St. 27. V Trstu, v soboto 4. aprila 1885. Tečaj X EDINOST Glasilo venskega političnega društva za Primorsko • EDINOST, izhaja 2 krat na teden - • «r««l« In Iftbot« o poludne. Cena za vb« leto je O pid" sa polu leta 3 pld., za čet" 1 pld. BO kr. - ^OHamern^ š^vUke se pS omvSim in v trafikah v ■., ,o » kr., v B.rlol m ^]d«v.činl oo €ft kr. - Sarntntne. reklamacije in inserate » Opravnlitvo, vla Ttrre»te, »Nevt tiskarna*. _iT lami Jt -».« Vsi dovtti •<; pošiljttjo Ur(i(ini»t»M »via Tprre.itB« »Nuovu Tipogrnfia;« vsnk mora biti frankiran. Rokopisi posebne vro-iuosil ue vraiiajo. — Inierati (razna vrste naznanila in poslanice) s« zaraSunijo po pogodbi - prav ceno ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 3 kr Našim naročnikom! Začelo se je drugo črtrtletje in torej tudi nova naročba. — Prosimo torej, da nekateri naši naročniki ponove naročnino, drugi pa da poplačajo to, kar so Se na dolgu, ker kcdor nain v kratkem ne pošlje denarja, temu pošiljanje lista ustavimo. — Našim prijateljem pa se priporočamo, da nam pridobe še kaj novih naročnikov, ker naše podjetje je težavno, ali jako važno, zatorej pa tudi potrebujemo podpore vseh rodoljubov. Uredništvo in upravništvo. Resurexit, sicut dixit! Vstal je, kakor je prorokovali — Zvonov zveneči glasovi, blagoglasno ubrano petje, milo in veličastno doneče orgije, grmeči poki iz topov, občno veselje pretresa nam danes srce. Ali kaj bi to popisovali? človek v katerem tli še vere najmanjša iskrica, lahko se tega prepriča; i on nehotć vsklikno od veselja. Pa vsaj tudi ni človeka, ki bi bil prav brez vsakake vere: bil bi to paradoks, nerešljiv problem. Uže filosof Seneka pravi: «Omnibus de diis opinio insita est, nec ulla gens adeo extra leges, mo-resque projecta, ut non aliquos deos credat». Mi si človeka brez verskega čuta o skoraj ne moremo misliti, zato menimo, da se mora danes z nami vsak veseliti vstajenja vzveličarja. Kakor žalujemo po svojih ljubih umrlih, tako nas je obdajal nek tožni, osorni čut v postu, pokore času; uže resnost časa, ker bila je zima, pomanjkanje PODLISTEK. Iz ust nar od a. V trž. okolici BliŠal in zapisal Levin, III. Bil je nekdaj nek vojak, ki si je želel odpusta, ker pt tega ni mogel vriobiti, sklenol je ubrati od vojakov. Junak ka-koršnih le malo, tlači to ubogo zemljo, nabaše si žepe s komisom in haj 11 strani proti domu. Potoval je ves božji dan po temnem gozdu ne znajoč ka laj pride do človeškega prebivališča. Mračilo se je uže ko Riednjič dospd do neke kmetske hiše, na koje vrata p'» trka In vstop' privezavši ne daleč od hiš** svojega konja. Odpirat mu pride mlada lepa deklica, katera mu na njegovo prošnjo veli odpeljati konja v hlev, on pa naj hi šel na seno prenočit. Deklica je bila nocoj sima doma. ker njeni roditelji soodšli na»ohcet«, bala se je skoraj tega tujca in zato ran odkazala prenočišče na senu, kajti gorje bi mu bilo. ako hi ga bil nje oče po noč samega ž njo v njegovem stanovanju našel, ne prizanesli Li mu, ker hčerko je varoval bolj nego l.stno oko. Pozno v noč «e zasliši grozno ropo-taoje po vratih ter klici, naj o Ipre, kupa ona ni hotela, ampak potuknola se je tem bolj pod odejo trepetajoč na vseh udih. Ker le tii bilo nob-nega odpirat, zievilij« vrata in v vežo se vsuje tolpa možakov z orožjem in palicami v rokah. Vede, da nofoj ni očeta na domu, pri drli so v t-i hišo tatje ter jeli krasti in razmetavati po posvetnih raz veselje vanj , plesov in druzih zabav v glediščih, sililo nas je tako rekoč na resnejše in ozbilnejše delo, na premišljevanje dušnega živenja. Vesela pomlad nas je izvabila iz naših izbic le. redkokrat in še tedaj po opravkih in ne na sprehod; lep gorek dan nam ni Še prisijal i nas izvabil v zeleni gozd — naravi r naročje, kajti narava se jedva vzbuja iz zimskega spanja, ptički priletavajo drug za drugim, vesela lastovka ne reže še jasnega zraka nad nami. V tem Času, ko se narava še le drami in le polagoma vzbuja k novemu bolj veselemu živenju, ko rumene troben-tice in vonjavo ŠirjajoČe nežne vijolice sramežljivo pogleduj<5 v svet, v solnce, ki nad njimi pošilja dan na dan gor-kejše žarke — v tem času je Ve-likanoč. Ali čemu toliko govorjenja, predno smo izustili to besedo: vsaj vsak to ve, vsaj vsak dobro ve, da je najve-ličastniŠi praznik v letu. Ker tedaj obhajamo vstajenje Božjega sinii, ni nam bilo do tega, da ga oznanjamo krščanskemu svetu, saj krščanski svet ga povsod veličastno praznuje, ampak ker nas spominja vstajenja naSega naroda, njegovega vzbujenja. Kakor je Božji sin v grobu ležal, tako so naši predniki spali globoko spanje, koperneči pod težkim tujim jarmom, njih jezik je bil zanemarjen, zaničevan, njihove pravico z nogami teptane, ni se upal na dan, le ponižno je čepel v strahu pred mogočnejšim gospodarjem. Svoj jezik, kateri mu je lastna mati z mlekom vdojila, hranil je Slovan le doma, ž njim se ni upal pred svet, pred ljudi; kot drag zaklad ga je hiš1. Nekateri no uže z vso silo tiščali in tolkli po vratih sobe, v katerej je spala kmetova hči, ko prilrvi uhegli vojak in z sahlo v roki jame klest ti in mahati po teh predrznežih. Onemu, ki se je uže ▼ sobo deklice vtepe!, presekal je glavo, da se je koj zgrudil na tla. Prestrašeni so vsi zbežali, pustivši v veži in sobi mrtve svoje paj iaše. Pot^m sta se razgovarjala ubežni vojak in kme tova hči o tem in onem pri ognju, pri katerem se je kuhala nenadomestljiva kava. tko tudi v*a prestrašena prišla sta v govoru na ljubezen in deklica je zatrjevala svojemu junaškemu družiiku večno ljubezen, navzlic vsemu ustavljanju njenega sitnega očeta. CJže marsikak mladenič si je prizadel jo snubiti, ali vsakemu jo je trdo-učni oče odrekel; še več. z grda jih j« od luse odpravljal ter mnogo njih raz-žalil. Tega se pa on i nič ne kesa ter rada zagotovi trajno ljubezen svojemu re šitelju. Tudi ta si ne more kaj, da ne bi je bil objel, ko je kavo popil, ter razk-d j-j je svoje go'-ke čute; pravil jej nadalje o marsičem ter nazadnje v svojem begu o t vojakov; hotel je tu li, naj z njim po begne od očeta, kar pa ona ni hotela. Z laj naglo butne po vratih in čuje su oster glas, kojeea deklica spozna z t glas lastnega očeta. Ko s- duri