AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 62 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 14, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. London. — Po mestu so se po-•lavi]e govorice in trditve, da bo P^dsednik Roosevelt kandidiral 2il tretji tei-min, razen če pride v Evropi do miru pred narodno ^emokratsko. konvencijo. Angle-časopisje trdi, da vse zavisi poročila podtajnika Wellesai, k' 8'a bo podal Rooseveltu, ko se Povrne iz Evrope, če bo Welle-s9Va misija prinesla Evropi mir, Potem se bo Roosevelt umaknil v Privatno življenje. Ako bo pa Welles sporočil Rooseveltu, da ni v Evropi za enkrat nobenega izgleda za mir, Potem bo Roosevelt zopet kandi-trdijo dobro poučeni angle-p,ki krogi. Videti je, da bi An-£leži silno radi videli, da bi os-Roosevelt še nadalje na krmi--u ameriške vlade, ki je prijaz-angleški politiki. Angleži mi-■ J9> da je šel Roosevelt kakor je ^Sel daleč, da je podpiral zamike. Ce ho Roosevelt'videl," pra-V|Jo Angleži, "da je količkaj upa-; '^-za mir v Evropi, bo skušal ^'Vesti vojskujoče države do Emirja in potem sklicati kon-erenco vseh narodov sveta, če ,)0 to dosegel, se bo ob koncu svo-Je£a sedanjega termina umaknil 0(1 Predsedništva. ruskih žensk ubitih v brigadi tankov Helsinki. — Na fronti sever-od jezera Lagoda je trideset žensk šlo raje v smrt, kot ! se pa dale zajeti Fincem, tr-0,1 neko poročilo, ženske so pridale 34. brigadi tankov, kate-so Finci uničili. Brigada je *?teJa 2,050 moških in 30 žensk, ^"igada je bila obkoljena od mcev kakih 35 milj od ruske in se je ljuto branila. Samo ruskih vojakov se je podalo, ženske so do zadnjega streljale 1)1 metale ročne granate. Finci so ■"h Pokopali v skupnem grobu in 116 v istem z moškimi. Nov grob v sredo dopoldne je preminul . 0l,is Zubak, rodom iz Dalmaciji' Snujoč na 1085 E. 68th'St. je bil 48 let, oženjen z Mrs. želeno, roj. Relič. Rajni je bil °čim trem otrokom. V Ameriki bil od leta 1912. Bolehal je okrog 14 mesecev. Umrl je v unny Acres sanatoriju. Bil je društva sv. Nikolaja št. 22 Pogreb se bo vršil iz posebne kapele A. Grdina in Sino-Vl v soboto ob devetih zjutraj v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in Potem na Kalvarijo. Milicija ne pusti graditi jezu Oklahoma City. — Governer Phillips je poklical narodno gardo, da zabrani nadaljno gradnjo $20,000,000 jezu preko reke Grand. Jez gradi federalna vlada, ki bo tukaj zgradila tudi elektrarno. Governer pravi, da ne bo pustil nadaljevati z gradnjo jezu, dokler ne dobi država od vlade $850,000 za gradnjo cest in mostov, ki se jih mora nanovo zgraditi radi tega jezu. Governer Phillips, demokrat, je rekel, dft se s tem ne postavlja federalni vladi po robu, ampak jo storil ta korak samo zato, da dobi država svoj denar. Izja-v'i je, da se bo najbrže vlada podala in se sporazumela z državo. Radi tega jezu mora država prestaviti tri deželne ceste in zidati mora dva nova mostova, (fovernev je rekel, da je poslal narodno gardo k jezu pravočasno, da ne bo vlada z delom napredovala toliko, da bi bilo treba jez z dinamitom razstreliti za slučaj, če bi vlada ne ugodila zahtevam države. Governer namerava razglasiti v tej okolici obsedno stanje. Smrtna kosa V sredo popoldne je po kratki bolezni preminula na svojem domu Mary Pavletich, stara 72 let, stanujoča na 1379 E. 43rd St. Tukaj zapušča hčer Štefanijo in več sorodnikov. Rojena je bila v selu Lokve, kotar Delnice, kjer zapušča več sorodnikov. V Clevelandu je bivala 11 let, prej na 35 let v Wheling, W. Va. Bila je članica društva sv. Josip -št. 99 IIBZ ter poljskega društva sv. Mihaela in sv. Veronike in sv. Hedvige v Wheeling. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla, nakar bo truplo prepeljano v Wheeling, kjer se bo vršil pogreb v soboto zjutraj.. Mr. Mihelich kandidat? Prijatelji Mr. John L. Mi-helicha so začeli nabirati peticije, da jih vloži kot kandidat za kongresnika v 20. okraju proti Martin L. Sweeneyu. Zadnji čas za vložiti peticije je "jutri. --o- San Francisco. — Tu je umrla Terezija šterbenc, stara 51 let in doma od žužemberka na Dolenjskem. Zapušča moža inNdva sinova. Zavezniki študirajo, kje je Nemčiji pomagano s premirjem na Finskem London.—Anglija in Franci-1 ja sta začeli študirati svojo po-: zicijo na zapadni fronti v oči-: gled tega, da je Nemčija dobi-J la nov pogum, ko je dosegla s svojo diplomacijo premirje na; finski fronti, s čemer se je' Nemčija brez vsakega posebne-1 ga truda otresla nevarnosti, da bi dobila na vrat zaveznike, če bi poslali vojaštvo v Skandinavijo. V uradu generalnega štaba j so gorele luči pozno v noč, ko' so sedeli stari generali pri mi-j zah in gledali v zemljevide. Pe-i čati se morajo z idejo, cla boj 300 nemških divizij zdaj dobi-j lo živež in potrebni vojni material iz Rusije, ki ga zdaj ne potrebuje na finski fronti. Anglija in Francija nista do- i bila od vsega tega nič drugega, | kot če imata mirno vest, ker sta imeli pripravljenih 50,000 vojakov v dveh francoskih prista-niščih, da odidejo na Finsko., (Kje so bili pa zavezniki prej,; ko je Finska skoro na kolenih prosila pomoči? Op. ured.) Angleško časopisje priznava, da je Rusija dosegla začasno zmago na Baltiku. Par ur po poroki v smit Samuel Trunzo, star 36 let, i stanujoč na 1913 E. 70th St., Cleveland, O., in njegovk žena i Mariana, sta bila včeraj poro-Ičena v Covington, Ky. Ko sta ' se vračala par ur zatem v avto- j Imobilu proti Clevelandu, je za-1 'del pri Xenia, O., v avto vlak.'! 