GEOGRAFSKI OBZORNIK 
Aristovnik, Gimnazija Velenje, mentorica: Mira 
Sajko), 
• Suša poleti 1992 v Sloveniji (Matija Zorn, 
Gimnazija Bežigrad, mentorja: mag. Milan 
Orožen Adamič in Marjeta Vidmar), 
• Tolsti Vrh - vas ali vikend naselje (Sonja 
Medle in Darja Volavšek, Srednja ekonomska 
šola Novo mesto, mentorica: Cvetka Vodnik), 
• Turizem v občini Tržič (Sonja Markič, Gim-
nazija Škofja Loka, mentorica: Ivica Krek), 
• Zemljiška posest v Prekmurju (Renata Kos, 
Gimnazija Murska Sobota, mentorica: Vida 
Puklavec) in 
• Življenje in delo akademika dr. Svetozarja 
Ilešiča (Jernej Tomec, Prva gimnazija Mari-
bor). 
Srečanje je potekalo v dveh skupinah: 
prva na Geografskem inštitutu Antona Melika 
ZRC SAZU s komisijo v sestavi: mag. Karel 
Natek, mag. Milan Orožen Adamič in dr. Dra-
go Perko, druga pa na Oddelku za geografijo 
Filozofske fakultete s komisijo v sestavi Valen-
tina Brečko, mag. Matej Gabrovec in mag. Dar-
ko Ogrin. Seznam slovenskih pokrajin, od 
koder so prišli mladi raziskovalci, je sorazmer-
no pester. Podobno velja za tipe srednjih šol. 
Vse naloge so dobro grafično in karto-
grafsko opremljena. So rezultat obsežnih te-
renskih preučevanj, predvsem kartiranja, 
anketiranja, inventarizacije prostora in podob-
no. Zanimivo je, da so bila vsa besedila ure-
jenega s pomočjo namiznega založništva, raču-
nalnik pa so mladi raziskovalci v veliki meri 
uporabili tudi za grafične predstavitve vsebi-
ne. Ustne predstavitve nalog so bile sorazmer-
no dobre in podprte z odlično izdelanimi 
panoji, velikimi kartami, plakati, prosojnica-
mi, diapozitivi, videofilmi, računalniško grafi-
ko in slikami. Pohvalna je velika samozavest 
in sproščenost dijakov pri predstavljanju in 
zagovarjanju svojega dela. Komisija je nezado-
voljna predvsem z neenakomerno porazdelitvi-
jo nalog po geografskih panogah. Tako že 
nekaj let nimamo niti ene naloge s področja 
geomorfologije, pedogeografije, geoekologije itd., 
prevladujejo pa naloge s področja družbene 
geografije, predvsem z geografije turizma. 
Letos je bilo teh nalog skoraj polovica. Sicer 
pa je bila glede na nakaj zadnjih let kako-
vost nalog večja, vendar nobena naloga ni 
izrazito izstopala. Zato sta imeli obe komisiji 
izjemno težko in dolgo delo, preden sta se 
odločili, komu podeliti nagrade. 
Komisiji sta s skrajšano objavo naloge v 
naši reviji nagradili 4 naloge: Zemljiška po-
sest v Prekmurju, Krajevna skupnost Kočev-
ska Reka nekoč in danes, Pomen nove držav-
ne meje za bistriško občino in Suša poleti 
1992 v Sloveniji; z izletom v zamejstvo 2 
nalogi: Alpsko zimsko-turistični status Sloveni-
je in Skrb za pitno vodo; z brezplačnim izle-
tom oziroma ekskurzijo Ljubljanskega geograf-
skega d r j j i t v a^pa naloge: Depopulacija in 
njene posledice pod Ratitovcem, Kmečki turi-
zem na Zreškem Pohorju in Geološke značil-
nosti med Škofffico in Ljubljano. 
Vse naloge hrani knjižnica Inštituta za 
geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 
7, Ljubljana. 
NEKATERE KNJIŽNE NOVOSTI V ZEMLJE-
PISNEM MUZEJU 
Bibljana Mlhevc 
Bralce Geografskega obzornika in obisko-
valce Zemljepisnega muzeja Slovenije obvešča-
mo, da je izšla nova številka publikacije Inšti-
tuta za geografijo Univerze - GEOGRAPHICA 
SLOVENICA 25. V tej številki, ki nosi naslov 
OBČINA DOMŽALE - PRIMER SPREMINJANJA 
OBMESTNE POKRAJINE V OKOLICI LJUBLJA-
NE, je dr. Stanko Pele objavil predelano in 
dopolnjeno besedilo svoje disertacije. Cena 
knjige, ki jo lahko dobite v Zemljepisnem 
muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 
7 v Ljubljani, je 985,00 SIT. Knjigo lahko 
naročite tudi po tel. 061 213-458. 
