APRILSKE ČISTILNE AKCIJE str. 8 TABORNIŠKE PRISEGE str. 16 USTVARJALNO V VRTCU str. 18 IZJEMNI USPEH MLADE ANJE DREV str. 20 Vabilo ì i OBČINA ŠOŠTANJ UPRAVA ODPRTE HIŠE SLOVENIJE Največji festival kakovostne gradnje, nepremičnin in arhitekture, Odprte hiše Slovenije (OHS), bo letos svoja vrata odprl od 15. do 17. maja. Odprli bodo vrata več kot 100 zasebnih stanovanj in javnih objektov in prostorskih ureditev, ki jih je izbrala posebna strokovna žirija. Med 100 objekti iz celotne Slovenije je bil izbran tudi vrtec Šoštanj. Vrtec bo odprt v nedeljo, 17. 5. 2015, ob 12. uri, ko si boste objekt lahko ogledali pod vodstvom arhitektov, ki bodo na razpolago tudi za dodatna pojasnila. Vljudno vabljeni na ogled, ki je namenjen okoliškim prebivalcem in tudi drugim obiskovalcem iz celotne Slovenije. V skladu z določili mednarodne organizacije Open House Worldwide žirije "odprtih hiš” sestavljajo različni predstavniki družbe, gospodarstva, medijev in stroke. Njihovo poslanstvo pri OHS je širiti pomen kakovostno oblikovanega prostora v javnosti. Po pregledu prijavljenih objektov, organizacijski strokovni odbor žiriji posreduje projekte, ki so oddani z vsemi zahtevanimi podatki v razpisu. Žirija OHS izmed teh predlogov izbere najmanj 100 objektov, ki so brezplačno na festivalu OHS na ogled javnosti z vodenjem avtorjev ter drugih strokovnjakov ter so kasneje uvrščeni v spletni vodnik. Ponosni smo, daje med temi objekti tudi Vrtec Šoštanj. Tjaša Rehar, univ. dipl. nov., višji svetovalec za odnose z javnostmi ZMAGA ŠE NI SVOBODA, SVOBODA JE ZMAGA! Maj se bliža svoji letošnji polovici, počasi se iztekajo proslave različnih zmag, pohodov, celo smrti pesnika, vse pride prav, da si le naredimo zabavo. Odpikamo še dan mladosti in proslavljanje Titovega rojstnega dne, potem se bomo počasi predali dopustniškemu vzdušju, Vlada bo natisnila še nekaj obveznic, BDP oziroma gospodarska rast prihodnje leto jih bo odplačala in vse bo tako, kot je bilo. Antologijski izrek Milana Kučana, da »nidž vedž« ne bo tako, kot je bilo, je že davno postavljen na laž. Pri nas se »nidž« ne spreminja. Čas je zamrznil tam nekje okoli leta 1994. Saj poznate izrek, da zgodovino napišejo zmagovalci. Zmagovalci vojn, seveda. O drugi svetovni vojni se je naša generacija osem let pittala in dodobra napiflala, kdo je bil zmagovalec v vojni in kdo so bili poraženci. A to je tudi vse, kar so nas naučili pri urah zgodovine. Kdor ne verjame, naj ustavi pet naključnih mimoidočih, starejših od petdeset let in jih vljudno povpraša, kdo so bili zmagovalci in kdo poraženci prve svetovne vojne? Grem stavit, da večina ne ve niti tega, kdo vse so bili takrat zavezniki na eni ali drugi strani. Potem so tu še zmagovalci osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Tu dvoma o zmagovalcih seveda ni. Zmagovalci smo bili vsi. Poraženec nihče. In še sreča, ker poražence zmagovalci pogosto kaznujejo na ta ali oni način. Včasih tudi s smrtjo. Pri nas s(m)o problem rešili bolj elegantno. Z izbrisom oseb iz uradnih evidenc. Ljudje so sicer hodili sem in tja, a to so bili samo prividi. V resnici jih ni bilo, ker so jim preluknjali osebne izkaznice, potne liste in vozniška dovoljenja. Tako smo se znebili tistih nekaj poražencev, ki bi jih bilo treba tako ali drugače malo priviti, pa je zato nastalo obilo prostora, da se vsi osvobojeni še naprej prepiramo, kdo je bolj zaslužen za kaj v preteklosti. Če vprašate za kaj, je odgovor, da že za kaj! Ni važno kaj. Samo da je dober prepir. Pozabili smo na solze sreče, evforijo osamosvojitve in na vse politike, ki so bili takrat vsi enako veliki junaki. V dvajsetih letih smo se po stari navadi utaborili vsak na svoji strani, ali bolj točno, eni v prestolnici, drugi večinoma okoli nje. Vendar naj bo to tema za kakšno drugo pisanje. Maj je čas proslavljanja zmage in osvoboditve, zato ne bo napak, če si malo pobliže ogledamo razmerje med tema dvema pojmoma. Nesporno je, kdo so zmagovalci druge svetovne vojne. Zavezniki na eni strani so bili nacisti in fašisti, preslikano na nacionalna telesa predvsem Nemci, Italijani ter Japonci. Zavezniki na drugi strani, kapitalisti ter komunisti, v enaki preslikavi pa so bili Američani, Angleži in Sovjeti. Jasno je, kdo je zmagal, toda bolj zapleteno vprašanje je, kako je bilo z osvoboditvijo. Že res, da se je svet osvobodil hitlerjan-ske Nemčije, toda še največjo osvoboditev so v resnici zabeležili Nemci, ki so se osvobodili od lastnega zla, medtem ko svoboda celi vrsti zmagovalnih narodov niti slučajno ni bila dosegljiva. Da ne naštevamo in zahajamo v konflikte, ker se na tej točki pač začnejo plesti nedokončani spori kdo je bil kdo med in po drugi svetovni vojni. Pa vseeno povejmo, da zdaj vemo samo to, kako en del svobode pomeni tudi to, da lahko človek prižge v spomin svojega sorodnika svečo na njegovem grobu. V tem pogledu tudi slovenskim državnikom še manjka nekaj zdrave pameti, a upanje po letošnjih majskih govorih, da do tega ni več daleč, je bolj upravičeno, kot vsa leta doslej. Naj ostane zapisano, da je eden najzaslužnejših ljudi, da se bliža ta dan svobodnega spomina na pokojne v Sloveniji, rudar Mehmedalija Alič iz Zasavja. Najbrž ni slučajno, da je zaradi svojih izkušenj, porazov in zmag, ta človek odkril, kaj je svoboda tudi tako, da je stopil v pisateljske vrste. Pisatelji s(m)o namreč na svetu zato, da poleg zabavnih zgodbic in kratkočasja, tu in tam zamaknemo zorni kot ogledal, v katerih se različno zadovoljni s svojimi podobami, ogledujemo. Zato bom za zaključek današnjega razmišljanja posvečenega zmagi ter svobodi, kot je proslavljanju zmage in svobode posvečen tudi bistveni del te številke Lista, ponudil v branje dva citata dveh popularnih slovenskih Ljubljana, 27.4. 2015. Foto: M.M. literarnih ustvarjalcev, objavljena te dni. Prva je misel Alojza Ihana. Takole je zapisal v čas: »Zgodovinski prepiri so vedno le kamuflaža, da javnost ne bi opazila, kdo ji trenutno slači gate.« Druga je opisana izkušnja Mihe Mazzinija, ki je 27. aprila letos obiskal Vidmarjevo vilo v Ljubljani, kjer je bila ustanovljena Osvobodilna fronta Slovenije: »Nikogar ni bilo (ob prazniku, op.p.). Plapolali sta nemška in evropska zastava, na spomenik pa je bil položen venec z nemško zastavo.« Ob slednjem zapisu človeka najprej obide gnev, potem pa, če se malo zamisli, se lahko razveseli. Zmaga in kaznovanje poražencev vsako zmago spremeni v poraz. Osvoboditev poražencev pa je v svojem bistvu prava zmaga. mam M W ~ ~ A —. jjrota sm oboda ZMAG/* / ZMAGA Foto: arhiv velenje.com Hi □ List Revija za kulturna VSEBINA in druga vprašanja občine Šoštanj in širše. 2 Vabilo 3 Uvodnik 5 Reportaža 8 Naša občina 12 Dogodki in ljudje 17 Vila Mayer 18 Vrtec 20 Šport in rekreacija 23 Zabavna stran 24 Maj v slikah SVEČANOST OB 20. OBLETNICI MEDIJA LIST 16. MAJ 2015 OB 19.00 KULTURNI DOM ŠOŠTANJ Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan. Odgovorni urednik Peter Rezman Kritične pripombe na vsebino ali obliko Lista bodo dosegle svoj namen le, če jih boste posredovali s kratkim sporočilom na e-naslov list.urednik&amail.com Vodenje redakcije mag. Milojka Bačovnik Komprej Jezikovni pregled ZUK Rezman Oblikovanje, prelom strani Media Center, Marko Gorjup s.p. Tisk Eurograf d.o.o. Naklada 700 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 9, pošljete najkasneje do 20. maja 2015 na elektronski naslov: list.reviia@amail.com Foto naslovnice: Jože Miklavc Fotografije na zadnji strani: Jože Milkavc, RPG Šoštanj, Amadeja Komprej, KD Lignit g Reportaža KRAJEVNI PRAZNIK IN 70. LETNICA PODPISA KAPITULACIJE OKUPACIJSKIH SIL V TOPOLŠICI Harmonikarji Robija Goličnika so v Topolšici zaigrali predsedniku Pahorju, on pa je malce šaljivo dirigiral. Foto: Jože Miklavc Udeleženci slovesnosti v Topolšici. Foto: Jože Miklavc Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je odločno rotil Slovence in politiko: »Sovraštvu med Slovenci moramo narediti konec«! Zgodilo se je pred 70. Leti. Topolšici, enemu od petih krajev dotolčene Evrope je bilo dano zgodovinsko poslanstvo; podpis kapitulacije agresorske Nemčije. V toku zgodovine je bilo Topolšici