'Mož je bil na mestu ubit, žena pa težko ranjena. Trunzo jej pred štirimi meseci odprl olep-| ševalni salon na 2274 Lee Rd. Ženo 'so odpeljali v bolnišnico , v Springfield, O. Manj farm propade danes kot kdaj prej Washington, D. C. — Še nik-■j dar v zadnjih dvajsetih letih ni j "itako malo farm pi"opadlo, ali bi-| 1. lo prodanih na javni dražbi, kot " i jih je bilo prošlo leto. število j ' propadlih farm se je znižalo za| ) 21 odstotkov od leta prej in za 1 82 odstotkov od leta 1925, ko je " I bilo prodanih 7,872 farm. Tako '! poroča poljedeljski oddelek vlade. V fiskalnem letu 1939 je bilo prodanih 1,422 farm, leto prej pa 1,799, leta 1933 pa 5,917. PRIDITE GLEDAT KRASEN FILM! J"tri, v petek 15. marca, zve-oha0" cerkveni pobožnosti, torej A J' Uri' bo kazal Father A" A> "drey v šolgki dvorani sv. yida vs J'asen film "BEN HUR" leto priredi Dekliška Ma- večea Družba v P°stu en tak jalepSfill«om. Letos bo predva- HUr.> r A»drey film "Ben vzeto iz prvih kr" Hur» časov- Povest "Ben Je svetovno znana povest, prevedena v mnoge jezike, torej jako priljubljena. Vsekakor bo tudi film nekaj posebnega in vreden, da si ga pridete pogle dat. Vstopnina je 25c zvečer za odrasle. Starši pa dajte tudi otrokom priliko, da vidijo ta film. Zanje bodo predstave dopoldne in popoldne. Ta film si ogledati je plemenito razvedrilo, primerno za postni čas. Pridite! -o- Če le kaj ve! Arthur C. Horrocks, ekonomist in industrijski svetovalec zal Goodyear Tire & 1 Rubber Co. je govoril čla-i nom Trgovske sveže ter jih i opozarjal, da se bliža v deže-I lo trgovska proiperiteta, na i katero naj bodo pripravlje-I ni. Iz česa sklepa to tlapo-1 ved ni povedal. i -o- Rusija seli ženske in otroke iz mesta Batum ob Črnem morju i Ankara, Turčija. — V to mesto prihajajo vesti, da Rusija seli ženske in otroke iz mesta Batum ob črnem morju, kjer je glavno izvozno pristanišče za rusko olje. Do tukaj teče olje po ceveh iz oljnih polj v Baku, ki je v bližini turške meje. V slučaju vojne med Rusijo in Turčijo bi bilo to pristanišče prvo, ki bi bila napadeno. V tem se pa poroča od meje, da je tam prav malo vojakov, tako turških kot ruskih in da se na 1 obeh straneh skuša preprečiti ; vsak incident. Dasi Turčija pri-i čakuje, da se bo zdaj Rusija obr-nila proti jugu, ko je sklenila mir na severu, pa vendar Turčija ne , vidi vzroka, da bi moralo priti | 7, Rusijo do vojne. Vendar pa | pričakuje pritiska iz Moskve, da \ se Turčija odcepi od zaveznikov in da nove koncesije Rusiji v ' Dardanelah. Finska vlada tolaži narod Minister Tanner je povedal narodu, da ni bilo nobene izbire pri mirovnih pogojih. Finska, Švedska in Norveška se bodo združile za bodoči odpor. RUSIJA JE DOBILA MEJE, KOT JIH JE ZAČRTAL PETER VELIKI i Italija vidi z mirom na Finskem konec vojne v Evropi London. — Po vsej Angliji je nastalo veliko razočaranje nad mirovnimi pogoji, ki jih je sprejela Finska. Splošno mnenje se sliši, da so se Finci borili zastonj. Javno mnenje se obrača proti švedski, ki ni pustila prehoda zavezniškim četam na Finsko. S premirjem na Finskem sodijo nevtralni diplomati, da bo lahko predsednik Roosevelt posegel enkrat v aprilu v evropski spor in dosegel premirje med zavezniki in Nemčijo. Rim, 13. marca. — Vladni krogi so sprejeli vest o zaključku vojne na Finskem z velikim zadovoljstvom. čeprav je Italija simpatizirala s Finsko, pa prevladuje po Italiji splošno mne-ije, da je to prvi korak k splošnemu evropskemu miru. Copenhagen, 13, marca. — Narod v skandinavskih deželah j3 bil zelo potrt, ko je zvedel o težkih -pogojih, ki jih je morala Finska sprejeti od Rusije. Z druge strani so se pa Skandinavci globoko oddahnili, ker se jim zdaj ni bati, da bodo zavezniške čete prehajale preko njih ozemlja na Finsko, s čemer bi bile skandinavske držaje v kaj ne-ljubrm položaju med dvema ognjema. Helsinki, 13. marca. — Finski tujezemski minister Tanner je potom radia naznanil narodu, da je vojna z Rusijo končana in da Finska ni imela nobene izbire. Morala se je podati ali pa biti popolnoma uničena. Pogodba določa meje, kakor jih je začrtal ruski car Peter Veliki v začetku 18. stoletja. Tanner je povedal narodu, da bo sedanja finska vlada še nadalje obstala. V grenkih, toda odločnih besedah je govoril Tanner narodu: "Nismo bili pripravljeni na vojno, ker smo verovali v pogodba. Armada ni imela zadostnega in pravega orožja. Skoro nobene pomoči nismo imeli od zunaj. Naša armada se je borila bolj, kot smo pričakovali. Borili so se kot možje. Mnogo bitk smo izvo-jevali. Toda mi smo mal narod. Na fronti so morali biti vedno eni Roosevelta skrbi Ohio Washington, D. C.—Predsednik Roosevelt je posegel v položaj v državi Ohio, da podpre demokratsko fronto za novem-berske volitve. Poklical je k sebi senatorja Donaheya in ga skušal pregovoriti, da bi ponovno kandidiral za senatorja, ali pa za governer j a. Donahey bi s tem veliko pomagal demokratski stvari, ker je znan, da zna dobiti glasove. Toda, ko je prišel Donahey od Roosevelta, je izjavil, da ostane pri svoji izjavi in da se bo umaknil v privatno življenje. Roosevelt je dobro poučen o položaju v državi Ohio in ga nekoliko skrbi. Zato bi pa rad videl, da bi bil na volivni listi Donahey. Da polaga Roosevelt veliko važnost na to, je znamenje to, ker je poklical se-ffatorja k sebi, čeprav je radi [prehlada odpovedal v83 No. 62 Thurs., March 14, 1940 govska zbornica in kaže nanjo češ, ti plačujejo največ davkov, pa so vseeno za to. To pri nas ne drži. Če plačujejo več davkov, jih plačujejo od svoje večje vrednosti in lahko plačajo več, ker imajo več dohodkov. Treba se je vprašati, kako bo mogel plačati davke mali hišni posestnik. Ni vselej dobro, da se kar da, kolikor vprašajo. Včasih je koristen tudi kak protest, da bodo v mestu vedeli, da zna tudi revež računati. Mi že sedaj priporočamo našim volvi-cem, da naj volijo na 27. marca proti predlogu mestne administracije. Ker bo najbrže glasovnica zelo zvito napravljena, bomo že pravočasno povedali, kako se bo volilo, da bo vaš glas štet za to, za kar ga hočete da bo. Glasovnice znajo tako pripraviti, da "ne" pomeni "da" in obratno. Torej vsi, ki se zanimate za to in ki bi se morali zanimati, ker bo prizadet vaš žep, bodite na straži! Če niste še nikdar volili, letos morate in napravite križ čez račune iz mestne hiše. Naj enkrat vedo, da se medvedovo kožo zapije šele