljubljeno osebo. Srečali boste nekdaj bližnjo osebo. Bik (od 22. 4. do 20. 5.) Položaj ni preveč ugoden za odstranitev srčnih težav. Le s težavo boste izpolnili neko obljubo. Izvedeli boste nekaj zelo važnega in dalekosež-nega. Dvojčka (od 22. 5. do 20. 6.) Lahka in blesteča o-svajanja, vendar ne bo šlo vse, kot bi si želeli. Tudi na poslovnem področju teden mnogo obeta. Zlastj bo uspešen pe-tek Rak (Od 22. 6. do 22. 7.) Ne zaupajte na hitro izrečenim obljubam. Dragoceno ' priznanje neke o-sebe, ki vam ni tuja. Zastoj pri delu lahko premostite s trdimi napori. Lev (od 24. 7. do 22. 8.) Ne zavračajte vabil. Imeli boste možnosti stikov z nepoznanimi in prijetnimi osebami in lahlko se razvije kaj trdnejšega. Telefonski pogovor. Devica (od 24. 8. do 22. 9.) Znašli se boste na razpotju med ljubez-' nijo in prijateljstvom. Izberite s široko odprtimi očmi in ne bo vam žal. U-resničili boste neko zamisel. Tehtnica (°d 24. 9. do 22. 18.) Nepričakovano srečanje z neko poznano osebo bo odprlo pot novi i-dili. Bodite pozorni in bolje ščitite vaše interese. Ne razburjajte se in pazite na živce. Škorpijon (od 24. 10. do 21. 11.) U-goden veter veje, da se urede srčne tegobe. Pazite na osebe, ki vam — he žele dobro. Odlični rezultati za one, ki se ne boje skočiti v neznano. A Strelec (od 22- 11. do 21. 12.) v zelo zapletenem in kočljivem sentimentalnem V0" ložaju vam bo u-spelo, da se i*" vlečete brez večjih težav. Stvarni zaslužek pri delu. vendar pa finančne težave-Kozorog (od 23- 12. do 20. 1.) Vzbudili boste zanimanje in na obzorju so novi sentime®" talni odnosi. Oko; liščine so dokaj ugodne za vaše namere n8 raznih področjih. Potova- Vodnar (od 21. *- do 19. 2.) Izognite se nekem« sestanku, ki lahk" povzroči številu* govorice in vam škoduje. Nepričakovan obisk. Napeti trenutki pri poslovnih stvareh. „ Ribi (od 20. *• do 20. 3.) Uresničili boste vaše namere, če se bost* bolje obnašal*-Trenutki zastoja-Predvideva s* daljše potovanje in poznanstvo z zanimivimi osebami. nje. J URE NA DEBELO MAGN AGHI Ul. S. Lazzero 8 - TRST - Te/. 35733/36308 ZLATNINE O MIKRON TECHNOS DOXA m t 2KKKa5;KIS:5KKllKKaK53K55I5KHSKi5KKKKaKKi:iIKi5KSKK55KaMHKaJiSaSHSKaKKKiSHSHKKBEHSSSKSKSKKE:SS::t Krilil II Iz repentaborske občine Nelogično višanje nehaterih nnslavh v repentaborshem ohčinshem proračuna Le kako naj občina dobi pol milijona lir na račun javnih prireditev, ko pa praksa kaže, da znaša tovrsten dohodek le 15 do 20.000 lir? Tudi repentaborska občina je dobila odobren občinski pToračun. Reči je treba, da se od originala, ki ga je občinska uprava predložila pristojnim oblastem v odobritev, precej razlikuje. Poglejmo samo zadnje številke: občinska uprava je predvidevala v proračunu 9.338.367 lir dohodkov in 14.608.367 lir izdatkov, tako a tudj izletnikom, ki °do tako obveščeni, kje s* toči domače vino. p je to nekaj nemogočega uvsem so močno povišali '"ostavke, ki se nanašajo na de°sarino- Občina je predvi-3 5nnX, na račun trošarine ^00.000 lir dohodkov in od J*oaatnih davkov se 730.000 m-l-h^rejena oblast pa je ha aVslcle!?e dohodke zvišala rin« ’ • hhlijona lir za troša-čun in 1-242.000 lir na rar dodatnih davkov. oheL Sključeno, da se bo la vna tei Številki približa-toJ^Pa je odvisno od do-je h Stoikov, kajti znano traSo - je treba skoraj vso arino pripisati tujske-kov dometu, če bo izletni-Več, kot jih je bilo la- ni, potem bo vse v redu. Kaj pa če jih bo manj? Toda v letošnji proračun repentaborske občine so nadrejeni oblastniki vnesli novo postavko, ki je vse prej kot logična: v Trstu namreč predvidevajo, da bo občina imela tudi pol milijona lir dohodkov na račun javnih prireditev, kar praktično pomeni od vstopnic, ki se prodajo ob raznih plesih itd. Doslej je občina na ta račun dobila v blagajno letno 15 do 20 tisoč lir, in zato se postavlja vprašanje: kako naj letos dobi pol milijona? Nekdo je vprašal, če se bo morda cirkus Orfei preselil na Re-pentabor in tam dajal predstave za Tržačane? Le na ta način bi morda dobili predvidenih pol milijona lir, drugače pa ne. Nerazumljivo je, kako morejo nekateri funkcionarji tako zlahka opravljati svoje dolžnosti in vključiti polmilijonsko postavko kar tako mimogrede v proračun. Najmanj kar lahko rečemo, je. da to ni resno! pripravljen v ta namen odstopiti zid, seveda pod pogojem, da bi po razširitvi poti napravili novega. Toda tudi v tem primeru je ostalo le pri besedah. Končno je treba še povedati, da je pot, ki vodi na Banovski hrib oziroma naprej na Fenuge, v prav obupnem stanju. Cestišče je povsem razrito, saj ga sploh ne popravljajo, čeprav je pot zelo prometna. Kdo bo kriv, če se bo na njej zaradi lukenj zgodila kasa nesreča? Upamo, da ne bo treba čakati še eno leto, da bodo tudi v naši vasi opravili kako nujno potreb-io javno delo. PADRICE KROELJE «Primorski dnevnik« je že večkrat načel vprašanje potoka ali bolje rečeno odtočnega kanala, ki se iz vasi spušča po hribu navzdol in konča pred gostilno. Pisano je bilo, kakšne nevšečnosti povzroča ta potok, po katerem teče gnojnica, voda iz pralnice in vsa druga umazanija. Posledice so občutene prav sedaj v poletnih mesecih, ko iz potoka smrdi in je ob njem pravo leglo muh. Ali bi res toliko stalo, da bi potok pokrili? Mislimo, da ne, kajti če bi to delo opravili delavci SELAD, tedaj bi bili stroški omejeni le na material, ki pa ne bi stal kdo ve kaj. Ureditev potoka ne zahtevajo samo higienski razlogi, temveč tudi turistični. Dejstvo je namreč, da zahaja v Kroglje vse več izletnikov, ki posedajo v borovcih, potem pa pridejo v domačo gostilno. Razlika med zrakom v borovcih in smradom iz potoka pa je nedvomno tako velika, da marsikakšen pobere šila’ in kopita. In ima prav: slabega zraku je tudi v Trstu dovolj! RANI 2e lansko leto jeseni nam je bilo obljubljeno, da bo občina tuai v naši vasi izvedla nekaj nujno potrebnih javnih del. Kmalu bo leto naokrog, toda ostalo je le pri obljubah in nič več. Zato mislimo, da je potrebno občino spomniti na dane obljube, in sicer zato, da bi vsaj letos kaj napravili. Predvsem gre tu za napeljavo podzemeljskega odtočne, ga kanala rd javne pipe v središču vasi do spodnjega križišča. Ko dežuje, se voda razliva preko cestišča in nosi s sabo vso umazanijo. Odtočni kanal je nujno potreben in to so priznali tudi občinski izvedenci. Potem so obljubili, da bodo razširili ozko pot pri zidu, ki je last Jožeta Frankoviča. Gospodar je bil Prihodnjo nedeljo bo v naši va«i ples, ki ga priredijo domači fanije. Za ples bo igrala gropajska godba in že to je jamstvo, da se bodo mladi in stari lahko neutrudno vrteli na «brjarju». Domači fantje so prepričani, da bo ples zelo uspel, seveda pod pogojem, da bo tudi vreme naklonjeno. Nekateri vaščani pravijo, da bi lahko bilo pred plesom nekaj kulturnega sporeda. V vasi je odličen pevski zbor, ki redno vadi in le-ta bi lahko nosil težo programa. No, če se letos ne da nič več napraviti, pa bi bilo priporočljivo, da bi vsaj prihodnje leto pomislili tudi na to, zlasti še ker so domačini že večkrat dokazali, da znajo organizirati prav lepe prireditve. RURI JE Pred dnevi nas j" pot pripeljala v Rubije v sovodenj-sko občino, 'Ja bi «i ogledali, kako nap-e:luje urejevanje in asfaltiranje občinske ceste v Gabrije. V bližini mosta čez Vipavo smo se za nekaj časa ustavili in opazili, da je na desni strani odbitih nekaj betonskih stebrov, Okvara na ograji nas je vznemirila, kajti prav lahko prioe do nesreče, čeprav --o jo za silo popravili. Odšli smo na županstvo in jim nevarnost predo-čili. Povedali so nam, da so o tem že razpravljali in sprejeli tudi sklep, da se ograja popravi. Toda z delom ne bodo pričeli toliko časa, dokler podjetje SACA ne bo dokončalo asfaltiranja ceste v Gabrje. Potem bo popravilo o-grajo na mostu in razširilo ovinek, da se odpravijo vzroki na povzročanje nadaljnje škode. Težka vozila so namreč ograjo že nekajkrat porušila prav zaradi tega, ker je bilo cestišče na ovinku slabo urejeno, tako da se je vozilo po notranji strani ovinka. POLETNI MOTIV (Foto Magajnu) V enem kokonu do 18.000 metrov dolga svilena nit Svilogojstvo je donosna panoga kmetovalcev kraške Kostanjevice Kostanjevica na Krasu je menda edini kraj v Sloveniji, kjer se zadružniki poleg vinogradništva in živinoreje ukvarjajo tudi še s svilogojstvom. Pred 200 leti je bilo svilogojstvo v tem predelu slovenskega Krasa, ki je odprt proti Furlaniji in morju, zelo razvito. Tod že stoletja izredno dobro uspevajo muroina drevesa. S sočnimi listi teh dreves se hranijo gosenice svi-loprejke. Za svilogojstvo v teh krajih uilreza tudi podnebje, saj tmajo mile zime, zgodne pomlad, ki niso niti prevroče n iti prehladne, zrak pa je svež m suh. V Kostanjevici na Krasu RICMANJE V teh dneh so v vasi ae-lavci, ki popravljajo nekatere poti, glavne in stranske. Vse hvale vredno delo, ki pa bi lahko v dobri meri odpadlo, če bi bili vsaj obe poti, ki vodita v vas, asfaltirani oziroma tlakovani. Poudariti moramo, da je strma pot, kt vodi v vas preko železniške proge, izredno nevarna za promet motornih vozil. Včasih je na njej toliko gramoza (torej samo kamna, kajti zemljo po navadi izpere prvi močnejši dež) da se kolesa avtomobilov vrtijo na enem meslu, motoriste pa tako zanaša, da komaj lovijo ravnotežje. To pot bi bilo treba tlakovati z granitnimi kockami, kajti to je edini način, da se vzpostavi varen promet. Nekoč je bilo rečeno, da bo pot, ki vodi izpod gostilne proti pokrajinski cesti (proti Borštu), prej ali slej asfaltirana. Zal se to še ni uresničilo, vendar pričakujemo, da bo cestišče le dobilo asfalt, no prevleko. Razumemo, da zahtevajo predvsem cestna dela velike stroške in da občina sama ni- ma denarja. Zato bi bilo morda prav, ko bi si strmo pot, ki vodi v našo vas, ob kaki priložnosti ogledala komisija pristojnih ustanov, pa bi se znalo zgoditi, da bi tlakovanje ceste odobrili in seveda nakazali potrebni denar. SE5LJAN Malokatera kopalna sezona je bila tako klavrna kot letošnja; od 1. junija do 15. julija je bilo nad polovico oblačnih in 15 deževnih ter hladnih dni, torej vreme, ki si ga ne žele niti turisti niti turistični kraji. Temu primerno so zasedeni tudi hoteli in zasebne sobe: povsod je na razpolago dovolj prostora. U-pajmo, da bo vsaj v avgustu boljše vreme! DOBERDOR vi*, %A - J «*» > 'v»' M -'■č-' ,W-->tr ' L /*• L * A - - * j iSf-: vi. **. ^ "HIP :■# » ■.»- - ««>ti Rubije-Gabrije urejajo cestišče, ki ga bodo v kratkem asfaltirali #Odkar ie pričel veljati zakon o vzajemni bolniški blagajni za kmete, od takrat dalje se rodi v Doberdobu vedno manj otrok«, so nam odgovorili na detet dobskem matičnem urauu, ko sme jih te dni vprašali, kakšno je gibanje preb:valstva v zadnjem času. Da ne bi čitatelji slabo razumel), nai takoj dodamo, da se s tem število rojstev ni zmanjšalo, le matere hodijo rojevat v bolnišnico, ker jim Dolmška blagajna plača prevoz m zdravniško ter bolniško oskrbo. Ta pojav je postal očitnejši v drugi polovici lanskega leta. Tako «e je v prvih šestih mesecih tega leta rodilo v doberdobski občin« 16 otrok, od tega dva doma, deset v goriški, štirje pa v tržiški bolnišnici. Nedvomuo je treba to pozdraviti, kajti v bolnišnici je zaradi cele vrste razlogov, higienskih in zdravstvenih, priporočljiveje roditi kot doma. Fldino nevšečnost, če lahko tako rečemo, pri tem imajo na občini, ker ,im je kar naenkrat zmanjša ~i registrov, v katere vpi« s v drugih občinah rojem doberdobski otroci. podpira svilogojstvo kmetij-t ska zadruga. Le-ta ima v zadružnem domu skrbno urejeno valilnico sviloprejkinih jajčec. Jajčeca vsako leto uvozijo iz Italije, in sicer okrog 100 unč italijanskih križancev in 40 unč belih japonskih. Vsaka unča tehta od 25 do 36 gramov, kar je do 60.000 jajčec. Letno torej daje kmetijska zadruga v rejo svojim članom okrog 5 milijonov gosenic. Jajčeca se vale od srede aprila do srede maja, in sicer 21 dni. V sobi, kjer so volilne polica, mora biti stalno enaka toplota in primerna vlaga. Zar-tmivo je, da se izvali prvi dan točno ena četrtina gosenic, drugi dan polovica in tretji dan zadnja četrtina Toda samo od 4. do 9. ure zjutraj. Gosenice nato dobijo svi-logojci. Vsak od njih ima doma urejeno posebno sobo s policami. Tudi v tej sobi mora biti stalno enaka temperatura od 22 do 25 stopinj C in primerna vlaga Gosenicam pokladajo sveže mlade sočne liste od enoletnih murvinih šib. Vse do predlanskim so zadružniki v ta namen gojili stara murvina drevesa, ki so potrebovala za rast tudi do dvanajst let preden so jih lahko smukali. Drevesa so bila raztresena, nerodno je bilo obirati z njih mlade šibe. Zato je predlanskim zadruga na manjši površini uredila prvo murvino plantažo, na kateri bodo letos že rezali šibe. Unča sviloprejk namreč porabi v treh do štirih tednih tisoč kilogramov svežega mur-vinega listja, za kar je potrebno okrog 500 grmičkov v strnjenem nasadu ah pa 70 posamičnih velikih dreves. En hektar murvinaga nasada preživi do 20 unč sviloprejk. V dobi hranjenja se gosenice trikrat za kratek čas zabubijo in šele četrtič začno presti svileno nit Ce svilo-gojci niso pazljivi in vešči svojega dela, narede njihove ličinke krajšo in tanjšo nit. torej dosežejo nižji donos. V enem kokonu mora