določeno posebno mesto. Iz tega malega kraja pod Lomom, je 9. maja 1945 odšla v svet novica o zlomu, o kapitulaciji nemških oboroženih sil. V spomin na ta dogodek Topolščani 9. maja ponosno praznujejo krajevni praznik. Z vso pravico in z vso vnemo so tako letos prižgali tridelni kres v obliki silhuete Triglava, simbola slovenstva. Na dan spomina na ta, ne le simbolični dogodek, ko je general Aleksander Löhre pred Ivanom Dolničarjem Janušikom pred sedmimi desetletji podpisal brezpogojno vdajo sil osi za jugovzhodno Evropo, s(m) o praznovali tudi v Šoštanju, Velenju, v vsej Šaleški dolini in v Sloveniji. Na slovesnosti, ki so jo skupaj organizirali in izvedli KS Topolšica, občina Šoštanj, Mestna občina Velenje z Muzejem Velenje, Festivalom Velenje ter OOZ NOB Velenje, so v Zdraviliškem parku ter pri Spominski sobi v Topolšici nastopili Pihalni orkester Zarja Šoštanj, Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, Moški pevski zbor Ravne, Harmonikarski orkester Goličnik ter ansambel Stil. To leto bo naše! In naša bo letos pomlad! (Kajuh) Kot so zapisali domačini k napovedi prireditve, ki so se je udeležili tudi številni državljani iz vse Slovenije, »se letos spominjamo 70-letnice konca druge svetovne vojne in se hkrati oziramo v prihodnost. V svetu Krajevne skupnosti smo želeli pripraviti praznovanje, ki bo povezalo vse generacije krajanov«. To jim je v prazničnem tednu tudi uspelo, saj se je zvrstila vrsta prireditev, katerih se je udeležilo veliko občanov ter prebivalcev Šaleške doline. Vrhunec praznovanj pa je bil v soboto, 9. maja ob 18. uri z osrednjo slovesnostjo ob 70-let-nici konca druge svetovne vojne, morije, ki je spravila na kolena domala pol sveta ter praznika krajevne skupnosti Topolšica. Slavnostni gost in osrednji govornik predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob zaključku prireditve položil venec ob spomenik žrtvam fašizma iz Topolšice 1941 - 1945. Cvetje pa so ob koncu slovesnosti položili tudi predstavniki drugih organizacij. Bratje podajmo si roke Po udarnih, prazničnih zvokih pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, je zbrano množico pod šotorom (ki je je bil ob močni plohi med programom nujnost) in okrog njega nagovorila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart s sporočili o prenovi Spominske sobe v Topolšici ter drugih vsebinah, ki zadevajo ohranjanje zgodovinskih dejstev. Takšen je bil tudi njen scenarij prireditve, ki je bila prispodoba za čas, ko se je v Topolšici zgodil dogodek »za zgodovino«. »Kot bi se vsule zvezde z neba, da okinčajo našo sveto osvobojeno zemljo.« Tako je v svojih spominih 9. maj 1945 opisala Marica Trobej, učiteljica iz Šoštanja. Po okoliških hribih je takrat zagorelo na desetine kresov. V pozdrav svobodi, kot izraz nepopisnega veselja ob zmagi nad fašizmom in nacizmom. In stekla je pesem MePZ Svoboda z dirigentko Anko Jazbec Ljubim te Slovenija moja, vzdušje pod veliko platneno streho je postajalo čustveno, popolno. Na ta spomi- Aleksander Löhr je podpisal kapitulacijo v Topolšici 9. maja 1945 Poveljnik nemške armadne skupine E generalpolkovnik Aleksander Löhr je kapitulacijo nemških sil za jugovzhodno Evropo v štabu četrte operativne cone po celodnevnih pogajanjih 9. maja leta 1945 podpisal prav v Topolšici. Čeprav so 9. maja v Ljubljano vkorakale enote 29. hercegovske divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske, se vojna takrat v Sloveniji še ni končala, saj so spopadi potekali še v naslednjem tednu. Zadnji boji so potekali 15. maja na Poljani na Koroškem. nov napolnjen večer, za domačine Topolšice največji praznik, je spregovoril župan občine Šoštanj Darko Menih. Ne prvič, že vrsto let opozarja, da se Slovenci in tudi v Dolini ne znamo pogovarjati, ne iščemo sožitja, se ne slišimo, ne najdemo skupnega interesa. Menih ni razpredal, dostojanstveno je čestital k prazniku krajanom, ki so na dogodke pred sedemdesetimi leti ohranjali častni spomin in negovali doživetje simboličnega, a hkrati zgodovinskega dejanja, kar je podpis kapitulacije bil. Menih je še menil, da bi bilo prav, da se skrbno hranijo in negujejo spomini na to težko obdobje in preteklost, ki naj bo temelj za sedanje in prihodnje, lepše čase. Zvoki, pesem in besede za praznik Moški pevski zbor Ravne, ki mu je dajala svežino in odločno dikcijo zborovodkinja Tea Plazi, je izbral dve pesmi, legendarni Bratje, le k soncu, svobodi ter Pesem 14. divizije. In zagreta klima v dvorani je ušla tja na trate, med mogočna drevesa Zdraviliškega parka. Svoj vehementni govor je posvetil dogodku, aktualnim političnim ter pogojeno zgodovinskim dogodkom tudi župan MO Velenje in predsednik Območne organizacije Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Bojan Kontič. Med drugim je dejal, (povzeto) da je »dan zmage« spremenil... ne le dejstvo, da so tu zmagali tisti, ki so se postavili po robu mnogokrat močnejšemu vojaškemu, uničevalnemu stroju, da se je tu spremenila zgodovina Evrope. Ker je z nami predsednik države, tokrat čutimo vsaj pridih države in Kajuhova pesem upora ni bila zaman, ko je zapisal... »Življenja so dali za nova življenja... na oltar domovine«. In potem ....neslišno se je slišal (enominutni) molk v spomin in večno slavo vsem tistim, ki so ta življenja dali za svobodo, za našo svobodo! Glasbeno delo Svobodno sonce z Mešanim pevskim zborom Svoboda Šoštanj ter ansamblom Stil, je ustvarilo vzdušje za zbranost in pričakovanja osrednjega gosta, Boruta Pahorja. Pahor: Sovraštvu v naši državi je treba narediti konec Pahor je v svojem daljšem govoru dejal, da je Topolšica slaven kraj. V času vojne so namreč zavezniki Britanci, Američani, Francozi in Rusi v petih mestih po Evropi s podpisom dosegli kapitulacijo Nemčije. Eden izmed teh krajev je bil tudi Topolšica, pred tem morda komaj zaznavna vasica na zemljevidu takratne Jugoslavije (po termalnem potoku). Kot je dejal Pahor, moramo biti na to ponosni. Ob tem je izrekel hvaležnost in veliko občudovanje za žrtvovanje, ki so ga zato, da smo Slovenci ostali svoboden narod, v petih letih surove preizkušnje sredi prejšnjega stoletja, v času druge svetovne vojne, darovali na oltar domovine partizani in tisti, ki so z njimi sodelovali. Brez upora proti okupatorju in izbojevane svobode pet let za tem, Slovenci čez pet desetletij ne bi mogli, enotni, ustanoviti neodvisne in suverene države. Ta generacija ima še živ spomin, zato mora danes, 25 let po rojstvu neodvisne, svobodne, suverene države storiti vse, da bi zaradi nesposobnosti, neodgovornosti politike prizadetim državljanom spet povrnili samozavest. Pahor: Kot starši ne smemo zastrupljati naših otrok s sovraštvom Pahor je poudaril, da vsi mi nismo samo otroci naših staršev, ampak tudi starši naših otrok. “Bremena ene narodne pomiritve in pozneje sprave zaradi dnevnopolitičnih ali drugih razlogov ne moremo in ne smemo prenesti na ramena naših otrok,’’ je roteče dejal tudi kot oče svojega sedemnajstletnika. »Ko govorim o spravi, ne govorim o tem, da bomo z natančnostjo matematike po sredi povlekli resnico med dvema pogledoma na polpreteklo zgodovino; na polpreteklo zgodovino moramo po gledati v duhu strpnosti in sožitja. Sovraštvu v naši državi je treba narediti konec in da kot starši naših otrok ne smemo zastrupljati s srditim in sovražnim govorom«, je pojasnil predsednik države. Da se morajo politične strasti umiriti, politika pa se mora v prihodnje osredotočiti na dejanja in stvari, ki so Slovencem skupne ter da moramo storiti vse, da bo Slovenija domovina ena, ker dveh nimamo. Ena za vse! V spoštljiv spomin Z Ipavčevo skladbo Domovini je Kvartet slovenskega policijskega orkestra pospremil polaganje vencev in cvetja pri spominskem obeležju, posvečenemu talcem in padlim borcem, žrtvam fašizma iz Topolšice. Svoj venec je prvi položil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in se poklonil njihovemu spominu in s tem izkazal spoštovanje tudi vsem drugim žrtvam druge svetovne vojne. Cvetje so položili tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, župan Mestne občine Velenje in predsednik Območne organizacije Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje Bojan Kontič ter predsednica Krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik. Cvetje je položila tudi delegacija veteranskih združenj, predsednik krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Topolšica Branko Sevčnikar, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj, Leon Stropnik, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje Zdenko Hriberšek in podpredsednik velenjskega odbora Policijskega veteranskega združenja Sever Damjan Ločičnik. Jože Miklavc Naša občina Ì i NABRALI 8600 KG ODPADKOV Na očiščevalni akciji občine Šoštanj, ki je bila letos že 12. po vrsti, so zbrali 8600 kg odpadkov. Skupna ugotovitev vseh je bila, da je smeti v naravi manj kot v preteklih letih, kljub temu pa je še vedno veliko stvari, ki v gozd, ob cesto, na travnike in v potoke ne sodijo. ZA ČIST GOZD V petek, 17. aprila, smo imeli taborniki vsakoletno čistilno akcijo Šoštanja. Z rokavicami na rokah smo se odpravili v lov za smetmi na Goricah. Nabrali smo prazne plastenke, gume, kolo, cevi... Tako smo prispevali delček k čistejšemu gozdu in okolju v katerem živimo. Foto: RPG Šoštanj Krajani se trudijo, čistijo svoje okolje, ko pa se po nekaj urah sprehodijo po predelu, ki so ga malo prej očistili, tam ležijo nove pločevinke ali plastenke, ki jih vozniki vržejo skozi okno avtomobila med vožnjo. Tudi letos je akcija potekala v vseh devetih krajevnih skupnostih. V treh že v soboto (kljub dežju), ostali so čistili v četrtek popoldan. Čiščenja so se kot vsako leto udeleževali predvsem člani različnih društev, kot vsako leto so v okviru vodovih sestankov, Gorice čistili člani taborniškega društva Rod Pusti grad Šoštanj. Skupno se je akcije udeležilo blizu 400 ljudi. Akcija se vsako leto zaključi z golažem, letošnje leto ni bilo izjema, tako da se je delovno popoldne zaključilo ob prijetnem druženju. V SPODNJI LOKOVICI BOGATEJŠI ZA OTROŠKO IGRIŠČE Foto: arhiv Občine Ob zaprtju enot Vrtca Šoštanj so ostale v Šoštanju enote, ki jih bo občina Šoštanj namenila v druge namene - za stanovanja, podjetnike in društva. Ob vrtcu Lučka je bilo urejeno tudi igrišče, za katerega se je zanimalo Športno društvo spodnja Lokovica. Ker Vrtec Šoštanj igral ob Lučki ni več potreboval, je župan Darko Menih prošnji tega športnega društva ugodil. Člani društva pod vodstvom predsednika Jureta Hrastnika so igrala demontirali in jih namestili ob igrišču v Lokovici. Tam so jih minuli vikend že preskusili - najmlajši in njihovi starši so bili nad novo pridobitvijo v kraju navdušeni. Imajo gugalnice, avtomobile, traktorje, tobogane... dodatno so namestili tudi klopi. V športnem društvu so občini zelo hvaležni, igrišče pa so poimenovali ŽIV ŽAV. Tjaša Rehar, univ. dipl. nov., višji svetovalec za odnose z javnostmi OBČNI ZBOR SD GABERKE v Športno društvo Gaberke je svoj letni občni zbor pripravilo 28.3.2015 v Domu krajanov Gaberke. Poročilo o opravljenem delu je podal predsednik društva Primož Grudnik. Poleg vseh rednih športnih dejavnosti, ki sojih izvedli, je bilo največ dela opravljenega na športnem igrišču in objektu ob njem. Z grišča so odstranili stare koše. Ob igrišču na levi strani so uredili odvodnjavanje in dobili tudi novo asfaltno prevleko, zaradi česar bo na igrišče ob deževju prineslo manj blata. Za zveste podpornike društva so uredili tudi nov reklamni prostor. Ker je v Gaberkah veliko zanimanja za smučarske skoke, je Marko Jevšenak našel primeren prostor v gozdu nad igriščem, kjer so pripravili manjšo skakalnico. S skoki so sicer pričeli, vendar so kmalu ugotovili, da prisojna lega ni dobra za skakalnico. Objekt ob igrišču je bil lani v celoti obnovljen, Krajevna skupnost Gaberke je v njem uredila novo ogrevanje. Prijeten ogrevan prostor je hitro privabil nekatere člane društva in ob ponedeljkih so se ti pričeli srečevati na t.i. športnih večerih, kjer so igrali namizni tenis, šah in pikado. Nad udeležbo na prireditvah so lahko v društvu samo zadovoljni, zato pa so razočarani nad zelo slabo udeležbo zimske rekreacije. Letos je bilo tudi leto volitev. Za predsednika so ponovno izbrali Primoža Grudnika, v upravnem odboru pa se je nekaj članov zamenjalo. Po volitvah je novi/stari predsednik predstavil novo ekipo, s katero bo delal naslednja štiri leta. Zadali pa so si sledeči plan dela. Organizaciji zimske rekreacije in smučanja sta bili že izvedeni. V aprilu so izvedli čistilno akcija in urejanje igrišča. Konec aprila so pričeli s kolesarsko transverzalo in že v začetku maja izvedli skupinsko kolesarjenje do Rihterja. Maja se bo pričela rekreacija na igrišču, košarkarji pa se bodo pomerili v turnirju trojk. Junija bodo pričeli z odbojko na mivki, izvedli pa bodo tudi kolesarski izlet. Julija načrtujejo izvedbo prvega rekreativnega tekmovanja v gorskem kolesarjenju iz Gaberk skozi dolino Velunje do Slemena. Septembra bo medkrajevni turnir v malem nogometu, zaključili pa bodo tudi s poletno rekreacijo ter s kolesarsko transverzalo. Oktobra bodo pričeli z zimsko rekreacijo ter z izdelavo nove skakalnice, kjer želijo izvesti tudi tekmo. Na igrišču se obeta tudi nova razsvetljava, novi košarkarski koši, nova igrala ter ureditev balinišča. Opravljeno delo v preteklem letu in zanimiv plan dela za letošnje leto sta pohvalila tako predsednik KS Gaberke Zvone Koželjnik kot župan občine Šoštanj Darko Menih. Slednji je Upravni odbor društva opozoril glede nakupa igral za otroke, ki morajo imeti ustrezne certifikate. Priznanja za prizadevno delo v društvu so prejeli: Marko Jevšenak, Denis Verhovnik, Valentina Verhovnik, Jože Virbnik in Dejan Jevšnik. A. Grudnik KMETIJSKA ZEMLJIŠČA (II.) V prejšnji številki smo opisali postopek nakupa kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije in odobritve pogodb pri pristojni upravni enot, v nadaljevanj pa si bomo ogledali še primere, ko odobritev ni potrebna ter posebnosti pri sklepanju darilnih in menjalnih pogodb. Primeri, ko odobritev pravnega posla ni potrebna V nekaterih primerih pridobitve kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije pa odobritev ni potrebna in sicer če gre za pravni promet • med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, • med solastnikoma, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh solastnikov; • na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju; • na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, • če gre za kmetijsko zemljišče ali gozd, na katerem stoji objekt (stavbišče in funkcionalno zemljišče) zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom in s predpisi o graditvi objektov, • v okviru kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij. V zgoraj navedenih primerih stranka vloži pri upravni enoti vlogo za izdajo potrdila, da odobritev ni potrebna ter predloži sklenjeno pogodbo. Upravni organ pa po ugotovitvi, da sklenjena pogodba izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, izda potrdilo. Omejitve pri sklepanju darilnih pogodb Zakon o kmetijskih zemljiščih določa tudi omejitve pri sklepanju darilnih pogodb, katerih predmet so kmetijska zemljišče, gozd ali kmetija in sicer lahko lastnik sklene darilno pogodbo le z: • zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami; • zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije; • nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let; • lokalno skupnostjo ali državo. Stranke v primeru sklenitve darilne pogodbe vložijo pri upravni enoti vlogo za odobritev pravnega posla oz. vlogo za izdajo potrdila, da odobritev ni potrebna (odvisno za katerega od zgoraj navedenih primerov gre) ter predložijo sklenjeno pogodbo. Menjava kmetijskega zemljišča Za menjavo kmetijskih zemljišč se šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50%. Po sklenitvi menjalne pogodbe stranke vložijo pri upravni enoti vlogo za izdajo potrdila, da gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč ter predložijo menjalno pogodbo. Upravni organ pa po ugotovitvi, da sklenjena pogodba izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, izda potrdilo. Po pridobitvi odločbe o odobritvi pravne- ga posla, potrdila, da odobritev ni potrebna