Poleg omenjene publikacije lahko med 
novostmi na policah našega muzeja najdete 
tudi delo Toneta Cevca: VELIKA PLANINA 
(4935,00 SIT) in delo Andreja Stritarja: 1 1 1 
IZLETOV PO SLOVENSKIH GORAH 
(3900,00 SIT). Omeniti velja še ugodno prodajo 
knjige Daniela Rojška: NARAVNE ZNAMENI-
TOSTI POSOČJA (1680,00 SIT) in knjižico 
ZVEZDE iz zbirke Sprehodi v naravo za samo 
105,00 SIT. 
DRUŠTVO ZA MEDNARODNO DOPISOVANJE 
Drago Perko 
Društvo za mednarodno dopisovanje, ki 
ima sedež v Ljubljani in je uradno registrira-
no kot društvo, nas je prosilo za objavo obves-
tila o njihovem delovanju. Društvo, ki ima v 
Sloveniji že 4000 članov, ima status nacional-
ne mladinske organizacije, ki mu ga je 6. 
oktobra 1992 podelil Urad Republike Slovenije 
za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in 
šport. Maja Vidic, predsednica društva, je 
svoje društvo predstavila takole: 
"Namen našega društva je posredova-
nje naslovov za dopisovanje iz drugih držav. 
Dopisovanje lahko poteka v angleškem, nem-
škem, francoskem ali italijanskem jeziku. 
Večina naših članov je stara od 10 do 25 
let, vendar imamo veliko naslovov za dopiso-
vanje tudi za starejše od 25 let. Trenutno 
imamo naslove dopisovalcev iz več kot 20 
držav. Naše društvo sodeluje s številnimi 
šolami v tujini in podobnimi društvi v dru-
gih državah. 
Z dopisovanjem lahko spoznate prija-
telje s celega sveta, izpopolnite znanje tuje-
ga jezika in spoznate marsikaj o načinu 
življenja, običajih in kulturi drugih narodov. 
Veliko dopisovalcev se kasneje tudi obišče. 
Na ta način lahko tudi povečate zbirko 
38 
GEOGRAFSKI OBZORNIK 
znamk, značk, razglednic itd. z vsega sveta. 
Dopisovanje je prostočasna aktivnost, 
primerna za vse starosti, ki ne zahteva veli-
ko finančnih sredstev. Vsi člani našega druš-
tva dobijo naslove dopisovalcev, ki so njiho-
ve starosti. Največje zanimanje za dopisova-
nje je med mladino, vendar lahko poiščemo 
dopisovalce tudi za odrasle. 
Večino naslovov dobimo direktno od uči-
teljev na šolah v tujini in nobenega naslova 
ne damo več kot dvema (včasih trem] čla-
nom društva v Sloveniji. Naslovi so zanesljivi 
in večina naših članov je z dopisovalci zado-
voljna." 
Bralci Geografskega obzornika, ki vas 
zanima dopisovanje, lahko prijavnico in podro-
bnejše informacije o delovanju društva dobite, 
če pišete na naslov: Društvo za mednarodno 
dopisovanje, poštni predal 400, 61001 Ljublja-
na. 
JESENSKA PREDAVANJA LJUBLJANSKE-
GA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA 
Brane Pavlin 
Predavanja LGD so vsak tretji torek v 
mesecu ob 19. uri v predavalnici 233 na 
Oddelku za geografijo Filozofske fakultete. 
Vstop na predavanja je prost. Obvestila o 
predavanjih so objavljena v dnevnem časopis-
ju (sobotne številke) ter na teletekstu TV 
Slovenije na strani 360: 
• 19. oktober 1993: Ameriška velemesta New 
York, Boston, Chicago (Borut Drobnjak), 
• 16. november 1993: Kras v Angliji (mag. An-
drej Mihevc), 
• 21. december 1993: Tajvan (dr. Metod Vojvo-
da). 