potem, ko se medvedaoistreli. Pomen armade na vzhodu Precej močna armada, ki*so jo zbrali zavezniki na bližnjem Vzhodu, to je v Egiptu, Palestini, Siriji in Perziji, ki bo v slučaju potrebe operirala ob strani turške armade, ni pa tam zato, da bi imeli zavezniki namen napadati. Tako mislijo vojaški strokovnjaki nevtralnih držav. Pravi namen te armade je, da zavezniki branijo svoj dotok olja iz Perzije in lam okoli in zasedejo ruska oljna polja v Baku, če bi se Nemčija obrnila tje po olje. In to bi bilo po mnenju zaveznikov tudi obrambena in ne napadalna poteza. Dalje ima zavezniška armada v teh krajih namen braniti balkanske države, če bi jih začela Nemčija le preveč pritiskati. Tukaj pridejo v prvi vrsti v poštev države Jugoslavija, Bolgarija in Romunska. Dalje ima ta armada namen braniti Egipt, če bi ga slučajno napadla Italija od Libije. Čeprav je Italija danes še nevtralna, pa je kolikor toliko zaveznica Nemčije in zavezniki tudi od te strani ne smejo spati, kakor pravijo. Kar se tiče Italije se j-i še vedno ne sme zaupati. Nekateri trdijo, da se bo Italija končno odločila, da stopi na stran zaveznikov. Toda kolikor se Italijo pozna iz njene zgodovine, se lahko povsem smelo trdi, da bi stopil Mussolini z vojsko k Hitlerju, če bi videl, da bo Nemčija končno zmagala. V devetnajstem stoletju je bila Turčija tista sila, ki je vrtela evropsko diplomacijo po svoji volji, ker je posedovala važno križišče treh kontinentov. Danes to križišče ni od-ločilno in ni glavno pozorišče svetovnih dogodkov, ampak le nekako malo zakotno gledišče, ki je sicer zanimivo, pa ne posebno važno. Da je bila v 19. stoletju Turčija glavna evropska točka je bil vzrok ta, ker je hotela Rusija tukaj po vsej sili igrati svojo vlogo. Politika ruskih carjev je bila vedno v tem, da bi gospodovali v Črnem morju in imeli nadvlado nad vsemi dohodi vanje. Po boljševiški revoluciji v Rusiji se je ta čr-nomorska politika začasno opustila. Danes gleda Moskva bolj na Finski zaliv in Baltiško morje kot pa na Črno morje. Turčija je kot moderna država opustila svojo nekdanjo namero po velikem in mogočnem otomanskem kraljestvu in se je pod Kemal pašo vrgla bolj na preuredbo razmer v svojih mejah. Turška politika ni v ničemer podobna politiki, ki jo zasledujejo Stalin, Hitler in Mussolini. Namen turških državnikov v prvi vrsti je, da se ohrani mir na Srednjem Vzhodu. Zato se je pa Turčija tudi toliko trudila in pomagala, da bi se bila ustvarila zveza med Anglijo, Francijo,1 in Rusijo. Če bi bilo prišlo do te zveze, bi danes ne bilo vojne v Evropi, ker Hitler bi si ne bil upal niti ganiti iz Berlina. Toda ker je prišlo do zveze med Rusijo in Nemčijo, je strategija zaveznikov ta, da morajo biti pazni tudi na Rusijo, zato so začeli zbirati močno armado na njenem jugu, da so za vsak slučaj pripravljeni. Še mestni davki Na 27. marca se bodo vršile v Clevelandu izredne volitve, pri katerih bodo davkoplačevalci odločili, če so pripravljeni poseči v žep in dati mestni administraciji nove milijone. Mestna administracija bo vprašala za to leto davčno mero 8.21 tisočink. Za toliko se je odločilo po dolgem boju v mestni zbornici. Ker nam pripovedujejo,- da je ta davčna mera za letos na vsak način potrebna, sicer mesto ne more poslovati, recimo da je to res, čeprav je vsota večja kot je bila lansko leto. Nikakor se pa ne strinjamo s predlogom mestne administracije, ki bo prišel istočasno pred volivce namreč, da se dovoli mestni administraciji za vse večne čase gotovo vsoto za upravo :n sicer v meri 8.35 tisočink. To se, pravi, da bodo v bodoče odpravljene izredne volitve kar se tiče teh davkov in mestna administracija bo vedela naprej, kako veliko vsoto bo imela na razpolago. To se dalje pravi, da se odslej ne bo več varčevalo pri mstu, (če bi bil ta predlog sprejet), ker ta denar bo prišel v mestno blagajno, pa naj bodo že dobri ali slabi časi. » To je tisto, ki se nam ne zdi pravično za žep davkoplačevalcev. Nam namreč ne gre v glavo, kako more mestna administracija danes vedeti ,koliko denarja bo potrebovala za upravo drugo leto, ali čez pet let, ali čez dvajset let. Časi namreč, kot vemo, niso vedno enaki. Letos so slabi, drugo leto bodo morda boljši. V dobrih časih mesto ne potrebuje toliko denarja, ker ni tako velik naval na mestno blagajno. Vsak dober gospodar bo za vsako leto preračunal, koliko denarja bo približno potreboval za tisto leto. Vedel bo, koliko ima dohodkov in po tem bo uravnal svoje izdatke. Če ni siguren za dohodke, bo previden in bo varčeval. Če pa ve, koliko bo v tistem letu dobil, potem mu ni treba stiskati in gledati pri izdatkih. Enako je z mestno upravo. Če bomo dovolili gotovo vsoto za vselej, se bo toliko potrošilo, pa če je to potrebno ali ne. Mesto vzdržujejo davkoplačevalci. Zato naj imajo pa vso pravico, da se jim vsako leto predloži obračun, koliko denarja se potrebuje. Ne pa kar reči: tako vsoto bomo potrebovali vsako leto. In če bi že nazadnje pri tem ostalo. Pa ne bo! Če bodo mestni gospodarji porabili določeno vsoto in jim bo zmanjkalo denarja, bodo vprašali še za več. Saj se poznamo. » Časopisje kriči, da se strinja s tem predlogom tudi Tr- j BESEDA 12 NA809A Najemniki in posestniki Eden kot drugi se pritožuje, eden nad velikimi davki in drugi na preveliko najemnino. Vse nam je preveč. Tudi jaz se pritožu-jem nad previsokimi davki, ker neprestano naraščajo, a plačati pa se jih mora, če nočemo, da nam vzamejo še tisto kar smo si pristradali in prihranili. Za najemnino se jaz nič ne pritožujem, "ker je nič ne dobivam, kajti moja bajta je ravno prav za mojo družino, ki je precej velika. Kar se pa tiče vodnih števcev pa mislim, da bi vsaki najemnik raj še sam vodo plačaval kakpr pa hodil na dvorišče po vodo ali pa hodil tisto kljuko pritiskat kje zunaj na dvorišču. Jaz že vem, da bi raje sama plačala vodo kakor pa hodila pozimi ven in mislim, da je zelo malo takih, ki bi bili