ali potrdila o medsebojni menjavi na upravni enoti, se morajo stranke zglasiti pri pristojni davčni upravi za odmero davka na promet z nepremičninami, nato pa pri notarju overiti podpise na pogodbi ter osebno ali po pooblaščencu vložiti elektronski zemljiškoknjižni predlog v zemljiško knjigo. Obrazce vlog, za postopke, ki se vodijo pri upravni enoti in dodatna pojasnila, si lahko pridobite na državnem portalu e -uprava oz. neposredno na upravni enoti oz. krajevnem uradu Šoštanj. Andreja Dermol, višja svetovalka za kmetijstvo POROČILO PP ŠOŠTANJ KD Dne 18.3.2015 je neznanec v Topolšici oškodoval najemnika gostinskega lokala za 1.500 EUR s tem, ko mu je s terase lokala odtujil štiri vrtne sedežne garniture. Dne 27.3.2015 smo v Topolšici obravnavali dogodek, v katerem so psi poškodovali ovco in ovna, ki sta na kraju poginila. Lastnik je oškodovan za najmanj 150 EUR. O dogodku bomo obvestili sodišče, v primeru izsleditve lastnikov psov pa bomo ustrezno ukrepali. Ob tem bi opozorili lastnike psov, da poskrbijo za svoje živali (da jim imajo zaprte v boksih oz. priklenjene) saj bomo v primeru neupoštevanje le tega zoper njih ukrepali v skladu z Zakon o zaščiti živali, ki za takšne prekrške predvideva globo v višini 400 EUR, oškodovanec pa je upravičen tudi do odškodninskega nadomestila. Dne 29.3.2015 smo v Šoštanju obravnavali tatvino nezaklenjenega gorskega kolesa, znamke Nakamura, lastnik je oškodovan za 600 EUR, Pri tem bi opozorili na samozaščitno ravnanje, saj tudi v tem primeru lastnik ni imel zaklenjenega kolesa. Predlagamo pa tudi, da lastniki koles samo kolo fotografirajo, si napišejo številko okvirja, saj bomo v primeru tatvine lažje odkrili ukradena kolesa. Dne 30.3.2015 smo v Ravnah pri Šoštanju prijeli dva občana Šoštanja, ki sta pred tem odtujila bakrene žlebove in jih zlagala v vozilo. Žlebovi so jima bili zaseženi, za dejanje pa se bosta morala zagovarjati na sodišču. Ugotovili smo, da gre za žlebove odtujene z objekta Sanatorija Ravne. JRM Dne 15.3.2015 smo v Šoštanju občanu zasegli neznano posušeno zeleno rastlino. Po prejeti pozitivni analizi, da je zasežena snov droga, sledi ukrep zoper kršitelja. Dne 18.3.2015 smo policisti intervenirali v Šoštanju, kjer smo izdali plačilni nalog moškemu, ki je žalil in porinil svojo bivšo partnerko. Za kršitev smo mu izdali plačilni nalog, ker pa je to storil v prisotnosti otrok, smo o tem obvestili tudi Center za socialno delo. Dne 27.3.2015 smo posredovali v Šoštanju na avtobusnem postajališču. Oče mladoletne hčerke nas je obvestil, da bi naj nekdo na avtobusni postaji otipaval in verbalno napadel njegovo 16 letno hči. Patrulja je kršitelja izsledila. Pri zbiranju obvestil od oškodovanke je bilo ugotovljeno, da ni podanih vseh elementov kaznivega dejanja, zaradi česar bomo o dogodku obvestili sodišče in Center za socialno delo. Moškemu pa je bil zaradi kršitve javnega reda in miru izdan plačilni nalog. Dne 29.3.2015 smo v Gaberkah obravnavali spor med bivšima zakoncema. Do spora je prišlo zaradi skrbstva otrok. Zaradi kršitve smo kršitelju izdali plačilni nalog, o kršitvi pa bomo obvestili tudi Center za socialno delo. PROMET Dne 20.3.2015 nas je poklical reševalec iz Zdravstvenega doma Velenje in nas obvestil, da je k njim prišel po pomoč voznik, ki se je poškodoval v prometni nesreči v Florjanu. Policisti smo z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je voznik, zaradi neprilagojene hitrosti trčil najprej v parkirano vozilo, potem pa še v bližnji objekt. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Ker je vozil vozilo z neprilagojeno hitrostjo, smo mu izdali plačilni nalog. Ponoči smo pri kontroli prometa v Šoštanju ustavili pijanemu vozniku iz Malega vrha. Zasegli smo mu vozilo, ki ga je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozniku smo izdali plačilni nalog hkrati pa bo moral svoje početje pojasniti tudi na sodišču. Dne 21.3.2015 se je v Šoštanju, v križišču Koroške in Ceste heroja Gašperja pripetila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. V nesreči so bile udeležene tri voznice. Prometna nesreča se je zgodila zaradi izsiljevanja prednosti. Voznica, ki pravila o prednosti ni upoštevala in zato povzročila prometno nesrečo, je dobila plačilni nalog. Dne 28.3.2015 smo v Šoštanju obravnavali prometno nesrečo med voznikom kolesa z motorjem in voznikom osebnega avtomobila. Slednji je izsilil prednost vozniku kolesa z mo- torjem, kateri se je v nezgodi lahko telesno poškodoval. Povzročitelju smo izdali plačilni nalog. Občane bi radi opozorili, da se je začela pomlad in daje na cesti že opaziti veliko kolesarjev in motoristov, na katere moramo biti posebej pozorni. Posebej je potrebno biti pozoren pri vključevanju v promet saj je pri motoristih težje oceniti s kakšno hitrostjo se približujejo križišču. Opozoril pa bi tudi same motoriste, da naj prilagodijo hitrost vozila razmeram na cesti (ponekod je še pesek, vozišče je še hladno), kakor tudi svojim sposobnostim. Prav tako je pomlad na plan privabila tekače in sprehajalce, ki bi jih radi opozorili naj vedno nosijo takšna oblačila, da bodo v prometu vidni, če pa to ni v skladu z njihovim modnim stilom, naj imajo pri sebi vsaj kresničko, da jih bodo drugi udeleženci videli pravočasno. Ob koncu bi radi opozorili tudi na kurjenje v naravi, ki je pogosto spomladi, ob lepem vremenu in na začetku spomladanskih opravil. Policisti opozarjamo tudi, da je treba pri kurjenju v naravnem okolju pravilno urediti kurišče in ga nadzorovati ves čas, po kurjenju pa ogenj pogasiti in kurišče prekriti z negorljivim materialom. V naravi je ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne površine, prepovedano kuriti odpadke, na primer odpadne gume, odpadno plastiko in odpadno embalažo razen tistih, ki so dovoljeni po uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Kurijo se lahko le naravni nenevarni materiali rastlinskega izvora, na primer trava, les in podobno, kar se uporablja pri kmetovanju ali v gozdarstvu. Kraja ni dovoljeno zapuščati, dokler ogenj ni pogašen in obstaja verjetnost, da material v kurišču (listje, veje dreves, stara nepokošena trava in drug leseni material) spet zagori. Zapuščanje kurišča je lahko zelo nevarno, če se ogenj razširi je lahko ogrožena splošna varnost, kar pa je kaznivo dejanje. Ob vetrovnem vremenu kurjenje v naravi ni dovoljeno. V tem času travniški požari niso redki. Globa za prekršek je predpisana v Zakonu o gozdovih in znaša 200 EUR. Pripravil: Zoran Stojko Krevzel Policist I Boštjan Debelak komandir policijske postaje višji policijski inšpektor III Dogodki in ljudje ì i HABE BERNARDA DOPOLNILA 90 LET 9. aprila 2015 je Bernarda Habe iz Raven pri Šoštanju dopolnila 90 let. Še vedno čila in vedra je praznovala v krogu svoje družine. Bernarda se je rodila v desetčlansko družino v Velikih Vrhih, v Ravne pa se je priselila na Habetovo domačijo, ko se je poročila s Habetovim Stankom. Z možem sta imela tri otroke, celo življenje pa sta skrbela za veliko kmetijo, ki jima je tudi dajala kruh. Za kmetijo sedaj skrbijo mlajše generacije, ki poleg tega hodijo tudi v službe. Bernardi je za častitljiv jubilej čestital tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki ji je zaželel še veliko zdravja in lepih trenutkov v krogu družine. Vse dobro pa sta ji zaželela tudi predsednik Krajevne skupnosti Jože Sovič in člani lokalnih društev ter organizacij. Tjaša Rehar PRAZNOVANJE Gospa Justina Praznik je letos 13. aprila Pri Poštajnerju, kakor se reče kmetiji v zaokrožila lepih 87 let. Lajšah, je preživela vse življenje. Delo in Foto: Milojka B. Komprej drobne radosti so ga plemenitile. Žal je slednjega zadnjih pet let manj, saj ji zdravje nagaja do te mere, da je pristala na vozičku. Ta jo sicer omejuje, a volja in ljubezen do domačije je še vedno enaka. Domači ji pomagajo, da se skozi dni prebija kolikor se da kvalitetno. Ko je še lahko, je rada pletla, pekla kruh, skrbela za kmetijo in bila tudi dobra botra okoliškim otrokom. Prav po tem se je spominja Ivan Kavnik, sedanji predsednik turističnega društva Lajše, ki je organiziral obisk pri njej doma. Namesto torte