biti 16 do 18 tisoč metmv dolga svilena nit. Četrtič se ličinke najraje zabubijo na suhi slami oljne repice. Dobro zapredene kokone prineso zadružniki nato v kmetijsko zadrugo, ki kokone suši. Letos je kmetijska zadruga nabavila moderno sušilnico, napravljeno nalašč za sušenje kokonov sviloprejk■ Prejšnje peli, ki so bile urejene za sušenje lesa, niso bile dobre. V kmetijski zadrugi Kostanjevica na Krasu letos predvidevajo oakup 6 do 8 ton svežih kokonov, kar bo dalo okrog dve in pol tone suhih, tovarni pa morda 800 kg čiste svile. Za eno unčo zvetih kakovostnih kokonov dobi svilojojec na roko okrog 70 tisoč dinarjev, kar je kar precejšen znesek. Z nobenim drugim pomladanskim pridelkom ne oi zadružnik zaslužil t«eč. En knutcvalec lahko vzgoji tudi tri unče sviloprejk vsako pomlad seveda če ima dovolj mnrvtnega listja. Zadruge Kostanjevica prodaja suhe kokone tekstilnim tovarnam v Peričevem, v Titovem Velesu in v Makedonij. Po njih je toliko povpraševanja, da bi lahko pr vseh kra-ških vaseh, kjer imajo za to pogoje, začeli s svilogojstvom STANDREZ Na sedežu kmetijskega nad-zorništva v Ul. Duca d’Aosta bodo danes štandreškemu društvu neoosrednih obdelovalcev podarili diplomo zaradi velike prizadevnosti in u-spehov, ki so jo njegovi člani doslej pokazali s pridelovanjem povrtnine. Nagrajeva nje se bo pričelo oli 10.30. Ob 11. uri pa bo na letališču (na Velikih Rojah) dražba za oddajo v zakup košnje kakšnih osmih njiv. Zanjo -e lahko potegujejo same društveni člani KRIŽANKA Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. barva kože: 4. kraj v zgornjem Posočju, 8. zvečer, ta večer; 12. predlog: 14. gospodinjska posoda; 16. moralna vrlina: 18. šala, zabavna, šaljiva zgodbica; 20. vzklik; 22. beležnica; 24. enota tekočinske mere; 26. žensko ime; 27. cel, celoten; 29. cvetličarski izdelek; 31. mesto v Srbiji; 33. solzenje; 34. posedujem; 36. opazen; 38. ki ga ni najti povsod; 40. po-vratno-osebni zaimek; 41. potrebuje orač: 43. mesto v severni Italiji; 45. umetnik: 47. složen, soglasen; 49. premočen; 50. ubranost, enakomernost; 51. odrezek na vrednostnem papirju; 52. prevozno sredstv^; 53. gosposka soba; 55. ptica, ki živi ob morju: 56. ne čist, sestavljen iz različnih snovi; 58. grdi, neprivlačni; 61. oster; 63. del planinčeve opreme; 65. živeči nomad; 66. reka v Sibiriji; 68. precejam; 70. tovorim, prenašam; 72. obrabek, osušek; 73. dvojica; 75. razpihavam, dražim; 77. kraško vino; 79. veznik; 80. država v Aziji; 82. sodna obravnava; 84. moabit-ski bog, simbol nenasitnosti, krutosti in brezsrčnosti; 86. rimsko število (101); 87. madžarsko moško ime; 89. skriven, prikrit; 91. geološka do- ba; 93. vzklik; 94. vas med Ljubljano in Domžalami; 95. gospodarsko poslopje v Panonskem nižavju (madž.); 96. tibetanska goveda. NAVPIČNO: 1. ustrezajoč; 2 dva enaka soglasnika; 3. glas, zvok; 4. majhen košček, drobec; 5. presodim; 6. pripovedna pesem; 7. vas nad Vipavsko dolino; 8. pravni poklic; 9. subjekt; 10. medmet; 11 Žid; 12. pridelek; 13. preročišče; 15. še nerabljen; 17. mesto v Srbiji; 19. mesec; 21. pokrajina v Arabiji; 23. uporabljam stol; 25. brisan, drg-njen; 28. človek, ki ne ljubi družbe; 30. mesto na Koroškem: 32. je zaposlen pri cepljenju; 35. lučavec; 37. narezan s koso; 39. pripadnik krščanske veroizpovedi; 42. izdelan iz neke kovine; 44. odpet; 46. odpadnik; 48. nihče; 54. verski red in njegovi pripadniki; 57. nikalna oblika pomožnega glagola; 59. prst na roki; 60. čevljarska potrebščina; 62. mazati, lepiti s kitom; 64 nespretnež, neokretnež; 67. kemična prvina; 69. moško i-me; 71. živeči slovenski slikar (Miha); 74. otok na Jadranu; 7ti. svojilni zaimek; 78. kratica za narodnoosvobodilna vojna; 81. del trikotnika; 83. obžalovanje; 85. medmet; 88. e-naka soglasnika; 90. znak za natrij; 92. predlog REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: J. koleraba, 8. Paganini, 15. kopito, 16. tu-tor 18. sonata, 20. osata, 22. tesan, 52. Miran, 54. polet, 56. sad, 28. karat, 30. Soča, 31. ali, 32. teren, 34. zatem, 36. Rab, 37. lo, 38. ponosen, 40. tipam, 42. ne, 43. rop, 44 delam, 46. serum, 48. merim, 50. tesan, 52. Miran, 54. polet, 54. pirat, 58. beg, 60. uf, 62. ke-sen, 64. poligon, 66. Mo, 67. fes, 69. cepin, 71. deber, 72. pek, 73. ilov, 75. cekin, 77. gon, 78. pesa, 79. kipec, 81. nočim, 83. polet, 84. skelet, 86. liter, 88. letina, 89. smolarim, 90. devetina. NAVPIČNO: 1. kosilo, 2. o-pali, 3. lita, 4. eta, 5. ro, 6. bt, 7. aut, 8. poraz, 9. Ararat, 10. as, 11. nož, 12. Ines, 13. napor, 14. Itačan, 15. korali, 17. tek, 19. Arabec, 21. zarod, 23. natis, 26. sen, 27. deset, 29. tepem, 32. topilec, 33. nelep, 35. Maribor, 38. porok, 39. nasip, 41. muren, 43. rep, 45. narod, 47. mag, 49. mesec, 51. nalog, 53. sufiks, 55. tepen, 57. Tibor, 59. čokata, 61. Feliks, 63. nikoli, 65. gen, 66. mesena, 68. sopem, 70. ničim, 72. pelin, 74. velo, 76. nit, 78. poti, 80. cel, 82. med, 83. pet, 85. ta, 87. re, 88. le. ŠERIF/ NUJNA brzojavka/ KAJ GORI V MESTU ? A-Oojkaj SEM / ZD ŠERIFA V KIMBALLU ' — M U J A/ O ______ A/4 PODROČJU INDIJANSKEGA REZERVATA PAWNEES IZBRUHNILA EPIDEMIJA KU6E STOP ZDRAVSTVENE OBLASTI SKUŠAJO izolirati področje stop - doslej NOBENEGA PRIMERA B0LE2NI MED BELCI, TODA PRIPOROČAMO, DA USTAVITE VSAKEGA INDIJANCA.KI BI SKUŠAL PRITI V MESTO IN CA IZOLIRATE V BARAKAH ZUNAJ MESTA STOP- tez NEKAJ DNI POŠLJEMO SPECIALIZIRANEGA ZDRAVNIKA - POTRDITE SPREJEM brzojavke IN navedite sprejete UKREPE STVp ZDRAVSTVENI ODBOR. _ PRI ŠERIFU PINE BLUFFA— NABREŽINA Stanovanjska stiska v naši občini je že znana širši javnosti, saj smo o njej že nekajkrat pisali. Tudi so znani vzroki te stiske. Delovno ljudstvo, zlasti delavski razred, si na splošno ne more preskrbeti niti skromne strehe, ker s svojimi dohodki komaj krije redne izdatke. Ni pa tako znano, v kakšnih brlogih se stiskajo mnogi brezdomci, izpostavljeni vlagi, mrazu in vročini. Semkaj naj bi vsaj malo pogledali organi, katerih naloga je blažiti, oziroma odstraniti stanovanjsko krizo. Ce bi oblast imela večje razumevanje za to vprašanje in dala tem družinam primerno streho, bi s tem ljudem vsadila občutek življenjske gotovosti, odstranila hude posledice (bolezni), ki tarejo prizadete družine in družbo, hkrati bi razbremenila občino, ki se tega zaveda in se stalno zavzema za rešitev te socialno tako važne zadeve. Kolikor vemo, je že davne tega tehnično in administrativno vse pripravljeno za gradnjo treh 8 do 9-stanovanj-skih ljudskih hiš, saj so bila dela že oddana na dražbi. Tu di je vladni komisar obljubil županu gradnjo dveh drugih ljudskih hiš. To bi nedvomno precej zaleglo in ublažilo krizo. Ne vemo, kje ta zadeva obtiči in zakaj se gradnja odlaša? Komu in čemu naj bi to bilo v prid? Mislimo, da je stvari v prid, če ustrezni uradi vsaj take zadeve čim-prej rešijo, ne pa da se namesto tega na vse mogoče načina opravičujejo. Vsaj tako je ko gre za interes delovnih ljudi, zlasti še tukajšnjega ljudstva. Zelo želimo, da b: sc te razmere čimprej spremenile in bi o njih privatno in javno govorili bolj povolj no. KAJ SE JE ZGODILO, Serif ? Noben Indijanec ne sme pri Tl V MESTO - ne PODNEVI NE ponoči ! če se ne pustijo I20LIRATI, JIH 80 TREBA USTRELITI ' V EPIDEMIJA KCI6E MED INDIJANCI/ HITRO ! USTANO VITI JE TREBA ZDRAVSTVENI ODBOR! TBlSTO MEDVEDOVI POLEG VOJNE ŠE TO I 9 v HUDIČA 1 Tl PA POJDI IN ODDAJ BE20JAVK0 V PINE 8LUFF, DA SMO SE ORGANIZIRALI ' IT PBIDITE Z MANO V URAD. SESTAVILI BOMO URNIK DEŽURNE SLUŽBE NA CESTAH OB VHODIH V MESTO.č kU&A MED INDIJANCI U- KMALU JE IZ VSEH TREH MtST, KAMOR so bile poslane BRZOJAVKE, PRIŠEL ODGOVOR, DA SO POVZETE POTREBNE MERE IN DA NE BO NOBEN INDIJANEC STOPIL V TA MESTA. TEK SE JE ODDAHNIL _ ali ne Bi Bilo bolje poslati »Te,Zasedo j ni}- javke Se v potrebno/ , HVALA, ,~T7' PRIJA telj/ druga mesta OB MEJI P. KMALU POTEM V ŠERIFOVEM URADu] IN TAKO STE ALAR-^—C MiRALI VSA TA MESTA? ] NAJ ME VRAG POClTRA,/ CE VAS NE BODO LIN- ' Nika šil 'HiS (nadaljevanje sledi), Vreme včeraj: najvišja tempera« tura 27, rvajnižja 20.5 stopinje. Zračni tlak 1013,9 pada, veter 6 km jugozahodnik, vlaga 71 odst., nebo 9 desetink pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 17. Julija Aleš Sonce vzide ob 4.31 in, zatone ob 19.50. Dolžina dneva 15.19. Luna vzide ob 0.16 in zatone ob 14.17. Jutri, PONEDELJEK, 1*. julija Miroslav Včeraj zaključena r Trstu Mednarodna železniška konferenca konkurenci tovornih avtomobilov o Sodelovali so predstavniki italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih državnih železnic - Avgusta konferenca o direktni železniški tarifi Madžarska-Trst prekomorje Včeraj se je končala mednarodna železniška konferenca, na kateri so bili prisotni predstavniki italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih železnic. Razpravljali so predvsem o resni konkurenci prevozov s težkimi tovornimi avtomobili. Statistični podatki zadnjih let so zelo zgovorni, sej so pripeljali v Trst s tovornimi avtomobili 1957. leta 792.000 ton blaga, 1958. leta 926.000 ton blaga in lani milijon 172.000 ton. Zelo nagel je tudi razvoj tranzitnega tovornega prometa s tovornimi avtomobili med Trstom in Avstrijo, ki je do-stgel 1957. leta 56.000 ton, 1958. leta 148.000 ton in lam 250.000 ton. Dobršen del zlasti tranzitnega tovornega avtomobilskega prometa gre skozi Jugoslavijo in je torej pri tem vprašanju zainteresirana tudi jugoslovanska železniška uprava Na konferenci so sprejeli nekatere sklepe za tehnične izboljšave železniškega prometa. tako da bo železnica konkurenčno sposobnejša in bo lahko pritegnila tudi del prometa, ki ga sedaj prevzemajo tovorni avtomobili. Ob Koncu avgusta bo v Trstu druga zelo pomembna železniška konferenca, na kateri bodo prisotni predstavniki železniških uprav italijanskih, jugoslovanskih, avstrijskih in madžarskih državnih železnic. Razpravljali bodo o ustanovitvi direktne tarife Madžar-ska-Trst-prekomorje po vzorcu že obstoječe direktne tarife Avstrija-Trst-prekomorje. Sedaj obstaja glede madžarskega tranzitnega prometa samo omejen sporazum, medtem ko Reka že razpolaga z u-strezno direktno železniško tarifo. «» i Volitve notranje v SAIFOG komisije Včeraj so se zaključile volitve v notranjo komisijo podjetja SAIFOG (bivši Kraftme-tal) v žaveljskem industrijskem pristanišču. Lista FIOM je prejela med delavci 57 glasov (na prejšnjih volitvah 54 glasov), lista Delavske zbornice pa 47 glasov (prej 46 glasov). Med uradniki je prejela Delavska zbornica 16 glasov, medtem ko FIOM ni predstavila svoje liste. Med delavci imata obe sindikalni n ............................. Drzen tatinski podvig včeraj na Borznem trgu V zgodnjih jutranjih urah so tatovi razbili izložbeno steklo krznarije in ukradli za okrog 1 milijon lir vrednosti blaga organizaciji po enega predstavnika, med uradniki pa samo Delavska zbornica. Pogajanja o Arrigoni Včeraj so se na uradu za delo pet ur pogajali sindikalni predstavniki s predstavniki podjetja Arrigoni, ki namerava premestiti svoj sedež iz Trsta. Pogajanja so bila neuspešna in niso sprejeli nobenega sporazuma. Dogovorili so se, da se bodo ponovno sestali v sredo. Nagrade trgovinam s tekstilom Danes bodo razdelili 30 nagrad med 41 tekstilnimi trgovinami, ki so sodelovale med natečajem za najlepšo izložbo v okviru tedna posvečenega bombažu. Deset nagrad bodo razdelili med modne trgovine, deset med trgovine s tekstilom in deset med trgovine s perilom. Razdelitev bo cb 10.30 v prostorih tržaške trgovinske zbornice. Stavbo središča za zdravljenje raka so te dni pokrili Te dni so pokrili novo poslopje, kjer bo sedež Središča za ugotavljanje in zdravljenje rakastih tvorb. Zdaj dodela-vajo notranje naprave, katerih najvažnejši del je priprava prostorov v spodnjem delu poslopja, kjer bodo namestili dragocene aparate, ki jih bo ustanova dobila za svoje poslovanje. Ves prostor so morali znižati za kake štiri metre, da bodo v poglobitvi lahko med drugim postavili tudi betatronski pospeševalec. Posebno pažnjo bodo posvetili zavarovanju drugih prostorov pred izžarevanjem iz tega a-parata. Stavba Središča za rakaste tvorbe bo imela dve nadstropji. Povezana bo z glavno bolnišnico in sicer s podzemeljskim prehodom. Računajo, da bo v novi bolnišnici prostora za 88 bolnikov. Opremljena bo kar najmoderneje in z najnovejšimi napravi, da bi u-spešneje opravljala svojo človekoljubno nalogo. Po popolni aplikaciji določil cestnega zakonika Še nekaj dni «razumevanja» potem pa bodo nalagali globe V interesu vseh avtomobilistov je, da čimprej poskrbijo za ureditev signalnih naprav na avtomobilih Prvi dan popolne aplikacije določil novega cestnega zakonika ni v Trstu povzročil kakih posebnih dogodkov. Res je, da je marsikakšen avtomobilist dopoldne pustil svoje vozilo doma, ker pač ni imel urejenih signalnih naprav, toda že popoldne je po mestu krožilo nič koliko avtomobilov, katerih lastniki bi po določilih člena 45 novega cestnega zakonika morali dobiti globo. In ta ni majhna, saj gre od 5 do 20.000 lir! Toda Tržačani so pokazali vso dobro voljo, da bi svoja vozila opremili z novimi signalnimi napravami, ki jih predpisuje člen 45: Zal tega niso mogli storiti, kajti naj so obredli vse trgovine, v