zadovoljni imeti stranišča zunaj. Neki najemnik piše, da bi bilo dobro, da bi šli trkat na dobra srca in nabirat, da bi se grun-tarjem plačalo vodo. Jaz mu priporočam, da naj gre raje do tistih državljanov, ki ne hodijo volit kadar je čas zato, ampak raje doma sede in godrnjajo pa naj bo to že gruntar ali pa rentar, kadar se pa zviša davke ali pa najemnino takrat je pa vse' po-koncu. Zdaj je že taka navada, da bomo imeli že vsaki mesec posebne volitve, ali ne veste, da stane to nas davkoplačevalce velikanske vsote težko prisluženega denarja za vsake take volitve. Ta mesec bodo že spet volitve in zopet nam hočejo nekaj naložiti na rame, seveda, če se ne bomo postavili v bran in to prav lahko naredimo: Na volivni dan vsi na plan in glasujte kakor veste, da je prav. Dobro veste, da tisti, ki imajo jnestne plače in žive od naših davkov, prav gotovo vsi volijo za davke, če pa mi vsi oddamo svoj glas, pa prav gotovo porazimo te nove davke. Vsak državljan naj gre gotovo volit *a volivni dan, če ne bomo dali poli-tikašem vsega kar hočejo imeti, pa tudi zapravljati ne bodo mogli in, se l?odo že naučili hranit, če ne bodo imeli kaj zapravljat, le korajžo in nikar se ne bojte, če malo zebe, ko greste v volivne koče, da oddaste svoj glas. Pokažimo, da smo že siti tega večnega zapravljanja. Urednika pa prosim, da nam še vse bolj natanko razloži kaj vse pomenijo vse tist,e glasovnice, ker nam bodo gotovo vse skupaj namešali, da nas bodo tako lažje potegnili, ker nas je še veliko, ki ne razumemo vsega kar je na glasovnicah. Nekdo piše, da noben ne pove našim mestnim očancem kje in kako bi morali" hraniti z našim denarjem. Kaj pa mislite, da bomo mi njihovi učeniki sedaj, saj smo vendar izvolili same modre može, vsaj tako so se nam predstavili. Zdaj pa malo poglejmo kakšne gospodarje imamo, kar poglejmo kako si znajo zviševati svoje plače. Tukaj ne gre po dolarjih ali stotakih, ampak kar na tisočake. Gospod Varga je dobil povišek od $8,750 na $7,500, g. Brainard od $8,250 na $9,000, g. Burton od $12,000 na $15,000, g. Evans od $6,750 na $7,500 in g. Ramsey od $6,750 na $7,500. Za šole je vsako leto že naprej plačano pri davkih. Malo naj hranijo pa ne rečem, da pri učiteljih ali učiteljicah, saj ti so že tako preslabo plačani za svoj trud, taki pa, ki skozi celo leto ne vidijo šole znotraj, pa imajo tisočake na leto. Če bi se ljudje malo bolj zanimali pa bolj natančno pregla-dali časopisje, ki prinaša na dan vse take stvari, pa bi šel marsikateri volit. Jaz nikdar ne ostanem doma, vselej grem rla volišče in ravno tako tudi moja družina. Prav tako pa želim, da 27. marca vsak izpolni svojo dolžnost, kot dober državljan. Frances Salmick. -o- Iz Zadružne fronte Z-i-n-g! . . . Poč'lo je, pa ne iz puške, in glej ZADRUŽNA PODRUŽNICA na 16201 Water loo Road je padla — "ZAPRTA BO!" Taka je podla in nizkotna govorica, katero širi v njenem okolišu človek, ki bi moral bolje vedeti, človek, ki sam živi v hiši iz stekla. Direktorij pribije o tem samo eno dejstvo, ki je, da v' novih prostorih se podružnica dobro izplačuje, da trži mesečno polovico več kot preje. AMEN! Ker smo že pri tem, naj bo omenjena KRATKA, KRATKA ZGODBA: Svoj čas je živel človek, ki je bil globoko prepričan o nauku zadružništva. Pri vseh pogovorih je radevolje povzdigoval in hvalil gibanje ter iskreno upal in želel, da se bo razširilo in tako pripravilo boljši svet njegovim otrokom. Kupil je delnico v eni zadrugi in tako postal član. Bilo je pa že tako, da nikoli se ni mogel pripraviti, da bi kupoval v zadrugi. Kupoval je svoje živ-ljenske potrebščine tukaj, tam, povsod drugod, čas je lepo šel naprej, in končno prišel je dan, ko pri svojem razmišljevanju ni mcgel najti enega samega vzroka zakaj ne bi kupoval v svoji zadrugi. Odpravil se je v zadru-og. Na vratih je bil napis: ■'ZAPRTO RADI POMANJKANJA NAKLONJENOSTI" "škoda," je zamrmral, "škoda." "Jaz trdno verujem v zadružništvo." Taka je ta reč, prijatelji, odjemalci in delničarji zadrueg. Eni širijo laži, drugi posnemajo slednjega. Oboje je škodljivo njim samim. Kaj ko bi stvar obrnili okoli — delovali za večje število odjemalcev in delničarjev, širili število podružnic in idejo zadružništva. Vse je mogoče, največ pa zmore delavec ako je organiziran v zadružništvu samem. Velika moč je pred durmi in razprodaja bo ena največjih, kar srno jih imeli. Klobase in želodce naročite pri. Zadrugi, ako hočete najboljše, in to bo na razprodaji tako ceno kot še nikoli preje. Zato pazite na radio naznanilo v nedeljo in na naše oglase. Za Direktorij Slovenske Zadružne Zveze: Joseph A. Siskovich, tajnik. --o—- —V Celju je meseca januarja umrlo 48 ljudi, od teh 17 v mestu in 21 v bolnišnici. Zahvala V dolžnost si štejeva, da se zahvaliva za presenečenje ob priliki 35 letnice najine poroke, ker se sama niti domislila nisva na ta dogodek, a spomnili pa so se naju najini otroci ter so nama čestitali in naju obdarili. Moja hčer Mrs. Mary Jeraj, se je kar malo zasuknila in že je bila, miza obložena z vsemi dobrotami. Prihiteli so bili tudi iz Collinwooda najini prvi in stari prijatelji, kar nisva prav nič pričakovala. Sedaj pa vidiva, da je človek res najbolj srečen, če ima zveste prijatelje. Najlepša zahvala pa gre mojemu bratu in njegovi soprogi Mr. in Mrs. Frank Mivšek iz Holmes Ave. Mrs. Mivšek je pokazala, da je res izvrstna kuharica. čast njej, malo je žensk, ki bi napravile tako dobro poti co kakor jo napravi Mrs. Mivšek. Vse so prinesli kar s seboj, tako da je bilo vsega dovolj in smo imeli veliko gostijo. Z njima so prišli tudi najini dobri prijatelji, ki so naju vsi obdarovali. Najlepša zahvala vsem, nikdar vas ne bova pozabila. Najina zahvala naj velja: Mr. in Mrs. •J. Cerjak, Mr. in Mrs. J. Urban-čič, Mr. in Mrs. J. Menning. Prav lepa hvala tudi najinim sinovom in njegovim soprogam ter vnukom in posebno pa Mr. in Mrs. Jeraj in Mrs. Mivšek za tako veliko delo in požrtvovalnost. Ravno