ji je spekel kruh in ji s tem sporočil, da ni pozabil tistih velikonočnih ponedeljkov, ko se je pripeljala k njim s kolesom in s polno košaro pisank. Prav je, da se take stvari ne pozabijo in ovrednotijo s srčnostjo in pozornostjo. Obiska se je udeležila tudi predsednica krajevne skupnosti Topolšica, Petra Lipičnik, skupaj s sinom Otom in nazdravili so lepim stvarem v življenju. Milojka B. Komprej 23. PRVOMAJSKO SREČANJE NA PRISTAVI Priprave na Prvomajsko srečanje na Pristavi se za predsednika TD Pristava Bernarda Kamenika in njegovo ekipo pričnejo že kar nekaj tednov prej. Uskladitev vseh sodelujočih, ki so potrebni za nemoten potek prireditve, priprava dokumentacije, izbira ansambla, postavitev mlaja in ureditev prireditvenega prostora ter njegove okolice terja svoj čas. Ureditev prostora, čiščenje glavne ceste, ki pelje od kmetije Cvenk v Gaberkah pa vse do razvalin gradu Forhtenek ter ureditev nekaterih poti, ki vodijo skozi zaselek in do starega zapuščenega rudnika, je bilo izvedeno med čistilno akcijo, ki je potekala 24. aprila. Prvomajsko jutro se je zbudilo v oblačen dan. Dežja vremenarji tokrat niso napovedovali. Plakati so vabili na brezplačen golaž na Pristavo ob 12. uri, zato se je do takrat na prireditvenem prostoru zbralo že veliko pohodnikov, ki so prišli tja po vseh mogočih poteh. Iz kotlov je dišalo po okusnem golažu, ki ga je letos zopet kuhal Marko Jevšnik iz Laz. Letos sicer dežja res ni bilo, je pa zato pohodnike in obiskovalce motil močan veter. Varno zavetje na prireditvenem prostoru je nudil le velik šotor, ki gaje posodila občina Šoštanj. Uradni del prireditve je s pozdravom in govorom pričel župan občine Šoštanj Darko Menih, za njim pa je nekaj besed spregovoril še predsednik KS Ravne Jože Sovič. Nato je besedo na odru spet prevzel Ansambel Smeh, ki je s svojimi vižami na plesišče privabil staro in mlado. TD Pristava se zahvaljuje občini Šoštanj in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi srečanja obenem pa Vas vabi na Oglarijo, ki bo potekala v mesecu juniju. A. Grudnik 1. maj Pristava 2015. Foto: A. Grudnik MOZIRSKI MLAJEVCI PLEZALI NA PRAZNIČNI MLAJ Prvič sta se z visoko smreko spopadla tudi dva mlada občana Šoštanjčana Društvo, ki vsako leto že desetletja postavlja mlaje ob Jurjevanju ter prvomajskih praznikih Mlajevci iz Mozirja, so ob občinskem prazniku ob Jurjevem v soboto, 25. aprila organizirali tradicionalno tekmovanje, plezanje na mlaj. Na Sejmišču pri Mozirskem gaju so najprej postavili 25 metrsko olupljeno in okrašeno vitko smreko ter objavili enajsto tekmo plezanja na mlaj. Deset korajžnih, krepkih ter več ali manj izkušenih plezalcev, med njimi tudi 12-letna Liza Kovač ter le leto starejši Jaka Kramar Kokalj. Močan veter je mlaj v vrhnjem delu krepko nihal, a so se vsi prijavljeni kljub temu opasali in ob varovanju izkušenih alpinistov-reševalcev Aleša Kovača in Petra Zaluberška le s svojimi mišicami vzpenjali tja do 12 m. To letošnjo največjo višino je edini preplezal Šmihelčan Simon Verbuč in z njo dosegel prvo mesto. Samo meter manj je bila višina drugo uvrščenega Šoštanjčana Franca Medveda, na tretje mesto in 8 metrov pa se je namučil Miha Bizjak. Pred dvema letoma in lani je do vrha 18 metrskega mlaja splezal le Peter Trogar Košutnik iz Brezja pri Mozirju. Letos prvič se je na svoje mišice zanašal tudi Lokovičan Denis Kešpret iz Lokovice, a ko je v vozičku zagledal svojega dojenčka in njegovo zalo mamico, se je jadrno spustil na trdna tla. »Klinc pa te medalje v luftu, če imaš spodaj najdražje«, je menda zabrundal kolegom, ki so povabili na pir. Jože Miklavc Foto: Jože Miklavc S POMLADJO ZOPET ŽIVO OB DRUŽMIRSKEM JEZERU Sonce je že pokazalo svojo moč in s tem se je začela prebujati tudi narava. To pa je prebudilo tudi člane RD Paka Šoštanj. Konec marca so izvedli letno skupščino, ki je bila tudi volilna. Jedro družine je ostalo nespremenjeno. V delo pa se je vključilo tudi nekaj mlajših članov. Želja ribiške družine Paka Šoštanj je v tem mandatnem obdobju predvsem, da začne približevati ribištvo tudi mlajšim generacijam. Pozna se, da je mladih, ki bi se navduševali za tako lep šport kot je ribištvo, zelo malo. Kljub temu, da imamo enega najbolj urejenih ter lokacijsko dobrih terenov in poligonov za ribolov ter kasting tekmovanj. To nam vedno znova pravijo tudi člani iz sosednih družin. Pohvale pa gredo tudi zu- naj naših meja, ko k nam prihajajo na takšna ali drugačna tekmovanja, tekmovalci iz tujih držav. RD Paka Šoštanj je že v preteklosti veljala za družino, ki je v tem prostoru veljala za nekaj posebnega. Za nekaj časa vmes je malce potihnila, zdaj pa si z novim vodstvom in novimi idejami želi spet ustvariti pot do boljše prepoznavnosti doma in na tujem. Zato si tako želimo in bomo v prihodnje poskušali veliko energije posvetiti vključevanju mladine Šoštanja ter okolice v to panogo. Ne glede, da se je v zadnjih letih ogromno postorilo okoli našega jezera, dela nikoli ne zmanjka. Zato bomo tudi temu posvečali še naprej velik poudarek, da okolica jezera ostane takšna ali lepša še naprej. V soboto, 11.04.2015 je tako potekala že prva delovna akcija in takšnih bo Foto: arhiv čez leto še osem. Prav tako je RD Paka Šoštanj bila tekmovalno aktivna vsa ta leta. Čez leto organizira sedem družinskih tekmovanj v vseh kategorijah in še pet ostalih tekmovanj. Ne smemo pa pozabiti na kasting, ki vsako leto z vso vnemo organiziramo in tako bo tudi letos. Tako bomo z zaključkom svetovnega pokala organizirali pokal Alpe - Donava. To ponosno pove Marko Vertačnik, ki je vodja tekmovalne komisi- je in dela z mladimi ribiči RD PAKA Šoštanj. To funkcijo je prevzel v tem mandatu. Zaveda se, da dela ni malo, a s pomočjo tekmovalcev in ostalih članov družine se ne boji, da pri tem delu ne bi uspeli. Predvsem pa mu je želja približati ta šport mladim. Sam je vpet v delo z mladimi tudi v domačem gasilskem društvu, kjer je vodja mladinske komisije in mu delo z mladino ni tuje. Priznava pa, da to delo jemlje ogromno ener- gije in prostega časa, ki pa ga v tem času kar težko najdeš. Vendar če to delo opravljaš rad in s srcem, ni težko. Tako bosta s starejšim sinom poskušala nazaj obuditi ribolovni šport, »casting« po katerem je bil Šoštanj že znan v preteklosti. Na koncu pa nas z veseljem povabi, da se v teh lepih spomladanskih dneh sprehodimo ob našem lepem jezeru. RD Paka MLAJI V BELIH VODAH ed običaje povezane s praznovanjem 1. Zato smo člani Društva Vulkan iz Belih Vod maja sodi tudi postavljanje mlajev. v petek, 24.4.2015, kot vsako leto doslej, orga- Foto: arhiv društva Vulkan nizirali postavljanje mlajev sredi vasi. Zbralo se nas je kar lepo število pridnih članov in za vsakega se je našlo delo, vmes pa smo se tudi prijetno šalili in se družili, vreme pa nam je bilo tudi naklonjeno. Mlaje nam je letos daroval Mitja Stropnik in se mu za to najlepše zahvaljujmo. Najmočnejši fantje so podrli smreki in ju že olupljeni pripeljali na mesto, kjer vsako leto ponosno stojijo naši mlaji. Tam smo smrekove veje povezali v dva velika venca, ju namestili pod krošnjo, jih okrasili s pisanimi trakovi in obesili zastavo. Debla pa smo letos okrasili tudi z bršljanovimi listi. Ko sta bila mlaja pripravljena, nam je na pomoč priskočil Jernej Navodnik in kot bi trenil, sta mogočni, pisani smreki stali. Ko je zastava ponosno zaplapolala, pa se naš dogodek še ni končal, saj smo druženje nadaljevali pozno v noč ob veseli družbi, dobri pijači in prigrizkih. Društvo Vulkan REKORDNA SALAMIJADA V ŠENTVIDU V soboto, 11.04.2015 se je v organizaciji Turistično razvojnega društva Šentvid, odvila že tradicionalna prireditev Salami-jada 2015, ki je pritegnila doslej največje število »salamarjev«, ki so prinesli kar 23 salam v ocenjevanje strokovni komisiji in prisotnemu občinstvu. Strokovna komisija v sestavi Jože in Marjana Pečečnik ter Ivan Petek je ocenila vseh 23 vzorcev. Splošna ugotovitev je bila, da so salame iz leta v leto boljše kvalitete, kar je tudi cilj organiziranja salamijad. Najvišjo oceno je dobila salama Martina Kodruna iz Zavodenj, sledile pa so salame Janka Banovška iz Ponikve, Milana Mlinarja iz