odpro, vstopi v resnici njen oče z siinokresoin v roki ter se zadere v naš'ga ubežnega vojaka: 1" hčerina roka je obvarovala, da ga ni udari. Ne da hi mislil, da je on eden razbojnikov, ker o teh ni še nič izvedel, slepa ljubezen do lastne hčerke ga je gnala, ia ga je hotel, ako ne ubiti, vsaj dobro na-klestiti. Nikar, oče, prosi jokajoč hčerka, nikar mu nič žaie^a ne storite, ker rešil je meni živenje, vam pa premoženje; čujte hranil na domu čistega in podedaval ga je rod za rodom iz ust do ust. Celo božja vera se mu stoletja ni oznanjevala v lastnem jeziku, ker nemški oznanjevalci so mu jo donašali v nemškem, njemu neumljivem jeziku. Res žalostno je bilo v tedanjih osornih, temnih časih, v dobi suženstva in bojev! A ko je naš narod vse zatiralo in morilo, ter mu uničevalo domačo srečo, stare svetinje in vse, kar mu je bilo najdražje, zalesketali ste mu dve najlepši zvezdi: sveta brata Ciril in Metod, ter mu jela oznanjevati božjo besedo v domaČem jeziku. Kako veselo so ju sprejeli naši predniki, ko sta prišla z slovanskim pismom v rokah, to si moremo le misliti. Ledina je bila na književnem polji ša pod ledeno skoijo, nikder nisi našel slovensko pisane besede, v cerkvah in v javnih prostorih ti je uho žalila tuia govorica, ko sta ta dva iz tujih krajev došla sveta moža stopila pred naše prednike ter jim začela oznanjati sveto vero v domačem jeziku. Takrat je slovanski jezik prišel do tolike veljave in Česti, da se je uvedel cel<5 v crkvene obrede. In naj bi se mi ne ponašali z našim milim jezikom? Naj bi ga prezirali, zatajevali in predstvo dajali tujemu! Za resnico, nevredni bi mi bili svetih blagovestnikov, katera sta ga tako spoštovala, da sta ga uvedla v svete obrede. S tem pa je naš jezik svćt na zemlji in v nebesih! Z orožjem te svetosti je nezmagljiv ter poganja in bo poganjal vedno krasnejši cvet! Aleluja! kliče nam danes cerkev; aleluja, spomnite se Božjega sinu, ki je premagal smrt in vstal iz groba; in dajte si dopovedati in ne drvite tako naglo nanj. — Tega pa ni skoraj bilo treba, ker, zapazivši, da se je strastni oče obrnol proti lastaej hčeri, vstane naš vojak, izvije iz kmetove roke samokres, vrže ga skozi okno, da se pod nebom razstreli ter umiri polagoma divjega kmeta. Tudi ko je videl po tleh 1-žeČa mrtva trupli, ni si hotel dati donovedati. da je ta vojak rešitelj njene hčere; tako ga je peklo, da je m«žkega samega po noči pri hčerki našel. Ko se slednjič vendar le umiri in seje uhežni voj ik na seno spravil, ležeta v postelj oče in hčerka, ko sta mrtvece zunaj na dvor odnesla. Drugi dan na vse zgodaj j* bil konjik na nogah ter vhrzdal in napravil uže konja za daljno pot. ko ga pride deklica klicat, naj bi prišel v kuhinjo izpit skledico kave. V kuhinji je našel oč-*ta samega, kateremu se je sinoČni srd nekoliko polegel. — Zahvaljujem se vam, govori mu — da ^te mi hčer obvarovali gotove smrti; rad bi vam zato ustregel v čemer morem in prosim vas, da na mojo sinočno jeze in srd na vas pozabite: vino In strast ste me do t-ga pritirali; trpim pa na noben način ne, da se moja hči po noči s tujci pri otfMjn greje. V dar vam ponudim, da si izberete, Česar vam ljubo, moja hiša vam postreže o 1 zdaj za naprej, s čemer vam bode mogla. Ral, grozno rad bi vojak prašal za roko hčere odurnega krnita, ali ni se upal. Slednjič se pa vendar o^rči in kar na srcu. to tudi na jeziku: — Mislim, da mi ne morete z nikako drugo stvarjo, koja se o vašej hiši nahaja, tako ustreči, kakor z jedno samo In za to vas tudi prosim: dajte mi svojo hčer in skrbel bodem za njo in jo ljubil, dokler me bodo noge no- veselimo se pa tudi mi našega preporoda, našega nastopa na svetovno polje. Veselo se razvija narodni čut, bujuo cvete narodna veda in mi naj bi brez Suta bili, otrpneli vsemu temu'! Ne, tudi mi smo sinovi majke Slave, del velicega slovanskega naroda, tudi mi se moramo udeležiti njenega napredka in vstrajno braniti njene pravice! Ako tudi pritiskani in okle-neni še v tujinstva spone, ako tudi nam domači slepci in tuji nevošcljivci zavirajo omiko, da nam bi ugonobili našo krepost ter nas toliko lažje po-tujčili; vse to je zatnanj, da le hodimo po stopinjah svetega Cirila in Metoda. Ta dva naša svetnika so tujci še mnogo bolj proganjali, nego nas, ali ona dva sta slavno zmagala, in tako zmoremo tudi mi, če bomo hodili po nju stopinjah, nasprotnik Nas trćti res more, potrćti nikd&r! Mnogo je moral uže slovenski narod prebiti, ker skoraj od vseh strani ga slabo gledajo, ker ne poznajo dobrih njegovih lastnosti, gono-bijo se njegovi sinovi moralno z šolami v tujem jeziku, s tujimi uradniki in opravniki. To je zelo žalostno, a Škodljivo na obojo stran, ker sila nikomu ni mila. Če se posreči tega ali onega izneveriti, vendar to ne do-naša stalnega dobička, izbegajo ga le iz domačega taborja, iz srca pa mu ne morejo ukrasti narodnega čuta, čuta, kateri se v njem, ako ni res divjak, oglasi vendar le v poznejših letih. Le kdor je kreposten, in vse svoje dolžnosti natanko spolnjuje, lo tisti je pravi domoljub tako govori S, Pellico, in tako naj bi se i mi vedli: ljubimo dom in svoj dragi jezik, ne sile. Sinoči, ko sem jo vprvič zagledal, omilda se je tako mojemu srcu, da nje podobe nikdar iz njega ne izbrišem; ako ini je vi zdaj ne dovolite, pridem še zanjo prosit, dokler vašega srca ne omeČim, da ml jo daste za ženo. Kikor bi se bil opalil, skoči srditi oče po konci in zareži: — Poberi se mi izpred oči, pritepenec, potepuh, vgnjezdil si se v mojo hišo le zato, da mi hčerko odpelješ in da bi mene omečil, prekopicnol si po tleh tista dva nič vredna tatova: rajši da so mi vse odnesli, nego da zgubim s voj o hčer. — V tem pride hči In tolažeč razsrjenega očeta, veli svojemu ljubimcu, naj odjaha, ker je zunaj vso pripravljeno. R^s se ta poslovi BtisnovŠi roko lepej kmetici in nehvaležnemu očetu, ki je motno opazoval vedenje lastne hčere do tujca. Ves božji dan jaha neprestano po temnem gozdu; le enkrat se je ustavil, da je konjiča napojil in nakrmil. Proti večeru za blišči se mu v daljini luč, proti katerej tudi krene. Nekoliko korakov oddaljen opazoval je skozi drevje, kaj se tam počenja. Okrog velicega