ka- iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu INAM in Združene bolnišnice se prepirata zaradi plačevanja zaostankov oskrbovalnin V vsedržavnem merilu se je osrednje vodstvo INAM obvezalo plačati vse zaostanke na obroke, medtem ko INAM v Trstu noče izpolniti te obveze - Za INAM so oskrbovalnine previsoke Med Bolniško blagajno (IN AM) in Združenimi bolnišnicami je že dalj časa v teku spor glede plačevanja oskr-bcvalnin za zavarovance, ki jih pošilja ta zavod na zdra-ljenje in operacije v bolnišnice. Združene bolnišnice so namreč zvišale oskrbovalnine, INAM pa ni hotel teh poviškov priznati. Sicer pa gre v tem primeru za vprašanje v vsedržavnem obsegu, ki so ga tudi skušali na vsedržavni ravni rešiti. Tržaška podružnica INAM je dolžna bolnišnicam okrog 213 milijonov lir zaostankov, in sicer za zdravljenje okrog 2.500 zavarovancev INAM. V vsedržavnem obsegu pa je IN AM dolžan bolnišnicam okrog 9 milijard lir zaostankov, za katere se je na sestanku na ministrstvu za delo 6. novembra 1959 obvezal, da jih bo plačal v obrokih po 3 milijarde lir. Pri tem je šlo za zaostanke do 3. aprila 1959. Za dolg po tem datumu pa se je obvezal, da ga bo plačal na podlagi novih oskrbovalnin, ki so jih prefekti potrdili 3. aprila 1959. V ta namen so postavili rok 30. novembra 1959. rrl nas Je prišlo do tožbe med bolnišnicami in INAM in posledica tega je bila, da V zgodnjih včerajšnjih urah go neznani tatovi razbili izložbeno okno v trgovini s ko-žuhovinami «Nelzi» na Borznem trgu. Bilo je okoli tretje ure zjutraj, ko so stanovalci v bližnjih hišah slišali žvenket razbitega stekla. Marsikdo je skočil iz postelje ter pogledal skozi okno. Prav toliko hitro, da se mu je posrečilo videti neke ljudi, ki so z veliko naglico skočili v neki avto ter odšli z veliko brzino. Nekemu opazovalcu se je zdelo, da je šlo za avto znamke • Giulietta«. Poklicali so policijske agente, ki so prišli na kraj mesta ter ugotovili, da so: neznani tatovi razbili izložbeno okno v trgovini Nel-zi ter odnesli nekatere predmete, ki so bili tam razstavljeni. Policijski organi so ta- S ............... > PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellleo I-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda, — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 ur, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoč račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Strl tarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te- koči račun pri Komunalni banki Y Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiaka Tiskarski zavod ZTT Trst koj obvestili o tatvini lastnika trgovine, Michela Nelzija, starega 64 let, ki je v trgovini ugotovil, da so mu u-kradli krznen plašč in 12 bobrovih kož. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša okoli milijon lir. Lastnik je zavarovan. Policijski organi so šli takoj na delo, da bi izsledili tatove. Zato so blokirali vse ceste ter sporočili tudi drugim policijskim organom izven tržaškega ozemlja, naj kontrolirajo prehod raznih vozil. Zdi se pa, da so bili vsi ti ukrepi odveč, ker so policijski organi našli avto, katerega so se poslužili tatovi, v Miramarskem drevoredu. Gre za avto «Alfa Romeo Giulietta«, ki je bil ukraden Agenti znanstvenega oddelka so preiskali vozilo v upanju, da bi našli morebitne prstne odtise. Pravijo, da so policijski organi že skoraj odkrili tatove, toda še sinoči ni prišlo od pristojnih organov nikakršno poročilo v tej zvezi, Hudo ranjen motorist pri prometni nesreči Težka prometna nesreča se je zgodila včeraj okoli nol osmih zjutraj v Ulici Com-merclale, pri kateri se je 41-letni Jurij Škerlj iz Ulice Vi-colo delle Rase 46/1. hudo poškodoval. Škerlj se je peljal po imenovani ulici proti središču mesta. V bližini hišne številke 60 je po nesreči zadel s sprednjim delom motorja ob nogo 30-letne Ane Vatovec, ki je hotela prečkati ulico,' Zenska se je sicer le laže poškodovala (saj se bo morala zdraviti v bolnišnici samo kakih 10 dni), toda motorist je izgubil oblast nad vozilom ter zadel ob desni pločnik ter se prevrnil na tla. Škerlj je treščil z vso silo na cestišče ter se hudo ranil. Takoj so ga odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. «»------- Samomor Agent civilne policije, 47 let star Francesco Grava z Grete, je napravil včeraj dopoldan samomor. Okoli poldvanajste ure se je v rojanski vojašnici ustrelil z revolverjem v sence Grava je bil poročen ter je imel dva otroka. Zdi se, da je napravil samomor zaradi hude bolezni. je uprava bolnišnic zaplenila vse naložbe INAM pri denarnem zavodu Banca Nazionale del Lavoro in pri INPS ter s tem onemogočila celo njegovo skrbstveno dejavnost. Kasneje pa je uprava bolnišnic le pristala, da se zaplenijo naložbe INAM vsaj samo v višini njegovega dolga. Tej zaplembi je sledila polemika med predsednikom Združenih bolnišnic in INAM, pri čemer je pač vsakdo navedel svoje razloge in skušal dokazati, da ima prav. Pri vsem tem pa ni za nas bistveno, na kateri strani je pravica, marveč da zaradi tega trpijo predvsem zavarovanci. Spor se torej nanaša predvsem na razlike med prejšnjimi in sedanjimi oskrboval-ninami. INAM namreč trdi, da jih ne zmore, ker bi moral sicer zvišati zavarovalne prispevke, ki jih plačujejo delavci in nameščenci ter delodajalci. Toda po omenjenem sporazumu med osrednjim vodstvom INAM in FIARO (Italijanska federacija deželnih združenj bolnišnic) na ministrstvu za delo ne bi smelo biti razlogov za ta spor. kajti INAM se je obvezal, da bo plačal zaostanke v obrokih. V ta namen je že prejel od osrednjega ravnateljstva v Rimu 45 milijonov lir, ki pa jih ni plačal bolnišnicam. Iz polemike med predsednikom INAM in predsednikom Združenih bolnišnic pa je razvidno, da je INAM zavlekel s plačilom samo zato, ker noče plačevati za svoj zaostali dolg obresti, medtem ko jih upravi Združenih bolnišnic zahteva, češ da se jim niti ne mole odreči, ker ji tega ne dopušča zakon. Bolniška uprava zagovarja svoje ravnanje in se opravičuje za zaplembo vlog INAM pri Banca Nazionale del Lavoro s trditvijo, da je bila iz finančnih razlogov prisiljena februarja 1958 pozvati INAM, naj plača svoj dolg. INAM pa se je proti temu uprl in se obrnil na sodišče, ki pa je dalo z razsodbo od 3. junija prav bolniški upravi. Posledica te razsodbe pa naj bi bila ravno omenjena zaplemba. Toda INAM pravi, da je vložil proti tej razsodbi priziv na prizivno sodišče. To pa spet pomeni za bolniško upravo, da hoče INAM zavlačevati plačilo zaostalih oskrbovalnin v nedogled z raznimi pravnimi dlakocepskimi potezami. Bolniška uprava tudi trdi, da je predlagala prijateljsko spravo, da pa ni hotel INAM o tem nič slišati. Uprava bolnišnic gre pri tem še dalje in trdi, da je INAM v vsedržavnem obsegu priznal svoj dolg bolnišnicam in se obvezal, da ga plača, medtem ko ni hotela tržaška podružnica INAM svojega dolga Združenim bolnišnicam nikoli iz.ecno in formalno priznati. Zato naj INAM sam sebi pripiše posledice zaplembe svoje iriovine dne 28. junija, saj je ta zaplemba le posledica njegovega sodnega postopka proti bolnišnicam. Uprava bolnišnic trdi v bistvu, da je pač hotel INAM samo zavlačevati z izplačilom ter da je imela vedno pred očmi interese zavarovancev, ki ne smejo biti prikrajšani pri zdravljenju in bolniški oskrbi. INAM se predvsem zagovarja da so oskrbovalnine previsoke; na to pa bolniška nmiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtmiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiimmiiiiiimiiii uprava odgovarja, da plačuje INAM za svoje zavarovance že tako nižje oskrbovalnine, ih sicer enake kot občina za sveje reveže. INAM pravi nadalje, da bolniška uprava sploh ni marala prenehati sodnega postopka, čeprav je postal po sporazumu na ministrstvu za delo popolnoma neupravičen in odveč. Navedli smo glavne argumente nasprotnih strank. Vsekakor ni spodbudno, da >e dve javni ustanovi, ki morata skrbeti za blaginjo prebivalstva, med seboj ravsata in kavsata, namesto da bi sodelovali v skupni prid. Zato bi moralo pač biti z obeh stra-ri več razumevanja, saj ne gre za spore med zasebniki. Iz sodnih dvoran Sodišče je imelo včeraj opraviti samo s pijanci Pred sodnikom Brencijem se je moral včeraj zagovarjati 30-letni Renato Ritossa iz Ulice R. Manna 12. Na obtožni klopi pa je sedel z njim tudi 33-let-ni Luigi Cutri iz Ul. Gozzi 5. Oba sta bila obtožena prekrška pijanosti in sodnik je Ri-tossi naložil 5.000 lir denarne kazni, pogojno in brez vpisa v kazenski list. Cutrija pa je obsodil na 4 mesece zaporne kazni, ker je bil že prej večkrat kaznovan zaradi tihotapstva, odpora proti javnim funkcionarjem, telesnih poškodb itd. Dogodek, ki Je pripeljal Ri-tosso in Cutrija pred sodišče, se je odigral 11. aprila letošnjega leta, nekaj čez drugo uro ponoči pred železniško postajo. Vinska bratca sta se bila spoprijela, intervenirala je policija, ki ju je prepeljala v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da sta se ga pošteno nalezla. Pred istim sodnikom se je zagovarjal 46-letni Guerrino Missich iz Ulice G. Gozzi 5, ki je bil obtožen, da je 25. maja t.l. beračil v Ulici Pon-chielli. Policaji so našli pri njem 75 lir in zaradi te vsote ga je sodnik obsodil na 10 dni zapora. Pripomniti pa je treba, da je bil Missich že mnogokrat kaznovan. V marcu 1943. leta je vojaško sodišče v Neaplju obsodilo Missicha na 10 let in 2 me- seca vojaškega zapora zaradi žaljenja italijanskega naroda, protivojaške propagande, neposlušnosti in odpora proti predpostavljenim, poskusa telesnih poškodb in opustitve stražarskega mesta. Tudi Fulvio Carli, star 28 let, se ni mogel odreči dobremu kozarčku vina in ker se ga je pošteno navlekel, je končal pred sodišče. Policaji so ga našli ob 12. uri 3. t.m., ko je opravljal neke svoje potrebe v Ul. Tor Bandena. Zato ga je sodnik kaznoval z 20 dnevi zapora. Carli je bil že večkrat kaznovan in med drugim je preživel tudi nekaj časa v norišnici. Pri prečkanju ceste jo je podrl avtomobil Včeraj popoldne okoli polpete ure so z policijskim avtom pripeljali v splošno bolnišnico 54-letno Violetto Grmek-Jacobini iz Trga Vo-lontari Giuliani 6. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s prognozo od 40 do 60 dni. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve noge, desne ključnice, praske in rane na desnem ramenu, na desni roki, na nosu in na spodnji ustnici. Zenska se je bila ponesrečila na Drevoredu D’Annun-zio, ko je hotela prečkati cesto. V tistem trenutku je privozil avto v smeri proti Trgu Garibaldi, ki jo je podrl po tleh. Zensko so odpeljali v bolnišnico, šofer pa je ostal na mestu nesreče ter počakal policijske agente. Gre za 36-letnega zdravnika Ezia Visin-tinija, doma iz Milj, Ulica Mazzini 4. terih prodajajo take naprave, nikjer ni bilo moč dobiti niti plastičnih pokrovov niti kompletnih signalnih naprav. Pričakovalo se je, da bo rok popolne uveljavitve novega cestnega zakonika podaljšan in v tem smislu so bila tudi nekatera časopisna poročila. Toda minister za javna dela je že predvčerajšnjim poudaril, da to ni mogoče, kajti če bi hoteli rok podaljšati, bi morali sprejeti nov zakon. In da bi do tega prišlo, bi bilo treba sklicati nič koliko komisij in dobiti soglasja drugih pristojnih ministrstev, kar bi zahtevalo preveč časa in preveč zamudno delo. Tržaški šoferji, ki imajo na svojih avtomobilih še stare, in torej nepravilne signalne naprave, so včeraj opazili, da prometniki, ki jih je bilo sicer več na cesti kot običajno, niso polagali preveč pozornosti signalnim napravam. Marsikdo se je vprašal, zakaj tako ravnanje, ko pa je že bil do neke mere pripravljen tudi plačati kazen. Stvar je v tem, da so prometniki in prometna policija pokazali razumevanje in niso še začeli nalagati glob iz razloga, ker vedo. da avtomobilisti kljub najboljši volji ne morejo zadostiti zakonskim predpisom. To razumevanje — in samo razumevanje, kajti prometniki lahko ob vsakem trenutku naložijo globo — bo trajalo morda še nekaj dni, kajti pričakujejo, da bodo v naslednjih dneh trgovine spet založene s signalnimi napravami in bodo torej odpadli vsi izgovori. Potem pa bodo seveda začele deževati globe, namreč onim, ki iz malomarnosti ali drugih razlogov ne bi poskrbeli za ureditev oziroma spremembo signalnih naprav. Zato priporočamo vsem avtomobilistom, da si v najkrajšem času nabavijo vse potrebno, da bodo njihova vozila opremljena z napravami, ki jih predpisuje zakon. Poudariti je treba, da tu ne gre samo za zadostitev zakonu, temveč da pomeni normalizacija na tem področju nov korak k varnosti prometa na cestah. Prekop grobov Županstvo sporoča, da bodo v kratkem pripravili za nove pokope del polja XI (navadne grobove in «golobnjake») po-pokališča pri Sv. Ani, in sjg cer grobove od št. 4033 do 4176 s posmrtnimi ostanki oseb, *i so umrle med 5. in 28. marcem 1951. Vse tiste oseoe, ki bi hotele poskrbeti za ohranitev posmrtnih ostankov in za njihov prekop drugam, se lahko obrnejo na odsek za pokopališča oddelka javnih del v Ul. Teatrn št. 5-II, soba št. 36, ali pa na pokopališčne paznike od 16. avgusta do 3. septembra. Neutemeljena prepoved javnih zborovanj Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal naslednji odlok: Spričo sedanjega političnega položaja in stanja javne varnosti, kakršna izhajata tudi iz dogodkov na vsem državnem ozemlju; upoštevajoč, da lahko v tem posebnem položaju katerikoli javni shod lahko povzroči resno škodo in nevarnost za javni red ter upoštevajoč nujnost in resno potrebo, da se ohranita red in javna varnost, ukazujem na podlagi člena 2 enotnega besedila zakonov javne varnosti, odobrenega s kraljevim odlokom 18. junija 1931 št. 773; da se od danes do novih predpisov prepovedo v Trstu in na vsem področju vsi shodi in manifestacije na javnih prostorih. Oficirji in agenti javnih sil morajo poskrbeti za izvršitev in razširjenje tega ukaza, ki bo objavljen tudi v Listu zakonskih objav. Ta odlok nas je pač nujno začudil, saj ni zanj prav res nobenega razloga in opravičila. Položaj je pri nas popolnoma miren, kar je dokazalo vprav antifašistično zborovanje pri Sv. Jakobu, ki je tako gladko poteklo, kar je še en dokaz, da je bila prepoved tega zborovanja na Trgu Garibaldi popolnoma neupravičena. Vemo, da ni ta mirni potek omenjenega zborovanja prijal nekaterim desničarskim skrajnežem, ki so tiste dni pričakovali kdo ve česa, toda to razočaranje teh srboritežev se seveda oblasti ne tiče. Zato je, ta odlok, milo rečeno, za nas vsaj zagoneten. JUTRI ODPRTA MESNICA V UL. U. FOSCOLO Županstvo sporoča, da bo mesnica nižje kategorije v Ul. Fo-scolo št. 3 odprta tudi v ponedeljek, 18. t.m., ker je v zalogi še precej mesa. Nigrisin v novi v V Miljah so včeraj v bivši šoli v Ul. Battisti S odprli nekaj novih dvoran. Ena od teh —- predeljena na dvoje — bo odslej umetnostna galerija. Kot prvi razstavlja v njej miljski domačin Giuseppe Ni-grisin svoje skulpture v lesu in bronu ter večje število risb. Razstava bo gotovo privabila tudi marsikaterega ljubitelja umetnosti iz Trsta, kar vsekakor zasluži. Poleg drugih novih prostorov se v pritličju stavbe nahaja tudi čedna dvorana za predavanja in manjše prireditve. Vse skupaj predstavlja lep prispevek za lažji razvoj kulturno-prosvetnega življenja v Miljah. «»------- Opozorilo Dijaške Matice Staršem, ki želijo oddati prošnje na Dijaško Matico boflist za sprejem v Dijaški dom, za podporo za vzdrževalnino v domu, kakor tudi za druge oblike podpore, sporočamo, da ni predsedstvo Dijaške Matice več v Ul. Roma 15, temveč v Ulici Goppa 9-11. nadsitropje (pr: SPZ). Prošnje pa lahko oddajo tudi v Dijaškem domu v Ulici Ginnastica 72. Pri prosvetni zvezi so uradne ure vsak dan od 8. do 12. ure ter od 15. do 18. ure (ob sobotah do 12. ure), pri upravi Dijaškega doma pa je počitniški urnik vsak dan od 9. do 12. ure. DIJAŠKA MATICA (DAKOTI IN PKISPNVKl) Namesto cvetja na grob pok. Marije Dovšak. darujeta družini Sedmak in Košuta 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina dr. Josiipa Agneletta daruje družina Miohe-luzzi 2.500 lir za Dijaško Matico. ( MALI OGLASI ) BRUS1N1 CARLO, Trst, Ul. Bat tisti 20. tel. 29041, prodaja gospodinjske električne predme, te — hladilnike FIAT. ATLANTIC In druge znamke. Plačllivo tudi v 24 obrokih. PRALNE stro. le. kovinsko kuhinjsko onremo Išče se oseba s prakso za dojenč. ka in otroka — zaposlitev na ure. Pisati na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. sv. Frančiška 20. Družina išče osebo za pranje in sr.aženje stanovanja. Telefonirati na 61-423. Družina išče stalno hišno pomočnico veščo kuhinjskih del, kuhanja in likanja. Telefonirati na 61-423. Prodam -prodajainico kruha z obširno licenco. Via Ve ruda 11. Kunst ni naslovi in tel. številke Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12, V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15,30 do 17,30 Anagrafski urad: Ul. A. Diaz št 25-2: — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12. Včeraj' dopoldne je bil pogreb dr. Josipa Agneletta. Pred hišo žalosti v Ul. San Lazzaro se je zbrala velika množica tržaških Slovencev, ki so pokojnika spremili do cerkve sv. Antona novega, kjer je g. Škabar opravil cerkveni obred. V pogrebnem sprevodu so bili tudi občinski odborniki in svetovalci, predstavniki raznih političnih strank in gibanj ter zastopniki strokovnih in kulturno-prosvetnih organizacij. Na pokopališču pri Sv. Ani sta se v imenu SDZ od pokojnika po slovita prof. Rudolf in odv. Sfiligoj, odv. Simčič v imenu SKS in odv. Ferluga v imenu društva «Pravniku, po: m pa je pevski zbor zapel ialo-stinko. Občinski trošarinsk! urad: Ul. del Teatrn 4 — tel. 35-520. * * * Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 24-924 Prometna policija — 37-777 Glavna bolnišnica — 93-743 ACEGAT (za okvare): 24-151 «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKAHN INAM-AI Camello Urevurea XX septembra 4; Godina Trg sv Jakoba 1; Spouza Ul Mou tors.no 9 (Rojan); Vrtnari Trg , Valmaura 10; VieUuelti, Borzni * tm iz Valute ! Trst , Milan | Zlati funt I Marengo Zlato Dolar Frank franc. Frank švic. Sterling I Dinar ! Šiling J Zah. n. marka 5650,— 1 5550.—I 4300.— | 4275,—I 704,— I 702.—i 619.80| 619.80; 126.50 126.50 143.80 [ 143.80, 1743.12 ; 1743.50] 0.821 0.80 23.94] 23.94; 148.87 ] 143.801 iiimriiimiiiiiittiHiiniiimiiimiiiiiiiMiiiiiiiiMifiHiiiiimimmimimiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiia OD VČERAJ DO DANES PREDEN GRESTE NA DOPUSl' se naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. 15 — dnevna naročnina L 300 Telefonirajte na št. 37-338 IZLETI IZLET SPDT Opozarjamo že sedaj, da priredi SPDT tudi letos planinski izlet za veliki šmaren v soboto, dne 13., v nedeljo 14. in v ponedeljek 15. avgusta v Trento, kot izhodišče za izlete na Vršič, Jalovec, Kriške pode. Triglav. Bavški Grintavec. Prosvetno društvo Andrej Cek z Opčin priredi v nedeljo 4. septembra enodnevni izlet s kolektivnim potnim listom na Bled. Vpisovanje do 30. t.m. v pekarni pri Draščkovih. f KINO ) Fenice 15.00 «Križni ogenj*. Excelsior 15.00 «Tretji človek*, A. Valli in O. Welles. Filodrammatico 15.00 crHisa pošasti*. Prepovedano mladoletnim. Grattacielo 15.00 «Bitka na Ko-ralskem morju*, Cliff Robertson. Supercinema 14.30 »Obraz*. Tri nagrade na beneškem festivalu. Arcobaleno 14.00 »Tiste*. Aurora 15.00 «Divji veter*. John Wayne. Alabarda 15.00 »Zlodej v zrcalu*. Bogarde. Capitol 15.00 »Na robu prepada*, tehnicolor ,C. Wilde. Garibaldi 15.00 «Evropa ponoči*. Eastmacolor, mladoletnim prepovedano. Cristallo 15.30 »Zbito nebo*. Gre-gory Pečk Impero 15.00 (Kartagina v plamenih*. Cinemascope, tehnicolor. Italia 15.00 «Zenske v pričakovanje*. Film J. Bergmana. Anita Bjork. Prepovedano mladoletnim. Moderno 14 30 «Sexy Girl», Henri Vidal, B. Bardot. Tehnicolor. Massimo 14.30 «Nasilni». C. Ke-stou. Tehnicolor. Vittorio Veneto 15.00 «Nenadoma preteklo poletje*. Elizabeth Tavlor. Prepovedano mladoletnim. Marconi 15.30 «Qd Apeninov do And*, tehnicolor. Savona 14.30 »Bliski v soncu*. .J Chandler. Tehnicolor. Odeon 14.30 »Zakonske žene stavkajo*. Cinemascope. Astra 15.00 »Bilo je nekoč majhno ladjevje*. J. Levvis. LETNI KINO Marconi 20.15 Glej zgoraj Garibaldi 20 15 in 22: Glej zgoraj. KINOPROSEK-KONTOVEl predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 17. uri film Judita in Holofernes Barvni film Miw na msmm predvaja danes 17. in Jutri 18. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 na prostem film iBONJOIIR TRISTESSE» ROJSTVA. SMHTI IN POHOKh 16. julija 1960 se .je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 7. UMRLI SO: 70-letni Isarsich Santo, 58-letui Saxida Giordano, 20 minut stara Ccdrini Maria, 62-letni Burlo Giuseppe, 53-letna Covacci por. Giorgi Rosa, 83-let-na Nadovioh por. Budicin Bernarda, 82-1 etn a Vidali vd. Fortu-nato Angela, 58-letui Mauro Vittorio, 75-letna Lorenzi Margheri-ta, 63-letni Serafin Giuseppe. 72-letna Zilian vd. Pln Francesca, 76-letni Cedri Giuseppe. POROČILI SO SE; delavec Sever Severino in gospodinja Del Vecchio Filomena. nameščenec Periatti Ferdinando in prodajalka Sossi Natalina. pleskar Ruz-zier Libero in gospodinja Fra-giacomo Margherita. pleskar An-tolovic Mario in bolničarka Gale Antonia, fotograf Saric Mladen in študentka Kordič Jakiča, telefonist Antonieelli Cosimo in gospodinja Bari Marina, karabinjer Gaiazza Gennaro in uradnica Pa-vo Teresa. OKLICI: mehanik Rovatti Carlo in gospodinja Petrachi Teresa, mornar Stranieri Bertito in prodajalka Cottone Maria Cristina, inženir Kucieh Raimondo in študentka Preda Maria, šofer Forna-saro Sergio in gospodinja Kravanja Bruna, radioiehmik Zerovaz Lucio in gospodnja Urciuoli Francesca, mehanik Cocola Luigi in prodajalka Poiani Gemma, nameščenec Papagna Benito in gospodinja A.ltea Rosa, uradnik Višini ini Sergio in uradnica Carme. li Maria Graziia, stražnik civilne policije Pregarz Mario in urad pica Tieni Bruna, uradnik Sora-via-Gnocco Ottorino in uradnica Petrouio Luigia, delavec Cavalie-ri Giuseppe in šivilja Ciriani Valnea, uradnik Rossit Fulvio in uradnica Dolce Maria Grazla. ra-diotehnik Sabadini Roberto In frizerka Pitacco Tullia, pleskar Masotto Arno in prodajalka Tu-llani Luciana, geometer Garbel-lolto Stelvio in uradnica Millo Elena, mizar Marži Silvano in Lanzone Angela, trgovec Poldru-gcvaz Aldo in gospedinja Taucar Renata, geometer Mino Antonio in prodajalka Gregori Ondina brivec Gludice Alfonso in gospodinja Švab Jolanda, elektrotehnik Corazza Ernesto in gospodinja Andriani Iside. šofer Tomiz za Valentino in šivilja ZeLian Maria, pomorščak Calligarls Ll liano in gospodinja Bologna Ono-rina, prodajalec Paoletti Hcma-no in frizerka Ciacchi Luciana, šofer-mehanik Esposito Marino in delavka Scarpa Vimcenza. uradnik Fogar Giuseppe in gospodinja Mazzonl Florla, prodajalec De Martino Albino in gospodinja A-gentini Rita, prodajalec De Martino Bruno in šivilja Blasina Ida, delavec Belic Silvano in gospodinja 9kergat Silvana, trgovec * Bamon Giuseppe ln gospodinja Sustersic Luciana, slaščičarnar Fattorioi Federico in prodajalka Chinelli Lina, mesar Pellegrmo Saverio in gospodinja Bianchi Nivea, kovač Bossi Edoardo in baristka Zotti Luciana, uradnik Lacchin Cesare in šivilja Benve: nutj Carrida, bankonjer Pelosi Renato in prodajalka Gagliardi Francesca, železničar Grande Giuseppe in gospodinja Carlizzi Grazia, zdravnik dr. Torehiana Bernardo in zdravnica dr. Ta-gliaferro Orietta, prodajalec Grattagliano Vito in gospodinja Valenti Valnea, inženir Serbini Claudio in študentka Incbiostri Vlvlana, nameščenec Rabblto Sal-vatore in gospodinja Micheli A-nita, pomorščak Dugan Silvano in šivilja Petronio Lucia, stražnik javne varnosti D’Amico Vin-cenzo in gospodinja Sel Monaco Olimpia, šoler-mehanik Sekulič G in o in gospedinja Gladi Maria Rosa, upokojenec Franclni Gustava in gospodinja Depolll Lucia vd Treu. šofer Bracco Sergio in prodajalka Papagna Laura, posestnik Concion Giuseppe in gospodinja de Schirnhofer Aliče, gasilec Guli Emo in uradnica Verdani Marinella, električar Kravanja Luigi in radlotehniica Sossi Maria Luisa, nameščenec Farina Raffaele in šivilja Sfred-do Silvana, inženir Fioretti Ome-ro in uradnica Zotti Giuseppina, delavec Mozzo Giuseppe in šivilja Slatich Claudia, uradnik Di Donato Evandolo in prodajalka Bondi Vittoria, trgovec Morini Franco in gospodinja Čarati Carla stražnik varnostne p ollcije DČ Vucno Salvatore in gospodinja Maida Antoni etta, Ukmar Ferruccio in Vergari Augusta, tehnik Sidoti Tulilo in gospodinja Marcosini Lida. LEKARNE ODPRTE DANES Biasoletlo, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul Bernini 4; Godlna-Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Oro-lcgio 6- Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Millo, Ul. Buonarro-ti 11- Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); dr. Miami. Barkovlje in Nicoli. Skedenj. LOTERIJA BARI 2 44 24 12 52 CAGLIARI 65 67 1 75 25 FIRENZE 67 56 87 77 34 GENOVA 41 65 32 15 6« MILANO 20 7 39 75 51 NAFOLI 23 86 31 88 42 PALERMO 35 24 11 65 64 ROMA 68 31 72 53 46 TORINO 83 65 85 60 19 BENETKE 1 38 87 41 13 ENALOTTO 12 2 X11X221 2 X Zadetih je bilo 7 dvanajstič, ki dobijo po 2,795.000 lir, 141 enajstič, ki dobijo po 104.100 lir m 1.40R desetic, ki dobijo po 10.400 lir. Igrajo: Deborah Kerr, David Niven, Juliette Greco, Walt :r Chiari A VTOMOTOR iMPOKT - EXFOHT Nadomestni deli italijanskih nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESF.L motorjev in traktorjev. Trieste • Trst, Via Udine 15 tel 30 197 30198 AVTOPRKVOZ---- Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli St. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE 0STUNI AVIO — VlOTO TRST Ul. Machiavelli št. 2* Predstavnik Ducati Morini • Aermacchl - Siata Abarth Prodaja nove in rabljene av. tomobile m motocikle. Prodaja menjalne in vse druge dele za vse vrste motociklov DR. SONJA MAŠERA BO ODSOTNA od 26. julija do 22. avgusta 1.1. TURISTI AVTOMOBILISTI Avto delavnica OLIMPIA Moderna postaja za pranje in mazanje Mehanična delavnica Skrbna popravila po zelo ugodnih cenah Trst, Ul. Vespucci 4, tel. 554IU Po dolgi bolezni je premih * naš dragi JOSIP KODRIČ ki zapušča v zaiostj hčer8e Zoro, Ivanko in Mileno, svak". vnuke in ostale sorodnike. Pogreb bo jutri 18. t. m. 15. uri iz mrtvašnice glavo* bolnišnice. Slovensko društvo (Pravnik* v Trstu naznanja, da je dne 14. t. m. preminil njegov zvesti in požrtvovalni član Dr. JOSIP AGNELETTO odvetnik v Trstu Slava njegovemu spominu! Za društvo »Pravnik* Dr. K. Ferluga t. č. podpredsednik Dr. Fran Baša t. č. tajnik Trst, 17. julija 1980 17. julija 1960 f*ori§ko-beneški dnevnik Vprašanje, ki si ga zastavljajo vsi Sovodenjci Kdaj bodo asfaltirali cesto Sovodnfe-Gorica Ob njej bodo pričeli v kratkem graditi Marinijevo tekstilno tovarno Sedaj, ko Je v teku asfaltiranja ceste Rubije-Gabrje, ki bo dokončano predvidoma do konca tega meseca, bodo imele Sovodnje asfaltirano ne-prašno cesto v Gorico. Toda to poti se Sovodenjci ne poslužujejo, če so namenjeni v mesto. Predolga je, zato pri-d* v poštev samo cesta, ki Polje mimo »kamna# v Stan-drež. Ta cesta je vedno bila bo tudi ostala najkrajša in najvažnejša zveza med So-vodnjami in Gorico. Zaradi tega lahko razumemo nestrpnost, g katero pričakujejo občani, kdaj se bo uresničila obljuba, ki jo je svoj čas dala goriška občinska uprava, da bo ta del ceste asfaltirala, ker spada pod njen0 upravo. Kolikor je nam znano, je Občinska uprava v Gorici prejela zagotovilo pristojnih oblast. da so pripravljene finan-!lrati to delo. Tako se je pred kašnim letom, ali tam okoli, Precej govorilo o tem vpra-sanju, pozneje pa je zadeva nekako tonila v pozabo. Po našem mnenju ni pra- vilno, da se odlaga izvedba sovodenjske občine mnenja, tako važnega javnega dela. Ne smemo namreč pozabiti, da je na tej cesti vedno večji promet z najrazličnejšimi vozili in da je zaradi tega podvržena hitrejši obrabi. To se tudi zelo pozna, saj je dostikrat polna lukenj, predvsem pa je prašna, kar je tudi ena izmed tolikih slabih strani. Ta cesta ni samo zveza med Zagrajem, Sovodnjami in Gorico, ampak postaja važna tudi zaradi tega, ker se pričenjajo ob njej graditi podjetja proste cone. Ravno pred nekaj dnevi je bilo sklenjenih več kupo-prodajnih pogodb med sovodenjskimi lastniki desetih njiv v kraju «l’stine» in industrijcem Marinijem, ki bo zgradil tekstilno tovarno, v kateri bo zaposlenih predvidoma okoli 100 oseb, predvsem žensk. To dejstvo, da so pričeli ob tej cesti graditi industrijske obrate, bi prav lahko privedlo pristojne ljudi v goriški občini, da bi začeli na stvar gledati z drugačnega vidika. Mimo tega so predstavniki "nininiiiiiiiiiiiiiiin,m,,IUII„„„i,iitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiin Sindikalna kronika Kovinarji v Safog bodo spel Stavka bo trajala od srede do petka Včeraj so se na pokrajinskem sedežu UIL v Gorici se-*Jali sindikalni predstavniki Contino (UIL), Vodice (CISL) in Bergamas (Delavska zbor-I'lcal zaradi obnove in prilagoditve, tovarniških sporazumov v Safog. . Potem ko so proučili spor, kl je nastal zaradi odklonilnega stališča ravnateljstva Sa-°g in Intersinda v Trstu so Proglasili nadaljnje stavkovno ’9>4f ▼ vseh oddelkih v dovažali na kraj z dvema ci- tek j" <►>o+-qv on *. tt__** _ . f _ •- *• z. jili 'J}n 22- julija. Sindikalni predstavniki spo-rocajo občinstvu, da so bili Prisiljeni ojačiti sindikalno ok ker bilo mogoče ^tmoviti pogajanj za pravično rešitev spora. je zgorelo 80 stotov pšenice in 150 stotov sena in nekaj kmečkega orodja, v vrednosti 1,?, milijona, najemnici Amaliji Sgubin pa 22 kv. m strehe in prav toliko poda v vrednosti okoli 200.000 lir. Goriški gasilci, ki so prišli na kraj s štirimi brizgalkami, so ogenj omejili že čez pol ure, premagovati pa so morali velike težave zaradi pomanjkanja vode, ki so jo , VJ5,“ ««'•'-*“*“ V dovažali na kraj z dvema ci-21 ™ in petek, 20., sternama, s,o ostffll 22 <šln> na p0g0rišč'u gasilci iz Krmi- na, da bi požiir ponovno ne izbruhnil. Najdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov so pošteni najditelji izročili v varstvo naslednje najdene predmete: tri kole- sa, štiri dežnike, dva šopa ključev, žensko torbo, par naočnikov, dve listnici, otroško čepico, leposlovno knjigo, eno denarnico in ženski steznik. Kdor smatra, da so piedmeti njegova last, naj se zglasi v Ul. Mazzini št. 7. «»----------------- Seznam na županstvu ki se tiče kmetovalcev Goriško županstvo sporoča, da b0 od 15. do 19. julija na protokolnem uradu na ogled drugi dodatni seznam prispev kov neposrednih obdelovalcev za bolezensko in starostno zavarovanje ter invalidnino kakor tudi posebni glavni seznam za leto I9t>0. Kogar se to tiče, si lahko seznam ogleda v dopoldanskih urah. Goriška občinska uprava namerava začasno namestiti zdravstveno pomočnico. Prošnje sprejema protokolni urad d0 23. julija letos. Letna pla- župan P« prefektu dr. Nitrijn j Y začetku tega tedna je bil Ja obski župan Andrej y° pri prefektu dr. Nitriju, en ™ *me^ daljši raz-dpV°I ° krilnih važnih za-vah, ki Se tičejo občinske uprave. —-—«»----- 4.4 milijona škode zaradi požara v Marjanu V izbruhnil nisr. ananu na posestvu žup-a 12 pradiške velik po-Dnr; i i 3e uničil poslopja, in kmečko orodje, supni vrednosti okoli 4 in ™ milijona lir, od °t2ar nastal v skednju, šini a.m Pa se je naglo raz-dva na tr* senike in na hišon a* Gradiškemu žup-st- , l.e zgorelo 210 kv. m ga nfu1? 150 kv- m poda in škoda ie°hail0 Za 3 milijone: 7 »Ha zavarovana. da bi v zameno za vse tiste ugodnosti, ki bi jih sovodenj-ska občinska uprava morala biti deležna na podlagi proste cone v zadnjih enajstih letih, ugodnosti, ki so šle v nasprotju s točnimi določili zakona v izključno korist go-riške občine, lahko asfaltirali teh 1.700 metrov ceste, ne da bi bilo treba prebivalstvu čakati, kdaj bo cesta prišla pod pokrajinsko upravo. Demokristjani nočejo razpustitve MSI Na zadnji seji občinskega sveta v Ronkah je župan prebral resolucijo, v kateri se obravnava protifašistična borba prebivalstva številnih velikih italijanskih mest in se zahteva obsodba ter razpustitev fašistične stranke MSI. Ko so trije demokristjanski svetovalci, ki predstavljajo manjšino, izjavili, da se s predlogom župana po postavitvi fašistične stranke izven zakona ne strinjajo, so nekateri svetovalci demokratične večine predlagali, da bi se lahko resolucija delno spremenila, če bi zanjo glasovali tudi demokristjanski svetovalci. Ker se slednji niso hoteli pridružiti pobudi demokratičnih protifašističnih svetovalcev, je bila resolucija sprejeta samo 15 glasovi komunističnih in socialističnih glasov in tremi vzdržavnimi glasovi. Rojstva, smrti in porok« V goriški občini se je od 10. do 16. julija rodilo 15 otrok, umrlo je 11 oseb, oklicev je bilo 5, poroke pa 4. ROJSTVA: Marisa Sutterl, Marco Gri, Luigi Russo, So-nia Russo, Antonella Martel-larc (rojena mrtva), Vincen-za Tortul, Mauro Grusovin, Claudio Flapp, Lauretta Go-deas, Renato Vizzari, Marta Koren, Marinella Capone, Cri-stina Urizzi, Enrico Paoletti (rejen mrtev), Alessio Figelj. SMRTI: 68-letna Emma Per-co vd. Furlan, 79-letna Giu-seppina Geromet vd. Fain, 63-letni upokojenec Riccardo Cej, 64-letni paznik Teodosio D’Arienzo, 59-letna upokojenka Antonia Stanich, 3-letni Boris Sanzin, 78-letni Ernesto Ricci, 54-letna slaščičarka Viktorija Boštjančič vd. Papež, 66-letna Romana Ballandini vd. Chiararia, 73-letna Giu-seppina Zucco por. Marghe-rila, 78-letni upokojenec Giuseppe Del Negro, 79-letni u-pokojenec Eliseo Mantellini. OKLICI: strugar Roberto Rumich in uradnica Milvia Nadali, zidar Gualtiero Stergar in Rosetta Crepaldi, pek Renato De Maio in tkalka Mi ria Cadez, agent javne varnosti Francesco De Luca in bolniška asistentka Antoniet-ta Ugge, POROKE: delavec Umberto Zei in tkalka Gregoria 1’a-lumbo, delavec Vito Colonel-lo in delavka Anna Brisco, kapetan orožnikov Antonino La Barbera in profesorica Msrgherita Giucastro, uradnik Biuno Bradaschia in vezilja Eclda Togut, namestnik finančnega brigadirja Luigi De Vitta in Carmela Flagello. DAROVI Namesto cvetja na grob malega Borisa Sancina darujeta Mira in Mirko Cubej 1.000 lir za Dijaško Matico. Na Goriškem gostuje FOLKLORNA SKUPINA TINE ROŽANC iz LJUBLJANE DOBERDOB (ob jezeru): danes, 17. julija ob 17.30; RONKE (Excelsior): jutri, li. julija ob 20.30. 40-članska skupina, ki je spomladi z velikim uspehom nastopila v Prosvetni dvorani v Gorici, bo nastopila tudi na tradicionalni prireditvi ob Doberdobskem jezeru ki jo organizira moški pevski zbor prosvetnega društva • Jezero« v Doberdobu pod okriljem Zveze slovenskih prosvetnih društev. Njen pisan spored bo vseboval pesmi in plese jugoslovanskih narodov. Po prireditvi danes in jutri zvečer bo ples na «brjarju». Deloval bo dobro založen bife. Prosvetno društvo vabi Goričane in Tržačane k obilni udeležbi. lliiHlillllliiiiiiiiillillliillilimilililHlliiiiliiiiiiiiillliimilniiiiiiiiimmiilllllillllllilliiiimimii V palači Attems na Komu Razstava zbirateljev dragocenih predmetov Poleg slik nahajamo na razstavi pohištvo, kristale in preproge Včeraj zvečer so ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti v Attemsovi palači na Kornu otvorili razstavo zbirateljev dragocenih pred- metov. Poleg slik nahajamo na tej razstavi tudi najrazličnejše pohištvo iz zadnjih štirih stoletij. Razstava, ki bo odprta do jeseni, bo za slehernega obiskovalca zelo zanimiva, saj bo na njej videl dragocene kristale, pre-pioge, pohištvo in slike milijonske vrednosti. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo dr. Bruno Seculin, dr. Raoul Cenisi, dr. Michele Formentini, prof. Fiflvio Mo- nai in direktor pokrajinskega muzeja Virgilio Giustimam, je pripravil lično izdelan katalog, ki ga je uredil Fulvio Monai, v katerem so objavljene reprodukcije številnih razstavljenih predmetov. «»-------- Tat odnesel dve zapestni uri V času kd so člani družine Izidora Petričiča iz Sovodenj v Beneški Sloveniji pustili za nekaj časa stanovanje brez nadzorstva, se je nekomu porodila želja, da bi stopil v •iliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitmiiiiitiiiiiiiiif milini Kino v (»orici CORSO. 15.00: »Anketa na prvi strani«, R. Hayworth, Antho-ny Franciosa. VERDI. 17.30: »Samson in Da-lila», H. Lamarr, V. Mature, v barvah. VITTORIA, 15.00: uCrne nogavice, vroče noči«, P. Esser, H. Sessak, mladini vstop prepovedan. CENTRALE. 15.30: «La cuca. racha«, M. Felix, P. Armen-dariz, v barvah. MODERNO. Zaprto. \r • rwl v • v Kino v 1 rzicu AZZURRO. 16.00: »Anketa na prvi strani«, R. Hayworth, A. Franciosa, v barvah. PRINCIPE. 16.00: «Od tu do večnosti«, B. Lancaster, M. Clift. F. Sinatra. S. MICHELE. 15.00 «Zadnji Ko-manč«, S. Mac Nally, J. Ad-dams. NAZIONALE. 16.00; «Atomski banditi«, R. Denninv, A. Te-venst. EXCELSIOR. 15.30: »Dve srci v nebesih«, E. Rochester, L. Horne. stanovanje in pogledal, če bi se dalo kaj vrednega odnesti. Nezaželeni gost se je povzpel v prvo nadstropje, kjer je v spalnici našel dve uri, od katerih eno zlato, in ju odnesel. Ko se je vrnila žena Petričiča in videla, da je stanovanje v neredu in da sta zmanjkali zapestni uri, je takoj obvestila sosede, da bi ji pomagali pri iskanju tatu, toda ta je bil že daleč. Krajo je prijavila karabinjerjem. c»----------------- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italija št. 4, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 27,2 stopinje ob 14. uri, najnižja 17: stopinj ob 5. uri. Vlage 75 odstotkov. Kje je meja človeških sposobnosti Kanadčan Jerome izenačil svetovni rekord na 100 m Pet atletinj ima svetovni rekord v teku na 80 m z zaprekami • Tamara Press je z metom krogle 17,42 m izboljšala svoj dosedanji svetovni rekord SASKATOON, 16. — Kanadčan Harry Jerome je izenačil svetovni rekord v teku na 100 metrov s časom 10”. To se je zgodilo na predolimpijskem tekmovanju v Kanadi. Harry Jerome je črnec; ima 19 let in je visok 1,79 m. Funkcionarji na tekmovanju so priznali, da je bilo med tekom nekaj vetra, vendar ne tolika, da rekord ne bi mogel biti pri- znan. Jerome si je tako priboril mesto v kanadski reprezen. tanci za rimsko olimpiado. BERLIN, 16. — Na lahkoatletskem tekmovanju je prvakinja Vzhodne Nemčije Gisella Birkmeyer izenačila svetovni rekord na 80 m z zaprekami s časom 10”6. Do sedaj so že trj atletinje dosegle ta rekord: Nemka Zenta Gastl, Rusinja Galina Bistrova in Avstralka Norma Thrower. MOSKVA, 16. — Drugi dan sovjetskega lahkoatletskega prvenstva v Moskvi je Tamara Press za 17 cm prekosila svoj dosedanji svetovni rekord v metu krogle ter zagnala kroglo 17,42 m daleč. Prejšnji rekord je postavila lanskega aprila v Nalčiku. Njena sestra Irina Press pa je izenačila svetovni rekord v teku na 80 m z zaprekami s časom 10”6. Zanimivo je, da je to prav danes že uspelo Nemki Birkmeyerjevi. Rekordno znamko 10"6 je tako do sedaj doseglo pet atletinj. Uspeh Fafangela, Pivčeviča in Nmčeviča na Gardi RIVA DEL GARDA, 16. — V včerajšnjem nadaljevanju mednarodnega tekmovanja v jadranju so tekmovalci dosegli sledeče rezultate: Zvezde: 1. Cha Cha III., Jugoslavija (Fafangel), 2. Star VIII., Avstrija (Kustinger), 3. Merope II., Italija (Lapanie), 4. Ajo, Nemčija (Braun), 5. Podgorka, Jugoslavija (Ninče-vič). Sledi še 12 tekmovalcev. F.D.: 1. Fantasio, Švica (Buz-zi), 2. Hakahana, Južna Afrika (Stauch), 3. Suzanne, Avstrija (Ludwik), 4. Aldebaran, Italiia (Capio), 5. BinsenschnuffeL Nemčija (Haist). Sledi 25 tekmovalcev. Finn: 1. Mecki, Nemčija (Stra-ubinger), 2. Adamastu, Jugosia. vija (Pivčevič), 3. Liebelei, Nemčija (Oberstdorf), 4. Flo-rian, Nemčija (Kemmling), 5. Daddi, Nemčija (Luther). Sledi 9 tekmovalcev. Snipes: 1. Barbanera, Socie-ta Triestina della Vela (Bre-zich). Sledi 26 tekmovalcev. Klasifikacija po prvih dveh dneh: Zvezde: l. Cha Cha III. (Jugoslavija) 58,25 točke, 2. Star VIII. (Avstrija) 58, 3. Podgorka (Jugoslavija) 56,25, 4. Merope (Italija) 49 točk. F.D.: 1. Hakahana (Južna A-frika) 95,25 točke, 2. Binsen-schnuffer (Nemčija) 91 točk, 3. Fantasio (Švica) 90,25, 4. Aldebaran (Italija) 90 točk. Pinn: 1. Mecki (Nemčija) 43,25 točke, 2. Adamastu (Jugoslavija) 43,25, 3. Daddi (Nemčija) 38 točk. Snipes: 1. Barbanera 3200 t., 2. Capobaffo 2813 t., 3. LMLM 2677 točk. LAHKA ATLETIKA RIM, 15. — Poljska lahkoatletska zveza je sporočila i mena juniorjev, med katerimi bodo izbrani atleti, ki bodo na. stopili v dvoboju proti Italiji v Bologni 24. julija. Med temi so mladinci, ki imajo v nekaterih disciplinah dosežke, s katerimi lahko delajo preglavice tudi seniorskim reprezentancam: 100 m - 10”6, 800 m • 1’51”7, daljina - trije nad 7 m. višina - 2 m itd. OLIMPIJSKE VESTI RIM, 16. — V okviru propagande za olimpiado bo RAI-TV prenašala v ponedeljek po televizijskem dnevniku ob 20-30 kratek dokumentarni film o plavalnem prvaku Angelu Ro-maniju. moški lahki atletiki, v dviganju uteži in streljanju, Libanon se je prijavil za sab. ljanje, za rokoborbo, moško plavanje, dviganje uteži m 2a jadranje. * • » RIM, 16. — Tehnični komisar je predložil osnovno sestavo moštva italijanskih rokoborcev za olimpiado. Ti so: mušja kategorija: Fabra Ignazio, pete-linja: Gramellini Gilberto, peresna: Trippa Umberto, lahka: De Silva Mario, sreclnjelahka: Benedetti Franco, težka: Bulga-relli Adelmo. Do 20. julija bo tehnični komisar navedel še imeni atletov srednje in srednjetežke kategorije. Brabham zmagal v Silverstonu SILVERSTONE, 16. — Avstralec Jack Brabham je z avtomobilom Cooper zmagal na dirki za veliko nagrado Velike Britanije. Progo je prevozil v času 2 ur 4’24” in dosegel povprečje 174,92 km na uro. Najhitrejši krog pa ima Graham Hill s povprečjem 179,632 km, ki pa ni privozil do cilja. Samo 15 od 25 dirkačev je dirko končalo. DAVISOV POKAL Italija -V. Britanija 4:1 WIMBLEDON, 16. — Ker rezultat zadnjih dveh dvobojev ne bi mogel več odločati o zmagi, ker se je Italija že včeraj plasirala v finale evropske cone v tekmovanju za Davisov pokal, je danes italijansko vodstvo sklenilo, da nastopi namesto Sirole Tacchini. Igralec se je proti Wilsonu dobro držal in prvi set odločil v svojo korist. Nadaljnje tri sete ,ie pa dobil Wilson in tako priboril Veliki Britaniji edino točko srečanja. Naslednji dvoboj se je namreč končal z gladko zmago Pietrangelija nad Daviesom. Rezultata: Wilson (VB) - Tacchini (I) 3:6, 6:3, 8:6, 6:2. Pietrangeli (I) - Davies (VB) 6:4, 6:3, 6:4. «»------- ZDA-Kanada 2:0 QUEBEC, 16. — Po prvem dnevu srečanja Kanada - ZDA, ki velja za prvo kolo v ameriški coni tekmovanja za Davisov pokal, vodijo ZDA z 2:0. Rezultata: Bartzen (ZDA) - Bedard (K) 5:7, 4:6, 6:0, 6:2, 6:2; MaoKay (ZDA) - Fontana (K) 7:5, 6:3, 6:2. # * * L’AQUILA, 16. — Z odlično igro sta danes nemški igralki zmagali v dvoje v srečanju med ženskima teniškima reprezentancama Italije in Nemčije. Po včerajšnjih zmagah obeh Italijank se ni pričakovalo, da bosta Nemki zmagali, zlasti ne tako gladko. Mogoče je vodstvo celo nekoliko podcenjevalo Nemki in zato je poleg Pericoli nastopila Bassi namesto Laz-zarino. Rezultat: Dittmayer -Ostermann — Pericoli - Bassi 6:3, 6:1. »iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii Tour nič več zanimiv Beuiffeuil prvi na cilju v Troyesu TROYES, 16. - Današnja 229 km dolga etapa od Besancona do Troyesa je pač ena izmed tistih dolgočasnih etap na podobnih dirkah, ko je pravzaprav že vse končano in odločeno. Ve se pač, da bo tudi v taki etapi nekdo zmagal, vendar se nikomur mnogo ne lju- RIM, 16. — Razen preliminarnega košarkarskega turnirja v Bologni se bo Sudan, ki se prvič pojavlja na olimpia-.ui, ncua j<= t--- r— di, udeležil tudi tekmovanj v | nekoliko bliže Pariza, kjer se MiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiitiiii držita zlate sredine. Marzot-to se ima zahvaliti predvsem Večina športnih ljubiteljev se navdušuje za nogomet ali košarko, vendar p^ veliko število športnikov ž zanimanjem sledi tudi ostalim, tako imenovanim manjšim športom. Med temi zavzema v našem mestu vidno mesto hokej na kotalkah. V tem športu so bili Tržačani pred nekaj leti skoraj nedosegljivi. V prvi italijanski ligi sta nastopali dve ekipi: Triestina in Edera, ki sta si leto za letom delili prvaški naslov. Trenutno ima Trst še vedno dva zastopnika v eliti -- ---------------- , ... . , r t - a italijanskega hokeya, vendar boljši igralci zapuščajo svoja dveh letih tekmovanja dozo------ ----- — -j —moštva in prehajajo k tistim, rijo, morajo k vojakom, še- Kako je s prvenstvom v hokeju na kotalkah? svoji zmagi nad Triestino v Trstu. Pri Marzottu je nekaj posebnega to, da je od devetih točk — toliko jih je . do danes nabral — dosegel kar sedem na tujih igriščih; v tem ga prekaša le vodeča Mo-dena. Triestina igra pač danes c . . .. .r. odlično, jutri otroško, Rezul- slovili od aktivnega sporta in Sicer je tudi Ferroviano ne- gQ ilen odraz nje_ tu, koc mnogo bolj samozavestno K ; Sicer je tudi Ferroviario ne-drugič zaradi tega, ker se tu, i koč mnogo bolj samozavestno ne kakor v premnogi!) drugih, nastopal; njegova hiba pa je jj ' Brescjat Ferroviario, športnih panogah, počasi uva-1 le v tem, da ima zelo mlade ja skriti profesionalizem; naj-1 igralce. In ko po enem ali nista več med najboljšimi. Ce pogledamo lestvico opažamo v vseh povojnih letih skoraj vedno ista imena. Le dve al: tri ekipe so prišle na obzorje v zadnjih letih in še te so se ustanovile v večini z igralci drugih društev, k' so bila med tem razpuščena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V teh zadnjih petnajstih letih smp imeli samo pet zmagovalcev: tržaško Triestino in Edero, Monzo, Novaro in samo enkrat je zmagala Ama-tori Modena. Lovorike v zadnjih dveh prvenstvih je od nesla ekipa iz Novare. Rekli smo, da tudi sedaj zastopata tržaške barve dve ekipi: Triestina in Ferro- viario. Triestina — to je hokeyski odsek istega društva, ki goji tudi nogomet in celo vrsto drugih športov — je bila nekoč velesila v tej panogi. Dandanes je dokaj šibkejša, prvič zaradi tega, ker so se nekateri njeni igralci že po- Nai» • zavarovana. do 23. julija J 4 mniku Giuseppu Gosu | ča bo znašala 528.000 lir. MATEVŽ HACE ki jim nudijo boljše gmotne veda se to negativno odraža v plasmaju ekipe, ki mora pogoje. Sledovi tega hiranja so danes dokaj očitni pri Triesti-ni, ki ima še to napake, da ni znala pripraviti novih n.o-či, ki bi nadomestile poslavljajoče se in odhajajoče igralce. Kljub temu je Triestina še vedno dobro moštvo, pred katerim se tresejo tudi najmočnejše ekipe, in v dokaz naj bo zmaga, ki jo je izvo-jevala v drugem kolu nad lanskoletnim prvakom Novaro. Zal pa njena igra ni vedno na istem nivoju in tako je v dosedanjih osmih teitmah nabrala le 9 točk. Cisto drugačno sliko nam nudi drugo tržaško moštvo. Ferroviario je igralo v prvi ligi že lansko leto a je zasedlo zadnje mesto, tako da bi moralo pravzaprav odpa sti. Rešila ga je odpoved Tre-visa, ki ni imelo sredstev, da bi nastopalo v državni ligi, čeprav je zmagalo v drugi kategoriji. sleherno leto bojevati trdo bitko za svoj obstoj. Vse kaže, da se tej usodi ne bo mogla izogniti niti letos, saj je v dosedanjih tekmah nabrala le dve točki. Ako hočemo narediti bežen pregled dosedanjih tekem, je najbolje, da si pogledamo lestvico. (V lestvici niso upoštevane včerajšnje tekme.) Na prvem mestu sameva A-matori Modena s štirimi točkami naskoka. Modena je odlična ekipa, ki zadnja leta odigrava vidno vlogo na tem prvenstvu. Kot je bilo pričakovati, ji sledita Monza in No-vara. Tema dvema se je pa nepričakovano pridružila ekipa Amatori iz Novare. Tehniki so pred začetkom prvenstva prerokovali, da bo tej ekipi kaj trda predla in da se bo samo z veliko težkočo izognila izpadu. Na igrišču pa je bila resnica čisto drugačna. Marzotto in Triestina se Pirelli so vsi združeni na koncu z medsebojno maksimalno razliko treh točk. Zaključuje lestvico Pirelli, kateremu še ni uspelo dobiti niti točke, čeprav se v obrambi še kar dobro drži. Do zaključka prvega kola manjkata še dva dneva, vendar smemo kljub temu imeti Modeno za zrpagovalca tega prvega kola. Ali bo še dalje uspešna, bomo videli iz tedenskih poročil, ki jih bomo sleherni teden priobčili v našem listu. LESTVICA (pred včerajšnjimi tekmami) Modena 8 8 0 0 61 23 16 Monza 8 6 0 2 57 31 12 Novara 8 6 0 2 72 39 12 Amat. Novara 8 6 0 2 72 44 12 Marzotto 8 4 1 3 27 23 9 Triestina 8 4 1 3 32 32 9 Lazio 7 1 1 6 21 56 3 Brescia 8 1 1 6 21 56 3 Ferroviario 8 1 0 7 27 53 2 Pirelli 7 0 0 7 16 49 0 STRELCI 37 golov Zaffiretti (Am. Nov.) 32 « Panagini (Novara) 25 « Brezigar (Modena), Čerina (Novara) 22 « Vighenzi (Am. Nov.) bo v nedeljo dirka zaključila na Pare des Princes. Dirkači so bili danes počaščeni s tem, da sta jih pri kraju dirke Colombey-les-deux-eglises pričakovala general de Gaulle in njegova soproga. Dirkači, ki so bili sicer o tem že prej obveščeni, so se ustavili in predsednika pozdravili — že ko se jim ni nikamor mudilo. Zmago si je pridobil dirkač z 31. mesta v splošni lestvici Beuffeuil, ki je pri 200. km pobegnil. Prvič je tako zrna- m* gal dirkač iz nekega francoskega pokrajinskega moštva. Splošna lestvica 1. NENCINI (Italija) 106.49T2” 2. Battistin- (It.) zaost. 5'02" 3. Adriaenssens (Bel.) 10’24” 4. Junkermann (Nem.) I1’21” 5. Planckaert (Bel.) 13 05” 6. Mastrotto (Fr.) 16’12" 7. Pambianco (It.) 17*58” 8. Anglade (Fr.) 1917” 9. Rohrbach (CM) 20 02” 10. Massignan (It.) 23’28” 11. Manzaneque (Sp.) 25’59” 12. Geldermans (Hol.) 26*33” 13. Graczyg (Fr.) 27*55” 14. Mahe (Fr.) 32*36” 15. Rostollan (Fr.) 34*18” 16. Darrigade (Fr.) 37*23” 17. Suarez (Sp.) 39*15” 18. Delberghe (Fr.) 44*25” 19. Pavard (Fr.) 48*13” 20. Morales (Sp.) 50*44" Vrstni red na cilju XX. etape Besancon—Troyes (229 km) 1. BEUFFEUIL (CM) 5.52*25’’ (z odbitkom 5.51*25”). 2. Le Bohotel (O) 5.53*14” (z odbitkom 5.52*44”), 3. Bruni (It.) 5.53*15”, 4. Graczyk (Fr.), 5. Kersten (Hol.) 6. Molenaers (Bel.), 7. Graf (Sv.-Luks.) 8. W Van Est (Hol.), 9. Suarez (Sp.), 10. Ruby (CM), 11. Bi-houee (O) vsi z istim časom, 12. Busto (CM) 5.53*26”, 13. Le Men„ (CM) 5.54*01”, 14. Geldermans (Hol.) i.č., 15. VVasko (PN) i.č., 16. Gainche (O) 5 ur 54*07'*, 17. Everaert (Fr.) 5 ur 54*27”, 18. Bleneau (O), 19. Groussard (O), 20. Van Den Uc-rgh (Hol.), 21 Sabbadin (It.), 22. P. Van Est in skoraj vsa skupina v času Everaerta. KOMISARJEVI ZAPISKI Ji Frvu knjiga postane komandant Tomšičeve brigade § GOOOOCJOGOOOOOGOGOOOOOOGGOOGOOOOOOOOOOOOOOOO fl&ko* hMja. Prišli so gubčevci, bili so precej sestradani; tova-banni^i priiateljsko smo jih počastili: zeleni škaf se je zopet Borut i Na srečo ni bilo obveščevalca Boruta v štabu, kajti Poznni pil vino s korcem, kot vodo, in nikdar se mu ni nič velik °' Veseli komisar Gubčeve brigade je hodil po sobi z živei kozarcem vina in prepeval dolenjsko «En starček je Vaj) hV <^olenjskih gorah...« Brigadni harmonikarji so raztego-oarnionike; tako lep sončni dan je bil in vse je bilo veselo, cev t dan Je Prišla na Bojance tudi velika skupina teren-hoči‘n terenk- Podnevi so pomagali pri političnem delu, po-staviiSOi Pa Pisali, da je bilo veselje. Takrat se nam je prediv-11 terenec z imenom Sokol, visok, močan, s črnimi brki RtabnnaI°m' r>al nam je Pismo in P°ve<1al, da je od glavnega da k- do sedaj je bil okrožni funkcionar, v pismu pa je prosil, ga dali za bataljonskega komisarja, kat v,0, kar počakaj, ti bomo že popoldne odgovorili, kako in °P s teboj.« Zdat kaJ mislijo,« je rekel Krt, «da nam pošljejo terenca, te^u»a pa dai za bataljonskega komisarja. Jaz sem proti kotuj?'udi laz sem proti, da bi bil terenec takoj bataljonski ljon,,u *, saj ni več dvainštirideseto leto. Pa tudi dobre bata« ke komisarje imamo.« bataifopet. b°d° ukori,« je vzkliknil Jan. «Ce pravijo, naj bo Jonski komisar, pa naj bo; že vedo zakaj.« *iaz sem proti,« je odgovoril Krt, «Sokola, čeprav je študentek, denimo v bataljon za četnega komisarja. Če se bo izkazal, bo že kako postal bataljonski. Glavni štab in izvršn; odbor bomo pa obvestili, zakaj smo tako ravnali.« Zedinili smo se, da ga bomo dali za četnega komisarja. Popoldne smo ga poklicali v štab. «Hej, ti, terenec, za četnega komisarja boš šel, da veš,« mu je rekel Krt. «Kaj, jaz za četnega? Pismo pravi, da me morate dati za bataljonskega, če ne...» Prekinil sem ga: «Hej, ti, Sokole, pusti tisto, kar pravi pismo; saj nekaj časa še za četnega ne boš sposoben.« »Pozabljate, da sem bil okrožni funkcionar,« se je jezil Sokol. »Lahko je biti v Beli krajini okrožni funkcionar, na Notranjskem bi drugače piskal,« mu je zabrusil Krt. »Kaj bi se še prepirali, v četo greš, pa konec, če se boš obnesel, boš avanziral, če te pa ni volja iti v četo, se lahko vrneš. Brez takih bo Tomšičeva tudi zmagala.