tako najlepša zahvala vjsem številnim prijateljem, ki so nama čestitali pismeno ali kakorkoli. Bog vas živi vse skupaj, vam hvaležna, John in Mary žust, 6735 Edna Ave. -o-— Pridovibanje nafte Nafta, iz katere se z destilacijo dobivajo za sedanji čas najvažnejša pogonsko sredstva: ben-in, plinsko olje. Ponekod teče nafta — tekoče zlato — kar iz tal. Toda to so redki primeri. Največkrat morajo za pridobivanje nafte vrtati globoko (do 1000 m) v zemljo. Ko pridejo s 2evmi do nafte, se dostikrat zgodi, da nafto, ki je pod zemljo stisnjena pod ogromnim pritiskom, sama od sebe brizgne v mogočnem curku skozi napravljeno izvrtino. Ponavadi pa morajo črpati nafto iz zemlje s pomočjo črpaljk. Vrtanje v velike globine, kjer mora sveder skozi trde kameni ne, je zamotan tehnični problem zase. Seveda do danes prvači na tem področju Amerika, šele od Američanov so posneli stroje za vrtanje in povzeli različne načine vrtanja drugi narodi. Dandanes najbolj razširjen način vrtanja je rotary-način (način z izvrtavanjem). Glavna značilnost naprave za vrtanje je visok stolp, v katerem so nameščeni stroji za pogon svedrov itd. Sveder, ki ga vrtijo stroji, ki se nahajajo ob vznožju stolpa, se pogreza vedno globlje v tla. Obenem s svedrom se pogi*ezajo tudi drogovi, na katere je sveder pritrjen. Ti drogovi so votli, 6 do 9 m dolgi, in imajo na obeh koncih vrezan navoj. Kadar je luknja tako globoka, da je drog za vso dolžino izginil v zemljo, se privije na koncu drug drog in vrtanje se nadaljuje. Ti drogovi morajo biti izdelani iz dobrega jekla, da zdržijo velike sile, ki jih morajo prenašati. Razumlji vo je, da morajo biti pri vrtanju posebne naprave, da se v slučaju potrebe potegnejo drogovi za vrtanje zopet iz zemlje. Te na-prave se nahajajo v stolpu nad izvrtino. Zato mora biti stolp dovolj visok. Dandanes se vrtilni stolpi po A. P. I. (American Petroleum Institute) predpisih gradijo v višino od 15 do 40 m. Teža, za katero se računa, da jo more stolp prenesti, se giblje od 30 do 200 ton. Kadar morajo vzeti sveder is zemlje, dvignejo s škripcem do vrha stolpa pogonsko drogovje. Nato odvijejo dro- gove ob dnu stolpa in potegnejo sveder zopet za višino stolpa kvišku. Tako nadaljujejo z delom, dokler se iz zemlje ne pokaže sveder. Najbolj obremenjen del vse naprave je sveder. Dandanes je največ v uporabi sveder, ki ima štiri lopute postavljene v obliki križa. Na dnu ima vsaka loputa ostrino, ki je izdelana iz posebno trdega jekla (n. pr. widia-jeklo). Sveder mora biti tako izdelan, da reže širšo luknjo kakor pa so široki pogonski drogovi. Po sredini svedra je napravljena izvr-tina skozi katero teče pod velikim pritiskom voda, ki jo dobavlja črpalka, ki se nahaja na površju zemlje od vrtalnem stolpu. Iz črpalke je voda napeljana na vrhu v vrtalne drogove, po katerih teče do svedra, nato pa po zunanji strani svedra in pogonskih cevi zopet na površje zemlje. Tako odvaja voda ves materijal, ki nastaja, ko drobi sveder kamen pod seboj. Za posebno trde kamenine imajo svedre, ki imajo namesto ostrin, ostro nazobčana kolesca, ki drobijo kamen. Stroji za pogon svedra šo nameščeni zraven vrtalnega stolpa. Pogonski stroj vrti okroglo mizo, ki je vgrajena v stolpu, v vrtalno mizo pa je vpet zgornji del pogonskega drogovja. Za pogonske stroje uporabljajo Američani, ki imajo na razpolago obilo zemeljskega plina za kurjenje kotlov, največ parne stroje. Pa tudi drugače je parni stroj zelo pripraven ker zdrži zelo raznoliko porabo sile, ki jo zahteva vrtanje. Nemci, ki so sicer povzeli večino vrtalnih naprav po Američanih, uporabljajo za pogon svedrov Diesel motorje. Po-legrteh dveh pogonskih strojev pa se v novejšem času tudi zelo uveljavlja elektromotor. Poraba sile pri vrtanju je zelo različna. Za škripec in dvigalne naprave se rabi pri napravah srednjih velikosti 200 do 300 ks pri velikih do 500 ks. Pogon se-salke, ki dobavlja vodo za čiščenje, zahteva 100 do 200 ks. Za pogon svedra samega pa se porabi kakih 60 do 100 ks. eveda se nikoli ne uporabljajo vse naprave naenkrat. Kadar deluje sveder in sesalke za čiščenje mirujejo naprave za dviganje drogov iz zemlje in obratno. Tako zadostuje pri srednjih napravah za vse skupaj pogonski stroj z 200 do 300 ks, odnosno s kakih 500 ks za večje naprave. -o- Parni stroj pred 50 leti V kratki polovici stoletja so se pogonski stroji že zelo izpopolnili, zlasti Če upoštevamo, da so turbine prevzele pogon pri večjih jakostih. Pred petdesetimi leti (1889) pa je bila še velika tehnična novost zgradba parnega stroja z učinkom 1000 konjskih sil, ki je bil posebej zgrajen za pogon električnega generatorja. S tem je bil napravljen prvi korak k gradnji generatorjev za velike jakosti princip, ki se je pozneje vedno bolj uveljavljal v elektrarnah in ki je pomenil v gradnji in opremi električnih generatorjev velik preobrat, saj so bili mnogi strokovnjaki med njimi, baje celo Edison, mišljenja, da se bodo taki ogromni stroji v uporabi slabo obnesli. češ da se bodo težje prilagodili različni porabi toka kakor P8 majhne enote. Najbolj Uporaben za pogon e* lektričnih generatorjev se je ^ začetka pokazal parni stroj. Vodna turbina, ki predstavlja v u-porabil zelo poceni obrat, ker Je vodna energija tako rekoč zastonj na razpolago, je mogla parnemu stroju konkurirati sam« tam, kjei* je'bilo na razpolago dovolj vodne moči in dovolj kapitala za zgradnjo dragih vodnih naprav, zlasti jezu. To pa je bil° v prvih začetkih, ko se je uporabljal samo istosmerni tok malo* kje, ker ni bilo mogoče istosmer-nega toka gospodarsko voditi iz ene centrale na velike razdalJe tja, kjer bi ga rabili odjemalci-Tako si je moralo vsako mesto in vsako naselje, kjer so hotel' imeti električno luč, zgradit' svojo centralo največkrat na pa1"' ni pogon. Pa tudi pri takih majhnih centralah je bila pora* ba kmalu tako velika, da morali misliti na nabavo velikih strojev. Vsekakor moramo