ognja sedi desetorica razbojnikov in nad ognjem se peče vlovljen zajec; malo v strani sedi na tleh turobno jokajoča ženska mej dvema teh divjakov ter se zvija, da bi jima ušla, kar jej pa ni možno. Sni popade našega junaka, zajaha svojega vranca, ki se je na strani pasel, izdere sabljo in hajdl v dveh skokih je pri divjih možeh ter maha slepo po njih glavah. Dva tri pobije, druge rani. ostali pa pobero kopita, pustivši iznenadjeno žensko, katera trepeče na vseh udih, ko vidi pred sabo tako groznega vojaka. (Dalje prih.) edinost sramujmo se y njem občovati; ljubezen naša do domovine naj bode večna in gorka. Podpirajmo jo v njenih težnjah v njenih potrebah; vsaj nismo sami, temveč za nami stoje mnogobrojni naSi bratje. Ne moremo se res meriti z mnogimi drugimi narodnostmi glede književnosti; vemo tudi sami, da nismo na tem polji prebogati, da se moramo mikati po vzgledu drugih jezikov, vendar pa imamo tudi na književnem polji uže precej sadu. Jezik, v kojem sta pisala sveta solunska brata, razcepil se je res v večS narečij, ali vzajemnosti se zopet bolj in bolj bližamo, in z vstrajnostjo in delom se zopet bolj in bolj približamo in tako do-spemo na slavno mesto, na vrhunec omike in izobraženosti, do katere slovanski narod mora po naravnem zakonu dospeti. V ta namen delajmo vsak po svojej moči, čitajmo in podpirajmo radi našo slovensko knjigo. Pred vsem nam pa je prepotrebna — sloga. Ne ulecimo trdovratno vsak na svojo stran, naj radi dveh ali treh nezadovoljnežev in sitnežev ne trpi ves narod; ako pa se kde krivica godi, svarimo z lepo besedo, ali ne vzbujajmo nepotrebnih prepirov. Kako blagodejno je bilo po Slovenskem narodno živenje, kako navdušena naša mladina za izvore naSe mlade književnosti, dokler ni bilo nesrečnih narodnih — reete osobnih — prepirov, in zdaj! žalostna nam majka! Koliko je zdaj pravega navdušeuja, da no bi bilo ostrupljeno in žaudano 2 strastjć! S tem se pač narod ne blaži in s tem ga ne moremo navdušiti za to, kar je lepo, dobro in blago. Concor-dia res parvae crescunt, diseordia maximae dilabuntur, kar se pravi: «Sloga jači, nesloga tlači. To pred vsem priporočamo nekaterim sedanjim slovenskim pismoukom. Delajmo složno; vsakemu naj bode smoter narodova blaginja, ne pa lastna hvala in korist, le na tak način bodemo koristili malemu slovenskemu narodu. Veselimo se in ponosni bodimo na napredek naSe narodnosti; trudimo se za zlato samostojnost in svobodo, da nam pride veselo, vele-častno vstajenje, Ljubomir. Politični pregled. Notranje dežele. Pravniki so, zato praznuje tudi notranja politika, ali to je le otdihljaj, k malu obudi državni zbor zopet novo živenje i mogoče tudi nov hrup. potem pa zopet nastane gibanje, ko se bodo bili boji pri volitvah novih poslancev v Iižavni/bor. Letos bodo te volitve posebno zanimive in vroče, pa tudi osodopolne, ker na katero stran se vaga zdaj nagne, tam ostane mnogo let. Naia cesarica je 2. t. m. prišla v Hei-delbery, kder ostane več tednov. Mej Avstrijo in Črnogoro so se prijate* Ijske vezi v zadnjih dneh zelo okrepile. To se je posebno razodevalo, ko je bil česa rjeviČ Rudolf gost črnogorskega kneza. Zadnjič pa je nadvojvoda Ivan Salvator, ko se je vrnol s Črnegore, pri obedu, kateri je dal dalmatinski deželni namestnik v Dra-galji in h kateremu je bil povabljen tudi črnogorski vojvoda Vukotič, napil tovarištvu in orožnemu bratinstvu avstrijske in črnogorske vojske. Pozneje je nazdravil nadvojvoda Vukotiču, odkritosrčnemu prijatelju Avstnjsko-ogerske in ta se je zahvalil ter napil zdravico avstrijskemu cesarju in cesarskej hiši. V proračunskem odseku hrvatskega sabora je S>. t. m. izrekel Gjurkovč v Imenu Srbov nezaupnico Vončini zarad krivičnega razdeljenja podpor za hrvatske in srbske dobovnlke in cerkve, ter besede ni hotel preklicati, če tudi je ban zagotovil, da se bo na želje Srbov kolikor mogoče ozir jemalo. Vnanje dežele. Na Ruskem se bo tisočletnica smrti sv. Metoda jako slovesno praznovala. Vsled carjevega ukaza je sveta sinoaa v večen spomin slovanskih blagovestnikov te le določbe izdala: Vprihodnje se ima imendan sv. Cirila in Metoda, to je 11. maja, obha jati ka*or sopraznik in kakor tak v cerkveni kalender zaznamovati. Smrtni dan sv. Metoda, 6. aprila se ima v kalendru posebe zaznamovati. Ta dan, kakor tudi 14. fe-bruvarja, ki je smrtni dan sv. Cirila, brala se bo vprihodnje vsako leto v vseh pravo slavnih cerkvah črna sveta maša, in poleg tega se uvrstiti v vse cerkvene molitve, v katerih se imenujejo patroni pravoslavne cerkve, po imenu sv. Nikolaj tudi imeni slovanskih blagovestnikov. Na Italijanskem je poleg kolonijalnoga nastopilo studentov&ko prašanje, ki je vsa mesta, kder so vseučilišča, neizrečeno raz-nurilo i Se ni gotovo, kako se reši. Majhna iskra je vzbu lila velik ogenj po vsej Italiji. Vsa vseučilišča v vsem kraljestvu so zaprta in študentje vseh fakultet so izjavili, da se poduka ne udeleže, dokler ni vlada Jala zadoščenja profesorjem. Naučni minister Copiui je v n.ijhujšej zadregi i ne ve, kaj bi stori!, najbrže bo moral odstopiti. Stvar |e taka le: Pred dvema tednoma je Brunetti, profesor anatomije na pa. dovanskem vseučilišči v nekej kavani grajal in razžalil italijansko ministerstvo, vsled česar ga je policija zaprla. Njegovi učenci so to smatrali za žaljenje akademičnega dostojanstva in pravic vseučilišča ter izrekli, da ne pridejo več na vseučilišče, dokler se Brunetti ne osvobodi. Tej izjavi so se pridružile vse druge fakultete tega vseu. čilišča, študentje so začeli razgrajati, nau eni minister pa je ukazal vseučilišče zapreti. Zdelo se je, da bo s tem konec te pravde, a zdaj so se oglasili profesorji tu-rinskega vseučilišča ter slovesno protestirali zoper postopanje padovanskih gosposk in tudi od turinskih studentov zahtevali enako postopanje. — Samo ob sebi je jasno, da se naučni minister ni mogel udati samovoljnoj strasti turinskega akademičnega senata, in zato je ukazal vseučilišče zapreti. Zdaj pa je Sinol ogenj v streho. Vseučiliš-čuiki v Genovi, Piši, Bolonji, Florencu, Parmi, Perugiji, Modeni, Rimu, Napoiji in Palermi so izjavili, da so solidarni z svojimi tovariši v Padovi in Torinu. V vseh