GEOGRAPHICA SLOVENICA 25 
Maja Topole 
Tokratna številka Gcographice Slovenice, 
ki jo izdaja Geografski inštitut Univerze, je 
samostojna publikacija avtorja dr. Stanka Pel-
ca, ki nosi naslov Občina Domžale - primer 
spreminjanja obmestne pokrajine v okolici 
Ljubljane. Knjiga je sad Pelčevega večletnega 
dela na področju prometa in prostorskega 
planiranja, v zadnjem času pa (sub-)urbaniza-
cije in njenih pojavnih oblik v Sloveniji. Avtor 
je priredil in dopolnil v letu 1991 zagovarja-
no doktorsko disertacijo in jo ažuriral s po-
datki popisa 1991. 
Delo je podprla občina Domžale, saj 
razkriva celoten kompleks vzrokov in posledic 
prostorske preobrazbe; prinaša nekaj povsem 
novih spoznanj o urbanizaciji in deagrarizaci-
ji, o vplivu industrializacije in terciarizacije 
na razvoj naselij, na demografsko in družbe-
nogospodarsko strukturo prebivalstva. Ukvar-
ja se z motorizacijo v zadnjih dveh desetlet-
jih in z njo povezanim širjenjem območij 
dnevne migracije, pa s preusmerjanjem iz 
kmečkega v nekmečke poklice in razseljeva-
njem nekmečkega prebivalstva po podeželju. 
Vsi ti procesi so v obmestnem prostoru Ljub-
ljane zelo intenzivni, posebej pa prednjači 
Kamniškobistriška ravnina. 
Delo odseva avtorjevo temeljito teoretično 
in praktično poznavanje prostorskih procesov 
pri nas, pa tudi v tujini. Posebno vrednost 
mu dajejo predstavitve poglavitnih terminov s 
področja urbanizacije in suburbanizacije, pre-
gled najvažnejše literature o tem pri nas in 
primerjave odnosov mesto - podeželje v Slove-
niji in zahodni Evropi. Fiziognomija in funk-
cija obmestnih naselij (stanovanjska gradnja 
in opremljenost stanovanj, počitniška bivali-
šča, prometna infrastruktura), struktura pre-
bivalstva (starostna, izobrazbena, nacionalna, 
po izvoru) in gibanje prebivalstva (rast števi-
la, dnevne migracije), končno pa gospodarske 
spremembe (spreminjanje pomena različnih 
dejavnosti, spreminjanje rabe zemljišč) so tis-
ta področja, ki jih je avtor vzel pod drobno-
gled in kjer je izbral kazalce razvoja obmest-
ne pokrajine. 
Osrednji del knjige se posveča konkretno 
občini Domžale, njenim značilnostim razvoja 
in njenemu mestu znotraj obmestnega območja 
Ljubljane. Območje se je razvijalo na eni stra-
ni pod vplivom Ljubljane, na drugi strani pa 
so imela precejšen vpliv na spreminjanje po-
krajine manjša zaposlitvena središča in manj-
ša mesta znotraj samega območja. Poznavanje 
tega dela Slovenije je izrednega pomena, ker 
tukajšnji prostor pri nas prvi sledi procesom, 
kakršni so v razvitem svetu privedli do nas-
tanka obsežnih metropolitanskih območij. 
Avtor je na osnovi intenzivnosti preobrazbe 
in stopnje doseženih prostorskih sprememb 
(upoštevanih 21 spremenljivk) razvrstil vsa 
naselja v občini v šest skupin, podobno pa je 
ločil tudi štiri t. i. "reliefna" območja. 
Sinteza je izdelana na osnovi analize 
statističnega gradiva (podatki po naseljih in 
statističnih obdelovalnih enotah), aerofotopos-
netkov in terenskega dela. V določenih prime-
rih (spreminjanje rabe tal) je avtor probleme 
temeljiteje obdelal na izbranih manjših sond-
nih območjih. Knjiga, vključno z daljšim pov-
zetkom v angleščini, obsega 163 strani. Bese-
dilo dopolnjuje 43 slik (kartogramov) in 18 
tabel, kjer so podatki večinoma prikazani po 
"reliefnih" enotah. 
Dela, kot je pričujoče, so močno aktual-
na, saj planerjem lahko pomenijo oprijemljivo 
osnovo pri iskanju regionalnoplanskih rešitev. 
Dragocena so še posebej, če predvidijo tudi 
trende nadaljnjega razvoja in če v preučeva-
nju povezujejo pripadnike različnih strok. 
39