smatrat' zgradnjo parnega stroja za 100" ks za tedanje čase za zelo ve'1; ko tehnično delo. Prvi tak str"J je bil postavljen v elektrarni kega evropskega velemesta. P', prava je bila 8 m visoka. Str0' je imel dva pokončna parna va' lja in je gnal dva generatorja, o(| katerih vsak je lahko razvija učinek 360 k. W. število obratov je znašalo 60. Tudi kotli za P0" gon so bili za današnje pojme stareli in še niso imeli avtomat^' nega nalaganja goriva. Zanim1" vo je, da so pozneje gradili se parne stroje za večje enote ka* kor 2000, 3500 in 5000 ks. ?lili so celo na gradnjo parnega stroja z tO,000 ks učinka. -o- Električna energija se nam zdi danes nekaj nepogrešljivega. Vzemimo samo razsvetljavo. Kako bi izgledali dandanes prostori s • staromodno petrolejsko ali pa tudi s plinsko razsvetljavo? Kako temotne bi bile ulice, klavrne itd. Danes ti ni treba storiti drugega, kot stopiti k stikalu, obrniti — in luč zasveti. Seveda moramo reči, da električna luč ni zastonj. Če je danes sorazmerno zelo poceni, vsekakor cenejša kot plin ali petrolej, pomeni še vedno precejšnjo porabo energije! Navadna žarnica, ki rabi 75 wattov, porabi energije za desetinko konjske sile. Če, pa priklopimo na omrežje električni likalnik s porabo 500 wattov, pa se porabi že več kot dve tretjini konjske sile moči. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da gre za celotno električno razsbetljavo kakega mesta ali večjega naselja zelo veliko energije. To energijo mora proizvajati elektrarna. Zato so tam poleg dovolj velikih generatorjev potrebni tudi primerno veliki pogonski stroji. Pred dobrim pol-stoletjem, ko se je začela uvajati električna razsvetljava in poraba električne energije v industrijske namne, je tako poleg problema graditi dovolj velike generatorje, to je stroje za proizvajanje električne energije, nastal tudi problem gradnje primernih in dovolj velikih pogonskih strojev, ki bi gnali generatorje. iz domovine —Za mestne reveže sta dai'0' vala ga. Rozalija in g. inspekto' Josip Wester 100 din namest0 vetja na krsto ge. Marije lenpart, a mestna vrtnarija J° v znamenje te odkupnine od raz* košja pri pogrebih položila na kr' .sto preprost venec. Brata M0" skovič, veletrgovina z usnjem 1)5 Jurčičevem trgu št. 2, sta P0' slala 1000 din. Mestno pogla' varstvo izreka dobrotnikom re' veže vnajtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. £e verjamete al' pa C* Obsojenca so vprašali pod V" slicami, ali ima kakšno posebn" zadnjo željo. "Pošljite mi ved^ ževalko, da mi pove bodočnost, je rekel obsojenec. * Sodnik: "Ali ste ukradeno blago sami obdržali?" . Tat: "To se razume, saj člove* dandanes ne more nikomur pati . . ." * V bolnišnico so pripeljali človeka, ki govori s trebuhom. ^ ga je zdravnik pregledal in ^ začel trkati na prsi, je bil ,/,e presenečen, ko se je v boim nekdo oglasil: "Naprej!" * Sinko: "Rad bi vedel zakaj & pravi materni jezik in ne očeto ski?" Oče: "Ker očetje pri tem J adno nimajo nobene besede- Ob tem glasu me je hipoma minila vsa ohromelost, po udih mi je zagomazelo, zgenil sem se >n odprl sem oči na široko in strmel v človeka, ki je tako povedal in ki ga radi njegove močne »rade nisem spoznal, ko je po-n°či stopil k meni. P'ri tovariših je stal človek, kl sva ga z Winnetouom že leta iskala, morilec Inču čune in Nšo ce- — Santer. Hotel sem zatisniti oči, nisem f°tel izdati, da še živim, rad bi bU slišal, moral sem slišati, kaj Vse bo še povedal, moral bem zbrati svoje misli in tre-presoditi položaj, ki je bil evaren, — pa ni mi uspelo. Ma- 0 Prej nisem mogel odpreti oči, ec'aj pa sem strmel, strmel in venomer strmel in nisem mogel ^trgati očesa od človeka, ki je iko gorja povzročil Winnetouu ln meni. In tako dolgo sem strmel v njefcra, da me je končno opazil. Planil je na noge, obraz mu Je zažarel veselja in kriknil je: "živi —! živi —! Poglejte, ^Prl je oči! Koj bomo videli, 1 se motim, ali prav vidim." Nekaj me je vprašal, nisem mu koj odgovoril. Jezik me ni ub°gal, usta so ostala zaprta. Pokleknil je k meni, me za-^abiljza vrat in me stresal, da ^em butal z glavo ob kamenje. laniti se nisem mogel, zvezan Sem bil. In vmes je tulil: ■ Boš odgovoril, pes! Vidim, še živiš, da se zavedaš! To-lei tudi lahko odgovarjaš! Od-t'ovoril! Ce ne boš, ti bom že Zilal jezik razvozlati in možga- lle zdramiti!" spet me je stresal, da so se ni' iskre kresale pre dočmi. .Pri tem se mi je glava okre-1ulu na stran. In videl sem Win- Zvezan je ležal na tleh. Pa zve-^ v klobčič, tako, da je imel j>'jav0 med nogami. Strašno! Ni . okoren človek, gibčen in pro-je bil, pa taka neznosna lega k' Povzročala bolečine še člove-u> ki bi imel kosti iz samega 8uniija. Koliko je trpel —! In llaJbrž je že cele ure ležal tako eno zvezan in zvit! , 0Pazil sem tudi starega War-njegovega sina in nečaka. da "Molči, pes! če zineš le še besedico, ti nategnem vezi, da ti bodo kosti pokale! Torej Old Shatterhand, ti moj prijatelj, ki te tako zelo ljubim, kajne, ves vzradoščen si, da me spet vidiš?" "Da!" sem glasno odgovoril vkljub Apačevemu opominu. Zmagoslavno se je krohotal. "Ali ste čuli —! Ali ste čuli!" je klical tovarišem. Old Shatterhand slavfli, nepremagljivi Old Shatterhand se tako aelo boji mojega noža, da uboga kakor po-tepen šolar! Na ves glas je priznal, veseli se, da se spet vidiva!" Ne vem, ali me udarec v tilnik le ni tako ohromil, kakor sem mislil, ali pa je Santerjevo roga-nje izpodbodlo moje živce, — pa moja glava je bila na mah čisto jasna, kot da se mi vobče ni nič zgodilo, jasno sem mislil, razumel sem položaj in jezik mi je spet gladko tekel. Vedel sem, kaj mu moram odgovoriti. V obraz sem se mu nasmejal. "Silno se motite!" "Kako to —?" "Nisem rekel da iz strahu pred vašim nožem!" "Tako—? Ne—? Zakaj pa?" "K^r je res. V resnici sem vas vesel, da vas končno spet vidim, Mr. Santer!" Smejal sem se mu, pa moje besede niso bile prav nič posmehljive in porogljive, s takim resnim