teb mestih so se pričeli izgredi, posebno pa v Rimu in Napoiji. V Rimu je po hudih izgredih šla studentovska deputacija k nau-Čnemu ministru ter zahtevala zadoščenje, ali minister je to zahtevanje odločno odbil. Vsled tega so študentje vso noč pred ministrovo palačo razsajali. Še hujše je bilo v Napoiji. Študentje so krdeloma po ulicah razsajali in ko so prišli pred vseučilišče i našli vrata zaprta, vlomili so jih z silo, storili mnogo škode in potem, pomnoženi z Lazaroni, valili se proti prefekturi ter začeli dreti na dvorišče, a tu so jih vojaki z nasajenimi bodali razgnali. — S tem pa ta stvar še ni končana, utegne imeti še hude nastopke. V Rimu so 1.1, m. zaprli necega stave ■ i necega vodjo Mazinijeve republikanske stranke, ker so pri njih našli tajno tiskar-nico in revolucijarne tiskovine. Sled kaže na zaroto, ki dela republikansko propagando mej vojaštvom. Knezu Bismarku je l.t. m. nemftki cesar z vso prusko kraljevo obitelj osobno srečo voščil k njegovemu sedemdesetemu rojstvenemu dnevu. Cesar mu podari zlato knjeŽjo krono. Čestitali so mu tudi zvezni svet, državno ministerstvo, generali, katerim je Bipmark v svojej zahvali laskavo rekel, da mu je vojaštvo omogočilo izvršiti cesarjevo politiko, in mnogo deputacij, mej drugimi ona. ki mu je prinesla daritno pismo posestva Sch6nhaus*n. V Egiptu so prišli na sled velikej zaroti, katerej je bil načelu imenitni in silno bogati Zebehr paša in v katero je zapletenih mnogo odličnih egiptovskih pl^me-nitaŠev. Hoteli so ti ljudje poŽnati Alek-sundrijo in Kahiro ter pomoriti vse Evropce, v zve/.i so bili tudi z Mihdijem. Policija pa je dohila vse niti v roke in zasačila glavarje zarote, ko so bili skupaj, ter zaplenili tudi netilo, popravljeno za pokončanj Aleksandrije in Kahire. Zasačene zarotnike je odpeljila angleška ladija «Iris» v Gibraltar ker ni varno postaviti jih pred sodbn v Egiptu zarad velike razburjenosti me| Arabci. V Angleihej spodnjej ibornici je Har-tington 1. t. m. izjavil, da zda| ni ugoden čas razpravi o angleško-1uskem pogajanji. Vojne priprave ne pomenjajo pretenja Rusiji; neprevidna beseda bi lahko zbudila krivo menenje in ovirala mimo rešitev, ki se pričakuje. — aPall Mali Gazzette* pravi, da je ruski odgovor ugoden. Rusij i je spre-|ela nasvetovano mejo za mejo dvomljivega ozemlja ter se ujema z načelom predloženih mejnih črt. Ji Sudana, in sicer iz Suakima je prišlo 31. marcija pomočilo, da so Osman Digmo zapustili rodovi in da je z 100 pristaši v Tamanih pobegnol. On je poslal v angleški ostrog poslanca, da praŠa o poljih miru. — To zadnje poročilo pa seje uže drugi dan potem preklicalo, in prav tako se utegne k malu preklicati tudi prvo; poročilom iz Sudana je sploh malo verovati, gotovo je le to, da Mahdi počasi, pa neprestano svojo oblast širi; Angleži poskusijo tudi k malu svojo srečo, a kak obraz jim pokaže, to je še skrito v krilu osode. Porod novega francoskega ministerstva je silno težaven, Freycinetje zadel na ovire pri sestavi ministerstva ter se brani prevzeti odgovornost za tonkinske razmere, zarad katerih je padlo staro ministerstvo, katerega načelnik je pred enim letom kitajskemu poslanci) rekel, da ta vojna polomi kitajski prestol, a kitajski poslanec je odgovoril, da vojna ne polomi kitajskega preBtola, pač pa sedeže francoskega ministerstva, in to se je tudi zgodilo. — Fran-cozom se v Tonkinu godi hudo, morajo se vedno umikati Kitajcem, ki so jim za pe tami i se mnoŽe kakor kobilice. Francoska vlada je zopet odpravilo8000 mož pomoči v daljno Azijo in si prizadevu, da pomnuži vojsko za 50.000 moi. Francoskej vladi so se tudi predložili mirovni uveti, a Grevy jih neče podpisati ter pravi, da je to skrb njegovega nastopnika. Ti uveti se glasć: Kitajci se umakno iz Tonkina, Francozi zasedejo Formoso do sklepa mirovne pogodbe, Francozi ne zahtevajo nobene vojne odškodnine, dovole pa se jim obrtniške in trgovinske olajšave. V srednjej Ameriki se upor vedno bolj širi in uporniki zmagujejo, 2. t. m. so vzeli Panamo. DOPISI. Z Opčin 1. aprila 1885. (Izv. dop.) Tukaj uela zidarsko delo Janez Marija Lavivnčič, zidar iz sv. Marije Majdalene. Slučajno sem se sešel ž njim v gostilni, kder je on (Lavrenčič) čital časnik (n-vem kakšne vrsti je bil) in ga vprašam, ali je kaj v Časniku o t Cikorije? na kar mi ostro odgovori, da je on direktor Con-cor.iie in ne cikoi je. Po daljšem razgovoru, v katerem je hvalil Concordio in grajal naša poslanca gg, Živca in Nabergoja. rkelje mej drugim, da Burgstalier je izvrsten posiamc, kat* ri se za nas poteza in je v državnem zboru za duhovSčmo govoril. Ko ga zavrnem, daje g. Nabergoj in ne Burgstalier govoril, reče mi, da je ta čas, ko je Burgstalier za duhov&čiiui govoril, Sel Nabergoj pit. bir (pivo). In kadar Burg. v državnem zboru govori, vsi v ta ne jo, kadar Nabergoj. takrat pa nobeden, in kar Nabergoj govori, vse to je blato. Potem je grajal »T'žaŠkega Sokola« češ, da Vsi Sokoli so Garibaldinr.t, ki so oblečeni v rudeče srajce, in da njih društvo ni nič, ker ni nobenega miljonarja v društvu, da p.i je dosti odličnih bogatašev v društvu Concordm. Pristavil je, da Sokolu, kada* izleti v Skednjo, tam ljuistvo vpij« »pust«. (Bii je od neke strani zavrnen, da tukaj na Opčinah Sokola dostojno sprejmemo se »Ž'vijo Sokol«, nagovorom in goilbo) Slednjič je potrdil, kako veren ud Con-co-die je on, da se da prej usmrtiti, neg da bi od drušfa odstopil. In da, ako bi •>n ukazoval, zatrl bi časnike; Edinost iti Pircolo o' un Soldo. To se ve, da je bil oa vse te besede dovoljno zavrnen. Tudi ml je podaril pravila (Statut) dru8tv» • C incordia«. Ali na prvej strani: Članek <2. je tiskano .... na poduk Italjanskega je/, k t, razširiti aktivno itd. (pa so se menda bolj kasno zraislili, ko so bila »pravila« ■iskana, in je mej besedami tiskanimi: i ta lja nekega, »jn Slovenskiga« jezika do tavljeno pisano. Torej samo slepenje. — Toliko za zdaj. lv.