Javorja in Matjaža Volerja, prav tako iz Javorja. Ko je komisija salame ocenila, smo pristopili k preizkušanju tudi vsi prisotni in po pojedini dali najvišjo oceno salami Andreja Podvratnika iz Šentvida. Čeprav je bila salamijada po številu salam rekordna pa smo pogrešali večjo udeležbo lastnikov salam, tako pa je nekaj priznanj oziroma spominskih daril ostalo brez prejemnika. -th- SEJEM URBANEGA VRTNARJENJA KALI V nedeljo, 10. maja je v Topolšici potekal sejem urbanega vrtnarjenja Kali, na katerem ste se lahko udeležili brezplačnih predavanj iz različnih tem, si ogledali demonstracije zasaditev, izmenjavali znanje in ideje z ostalimi obiskovalci in razstavljavci na sejmu, prejeli promocijski material, poleg tega pa ste na tržnici lahko kupili ponujene izdelke. Sejem je bil pester, saj je na enem mestu sodelovalo skoraj 30 razstavljavcev; PROFILPLAST d.o.o., TOPOL d.o.o., Vigrednica Lucija Veber, Rismondo Miro Ledene skulpture, PV Center starejših Zimzelen, PV Invest vrtnarstvo Šoštanj, Adria Medija d.o.o. Revija MOJ lepi VRT Ljubljana, Ivan Mikek s.p. Mizarstvo, žagarstvo in inženiring, PETRUŠKA Petra Vengar Jesenice, BLK d.o.o. Maribor, Moj organski vrt HOMEOGAR-DEN Ljubljana, CPU Velenje, SMB d.o.o. Slovenska Bistrica, KZ Šaleška dolina z.o.o., Cvetličarna Lučkin gaj Mežica, Studio oko d.o.o. Ig, Vrtnarstvo Imperi, SOVEN d.o.o. Selnica ob Dravi, Vrtnarstvo Domen Potočnik, Društvo ljubiteljev starin in umetnin, Lončarski center Bahor, Vrtnarstvo POLAK, Društvo Sedmica in Mali vegi vrt PRO orodje d.o.o. Na sejmu so bili tudi predavatelji, ki so poskrbeli za plastičen prikaz nekaterih področij; Igor Bahor, Simon Ogrizek, Urška Delopst, Uroš Potočnik ter Aleš Pesan in Loreta Vlahovič. Udeieženci niso imeli pristojbine, zato so donirali v obliki svojih izdelkov iz katerih so nato oblikovali 60 nagrad, ki so jih z žrebom razdelili med obiskovalce. Takšne prireditve so pomembne, saj so na enem mestu strnjene različne dejavnosti. Organizator neprofitnega dogodka KALI je bilo Lončarstvo Bahor s soorganizatorji. Igor Bahor obljublja, dato ni zadnji sejem, letos pričakujemo še vsaj enega. Amadeja Komprej PRAZNIK SV. FLORJANA V BELIH VODAH V našem kraju radi ohranjamo stare običaje in se s tem, vsaj v mislih, vrnemo v dobre stare čase. Eden od takih običajev je tudi pobiranje jajc na predvečer godovanja sv. Florjana, ko se neporočeni fantje odpravijo od hiše do hiše pobirat jajca. Dekleta jim pripravijo neparno število jajčk, če v naslednjem letu pri hiši še ne bo poroke. Letos so nas naši mladi, »ledig« fantje obiskali 1. maja in biio jih več kot katerokoli leto doslej. Ko so pobrali jajca in spili ponujeno okrepčilo, so v pozdrav zapeli še Florjanovo pesem in s tem za letos zavarovali naše hiše in gospodarska poslopja pred ognjem. Zbrana jajca bodo nato prodali in organizirali Jajčerijo za vse krajane Belih Vod. Društvo Vulkan Foto: arhiv društva IZDELAVA CVETJA IZ KREP PAPIRJA Kulturnica Gaberke je na velikonočni četrtek organizirala tradicionalno izdelovanje cvetja iz krep papirja, ki se gaje letos udeležilo približno trideset krajank, krajanov in otrok. Pri Kulturnici ugotavljamo, da se druženja udeleži vsako leto več ljudi, ki se želijo naučiti izdelati rože. Ženske in otroci so izdelovali cvetje, moški pa so se lotili izdelave butar oz. snopov. V dobrih dveh urah, kolikor je trajalo prijetno druženje, je nastalo veliko lepega cvetja. Za male fante je bilo precej bolj zanimivo izdelovanje butar, ki so jih sestavljali njihovi dedki, deklice pa so jih nato okrasile. Izdelava cvetja iz krep papirja postaja vedno bolj zanimiva dejavnost v Sloveniji. Na Vranskem se že od leta 2011 dogaja vseslovenska razstava tovrstnega cvetja. Na dvodnevnem dogodku sodeluje okoli 70 ustvarjalk, ki med drugim izdajo različne trike izdelave cvetja. Vsekakor priložnost za kakšno domačo ustvarjalko, da se tam predstavi, pa tudi za vse ostale ljubitelje tega cvetja, da si gredo naslednje leto ogledati to čudovito razstavo. A Grudnik SLAVNOSTNA PODELITEV RUTIC Foto: arhiv RPG Šoštanj Dva dni po dnevu tabornikov, v petek, 24. aprila, smo imeli prav posebno akcijo. Prišel je namreč čas, ko so si naši člani zaslužili nove rutice. Nekateri so pripravniške rutice zamenjali za rumene rutice, nekateri rumene za rdeče in nekateri rdeče za zelene. Preden pa so skupaj povedali taborniško prisego, jih je čakalo še nekaj zabavnih nalog. V mešanih skupinah so se lotili šaljivih iger, ki smo jih postavili okoli Vile Široko. Prebijali so se skozi močvirje, lovili zlato grudo, ciljali zlobo čarovnico, risali svoje vodnike, preverjali svoje znanje taborniških zakonov in prenašali žogico na žlici. Vse to je zahtevalo kar nekaj spretnosti, zato je na koncu vsaka skupina prejela kartonaste barvne plošče po katerih so lahko odskakljali do parka, kjer so jih čakale rutice. Nismo pa podelili samo rutic, podelili smo tudi opravljene veščine. Imeli smo se krasno in vreme je bilo jasno. Sedaj pa na nove zmage! Čestitke vsem prejemnikom rutic in veščin! RPG Šoštanj ABSOLUTNO NAJBOLJŠI NA SVETU Nejc Pačnik, ki prihaja iz Škal pri Velenju, je pred dobrim mesecem dosegel največji uspeh na svoji glasbeni poti. Postal je absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Nejc prihaja iz glasbene družine. »Moj dedek je igral harmoniko in s tem je tudi mene navdušil za igranje. Nekje pri štirih letih mi je prvič dal harmoniko na rame, mi nekaj pokazal, pri petih letih sem dobil svojo prvo harmoniko in začel igrati«, se spominja svojih začetkov. Kako se je nadaljevala pot? »Letos bo dvajset let igranja na harmoniko, saj sem začel pri petih letih. Dobil sem prvega učitelja in prvo harmoniko. Potem se je začela pot vzpenjat. Eno leto sem se učil igranja pri Tinetu Lesjaku, nadaljeval sem pri Robertu Goličniku, vse največje uspehe pa sem dosegel pri Robertu Goterju, pri katerem sem se učil deset ali dvanajst let«, je o svoji poti povedal Nejc. Nejc ima doma od osemdeset do sto pokalov. Njegov prvi največji uspeh je bil leta 2007, ko je postal absolutni evropski prvak. V letih 2008 in 2009 je postal absolutni zmagovalec Zlate harmonike Ljubečna, kar je v 35 letih uspelo samo šestim. Svoje uspehe je dopolnil leta 2009, koje postal tudi mladinski svetovni prvak, sedaj pa še absolutni svetovni prvak. Letošnje svetovno prvenstvo v igranju diatonične harmonike je potekalo od 20. do 22. marca v Portorožu. Letos je bilo tekmovanje prvič v Sloveniji, za kar je zelo zaslužen Denis Novato, ki zastopa Slovenijo v HBO zvezi. »Toliko bolj sem vesel, da sem uspel zmagati ravno na tekmovanju v Sloveniji in to kot prvi Slovenec, v senior kategoriji, nad enaindvajset let. Zmaga je zagotovo odskočna deska, vendar se zavedam, da bo potrebno še veliko delati«, pravi Nejc. Kaj pripravlja Nejc v bližnji prihodnosti? »Pripravljam se na izid svoje prve zgoščenke, ki bo upam izšla nekje oktobra. Takrat bom tudi praznoval svoj 25. rojstni dan in pa 20. obletnico delovanja. Pripravil bom koncert, trudil pa se bom tudi za uspehe svojih učencev«, je za konec strnil Nejc. Foto: osebni arhiv Nejca Pačnika Melita Jelen DIGITALIZIRANA ZBIRKA VRTNARSKEGA MOJSTRA KOJCA NA REGIONALNEM PORTALU KAMRA V Vili Mayer v Šoštanju je od leta 2010 dalje na ogled stalna hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca (1898-1945). Od leta 1928 je v Šoštanju delal kot samostojni vrtnar. Ukvarjal se je z gojenjem trajnih cvetlic, z izdelavo nagrobnih vencev in vsakovrstnih šopkov. Imel je večletne pogodbe za urejanje grobov. Letos obeležujemo sedemdesetletnico njegove smrti. V okviru stalne postavitve razstavljamo bogato Kojčevo vrtnarsko zapuščino: več kot sto strokovnih knjig, zbirko njegovega osebnega vrtnarskega orodja ter merilno orodje in druge pripomočke za raziskovanje - vse, kar je Kojc kot vrtnar uporabljal pri svojem delu. Zaradi izjemne ohranjenosti predmetov in celovitosti zapuščine, ki je pripadala enemu samemu vrtnarju, je zbirka edinstvena v slovenskem in evropskem prostoru. Od 2. aprila 2015 dalje je zbirka digitalizirana na regijskem spletnem portalu Kamra, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Vsebine