poudarkom sem jih povedal, da je osupnil. Izpustil me je, šinil -nazaj z glavo, dvignil obrvi in me nekaj trenutkov ostro opazoval. čudeč se je dejal: "Kaj —? Kako —? Ali sem prav čul —? Ali so ti morebiti Demon iz Genove Bela žena je kosila po deželi. Poslala je svojo deklo kolero in je žela obilo sadov. Mrtvaški zvonovi, ki so bil pravkar utih nili v .Franciji, so začeli zvoniti po vsej severni Italiji, oglašali so se od Turina in Milana dalje v deželo in so oznanjali svoj zamolkli memento v daljno enoličnost Lombardske nižine prav na dvor velike vojvodinje Marije Lujize Parmske. V to dobo splošne zaskrbljenosti je planil v preplašeno pokrajino Parmo drug dogodek, ki je bil večji kot strah pred nevarnostjo. Po vseh cestah so bodli v oči pestri lepaki, na katerih je bil pod imenom dneva, ko je bila tudi slovesna sv. maša radi kolere, še tisti stavek, ki je potisnil ves drugo v ozadje: da bo -Paganini igral na gosli! Parma se je vzburila. Vročih besed so postajali ljudje na trgih, ždeli so v prenapolnjenih krčmah in so preslišali opomin na grozečo nevarnost. "Pagani-ni pride! čarobni goslač! Demon iz Genove!" Nešteto je bilo govoric, ki so šle od ust -do ust, o skrivnostnem goslaču, ki je mogel ves i*vet vkleniti v čas svojega igranja; ki se je kar nenadoma pojavil v kakem mestu in je navzlic neskončno visokim vstopninam vse občinstvo potegnil k sebi v koncertne dvorane; ki je bil zaprt v ječi in ki je imel nešteto ljubezenskih prigod in ki so norele za njim celo vojvodinje, takovojvo-dinja Toskanska in kneginja Borghese, ki je na svojih zma-j goslavnih pohodih po Evropi prejemal velikanske vsote denarja in je s kočijaži barantal za ceno vožnje. Iz katedrale so vabili zvonovi k prošnji sv. maši. A ljudje so se v zadregi izogibali brnenju zvonov in so se zbirali pred gledališčem, čigar prostori, .dasi s štirikrat zvišanimi cenami, so bili že zdavnaj razprodani. Pa-ganini je premagal strah mešča- nov. Poslušalci so sedeli tesno drug pri flrugem. Nato se je slednjič oglasilo zamolklo, brneče bobnanje turških bobnov; za-stor se je razpolovil; Paganini je stal na odru. Tole je Paganini? Ves v črnini, dolgih nog, mršave postave, štrene črnih, svilnatoblestečih se las so padale na suha ramena. Iz smrtnobledega obraza so štrlele kosti in je molel velik, močno zakrivljen nos. Blede, tanke ustnice so bile v ledenem smehljaju krčevito stisnjene. Temne oči so mrzlo strmele in v nenaravno dolgih rokah sta visela gosli in lok skoraj do tal. Kratek, okoren poklon — nato je skočil lok na strune. V mrtvo postavo je planilo življenje. Iz valovanja orkestra se je dvignil svetli zvok višje uglasbene violine, povzpenjal se je v besnem diru do najvišjih, tik pri kožici prijetih zvokih kvišku in kvišku, izgubljal se je v najvišjem, sploh mogočem zvoku, ki je obstal zi-baje, gugaje se, skoraj prijem-ljivo v prostoru, da so ga kar oči iskale, ki je potem polagoma postal čisto tanek ih nežen in se je razblinil v dihljaj in ga že zdavnaj ni bilo nikjer več, a so ga ušesa še vedno slišala. To je bil drzen allegretto, ki se je v sunkovitih skokih in vijugah spre-letaval; glasovi so besneli, in kakor udarci z bičem so švigali in skakali zvoki skozi ozračje. Pla-menasti snopi glasov so se vne-j mali, slišali so se rezki, drobni j glaski besneče hitečih šestnaj-stinskih not. Iz pridušenih gla-i sov orkestra je planila violina s! pritajenim stakatom, ki se je I mrko, stokajoče raztezajo dalje. Potem so potegnili zvoki neskončno težo na poti opešanega romarja nase, sopihajoče dihanje; umirajočega človeka, vse takoj strahotno, tako pošastno. Solze j so tekle, violina se je jokala, kakor se ni bolj bridko jokal še no-j ben človek in poslednja beda človekova se je izvijala iz strun. Nenadoma so se glasovi prekopicni-li, in pajčevinasto tkivo zvokov jevspolzelo po goslih, ki je iz njih pozvanjalo kakor iz po tihem medlečih zvončkov, vse tako oča-rujoče nežno, prisrčno in milo, a se je kar mahoma presekalo, kakor da'bi bilo violine sr^m takih čustvenih izlivov. Iz orkestra so šinili plameni. Kar je zdaj ta črni človek na odru počel, ni bilo nobeno človeško igranje več. Vsi ti še nikdar slišani skoki, padci, vse te dreveče terce in oktave, vse to igranje odmevov med polnimi zvoki in dvojnim drob-nenjem, ta zveza skakačev in ostrih prepletov — vse to je bila čarovnija, vragolija, delo satana! Orkester je na kratko umolknil. Visoko nad izzvenelim glasom hreščečih trobent in vrtajo-čih bobnov so se vrtinčili daljni, neresnični drobljanci enega samega glasu. Ljudje so planili kvišku, ko se je nasilni čar polegel, stali so na stolih, ploskali so, kričali, besneli. Tam zgoraj je bil ugasnil pošastni ogenj oči, ki so zdaj ravnodušno zrle nizdol. Medigra je utonila med navdušeno ploho besed množice.% Potem je črni goslač s svojimi slavnimi "varija-cijami čarovnic" pošastno prestrašil občinstvo, da je kar ohromelo, in jim je s sonato appassionato izsilil solze iz oči, čemur se ni mogel nihče ustavljati. Nato je sledilo poslednje. Sredi drhtečega lesketanja zvokov brzečega allegretta je, ne da bi prenehal igrati, strgal struno z violine in je igral na treh strunah; nato je strgal drugo, in je igral na dveh in še tretja je odskočila. Paganini je igral dalje, doigral je sonato samo na struni g do konca. — Tedaj ni nihče ostal miren. Topotanje, ploskanje in hrume-nje je naraslo v besnenje. Koncerta je bilo konec. Hrup se je izlil na ceste. Skozi množico razburjeno mahajočih ljudi se je peljala kočija zastrtih oken. Niccolo Paganini je sedel v njej; smrtnobled je bil njegov obraz. Še zmeraj mu je bilo čelo rosno, oči so Votlo gledale: Pritiskal je k sebi staro, oguljeno škatljo, ■^lirisa pa ni bilo nikjer. "Govori!" je tulil Santer. "Si-ti bom z nožem odprl usta! , ovori! Raci bi le vedel, ali ču-f. kaj ti pravim. Me poznaš? veš, kdo sem? " ^eniu bi naj bil molčal? Le bi si položaj s trmastim molkom. S previdnimi vp-ra-^nji in z izzivaj očimi besedami sem morebiti izvabil iz njega ■Marsikaj., kar nama bi utegnilo koristiti. Vsaj Winnetouu sem morebiti lahko položaj olajšal. čisto brezupen najin položaj e ni bil. Imela sva v rokah kar-L0' ki sva jo lahko izgi-ala za naj-,V1Š'° ceno. In tista karta so bi-0 Firehandove zaloge. Ampak — ali bom mogel go-VbrJti? Kaj, če mi je jezik tudi °nromel —? Poskusil sem. šlo je. S slavnim, blebetanj očim glasom sem Povedal: "Poznam vas. Santer ste." posmehljivo se mi je režal. Tako tako —! Me še poznaš? 