|»o«l Š'trailjrv«'«* 96. marcija 1885. (Izv. dop.) Opazoval sem uže nekaj časa delavnost marljivega in vzornega ajdovskega cestnega odbora. Dosegel je namreč rečeni cestni odbor po večletnem in dol--'eiu moledovanju in vstrajnem trkaniu vsoto 700 gld. od visokega erarja in to na ime o.istopljene skladovne ceste od vasi Selo i se ta zavetna vinorodna in na sadjl bogata krasna dolina obdičila z skladovno prometno cesto. Ce se pa to obistini, potem bode pa zopet ajdovski cestni odbor »pit in tarnal: »Cemu ta cesta?« Želeti bi res bilo, da bi se tamošnja župana in ljudstvo za to cesto, koje korist bi Še 11 po dovršenju spoznala, dela urno poprijeliv Domače in razne vesti. Ponižno pradanje mestnemu magistralu Nek Schiitz, magistratni obliounik, je hodil te dni z Capovillo Vi-sintinom po Rojanu in Tisteniku, da nabira ude za Cikorijo, priporočal je to hčerko rudečega društva »Progresso« okoličanom. Opravil Bicer ni dosti, ali pri vsem tem si VBojamo prašati si. magistrat: Ali nemajo njega služabniki nobenega druzega posla, nego da hodijo po okolici agitirat za društvo, ki jn indirektno v zve/.i z Iredentarji ? Magistrat je gosposka in ima v rokah tudi za.ieve, katere so diugod v področju c. kr, glavarstev. Nezašlišano je torej, da se njega uradniki m sluge pečajo z agitacijo za konečno vendar-le iredentarske cilje. Zikaj se to pušča? Ali više gosposke nemajo sredstev, da tako postopanje zabranijo? Kotarsko mesto v Trstu namesto rajneega dr. Cronnesta je razpisano. ProSnje ne imajo podajati pri tuk. notarl-jatskej komori v obroku 6. tednov. C. k. vlaua naj bi ne potrdila nobenega, kateri m popolnoma zmožen slovenščine v govoru in pisavi, ker velika krivica se godi Slovencem, Zarad tega, ker ni tukaj nobenega notarja, ki bi delal slovenska pisnuu Imamo sicer enega notarja, ki je zmožen slovenščine; toda prav težko, ali skoraj nemogoče je, pri njem doseči, da spiše kaj slovenskega, — Mi pa trebamo tuk;.j notarja. ki hode brez pritiska rad pisal Slovencem slovenska pisma, kajti, ako ne začno notarji in odvetniki, naš jezik nikoli ne za o ga spravili v zapor. w v Ameriko. CW. Kr. oezi-lno nameotništvo je izdalo jak«, strog uk.iz na vse politične obhsti proti izseljevan,n v Ameriko. Ker se j* tolik., slučajev pripet1 Io. da |e moralo tamošnje oblastvo na podili takt sporočati vsem vnanjim drz .vt.rn, naj one zabrunjuj jo po mogočnosti izlijevanje. Osobito s' pre-pov. d.ii« izkrcevanje v vseh lukab zedi- njenih držav vsem hudodelcem, blaznim in takim, ki ne morajo izkazati dovolj premoženja, in da ne bi naposled mogli od države pomoči iskati. Glavni lis', ki izbaja v New-Jorku, poroča, da je v istem mestu v zadnjih treh leti h dobilo podpora nad 4">000 družin okolu IjOOOO ljudi. M-j temi 15U000 je največ tujcev. Tudi v Ameriki izhajajoči avstrijski list naznanja, , predseonik pekovskega pevskega društva in odbornika namestnik del. podp. društva, mož delalen in navdušen za svoj narod, odprl je v četrtek svojo lastno pekarijo v ulici Corsia Stadion, v hiši, kder je bila gostilna • Cervo d'oro«. Možumeje svoje rokodelstvo in smo gotovi, ua bode prodajal izvrsten kruh. Priporočamo torej to novo domačo pekarijo prav gorko vsem tržaškim Slovencem, naj se pri tem možu poslužujtjo. da mu skupno pomagamo na noge po načelu »Svoji k svojim«. za »Narodni Dom«. V Trstu se je osnovala družba s pnčuiočimi določili : 1. Ime je: »Desetheberska družba v Trstu« se sedežem v kavarni »Commercio« in ima namen nabirati dobrovoljne prinose za »Narodni dom« v Ljubljani. 2. Družbenik plačuje po deset ke berčkov na mesec; več ne sme daj .ti. Kdor bi pa vender hotel plačevati po več, mora sto: iti to na drugo ime. 3. Dolžnost vsacesa družbenika »desetkeberske družbe« je nagovarjati svoje rodoljubne znance in prijatelje, naj pristopajo. Družbeniku je dotična knjižica vedno pripravljena, da jo sme pregledati. To so pravice in dolžnosti družbeniškov. Odbora ni tieba. g. 4. I/briŠe se iz družbe, kdor bi ne plačeval redno svojih deset kebrov vsak mesec. §. 5. Prinose se pošilja okolo 15. vsa cega meseca naravnost odboru »Narodnega doma« v Liubljano. Iz Harkovelj nam pišejo: Bar-kovljanski capovilia, ker je videl, da njegovi apostoli ne morejo ničesa opraviti, napotil Be je sam na visoki Tistenik in je tam dobil necega okoličana pri delu na njivi in ga je f ačel skušati; obečal mu je vse, kar vidi pod soboj, ako se vpiše v Cikorijo, pravil mu je, koliko apostolov uže ima to društvo, ali kmet mu ni hotel verjeti, češ, da bo poprej govoril s prvimi možmi, kakoršni so Dete in urugi Mar-telanci; a capovilia ga je pred temi svaril, češ, da to niso možje po volji Cikorije, na to je zabav Ijal zoper vse one okoličane ki hodijo z balonerji od veteranov, ki niso prav nič vredni. Govoril je tudi o nalogi Cikorije, češ, da nje proroki vse Kranjce iz Trsta izpode itd. (O ti šentani Višin tinct, Kranjce torej iz Tista boče poditi ta moŽ, ki je včeraj po Istri purane pasel in je mej nami pravi tujec; morda so njemu le oni pravi domačini, ki imajo v svojih sobah sliko Garihaldija?) Ktuetič pa se ni nič zato zmenil in cikorjašk' apostol je šel z dolgim nosom zopet v niŽave, kder zdaj tuhta, kako bi za 4 italijanske otroke, ki so v Barkovljah, osnoval s pomočjo Cikorije italijansko ljudsko Solo, pa ue misli, da bi sedanjo učiteljico, ki je 13 mesecev na leto bolna in torej nje učenci »e dobivajo nohen^g.. poduka — ozdravil, in sedanjo šolo, ki je pod vsako kritiko, popravil. — TurŠkeg,. gospodarstva v okolici, kedaj bode konec! I SE ftV. križa nam pišejo, da je tamkaj nastal ogenj v hiši Št. 83. v prvem nadstropji na oo sedaj še na neznan način. Zahvaliti se j**, da so lju ije pripomogli uitro, da ni bilo veće nesreče. Največ se ie potrudil nek paznik daca, ki je bil prvi na mestu. Ljudje, varujte ognja in bodiU vsikdar hoij previdni, ker z ognjem s. ni šaliti. Občinski tasiop dornkerikl izroč na velikonočni ponedeljek dne 0. aprila 1885. preljubljenemu našemu pesniku, pivčast. gospodu Simonu Gregorčič*, diplomo Častnega ohčanstva. Pri tej priliki priredi slovenska Čitalnica v Pivačini v dvorani g. Viukota Gr*tiorič a slavnostno bese.io, katera se ptiČne ob 6 '/»• nr' zve čer. Spored I. SI n nosti govor. II.»Bled« mešani zbor vgl, Carl: III. »Pravo junaštvo« podoba iz kmeiskega življenja, sp s. Jos. Stritar. IV. »Izgubljeni cvet« moški zbor. poklonil prvaškim pevcem Volarič. V. »Nevihta« zl. S. Gregorčič, dekla mač ja. VI. »Domovini« moški zbor, Vilhar. VII. »Da m klej-v meč« gluim. v en^iu dejanji. VIII. »L* pevai, pevaj tičica« mešani zbor, v|y. V.tlarč, Dr.nnat čni del besede so prevzeli goriški diletantje, pevske zbore pa zvršu jejo prvaški in dornberŠk' pevci. Vvto pnina k besedi 40 novcev. Čisti dohodek je odmenjen v korist slovenskemu otroškemu vrtu v Gorici. Po besedi ho slavnosti i banket; kdor se želi udel.