« Kislo nas je pogledal in sprejel. Take težave smo imeli tiste dneve z ljudmi, ki so hoteli postati takoj ne vem kaj, mi pa smo se jezili na glavni štab. Tiste dneve, ko smo bili na Bojancih, smo se dostikrat razgovarjali z raznimi borci o knjigah. V štabu sem šele spoznal, kaj in koliko so poznali razno literaturo. Daki bi se lahko cele ure pogovarjal o vojaški znanosti, o taktiki in o strategijah, o španskih borban. In tudi drugi člani štaba so imeli svoje konjičke, knjige so jih zanimale manj ko drugo, čeprav so pnšli iz šol. Tako sem se zatekal k našim propagandistom, k Fedorju, k Jožetu in k Martinu; posebno z Zvonetom, s slavistom, »va se na široko pogovarjala o slovenski knjigi in o tujih klasikih. Premnoge borce sem videl s knjigo v rokah in kako so brali v senci dreves. Po kmečkih hišah so imeli največ Mohorjevih knjig, tu pa tam tudi knjige Vodnikove družbe. Borci so se radi pogovarjali o rodni vasi in o hišah, o delu, ki so ga opravljali, o polju, o živini, o gozdu ali o to- varni- Prijemala so jih domotožja in tako so si drug drugemu pripovedovali o kmečkih ohcetih, zgodbe o trgatvi in o mletju prosa, o tem, kako so preplesali cele noči. Delavci so pripovedovali o stavkah, o borbah s trdimi podjetniki, o strokovnih prireditvah, o nedeljskih izletih. Skoraj vsak partizan je prinesel kos svoje zgodovine. Mladi borci so se spominjali prvih ljubezni doma. Starejši, ki so poznali življenje tudi z druge strani, trdo vsakdanjost, so pa pripovedovali o visokih davkih, ki so jih tlačili, o žandarjih, o rubežih, o prodanih kmetijah in o vaških oderuhih. Vse borce pa je družila ena misel, da bi čimprej zmagali in pregnali sovražnika s svoje zemlje, in kar je glavno, da bi po vojni bolje živeli, tudi bolj tovariško, naj bo kmet ali delavec ali kdo drug. Take misli so prevevale borce. Zato so z veseljem in neko slastjo prebirali in poslušali radijske vesti z bojišč na našem jugu, o borbah v Rusiji in drugod po svetu. Vsak si je želel konca vojne in svobode. 7. julija smo slišali, da se je začela invazija v Italiji. Ta najnovejši dogodek smo živahno komentirali. Prišli smo do zaključka, da bo fašizem vzel v nekaj mesecih vrag; sicer pa se je to še prej zgodilo. Presenetilo nas je tudi dejstvo, da je bila dolgo se pripravljajoča nemška ofenziva pri Kurskem razbita. Tudi z našega juga smo slišali o velikih zmagah naše vojske. Vse tako je tudi dvigalo moralo. 14. julija smo dobili sporočilo, da je Daki imenovan za komandanta Tomšičeve brigade, a Jan da bo šel v novo formirano XII. divizijo, katere komandant bo Mirko Bračič, komisar pa Bolko Brilej, Hribar pa namestnik. »Divizije bomo imeli,« je završalo med borci. «Pa kanone in tanke.« Intendanti so pripravili vina in dali na raženj tolste jance. Jan ni bil nič kaj vesel, hudo mu je bilo za brigado. «Dragi Jan,« smo ga tolažili in mu govorili «da nas ne boš pretrdo prijemal, ko boš naš nadrejeni.« Daki pa je bil ponosen. Kaj ne bi bil; biti komandant prve slovenske udarne brigade, to je bila velika čast in tudi odgovornost. Pili smo vse popoldne in ves večer, ženske so pa plesale, da je vse teklo z njih... *SW*-5K*-5C* •SE&«a6-«» 16. julija smo slavili obletnico ustanovitve Tomšičeve brigade- Na brigadni proslavi so govorili stari in zaslužni borci; potem so bile tekme v streljanju in kulturni spored. Nato pa je prišlo na vrsto vino in pečeni janci. Vsi, prav vsi partizani smo se ga primerno nacukali. Partizanke in terenke so se vrtele vse popoldne, vrtele so se tudi rdečelične Belokranjke. 20. julija smo siišali veselo novico, da je Mussolini v Italiji odstavljen. (Datum je netočen. Op. ur.) »Kmalu bo konec vojne,« so križem kražem kričali nasi borci. Gledali smo na vojaške karte in sledili bojem za Italijo. Naši topovi so tisti dan obstreljevali Žužemberk, okoli katerega so se razvile velike borbe. Sercerjevci so pri Dobrniču uničili dva tanka »O, ti hudir, ti, kdaj jih bomo pa m. uničili?« so potihoma govorili naši borci. Avioni so krožili nad našimi položaj; in obmetavali z bombami vrtove Brezove rebri in Ajdovec. Imel sem politično uro na Ajdovcu, borci so bili zbrani na nekem vrtu- Od Žužemberka so grmeli topovi. Tomšičevci so radovedno spraševali o dogodkih na naših frontah in dogodkih v Italiji. Lica so jim žarela, ko so poslušali, kako gre fašizem v Italiji h koncu. Ali ko smo odšli na položaj so začele padati granate; iz Novega mesta so s težko artilerijo obstreljevali naše položaje. Okoli položajev so nastale vel'ke jame in imeli smo takoj pet ranjencev. Zdravnik Lojze je bil ves zaskrbljen, preklinjal je italijansko topništvo. In zopet smo morali poslati četo borcev z ranjenci na Rog. 22. julija. Bila je noč, ležali smo na položaju, tu in tam Je padla blizu nas kaka granata. Mesečina je oblivala vrtove in travnike. Študent, ki je ležal kraj mene. je pripovedoval iz astronomije; govoril je o znanih in neznanih svetovih. »Ko bi se iznenada znašel na planetu, ki je bolj človeški kot naš!« je zavzdihnil. »Tovariš, to se pa v tem stoletju menda še ne bo zgodilo > mu je odvrnil bombaš Zvonko in se mu nalahno smejal Sova Je skovikala v bližnjem gozdičku. Moj kurir je štel skovikanje, naštel je do osemnajst. »Tako, tako še osemnajst let bom fantoval, potem se bom pa oženil,« je vzdihnil kurir. «Le če ne bom prestar.« (Nadaljevanje sledi) PoStntna plačana v gotovim Ort 1„ Abb postale I gruppo “ Vadla OU IlF Lelo XVI. - Št. 171 (4634) TRST, nedelja 17. julija 1960 Belgija se sploh ne ozira na sklep OZN in še dalje pošilja vojaštvo v Kongo Prebivalstvo Leopoldvilla je navdušeno pozdravljalo oddelke varnostnih sil OZN - Nove spletke proti celovitosti Konga - Belgija odpoklicala poslanika iz Moskve »Odpoklicali smo našega poslanika in vsi vedo, kaj to pomeni v diplomatski govorici. Pravico imamo, predvsem kot majhna država, da nas veliki spoštujejo.* Eyskens je namreč dejal, da so poslanika odpoklicali, ker je sovjetska vlada vrnila belgijski protest v zvezi s Kongom. Predsednik vlade Konga Lu-mumba je sinoči po radiu izjavil, da so med njegovimi zadnjimi potovanji po državi belgijski piloti trikrat nalašč krenili z začrtane poti z letali, na katerih sta potovala on in Ka-Savubu. Omenil je tudi divjanje belgijskih civilistov na letališču v Leopoldvjllu, ki so žalili njega in Kasavubuja. Dodal je, da so belgijski vojaki z zadovoljstvom prisostvovali te. niu divjanju, in je poudaril, da je bilo življenje Kasavubuja v nevarnosti. Zatem je Lumumba izjavil, da se bo trudil, da bo vlada storila vse, da zaščiti domače in tuje državljane. Izrekel je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiimiiHiiiiiiiJiiiiiniiiiMiMi LEOPOLDVII zodejstvom« v Kongu. Razen tega bodo pospešili repatriacijo Belgijcev, ki se želijo vrniti v Belgijo. . Dalje pravi vladno poročilo, da »belgijska vlada ugotavlja odsotnost vladne akcije v Leopoldvillu in anarhijo, ki vlada v delu Konga«. Desničarski elementi v Belgiji ao že začeli rovariti., češ da te vlada pokazala »šibkost* v Kongu Danes so organizirali po ulicah Bruslja demonstracijo Trosili so letake, s katerimi zahtevajo takojšnjo in močno intervencijo belgijskih čet v Kongu, odstop vlade m «kaznovanje voditeljev Konga«. Belgijska vlada je medtem p£ klicala svojega poslanika z Moskve na P0SVet0VanJeŽHniv Po seji vlade je predsednik Evskens izjavil med drugim: niiiiiiiiiiiiiiiiMiimnnmiiMiiiu«1 . mnenje, da »Belgija je res dala neodvisnost, toda ni bila skrena«. Dokaz tega je odcepitev Katange, ki so jo organizirali belgijski generali, kateri so onemogočili njemu in Ka-savubuju prihod v Elisabeth-ville. Nadaljeval je: «Belgiia je ljubosumna, vendar pa pravim, da bo Katanga ostala v okviru republike Konga in da bo belgijska zarota doživela nov neuspeh. Belgija se je kompromitirala. Nimamo orožja, da bi se ji postavili po robu, toda nenehno bomo nadaljevali borbo za našo popolno neodvisnost«. Sporočil je tudi, da je parlament proglasil izredno stanje v Katangi in so imenovali državnega komisarja. Kasavubu in Lumumba sta danes popoldne odpotovala z letalom v Stanleyville z nekim ameriškim letalom. Pred odhodom je Lumumba na tiskovni konferenci izjavil, da bodo diplomatski odnosi z Belgijo obnovljeni šele tedaj, ko bo zadnji belgijski vojak zapustil Konga. Lumumba je dalje izjavil, da so Belgijci v zadnjih tednih pripravljali zaroto za umor njega in Kasavubuja, kakor tudi za njuno ugrabitev. Obtožil je Belgijo, da je kršila suverenost Konga, in je zatem poudaril, da so za nerede odgovorni bel- gijski funkcionarji, ki so se uprli afrikanizaciji vojske ter so spletkarili proti vladi Konga. Dodal pa je, da prebivalstvo Konga želi še vedno, naj Evropejci ostanejo v Kongu, ter je obsodil vsa zla dejanja proti Evropejcem. Predsednik pokrajinske vlade v Katangi Combe je poslal vladi ZAR spomenico, s katero jo poziva, naj prizna neodvisnost Katange. Predstavnik zunanjega ministrstva ZAR je izjavil: «Naša vlada ne more ugoditi Combi, ker bi odcepitev Katange pomenila napad na enotnost in neodvisno-t bratske države Konga«. Combe je danes ponovil, da ne bo dovolil prihoda varnostnih sil OZN v Katango. Dodal je, da bi nastali neredi, če bi tja prišle te čete. Pripomnil pa je, da je vedno pripravljen oditi v OZN. Dalje je trdil, da sta dve pokrajini Konga ter ozemlje Ruanda Urundj zahtevali federalno združitev s Katango. Ruanda Urundi je namreč pod belgijsko zaupno upravo. To jasno kaže, kakšni so belgijski načrti. Moskovska »Pravda« piše da. nes v svojem uvodniku, da ;e očitno, da se belgijski vladi ne mudi izvajati sklep Varnostnega sveta, ker dobro ve, da uživa podporo imperialističnih sil. imiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiniiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniimiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Ostri napadi senKennedyja na Eisenhowerjevo politiko Dejal je, da bo v primeru izvolitve za predsednika pozval Američane na žrtve in je očital predsedniku, da je dopustil vedno večje uveljavljanje komunizma LOS ANGELES, 16. — Senator John Kennedy, ki je določen za predsedniškega kandidata demokratov, je izjavil, da bo v primeru izvolitve za predsednika pozval ameriško ljudstvo na potrebne žrtve, «da se sanira neuspeh Eisenhovverjeve republikanske uprave*. Izjavil je tudi, da se bo uprl slehernemu verskemu pritisku ali verski obveznosti, ki bi lahko vplivala na zaščito državnih interesov. Napadel je Eisen-howerjev način vodstva notranjih in mednarodnih zadev ter je dodal, da potrebujejo ZDA »voditelja, ki naj jih vodi naprej skozi nevarnosti*. Omenil je besede voditelja britanske liberalne stranke L!oyda Georgea, ki je izjavil, da je »truden narod konservativen narod*. »ZDA, je dejal Kennedy, si danes ne morejo dovoliti, da bi bile trudne ali konservativne.* Zatem je senator izjavil, da Američani pričakujejo od demokratov nekaj več kakor vzklike zgražanja nad neuspehi predsednika Eisenhowerja, in da je potrebno sedaj gledati v prihodnost. Govoril je dalje o vedno večjem uveljavljanju komunizma in je pripomnil: »Prijatelji so zdrsnili v nevtralnost, nevtralci v sovražnost. Predsednik, ki je začel svojo kariero s tem, da je šel na Korejo, jo končuje s tem, da ne more iti na Japonsko. Svet je bil blizu vojne, toda sedaj je človek, ki je preživel vse prejšnje nevarnosti, vzel v svoje roke moč, da lahko uniči vse človeštvo.* Senator je dalje dejal, da so ZDA pod predsedstvom Ei-sor.howerja »osem let trdno spale* in da potrebujejo »močno in življenjsko vodstvo v Beli hiši*. O Nixonu je Kennedy izja- 7 dni v svetu (Nadaljevanje z2 . strani) Tajnik OZN zaprosil FLRJ za letalsko pomoč v Kongu Jugoslavija je načelno privolila «Zasilna vlada» (Nadaljevanje s 1. strani) jo novega fašizma in za ustvarjanje pogojev demokratičnega sožitja ne da bi s tem prejudicirali jutrišnjo izbiro in programsko usmeritev. Potrebno je delati, delati hitro — to je imperativ, kateremu se ne bi smel nihče izogniti.« . Tudi Saragat je napisal za Jutri uvodnik, v katerem pravi- »Kdor hoče resno pomagati politiki levega centra in kdor noče postati sokrivec komunistov v njihovem poskusu vsrkavanja PSI, mora zagovarjati zasilno rešitev.