so prosto dostopne tudi preko evropske digitalne knjižnice Europeana. Kojčeva vrtnarska zbirka je naogled na naslovu: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=3916 Vabljeni k ogledu. v. M. Forzicija, (lat. Forsythia), bujno cvetoča ravno v teh dneh, ko drugo grmovje šele začenja zeleneti. Z Dunaja v Šoštanj naj bi jo prinesel ravno vrtnar Kojc, ki je okrog leta 1938 zasnoval park pri novozgrajeni Vili Široko v Šoštanju. Te stare rastline še danes rumenijo park Vile Široko in graščine Gutenbichl. Foto: arhiv Vile Mayer. Kajuhova cesta 10, Šoštanj. Odpiralni čas: od torka do petka, od 10. do 16. ure. Izven odpiralnega časa po dogovoru. Med prazniki zaprto, vila.maver@sostani.si, 03 8984 427 Revija za Šoštanj 1995 - 2015 OD FEBRUARJA VSAKIH 14 DNI - Nove rubirke, - aktualne vsebine, - sodelovanje z okoljem, - posamezna številka za isto ceno, letna naročnina še POSEBEJ ugodna. Vrtec JAZ IN MOJA DRUŽINA i i V mesecu marcu smo v naši skupini ob igri in pestrih dejavnostih pridobivali dragocene izkušnje o sebi in svoji družini. Spoznavali smo, kako smo se rodili in rastli. Ob fotografijah smo spoznavali družine vrstnikov iz skupine. V učno spodbudnem okolju je potekalo socialno učenje ob igri vlog v družini ter ob igri z najmlajšimi v mlajših skupinah. Preizkusili smo se kot arhitekti ter si iz škatel izdelali svoj dom in ga domiselno opremili. Vsakodnevno smo brali pravljice, deklamacije o družini, peli pesmi ter se naučili veliko plesov in rajalnih iger, ki smo jih z veseljem pokazali svojim staršem ob njihovem obisku v vrtcu. Sonja Nežmah in Taja Kidrič Vf V V DRUŽINSKA SREČANJA V VRTCU ŠOŠTANJ Ni naključje da v začetku pomladi praznujemo materinski praznik in ni naključje, da v vrtcu Šoštanj v mesecu marcu namenimo vsebine družini in spoznavanju le te. Otroci prinašajo fotografije družine, se ob njih pogovarjamo, rišemo družine z različnimi likovnimi tehnikami, pripravljamo darila in organiziramo popoldansko srečanje za starše, kjer jim pokažemo utrip našega dopoldneva. Predstavimo se z rajalnimi igrami in plesi, prepevamo pesmice, zaigramo jim predstavo in jih povabimo k plesu z otroki. Predvsem uživajo otroci, ko se lahko predstavijo staršem in jih tako razveselijo. Jožica Malus, Andreja Komar, Darija Sovič, Polonca Čremožnik MOJA DRUŽINA Foto: arhiv vrtca V družini se rojevajo nova življenja, v družini se doživljajo prve lepote življenja in dajejo prve spodbude, da človek vse bolj postaja človek. (Marinček) Mesec marec je čas, ki smo ga v našem oddelku namenili spoznavanju družine. Otroci so skozi različne dejavnosti imeli možnost spoznati njen pomen, raznolikost in moč. S svojimi idejami so se aktivno in učinkovito vključevali v igro in imeli možnost ustvarjanja družinskih dnevnikov, družinskih dreves in zanimivih likovnih del na dano temo. Z ob- likovanjem bogatega, raznovrstnega okolja zaupanja, spodbujanja k odprtosti in želji po življenja v našem novem vrtcu prestavili še ter z različnimi spodbudami na vseh področjih, nečem novem. Vse skupaj pa smo popestrili staršem, smo otrokom omogočili doživljanje sebe in s pravljico, pesmijo in plesom. V zadovoljstvo družine v prijetnem vzdušju medsebojnega vseh smo se ob prazniku družine z utrinki Darja Jelenko in Aleksandra Stropnik SKRBIMO ZA NAŠE ZDRAVJE Komaj smo dočakali toplo pomlad,da lahko širimo svoje znanje z opazovanjem in raziskovanjem narave. Veseli smo, da obiskujemo vrtec na podeželju, saj imamo veliko možnosti za igro v gozdu, na jasah, travnikih... Hodili smo na izlete, se veliko gibali na svežem zraku, saj smo na tak način skrbeli za naše zdravje. Takšno nalogo smo dobili od zmajčka Jurčka v okviru projekta Zeleni nahrbtnik. Spoznavali smo, kaj vse moramo postoriti sami za svoje zdravje in bomo to počeli tudi v prihodnje. Veliko smo se naučili o človeškem telesu, o funkcijah organov in zakaj je tako pomembno zdravo živeti. Pripravile smo še popoldansko srečanje s starši. Odpravili smo se v Velunjo k družini Strmnčnik, kjer smo si ogledali pestro zbirko prepelic, kanarčkov in papig, ki so prava paša za oči. Polni vtisov smo se odpravili proti igrišču, kjer smo z igro in klepetom zaključili prijetno druženje. Anita Miklavžina JAZ IN MOJA DRUŽINA V mesecu marcu smo se v Vrtcu Šoštanj pogovarjali o družinah. Najmlajši otroci so prinašali fotografije svojih družin in fotografije ko so bili še dojenčki. Prepoznavali so družinske člane ter svojim prijateljem pripovedovali kdo so in jih naštevali. Iz različnih materialov so izdelovali hiše in se skupaj igrali v njih. Kot mamice in atiji so skrbeli za dojenčke, jih umivali, hranili, preoblačili, odpeljali na sprehod ter likali in zlagali oblačila. Prevzemali so različne vloge, se igrali zdravnika, frizerja in kuharja. Ob opazovanju fotografij so spoznavali, da so zrasli in da marsikaj zmorejo. Obrisovali so svoje telo, šteli in poimenovali dele telesa ter odtiskovali stopala in dlani. Z izdelki smo okrasili naš vrtec. Z različnimi oblikami gibanja v vrtcu ali v naravi smo poskrbeli za naše zdravje. Najmlajši otroci so raziskovali okolico našega vrtca in pogumno premagovali ovire prvih sprehodov. Skupini 3 do 4 letnikov sta se podali na pravi planinski podvig do Pustega gradu. Strokovne delavke so za otroke pripravile predstavo Piščanček Pik. Pik je piščanček, ki se je izvalil na kmetiji in je bil čisto sam. Odločil se je, da bo poiskal mamo. Na poti je srečal žalost Joj, strah Ah, jezo Grr in Veselje. Prav dobra volja in veselje sta priklicala mamo Kokljo in pripomogla, da Pik ni bil več sam. Veselo in radostno smo v mesecu marcu tudi mi presenetili mamice in druge družinske člane. Z drobnimi pozornostmi ob dnevu žena in prazniku mamic, smo jim povedali, da jih imamo radi. V vseh oddelkih smo pripravili srečanja družin, popoldanska druženja kjer so otroci in starši peli plesali, rajali, telovadili, se igrali in družili med seboj. Bilo je veselo. Damjana Sečki Šport in rekreacija I iz Florjana pri Šoštanju. Vstopnico za sodelovanje na Olimpijske igre si je priborila že na svetovnem prvenstvu gluhih leta 2013. Čas do letošnjega aprila je izkoristila za številne treninge in priprave, v Sloveniji in tudi v tujini, na pot pa se je odpravila z manjšo ekipo v sestavi trenerja Draga Dreva, pomočnika trenerja Roka Tomažiča, asistentke Sonje Drev, vodje ekipe Toneta Petriča in delegatke Sabine Hmelina (dobitnice kolajne izpred dvanajstih let). Poleteli so 26. marca in se po celonočnem letu iz Moskve zbudili v ledeno hladnem Hanti-Mansijsku pri temperaturi -20 stopinj. V tem razmeroma mladem mestu, ki je doživelo razcvet v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so v bližini odkrili nafto, je potekal večji del olimpijskih iger za gluhe, vključno s slalomom, druge discipline pa so bile v 1500 m oddaljenem Magnitogorsku. Tam je Anja Drev 31. marca prismučala bronasto medaljo. Do nastopa Čehinje Veronike Grygarove je bila druga, za Terezo Knohovo, a končni rezultat je bil, tak kot je. Odličen, seveda. Optimizem, ki je zavel v skupini je žal usahnil, ko so se začele Anjine težave z zdravjem. Tako je bila v superveleslalomu in kombinaciji kljub odlični slalomski vožnji peta, v slalomu je odstopila, v veleslalomu, ki je v bistvu njena disciplina, pa zaradi resnih zdravstvenih težav ni nastopila. Vendar je dobila vpogled v to, kje je med ostalimi smučarkami, kar ji vliva optimizma za naslednje olimpijske igre čez štiri leta. Tudi trener je prepričan, da bo z nadaljnjim resnim delom močna konkurentka. Ekipa je doma doživela lep sprejem, Anja pa do vrnitve v šolo še pridno trenira. Še nekaj zanimivosti in vtisov. Anja je bila nad Rusijo navdušena. Kljub temu, daje že nekaj časa doma, je še vedno pod različnimi vtisi. Razdalje so ogromne, pravi, tudi nekaj zapletov je bilo, a so doživeli izjemen sprejem tako v Hanti-Mansijsku, kot v Magnitogorsku, ko so povezali zimski olimpijski šport z regijskimi običaji skozi umetniško artistične točke. Iger se je udeležilo 28 držav, skupaj z Rusijo, skoraj 700 vseh udeleženih tekmovalcev in vodstvenih oseb. Največ seveda Rusov. Žal ji je, da ni mogla spremljati ostalih tekem in