žiti, oglasi naj se blagovoljno vsaj «io pnhod. s a hote pil Vinkotu Gre^oriČu v Pivačini, ali pa pri čitalničnem čuvaji v Gorici. Vsak oglašeni deležnik plača 1 gld. Vremensko prorokovanje. Mitbieu ue La Dn>me prorokuje zaapnl takole vreme: Lepo vreme od 1. do 7 Na morju močni vetrovi in viharji. Deževno vreme, plohe od 7. do 15 l. m. posebno pa na Nemškem, Češkem, v zgorujej Italiji in oh Jadran:-kem morju. Temperatura se občutljivo zniža in na morju bodo hudi viharji. Lepo gorko vreme od 15. do 21. t. m., posebno v južnej Evropi, Morje mirno. Skoraj prav enako lepo, le še bolj toiko vreme in mirno morje od 21. do 29. t. m. S kratka: lepo vreme od 1. do 7., slabo, deževno vreme od 7. do 15, t. m.;lepše vreme, ali mrzla jutra in večeri vso diugo polovico mes-ca. Vegetacija se bode sploh počasi razvijala in zakasnela, kar utegne ugodno vplivati na letino. Srečkanje 1, aprila so bile zdignan te le številke lozov dunajskega posojila: S. 648 n. 61 glavDa dob tka s. 448 druga s. 1880 n. 67 dobi f. 5,000 s. 1832 n. 70 dobi f. 1 000 s. 1880 n. 94 dobi f. 1.000 s. 2464 n. 46 dobi f. 1.000 s. 631 n. 26 dobi f. 1.0UU. — Nadalje bo bile vzdignene k. 389 448 575 631 648 1334 1497 1832 1880 2036 2202 2464 2612. — Vzuignene so bile te le srećke uržuvoega posojila od leta 1854: S. 3070 št. 4 dobi f. 100.000, s. 2193 št. 93 dobi f. 20.000. Tržno poročilo. Kava — mlahov trg, cene nespremenjene; prodalo se je 500 vreč Rio po f. 44 do 59, 500 vreč Sai.tos po f. 48.50 do 58.—, Java stane f. 62 do 64., Ceylon plant. f.82 do 119. Sladkor — trg jako trden, tendenca za še više cene; prodalo se je 6000 vreč sladkoija po f. 19.50 do 22.50. Sadje —- nobene kupčije, ker za praznike je uže vse preskrbeno. Pomeranče, limoni po f 2 do 4.50 zaboj, rožiči I. vrste f. 8.—, mandlji I. vrste f. 76 do 80.—, fige v vencih f. 16 do 17, opaša f. 15 do 18., cvebe Eierne f. 25 do 36., Suitama a f. 18 do 38, Olje — malo posla; cene nespremenjeni; jedilno stane f. 42 do 48, namizno f. 66 do 90. Petrolje — malo blaga v zalogah; zato je cena poskočila ua f. 9.50. DomaČi pridelki. — Fižol rudeči f. 10.50, bohiD.c f. 11.50, koks f. 12., maslo naravno f. 86 do 94. Žito. — Pšenica ruska for. 8 do 875, Koruza levantinska f. 650. Les — oobro obrajtau. Deske kranjske veljajo fr. 42 do 66, Škurete for. 40 do 44. Seno — iskano, posebno volovsko, ki se plačuje do f. 1.85, mej tem ko se pro daj.i navadno konjsko po f. 1,40 do 160. Borano poročilo. Včeraj ni bilo borse zarad velikega petka, ta teden sploh borsa uiiruie, ali kurzi drž. papirjev so jako trdni z najboljšo tendenco. Dunajftka Borsa dne 3. aprila. Enotni drŽ. dolg v bankovcih 82 gld 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 ■ — » Zlata renta......107 » 75 » j°/0 avst. renta .... 98 » 40 ■ .Jelnice narodne banke. . 862 • — » Kreditne delnice .... 293 • 60 » . ondon 10 lir sterlin . . 124 » 30 • Napoleon . ...........9 » 81 » C. kr. cekini............5 » 81 » 100 državnih mark ... 60 • 70 » Naznanilo. Podpisa ii neznanja spodobno, da v soboto, 4. aprila v večo komoditeto p. n. občinstva odpre treljo mesnico v ulici della «tizione Št 2 (bivša vojaška mesnica G. Glaser ja) v hiši društva Kiunione Adriu-tica di Sicurt&. G. Poduje. PoMano.*) Opozarjam Vas, gosp T. Lasifc kerčmn-rica v Vertojbi, bodite vsaj toliko pametni, in n« govorite več — zoper čast mojega tr-gostva in ukrotite vsaj pred svetom Vašo preveliko nevošijivost! — Drugače bom pri-moran, Vas pozvati k viŠj m oblastim in dokazati neresnico, kojo okolo trosite na mojo veliko kvar. V Vertojbi 2. aprila 1885. Maraž, trgovec. Kaj mogočno je na kozla sedel gosp. dopisnik iz Korrnjih l$rd v št. 13 „Soče" od dne ii7. t. m. ter jejel gosp. načelnika zagovarjati Toda iz vsega dopisa se pa v di, da je posp. dopisnik — ako tudi je morda iz Brd doma — v naših razmerah prav suibo. ali še celo nič ni podučen ter da tudi sploh našili Brd ne ^ozna, — ker gotovo biva nekod v Fur-lan ji. Gosp d-ž. poslancu mislim da ni treba premagati nasprotnikov k namenu, cla bi potem storjeno obljubo izpolnil, ker je on k ljubu t. mu. da ima posestvo v Šmartn'em, večnt nasprotnik ceste „Čez Gradec". Gospod načelnik, kakor se tudi iz naših prejšnih dopisov posnemati da, bil je vedno nasprotnik onega, kar n- le Berda. temveč vsa dežela skoruj, tako željno pričakuje. Ml nismo nikdar mej svet neresnice trobili, ampak vse je pisano na podlagi golo resnice, kar zatorej Še sam go»p. načelnik ne more izpodbiti. More li dalje gosp. nač-lnik tajiti, da ni on pisal svojemu prijat lju gosp. MalniČu, načelniku cestnega odbora za Kanalski okraj, pisma, v kojem mu gorko priporoča vstraj-nosti, se spominja naš gosp. načelnik cest. odbora še, kai je on lam meseca maja ah junija x gosp. M al ničem pi> dokončanej seji okraj, šols sveta, po Travniku v Gorici šeta-joč, pogovarjal sc prav plede ceste čezGrudec; se ve še spominjati gosp. K kaj je on ket načelnik v seji cest. odbora za Goriško ok-.lico reševaje preudarek za leto 1885. o tolikokrat uže imenovanej cesti izustil. Če tedaj, gosp. poslane*', pišete prijatelju v Kanal — kakor je nek odbornik iz Kanala javno v krčmi trdil — naj nasprotujejo Ka-nalci cesti čez Gradec, ter naj bodo o tem vstrajnl, 8e Vi, po Vaših izjavah, Želite, naj se ta zadeva vsaj še pet let zavleče, ,.ker potem bode pozabljena če Vi v odborovej seji pravite, da bodite dotlc na to, delali, dokler ne bode ta cesta slednjič izbrisana, Ča sam Vaš gosp. brat iz V. trdi, da dokler ,,je Kocijanoičeva moč, cesta se no bo delala", jeli tedaj mogoče, gospod poslanec, da Vam je ta cesta toliko pri srci in da to, kar stn ob volitvah tolikokrat obečal — kar pa sedaj tajite — tudi dovršite) Ne, ne. to je nemogoče, ker prej bi se gotovo dal