« Nato poudarja, da je PSDI predlagala tako rešitev ker je edina sposobna najti v državi izhod iz slepe ulice in pritegniti podporo vseh tistih, ki hočejo resno rešiti svobodne ustanove. Nato podčrtava, da je nesmiselno misliti, da tisto, kar je pozitivnega v izjavi PSI, lahko predstavlja oviro za tak° vlado, in sicer zaradi tega, ker PSI nasprotuje politiki »čim slabše tem bolje«, po drugi strani pa cen-tristične stranke predstavljajo zadostno večino. Vsaka druga podpora — pri čemer mislimo na morebitno podporo PSI v obliki glasovanja ali pa vzdržanja — je dobrodošla, toda ni odločilna. Zato Po Sa-ragatovem mnenju nima smisla postavljati vprašanj, ki ne obstajajo in tudi nima smisla govoriti o zapiranju, kajti kdor to dela, hoče očitno pre-prečiti sestavo zasilne vla-ae. A. P. BEOGRAD, 16. — Generalni tajnik OZN Dag Hammar-skjoeld se je obrnil na vlado FLRJ s prošnjo, naj bi Jugoslavija sodelovala v akciji OZN v Kongu, in je zaprosil za pomoč v letalstvu. Jugoslavija je dala načelno pozitiven odgovor, medtem ko bodo vse ostalo dodatno določili. Dosedanji razgovori med predsednikom sudanske vlade gen. Abudom in maršalom Titom so pokazali skupno stališče glede mednarodnega položaja, zlasti pa glede razorožitve in pomoči nerazvitim deželam. V razgovorih je prišel do izraza skupni interes, da se rešijo vsa vprašanja v Afriki v interesu afriških narodov. Posebej je bilo poudarjeno, da je OZN najpristojnejši forum za reševanje mednarodnih spornih vprašanj. «*------- Še en zak. odlok o rabi nemščine RIM, 16. — Današnja številka Uradnega lista objavlja odlok predsednika republike, ki vsebuje določbe o izvajanju posebnega statuta za de- želo Tridentinsko-Visoko adižje o rabi nemščine javnih natečajih. Po- pri Umrl je vojni zločince Kesselring BONN, 16. — Bivši nacistični vojni zločinec maršal Albert Kesselring je davi umrl v bolnišnici v Bad Nauheimu v Zahodni Nemčiji. Imel je 74 let. Kakor je znano, je bil maršal Kesselring leta 1947 obsojen pred vojaškim sodiščem v Benetkah na smrtno kazen z ustrelitvijo, ker je bil kriv za ustrelitev 335 italijanskih talcev v Ardeatinskih jamah. Pozneje je bil pomiloščen v dosmrtno ječo. Zatem so mu kazen znižali na 20 let zapora, julija 1952 pa je bil izpuščen na začasno svobodo, ker je bil operiran. Kmalu zatem pa je angleška vlada (Kesselring je namreč bil v zaporu na angleškem okupacijskem področju v Nemčiji) odredila, naj bo njegova svoboda dokončna. Vil, da se je sam imenoval za Eisenhowerjevega naslednika, in da ga bo ameriško ljudstvo zavrnilo. G republikanski stranki je Kennedy izjavil, da je stranka preteklosti, ki hoče status quo. Na koncu je omenil svojo pripadnost katoliški cerkv. in je dejal, da to ne bo imelo nobene vloge pri njem kot predsedniku in da bo sleherno odločitev o vseh javnih zadeval sprejel »kot Američan, kot demokrat in kot svoboden človek*. Senator je dejal, da gre sedaj za »novo fronto*, t. j. fronto proti širjenju komunizma. Na tiskovni konferenci ni hotel Kennedy povedati, kdo bo njegov državni tajnik v primeru, da bo izvoljen za predsednika. Vendar je povedal, da je sklenil imenovati za svoja predstavnika v Beli hiši Adlaia Stevensona in Che-sterja Bowlesa, ko ga bo Eisenhower v primeru njegove izvolitve seznanil z zadevami zunanje politike. Prav tako ni hotel Kenne-dy povedati podrobnosti o svoji politiki v primeru izvolitve. Vendar pa je poudaril, da ne bo nobene spremembe politike do Velike Britanije, ne strinja pa se z dosedanjo politiko glede NATO. Glede Kitajske je poudaril željo uvedbe miroljubnih odnosov s to državo. Pripomnil je, da ne bi bil noben sporazum s SZ o prekinitvi jedrskih poizkusov učinkovit, če se mu ne bi pridružila Kitaj ska. Dodal pa je, da ni optimist glede sporazuma s Kr tajsko. Glede Srednjega vzhoda je Kennedy poudaril potrebo sporazuma med Izraelom in arabskimi državami. Letalska nesreča KOPENHAGEN, 16. — V bližini Kopenhagna se je zrušilo letalo, v katerem je bilo 8 članov nogometne B ekipe Danske. Vseh osem nogometašev je zgubilo življenje. Pilot je ostal živ. Vse športne prireditve ta Danskem so odpovedane. BEJRUT, 16. — Tajništvo A-rabske lige javlja, da se bodo zunanji ministri arabskih držav sestali 22. avgusta v So-faru v Libanonu. Ob tej priložnosti bo posebna komisija pripravila spremembo nekaterih členov listine Arabske lige. Na zasedanju se bodo sporazumeli tudi o skupnem stališču na prihodnjem zasedanju skupščine OZN. Norveški protestno noto, v kateri sporoča sestrelitev letala in dodaja, da bodo preživela člana posadke strogo sodili po sovjetski zakonih zaradi vohunstva. Letalo so sestrelili v bližini polotoka Kola, vzletelo pa je iz nekega oporišča v Veliki Britaniji, Imelo je ukaz v primeru potrebe pristati na norveških letališčih in vzdrževati radijsko zvezo z neko reševalno postajo na norveški obali. Sovjetska nota poudarja, da ta dogodek priča, da vlada ZDA nadaljuje ob podpori svojih zaveznikov v NATO pot, ki je nevarna za mir. Sovjetska vlada označuje vladi Velike Britanije in Norveške kot sodelavki ZDA in ju opozarja na nevarnost, ki jo s tem nakopavata svojim narodom. Naslednjega dn je Hruščev na tiskovni konferenci v Kremlju podrobno poročal o dogodku in ponovil opozorilo ZDA in njihovim zaveznikom, naj se ne igrajo z ognjem. Pozneje pa je sovjetska vlada zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta in je poslala predsedniku Varnostnega sveta spomenico z opisom incidenta. Ameriška vlada pa je na vse te obtožbe odgovorila s svojim protestom zaradi «ne-u pravičene sestrelitve» ameriškega letala. V svoji noti je tudi poudarila, da je bilo letalo sestreljeno nad mednarodnimi vodami, ter je zahtevala vrnitev dveh zadržanih pilotov in truplo mrtvega pilota. Dalje zavrača ameriška vlada povezovanje sestrelitve bombnika eRBAln s sestrelitvijo letala «U-2» ter dodaja, da sovjetska nota našteva «izmišljena napačna tolmačenja in potvorjena dejstva». V Moskvi odgovarjajo, da imajo konkretne dokaze., da je bilo letalo sestreljeno v sovjetskem zračnem prostoru. V ZDA pa trdijo, da imajo prav nasprotne konkretne dokaze. Na vsak način pre-cedent z letalom «U-2» kaže, da se ameriškim verzijam ne more več verjeti, še posebno ne, ko je sam predsednik Eisenhoiver izjavil, da imajo ZDA pravico do takih vohunskih poletov. Pričakuje se. da bo Varnostni svet o zadevi razpravljal prihodnje dni. Italija Po veličastni zmagi antifašistov v Genovi in po tolikih smrtnih žrtvah policijskega terorja v Regnio E-rnilii, Palermu in Catanii je vsakomur postalo jasno, da vlada, ki je vsega tega kriva. ne more več ostati. Toda Tumbroni in njegov notranji minister Spataro nista tega mnenja, še manj pa seveda fašisti. Prejšnji teden se je proti vladi ustvarila prava enotna fronta. Med splošno politično debato v poslanski zbornic’ so socialdemokrati, republikanci m liberalci, t. j. stranke starega centra, ki je toliko let vladal v povojni Italiji, izjavili, da so pripravljeni podpreti novo enobarvno demokristjansko vlado, ki se ne bo več naslanjala na fašiste, čeprav so doslej prvi in drugi trdili, da je centrizcm preživel, liberalci pa niso hoteli prav nič več slišati niti o sodelovanju z republikanci, s katerimi so podpirali prejšnjo Segnijevo demokristjansko vlado, še manj pa s socialdemokrati, ki so bili že takrat v opoziciji in se ves čas od Fanfanijeve povolilne vlade dosledno borili za vlado levega centra. Zaradi tega je povsem logično, da se pojavljajo ironični komentarji, da logika nikakor ne prevladuje v italijanski politiki, kjer so možne tudi najbolj čudne in presenetljive stvari. Toda temu ni tako: v vsem tem je mnogo logike. Izka-zclo se je namreč da Tam-brcnijeva vlada, ki naj bi bilo zgolj začasna in upravna ni našla podpore nikjer drugje kot pri fašistih, tako da niti monarhisti niso bili z njo zadovoljni. In kaj more storiti klerikalna vlada ob fašistični podpori drugega, kot da povzroči žrtve ried antifašisti? Tako se je tudi zgodilo. Toda najhujše je bilo pri vsem tem njeno nesramno izzivalno zadržanje in bahanje, da je rešila avtoriteto države, da je s pomočjo protiustavnih fašističnih sil, ki sploh ne bi smele imeti svoje organizacije, rešila italijansko republiko/ Vse to je očitno začetek novega protiustavnega režima ob izključni naslonitvi na policijske brzostrelke, in ni težko uganiti, da bi razvoj v tej smeri pomenil rušenje republike, porojene pred dvajsetimi leti iz krvi najidealnejših antifašističnih borcev. UNIVERSALTECNICA TRST - Corso Garibaldi 4, tel. 41234, 50486 Bogata izbira radioaparatov in televizijskih aparatov C. G. E., Phillips, Grunding, Phonola, Admiral, Voxson, Atlantic, Kennedy Tranzitne poftiljke iiaraviiont iz tovarn klientom v Jiigomlaviji Spričo take nevarnosti so se morali združiti predstavniki manjših strank in po-vsem logično je, da so jih pri tem podprli tudi socialisti in komunisti. Nenni je izjavil, da bodo v tem težavnem položaju socialisti prevzeli nase vso odgovornost, km pomeni, da bodo s svojim ravnanjem novo enobarvno demokristjansko vlado podprli. Tudi Togliatti je prav tako razločno povedal. da bodo komunisti podprli vlado, ki se ne bo naslanjala na fašistične glasove in ki bo spoštovala ustavna ncčela. Vodstvo KD je s tajnikom Morom na čelu takoj upoštevalo vse te izjave in načelnik njene poslanske skupine je. v tem smislu podal izjavo. Teda Tambroni se je uprl: na vse pretege je začel dokazovati svoje zasluge za rešitev države pred komunistično revolucijo in končno predlagal, naj liberalci, socialni demokratje in republikanci podprejo kar njegovo vlado, ki da je tudi enobarvna, češ da bi bila nova vlada rezultat pritiska »ulice* | i;d. Hkrati so se začela pogajanja med štirimi strankami in že se je zdelo, da je vsaj podlaga za sporazum dosežena. ko so liberalci začeli postavljati neke nove pogoje. Vse kaže, da se bojijo, da ne bi nova centristična vlcda v novi obliki in izdaji postala »vlada-most* za dosego vlade levega centra. Kako se je položaj razvijal včeraj in kako kaže za prihodnji teden, pa čitajte v našem današnjem poročilu iz Rima. Kubanska vlada je bila zaradi naraščajočega pritiska ZDA na Kubo prisiljena predložiti zadevo Varnostnemu svetu OZN. O tej pritožbi bodo razpravljali jutri. Medtem se vedno bolj šili solidarnost s Kubo. Hruščev je na svoji tiskovni konferenci opozoril, da bodo sovjetski topničarji priskočili na pomoč Kubi z raketnimi izstrelki, ce jo bodo ZDA napadle. Obsodil je tudi ameriško sklicevanje na Monroe-vo doktrino in je poudaril, da je ta doktrina mrtva. POZOR! SEMENJ POHIŠTVA SE NADALJUJE PALAČI RAZSTAV ZERIAL V UL. SETTEFONTANE 62 Razen modelov, razstavljenih na TRŽAŠKEM VELESEJMU boste našli 400 opremljenih prostorov, ki sestavljajo najobširntjšo razstavo pohištva na vsem področju, z izbiro, ki ji ni para — Razstavljeni lestenci podjetja Bruno Vinazza iz Ulice Canova 14 — Cene so vedno iste, ki so veljale na tržaškem velesejmu — URNIK: Od 8 do 12 in od 14 do 20 — Ob praznikih: od 9.30 do 13. ure Parkiranje zagotovljeno — Trolejbusn* proga ■ it. 11 — Trolejbusne proge št. 18, 19. 20 (postaja Trg Foraggt) CIM MINI UMBIRTO TRST UL. F. SEVERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ BLAGO, KONFEKCIJA AMNY“ NABREŽINA center št. 156 Izbira poletnega perila in na sploš. no za ženske, moške in otroke HOTEL «TURIST» ANKARAN Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni klieiv teh, da bo tudi v letošnji predsezoni izvajal popust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, domače pijače, moderno urejene sobe. lepa plaža z mivko. HOTEL «G A L E B» KOPER Tel. 243 UDOBNE SOBE, LEP VRT »HOTEL POSTA* nudi udobne sobe po znizanih cenah. Trst, Piazza Oberdan št. 1, tel. 241574 HOTEL «TKIGI.AV» KOPER Tel. štev. 16 nudi domače in tuje specialitete in domača vina. Moderno urejene sobe, cene ugodne . : ' ■ AVTO- ^ TURISTIC-NO PODJETJE »SLAVNIK« KOPER - Tel. 282. 77 Opravlja turistično službo in tovorni promet - Vzdržuje domače in mednarodne avtobusne proge «H0TEL BELLEVUE LJUBLJANA — tet. 21280 »e gostom toplo priporoča HOTEL PALAČE PORTOROŽ s kavarno in restavracijo J ADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples HLADI OSVEŽUiE Obiščite svetovno znano POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8 3U, 10.30 13.30, L«.— in 17.30 Izredni obi ' i po dogovoru z upravo. IBIL® — s mojimi naravnimi lepotami vas vabi. Priporoča se »GRAND HOTEL TOPLICE« z dependan-sami, »JADRAN« in »KOROTAN«, »PARK HOTEL«. «HOTE L JELOVICA«, «HOTEL KRIM« OBIŠČITE XVII. MARIBORSKI TEDEN ud d«. 7. do H. U. 196« VSE ZA ČLOVEKA • DRU21NO • KOMUNO Prikaz izgradnje komunalnega sistema, razstava tn možnost nakupa predmetov širrke potrošnje: tekstil, praktični oblačilni predmeti, usnjeni izdelki, pohištvo in oprema za goSpouinjstvo Prikaz poljedelskih strojev in opis-me za kmetijstvo. Veliks modna revija - prikaz sod b-nega oblačenia Popust na žele/ntctl Ohme MARIBOR, POHORJE, PTUJ, SLOVENJ GRADEC in ostale turistične pokrajine na Štajerskem in Koroškem. Vse informacije daje MARIBORSKA TURISTIČNA Z EZA Maribor. Trg svobode št. 1, tel. 26-68 PALAČE HOTEL, Zagreb V SREDINI MESTA OB CENTRALNEM PAHKU NUDI svojim obiskovalcem: 100 sob, prvorazredno udobje in usluge, j* Nova vrtna restavracija, zimska in poletna, s premično BPlv kopalnico, z bazenom ln vodometi — s prvovrstno domačo in tujo hrano in pijačo ter z najvišjo ravnijo postrežbe nudi izreden užitek vsa kemu našemu gostu * Aperitiv-bar • Dvorane za počitek • Obedni ca in dvorana za bankete sta cenjenim gostom r vsak trenutek na razpo iago 02."'. .it BOHINJ VABI Hotel »ZLATOROG* z depandansami Hotel »POD VOGLOM« z depandanso Hotel »BELLEVLE JEZERO* z depandanso Znižane cene v predsezoni in po sezoni V vseh hotelih prvorazredna postrežba Vsak dan ples. Nastopi folklor nib skupin. Lepi sprehodi. Hotel CENTRAL Portorož tel 6138, s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba In ples SAP TURIST BIRO Središ vzdržuje vsakodnevno avtobusno progo Bled-Ljuoljana-Tr4* in nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniških planinah * žičnico. Nudi turistične usluge v svojih poslovalnicah: Ljub IJana, Miklošičeva 17. tel. 30645 iri 30647, Koper nasprot' avtobusne postaje, tel. 298, Piran, Trg Tartini, tel 5112, PofJ torož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Turi’1 Ankaran