seveda je nekoliko »jezna« na bolezen, ki ji je vzela moči. Na vprašanje, kje se vidi v prihodnje, je suvereno odgovorila, da zagotovo v smučanju. Tudi v A reprezentanci Slovenije. Anja je za svojo starost izredno zrela. Njen sluh je sicer minimalen, vendar se po zaslugi vztrajnega dela na govoru to ne opazi. Svojo gluhost jemlje tudi kot motivacijo, da dokaže da zmore. Poseči najvišje. BRONASTA OLIMPIJKA Anja Drev je na Zimskih olimpijskih igrah gluhih v Rusiji dosegla tretje mesto v smuku, kar je po dvanajstih letih spet medalja za Slovenijo, kar je resnično veli-kuspeh. Od 28. marca do 5. aprila so namreč v Ruski federaciji (Sibiriji) potekale 18. zimske olimpijske igre gluhih - Deaflyimpics Hanti-Mansijks 2015, ki se jih je udeležila tudi perspektivna 17-letna smučarka Anja Drev Foto: osebni arhiv Anje Drev ŽOK KAJUH ŠOŠTANJ POKALNE PODPRVAKINJE Zadnjo aprilsko soboto je Šempeter v Savinjski dolini gostil 430 mladih odbojkaric in odbojkarjev. Za prvi mednarodni pokal Spodnje Savinjske doline se je pomerilo 40 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi so bile tudi mlade šoštanjske odbojkarice, ki so med 24. ženskimi ekipami zasedle odlično drugo mesto. Športna sreča je bila tokrat na strani odbojkaric ljubljanskega Olimpa, ki so odločilni niz odigrale bolj zbrano in vodstvo Šoštanjčank z 12:8 obrnile v svoj prid in zmagale z dvema točkama razlike (15:13). Kljub temu med mladimi Šoštanjčankami ni bilo razočaranih obrazov, saj bodo novo priložnost za osvojitev pokala imele že naslednje leto. Organizatorja OK SIP Šempeter in Aliansa sta se namreč zaradi velikega odziva odločila, da bo turnir postal tradicionalen. Kdor je tokrat zamudil odlično igro odbojkaric Ženskega odbojkarskega kluba Kajuh Šoštanj, si jo lahko ogleda že 9. maja v Športni dvorani Biba Rock Šoštanj, kjer se bodo v 8. krogu državnega prvenstva borile za vstop v finale. Vljudno vabljeni! Andreja Moškon Foto: Andreja Moškon CERKNICA - NAMIZNI TENIS V soboto, 25.04.2015, je v športni dvorani osnovne šole v Cerknici, potekalo Državno prvenstvo za veterane in rekreativce v namiznem tenisu. Kljub lepi, sončni soboti, seje tekmovanja udeležilo skoraj 150 igralcev iz celotne Slovenije. Tekmovanja so se udeležili naslednji člani in članice NTK Spin Šoštanj: Polona in Jolanda Belavič, Tone Leber, Janko Novak, Spasoje Tešanovič, Marko in Jure Avberšek, Petra Majerič, Damjan Antonič, Marko Vižintin in Mirjana Ramšak. Ekipa NTK Spin je dosegla vrhunske rezultate. V finalni skupini posamezno, je v ženski kategoriji do 50 let, osvojila 2. mesto Polona Belavič, v tolažilni skupini pa 3. mesto Mirjana Ramšak. Spasoje Tešanovič je osvojil v finalni skupini -moški posamezno od 60 do 65 let, 3. mesto, v tolažilni skupini - moški od 70 do 75 let pa sta osvojila Tone Leber 2. mesto, Marko Vižintin pa 3. mesto. V moških dvojicah od 60 do 65 let sta zasedla 1. mesto Spasoje Tešanovič in Boris Škoberne, v kategoriji ženskih dvojic pa sta presenetili konkurenco z odličnim igranjem Mirjana Ramšak in Živa Prezelj, ki sta na koncu osvojili 2. mesto. V posebni kategoriji mešanih dvojic sta po težkem dvoboju proti Vidmarju in Banovi, na koncu osvojila 2. mesto Polona Belavič in Aleksander Poropat. Z dobro igro sta tekmovalce presenetila Marko in Jure Avberšek, ki sta izgubila dvoboj s Simončičem in Fridrihom, slednja sta na koncu v moških dvojicah do 40 let, osvojila 2. mesto. Poleg pokalov in kolajn, ki so jih posamezniki prejeli na državnem prvenstvu, so udeležencem Jakostne lestvice v sezoni 2014/2015 podelili pokale za dosežene rezultate. V kategoriji - moški posamezno nad 75 let je osvojil 3. mesto član NTK Spin Šoštanj, Janko Novak. Mirjana Ramšak 30 LET ŠAHA V ŠOŠTANJU Leta 1985 so v Šoštanju oživili organizirano igranje šaha. Že pred tem je bila šahovska sekcija, ki je zamrla, leta 1985 pa so ustanovili Šahovski klub Šoštanj, ki od tedaj dalje aktivno deluje, predvsem po zaslugi neutrudnega predsednika Gregorja Rupnika. V nedeljo so v Gasilskem domu Šoštanj pripravili turnir ob klubskem jubileju, ki se ga je udeležilo blizu 50 šahistov. Po uvodnem nagovoru predsednika Rupnika je zbrane pozdravil tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, jim zaželel dobro počutje v Šoštanju in uspešno igro. Turnirja se je udeležilo nekaj izvrstnih šahistov, med njimi tudi mojstrski kandidat Gregor Goršek, ki je jubilejni šoštanjski turnir tudi dobil. Goršek je član Šahovskega kluba Velenje. Drugi je bil Hubert Golob iz Šmarij pri Jelšah, tretji pa Ernest Špeh, član domačega šahovskega kluba. Domačini so poskrbeli za številne praktične nagrade in malico za vse šahiste, tisti, ki so v zadnjih letih največ naredili za šoštanjski klub pa so se ob koncu tudi malo poveselili in posladkali z jubilejno torto. Tjaša Rehar KOLESARSKA TEKMOVANJA SO SE PRIČELA U-IIVNI r Prvi vikend v maju, je v Mariboru potekalo drugo tekmovanje za mednarodni pokal BMX Alpe-Adria. Tekmovanje je trajalo dva dni. Med več kot 120 tekmovalci iz Slovenije, Italije, Madžarske, Avstrije in celo Ukrajine, so se naši tekmovalci odlično odrezali. Naš komaj šest letni tekmovalec Mai Pokleka, se je tako v soboto kot tudi v nedeljo prebil v veliki finale kategorije do 9 let. V soboto je zasedel 6., v nedeljo pa 7. mesto. Na svoji prvi dirki se je Aljaž Aristovnik dobro spopadel s progo in na koncu na obeh tekmah zasedel 17. mesto v kategoriji do 11 let. V kategoriji do 13 let, pa je barve Lignita zastopal že izkušeni Taj France, ki je v soboto zasedel 16, mesto, v nedeljo pa je bil za eno mesto slabši. Tadej Zaljuberšek je v kategoriji gorskih kolesarjev v obeh dneh prišel v finale, na koncu pa je dosegel 6. in 7 mesto. V najmočnejši kategoriji nad 17 let, se je izkazal Urban Rotnik (KK Črn Trn). V soboto je zasedel 6. mesto in bil krepko boljši od svetovnega prvak v smučarskem krosu Filipa Flisarja, v nedeljo pa je bil za eno mesto slabši. Prav tako se je sezona začela v spustu z gorskimi kolesi, in sicer je v Trbovljah potekal tako imenovani »test event«, kjer nas je zastopal Urban Napotnik, ki je med več kot 100 tekmovalci zasedel 17. mesto. Vsem tekmovalcem čestitamo. Do naslednje tekme je še daleč, vendar se nanjo aktivno pripravljamo, saj bo potekala na naši domači progi v Ravnah pri Šoštanju. Pridite v soboto, 27. 6. 2015 v Ravne h Reksu, imeli boste kaj za videt. Anja Molnar Zabavna stran Pripravlja: Amadeja Komprej P i Vodoravno I. Slovenski kantavtor Adi 4. Kulturna rastlina, ki se razširi v naravi 5. Veda o kulturi 7. Natrij 8. Zimsko športno središče v Švici II. Nogometaš Žlogar 13. Ara, predujem 15. Bosanski režiser Emir 16. Očka 19. Glavno mesto Egipta 21. Naš sociolog Andrej 23. Naša Alpska smučarka 24. Izročitev v uporabo z odločbo 26, Naselje pri Kamniku 27. Pevka Franklin Navpično 1. Novela, ki jo je napisal Prežihov Voranc 2. Glavni števnik 3. Otroška bolezen z izpuščaji 6. Idejni vodja 9. Italijansko ime za split 10. Litij 12. Debela, grčava palica za udarjanje 14. Slovenska igralka Čas 17. Naselje v občini Šoštanj 18. Egipčanski Bog v podobi sokola 20. Strupena morska riba 22. Cerkveni predstojnik 25. Obleka, oblačilo (redko) SALE Ne prepiraj se z idiotom. Potegnil te bo na svoj nivo in te premagal z izkušnjami. Če se ti zdi, da nikomur ni mar, če obstajaš, poskusi zamujati s plačili. Kako lahko ena samcata vžigalica povzroči gozdni požar, če pa potrebujemo celo škatlico, da lahko zanetimo taborni ogenj? Peter in policijska postaja Peter se sprehaja po mestu. Ko pride do policijske postaje, zagleda komandirja, ki krici: “Zidani Most!!" V trenutku se vsujejo policaji iz postaje. Nato ponovno zakriči: “Za Maribor!!" In spet vsi policaji zdrvijo nazaj na policijsko postajo. Peter potreplja komandirja po ramenu in ga vpraša: “Ja kaj se pa dogaja !?” “Veste, v soboto imamo sindikalni izlet, pa vadimo prestopanje v Zidanem Mostu,” mu odgovori komandir. “Mama, fant me je zaprosit in ne vem kaj naj naredim. Sej me še ne pozna dobro." “Poroči se, hči. Ne čakaj, da bi te spoznal!” OČITNO, SE JE BENCIN ZOPET PODRAZAL Veliki traven 2015 9008161 u. J ,k •* f - - h'' fvi A L J« L IrIB, m. T.*SL 111 1111 8