Žid v katoličana prekrstili. Ako bi Vam bilo le Uoličknj mar za blagostanje naših Brd, ne bi bili nikdar silili v preudarek tri tisoč forintov za cesto ,,čez Travnik", ker na tej cesti je in bo le vedno mulo prometa. Če pu Vaš somišlj nik v zad-njej .lSočlM nasprotno trdi, prosto mu je; ker topogralične lege in razmer tod ne pozna i ni vredno, da se o tej zadevi ž njim prepiram. Zakaj ne skrbite, g. načelnik, da se rajši prej ,,črni" klanec odpravi a oni pod števe-rjanom pa čim prej mogoče z delom začne. Za Cefto ,,če starešinstvo dotično prošnjo odbilo, a slednjič, ker je bila dana obljuba, glasovalo se je za cesto. Ni pa res, g dopisnik, da je starešinstvo pri-poznalo cesto na Koiano tako potrebno Bricem, kakor ribi voda To je 1h Vaša domišljija, in perfidna neresnica V dolžnost se štejem g. dopisnika še v tem le odvrnoti. On trdi: „kaj bi stala cesta čez Gradec in kaj bi nam koristila,ako bi ne imela odprtije (! si vam li meša g. dopis.1 Pis.) in bi se ne vezala s krajšo^cesto (!!), ki drži skoz srednja Brda. namreč Šmartno, Ko-zano, VipolŽe naravnost v Furlanijo Kam naj tii držala > v Furlanijo ! mislim, da ste rajši hoteli reči, ko drži naravnost v Mušo, kder ima g. poslanec tovarno za žveplo. Ta je bila Vaša misel, a nič druzega. Vsa Brda, Furlanija, Karmin j^ še celo nabral več tisoč forintov prostovoljnih darov in vse občine v hribih prosijo za cesto „čez Gradec" ter komaj pričakujejo ure, da se začne graditi; naši domaćini in naši prvaki, ki bi morali v prvej vrsti za to svoj glas povzdignoti, nasprotujeje k ljubu storjenim obljub.im. To je, g. urednik, v resnici žalostno.**) Iz Brd, dne 29. marcija 188,"». leta. — "Obljuba dela dolg«, pravi pregovor, ker sem obljubil, gospod urednik, nadaljevati je treba, da namreč dano besedo izpolnim. Čistujoč dopise v „Soči" in poslanico v „Edinosti" gosp. Andreja KocjunČic-a, vsakdo, kdor lokalnih razmer ne pozna, dajal bo sko-rej prav „Soči'4 ter obsojeval Vašega dopisnika iz Brd; in venjar ni tako * Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. L'redn. *) Želimo, da bi ta pravda nehala. Ur. Št. 19, Razglas. Razpisuje so služba cestarja na skladovncj cesti Skopo-Dutovlje. Pogoje pove načelništvo v Sežani. Prošnje naj se vlagajo pri podpisanem. Cestni odbor v Sežani 29. marču 1885. Načelnik. •sasmszsESESESzsEsasEsasMMHSznsHi Agcncija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priskrbuj« službe svak* vrMe u Aii striji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuč". po nujugodn ji mi pogodbami. |jj Piazza Ponterosso br. 2. I. kat. jjj •a5HsasasasES2SE5HSESHsasasasHSE52S2s« EDINOST OPFK \ doma žžana' dobi se v vBeh ■vrstah pri podpisanem po najnižjih cenah za brzo plačilo, ali na obroke, ali pa tuii po spoznanji na upanje. Jamči se za dobro robo. Opečnica je ti k ceste, ki drži od Reke proti Trstu. — Z t obilno n;i ročilo priporoča s* Hallja Amlirožlč. mlinar ocštaKošana S.Peter. PEKARNA Staip Seffeo Via Acquedotto številka i5. Priporoča svoje izvrstne testene izdelke vsake vr-^tp. Za pr iznike Itode imel najfinejše pince in gibanice (Pre-snitz), menihe in še razne druge testenine, ki so v navadi za velikonočne praznike. RaspoŠilja tudi v zunanje kraje po n i jn-žjej eni s povzetjem. IMjunarodna linija Iz Trsta t M-M naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vofc'jo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in ponotnikp po najnižjih cenah in 7. najboljSo postrežbo. 1—6 V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Parnik >Teutonia« v 15. dan aprila. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasaŽnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllano d* Ant. Poglayen, generalnega agenta. 1884. razstava v Kalkuti (diploma s kolajno1. VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedi njenih držav Ameriških. Dose?ni uspeh: vsakoršna nerazpo-ložnost, neprebavljf-vost. kolika, gljiste, krvavica, (hemoroide), povračljlve mrzlice . vodenica pranica. I »no t. tla-bost, čiščenje krvi. Čisti polagoma in okrepčuje zdravie. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. Pozor proti ponarejenju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga Ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijriice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu. 37—48 I i. Tvornica t Romano Vlahov v šibenlkn. Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laizaro št o N O O. 00 y Čudo v industriji. L« -4L for. KO nvč izvrstna brnska in rajhenberška volnena roba za popolno OBLEKO GOSPODOM v apomladnem In letnem časa. Robe je za suknjo, telovnik in hlače popolnoma zadosti tudi za največaga gospoda. Te obleke so v najnovejših In najlepših modernih barvah postavimo : sive, rujave, modre, drapirane, črne, melirane, križaste, karirane In naškropljene. Vsaka obleka stane samo 4 fr. 50 kr. Denar takoj vrnem, ako se roba ne do-pade. Uzori se n« morejo pošiljati. Naročila iz dežele se po poštnem povzetji izvršijo. Pri vsen. tem je pa še za prodati okolo 3000 komadov 5 vatlov dolgih in 2l|, vatla širokih najfinejših pravih potnih plaj-dov po fr- 3 50 Naslov: Exportwaarenhaus «zur Austrla«, Dunaj, Oberdobling, Mariengusse št. 31-E (v lustnej hiši). Neverjetno ali resnično! Vse skup le 1 for. 50 nov. 1 Močna platnena rjuha brez šiva 230 cmt. dolga, 155 cm. široka — — — f. 1.50 1 tucat malih prtičev, dobre vrste — f. 1.50 4 obrisače z zobci, turške vrste--f. 1.50 6 obrisač iz prav. platna 1 m. dolge f. 1 50 6 platnenih servietov, veliki —--f. 1 50 1 8|4[] platneni namizni prt za 6 oseb f. 1.50 1 8[4[] platneni kavni pot-----f. 1.50 6 platnenih žepnih rut velikih in finih f. 1,50 (i platn. žepnih rut z harvanim robom f. 1.50 12 batist-žepnih rut z robom — — — f. 1.50 6 modnih ali pa rumenih Žepnih rut za nosljače--------— f. 1 50 1 fina srajca za gospode iz šifona-cre- tona-oksforda v vseh ooljubnih merah f. 150 1 fino vezena švicarska ženska srajca v vseh velikostih in poljubnih, šlrjuvah f. 1 50 1 nočni korzet s krasnim vezanjem v po- Ijubuej veličini in širokosti — — — i. 1.50 1 platneno žansko spodnje krilo krasno izpeljano--------- — t. 1.50 1 platnene gače — — — — — — — f. 1.50 1 ženske hlače vezene z plišom — — f 1 50 3 fine svilnate žepne rute — —--f. L.50 1 volnena srajca, način ■Mger — — — f. 1,50 1 volnene hlačo, način JSger — — — f. 1.50 1® parov svilnatih nogovi«---— f. 1 50 1 Ženski moderi*. iz najboljšega anglež- kega jekla s zaklepom — — — — — f. 1.50 6 parov svilnatih nogovic vsake druge barve----------f. 1.50 vezenih Žepnih rut z raznimi imeni f. 1 50 l posteljni tepih v najkrasnejših barvah f 1.50 Prodajalo se bode le do 30. rrihod njega meseca. Poznejša naročila se ne bode mogla Izvršiti. Ni je druge trgovine, ki bi mogla tako ceno in toli dobro blago oddajati, radi tega se iz vseh krajev Av«tro-Ogerske v«ak dan veliko blaga naroči. Tudi se le'ko dobi za Ženitvanjsko balo vaa oprava, kakor: namizno, posteljno In drugo perilo 100—150 - 2i 0 for. po najnižj»j ceni. Kar se komu ne dopade pa vzamemo nazaj. Naročila izvršujejo se le proti poštnem povzetji N »Blo" npj r* narodi; Wasche Export »zur Austria«, Wien, Oberdftbling Marien-gasse 31, E. beste Motor Friedrich & Jaffe Fabrik = Wi en. IIL Hauptstn 109. A-iu«-"1 Brez te varstvene znamke, postavno zavarovano, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. {Varstv. znamka) #» t _ , • Cvet zoper trganje po dr. Maliču, ie odločno najboljše zdravilo zoper prof in ter revmatizem, trganje fo udih, bolečine v kriii ter iivcih, oteklino, ntrpneJe ude in hite itd , malo ^a*a če se Tabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetu zoper trganje po dr. Malinu* s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. SO kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 11—20 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne krog'jice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zab.isanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpoliljava se le jedon zavoj. Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnkozy-ja Ljubljani. na mestnem mmmmtm trgu Javna trgovska agencija (Pubbiica Agenzia Commurziala) ? t? < Cd T* p o ° Corso V I rslu št. 38. I? | ZANIMIVO ZA VSE fff ** -d e) 3 > ° N S — M a p u in LA FILIALE deli' i. i IN TRIESTE \ prlv. Stabilimento Austr. di Credito per commerolo ed Industrla. VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 3' ,°/n annuo Interesse verso preavviso di 4 giornl 3'[, >» n • » . 8 ■ 3'\4 »>• » » n » 30 » Per le lettare di versamento attualmente ln circolazione, il uuovo tasso d' interesse co-mini-iera a decorrere dalli 27 eorrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 9U annuo interesse verso preavviso dl 30 giornl ■ » » " » » 3 meil » > » < » o 6 » Banco Giro: Banconote 2l/t0/0 «opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga. Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-brui;k, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e iniianso iroupons V«0/ Antecipazioni sopra Warrsnt« in contantl, interesno da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra J^*/, provvitrione per 3 mesi. » Bffettl 6°/0 interef.Be annuo nino 1' importo di 1000 per importi superiori da con- Trieste. 1. Ottobre 1883 (78)- 3 3'U 3»U Posebna postrežba za male c a naročbe Pošilja se na vse kraje 5 na drobno družinam in gostil-nifam: Razno sočivje, kavo. o mirodije, pomeranče, limone, cg ^ 5 ^•^.siidje, cvetlice, rokodelsko oro- ® ^ - dje, pohištvo, dišavine, modno o ^ < 050 a, ^ i a JI - a z? - ĆC - » Z 2 J «o — - Ji « ~ j* blago itd., vse po originalnih c*nah proti mali proviziji, carine prosto. Prevzame razpošiljatev in vročitev tiskovin, okrožnic, cenikov, za katere koli dežeh> in stanove, 5—10 Čujte in strmite! 12.500 konadov ženskih ® _. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnopih besedi, -1 j n n i ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v Želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, migreme, Ud. ln je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust Blagotodni gospod Piccoll v Ljubljani. Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaea pri moji bolezni v Želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje. Josip Sovdat, Župnik. Kamrje, poŠta Črniče. Tuknj velja izrek: «Čast zaslužnu« Vaša Želodečna esenca, katero smo jaz in mnopo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav Čudovite moči, posebno pri Želodečnih boleznih, il. Lupetina, župnik, Kršan na Primorskem. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarniČaija Piccoli-ja hitre i n prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo j« mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi ia jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih; A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pattllje santonlnske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatliica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koščekov 5 gld. Salicilne pastlls proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pluČnim, Ersnlm in vrutnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr. Zeliščni prani sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kušliu, hripavosti, dušijivemu kašlju itd. Odrničeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žliČic. Steklenica 86 kr. Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frlšna dobe v lekarni O. 3Pioooli-ja «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboschi. Prendini. Ravasini in Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske. ' 21—30 l±Jr Komoditeta in ekonomija zadnj a novost. Pečati z automatlčnlm aparatom so dobro rabljivl zarud natanjčnosti in hitrosti, s katero se more tiskati ž njimi in -arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Ptčuti 1 a roko so bolj ekonomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat -Merkur« kakor ju tuknj naslikan na ima vse prednosti uu-matičnih peća ov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote slane le fr SB.&O. Novi pečet MERKUR z automatičnem barvilom dobi se le v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FRE1SINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercalo vecchio" 4 V TRSTU. Lastnik, drufttvo .EDINOST«. — IzdateIj m odgo- Vliv TOK DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v 'ir*iu