1 me pač zelo vesel? Si pač ves vzhičen, da me spet vidiš, kaj? sre*1, rnisli1, da se bomo tukaj ecali? Kako veselo, prijetno iz- eJ;;denje, kajne?" rog- Vljal sem se< Na tako \e nisem mogel odgovo- stavil izdrl Je nož' mi ga na" «A,.na prsi in grozil: orio-, 1 boš takoj in nemudoma Z glasnim da Red Vj!f.er Porinem nož v srce!" neto,, bolečinam me je Win- «M P0SVaril: b0 rekjibrat 0ld Shatterhand ne Jezno da!- Rajši bo umrl!" ga Je nahrul Santer: udarci možgane tako močno pretresli, da se ti je zmešalo —? Res si vesel, da se vidiva —?" "Seveda!" sem pokimal. "Vsi vragi —! Vesel me je —-! Skoraj bi mislil, da govori tale človek resno —!" "čisto resno govorim!" "Potem se ti je seveda zmešalo, čisto popolnoma zmešalo!" "Kaj še! Tako popolnoma sem pri zdravi pameti kakor malo-kedaj v življenju." "Res —? Potem pa so tvoje besede predrznost, brezdanja, prokleta predrznost, na kakršno še v vsem življenju nisem nale-| tel! človek, dam te zvezati v klobčič kakor Winnetoua, ali pa te obesim tamle na drevo z glavo! navzdol, da ti bo kri iz vseh lu-' kenj brizgala!" "Tega seveda ne bodete storili!" "Ne bom storil —? Zakaj pa bi naj tega ne storil —? Kdo mi bo branil?" "Neki pomislek, ki ga sami tako dobro poznate, da mi ga ni treba še posebej povedati." "Oho —•'! Nobenega takega pomisleka ne poznam!" "Pshaw —! Mene ne bodete prevarili! Le kar obesite me, v desetih minutah bom mrtev — pa tudi zvedeli ne bodete, kar bi tako srčno radi zvedeli." Zadel sem v živo. Pogledal je Wartona, zmajal z glavo in dejal: "Mislil sem, da je bil lopov mrtev, pa niti nezavesten ni bil! Vse je čul, ko sem Winnetoua iz-praševal." "Spet se motite! Res sem bil nezavesten in nisem čul, kaj ste Winnetoua izpraševali. Pa Old Shatterhand ima sam dovolj možganov v glavi, da ugane, zakaj vam gre!" "Tako —? Možgane imaš v glavi? No, pa mi povej, kaj je tisto, kar bi rad zvedel od vaju!" (Dalie prihodnjič) -o- Oglasi v ' Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. kjer so bile dragocene Guarneri-jeve gosli in žvenketajoči izkupiček tega večera. Sedel je ves v dve gubi zvit, mukoma je sopel, zdaj pa zdaj se mu je izvil iz grla hripav smehljaj. Po tem! koncertu, ki je bil vso Parmo spravil v najvišje vzhiče-nje, ni bilo čudno, da je želela velika vojvodinja Marija Lujiza slišati demonskega goslača na svojem dvornem koncertu. Ondi je torej stala črna, mršava postava pod mogočnim lestencem; Paganini je zmagal tudi tukaj, prodrl je z zvoki čudovitih gosli skozi redi okrašene uniforme, skozi svilena oblačila in je razvnel v slehernih prsih nevzdržno prekucijo čustev in je na koncu navrgel zbrani, ohromeli dvorski dužbi še pošastno "Vražjo sonato." Vendar so se vsi začudili, ko je velika vojvodinja konec koncerta podarila goslaču dragocen prstan s svojim monogramom in je povedala, da je Paganini imenovan za intendanta dvornega gledališča. "Karkoli bi Paganini odredil, je že vnaprej dovoljeno." Kaj? Takšna milost? Pa on? Ali se bo hotel ta večni romar tu umiriti? Brez dvoma ga je njegova bolezen v vratu prisilila, da se je ustanovil, da si je kupil zunaj na deželi, v bližini Parme, samotno, s temnim drevjem obdano vilo Gajone. Ondi je živel s svojim devetnajstletnim «inom Ahilom, ki mu je bil mimo violine, edino, za kar je živel. Samo pričujoč-nost dečkova, le brezskrbno smehljajoča se mladost je mogla izvabiti strmečemu, mrzlemu pogledu prijazen smehljaj. Mladost! V Passo di Gatta Mora v Genovi stoji stara hiša. Tam je nekoč suhljat, bled deček preživel v temni kamrici svojo mladost. Oče ga je vsak dan prisilil, da je deset do štirinajst ur igral vaje na violini. Nič ni vedel, kako skače žoga na pisanem travniku; ni vedel, kako se človek vedro zasmeje v modro nebo; ni poznal svobodnega igranja in tekanja z drugimi otroki. Imel je sestre in brate, pa jih je komaj kdaj videl. Poznal je samo gosli, lakoto in udarec s palico. "Ahil, ti pa boš užival zares zlato mladost!" Vendar ga nista samo njegova bolezen in blagodejni mir v Gajone vezala na Parmo, še nekaj drugega je bilo, česar ni nihče vedel — razen nje. Ko se je velika vojvodinja Marija Lujiza tisti večer zaprla v svojo sobano, je odprla predal in je vzela iz njega mapo z notami, ki jih je dolgo gledala s smehljajem, priklica-nim tam iz dalje. Na prvem listu je bil lastnoročni naslov: Marija Lujiza. Sonata za G-sonato Nicole Paganinija. V avgustu 1816. "Osemnajst sto šestnajst!" je zašepetala v spominih "Pred devetnajstimi leti . . .!" jeli in trdno držali toliko časa, da je' prišla ponj policija. Morilec je izjavil, da je že dan poprej prispel iz Cirkovc v Maribor z namenom, da obračuna z dekletom, ki mu je odpovedalo ljubezen. —Smrtna žrtev zime. 62-letna Marica Marčičeva je šla s svojo sestro Frančiško Gabrijanovo od Sv. Jurija ob Pesnici peš na Planico pri Framu, kjer je nameravala vzeti od posestnika Lešnika majhno hišico v najem. Obe stari ženici sta po visokem snegu hodili v hrib. Frančiška Gabri-j a nova je prva omagala in se komaj privlekla do posestnika Hoj-nika, kjer je dobila zatočišče. Sestra pa je trdovratno vztrajala pri tem, da mora priti do posestnika Lešnika in je sama nadaljevala pot, a do Lešnika ni prišla. Drugi dan so jo našli zmrzlo. —Zadušil jo je plin iz peči. V Lormanju pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je posestnica Antonija Tavžičeva zakurila v prostoru, kjer spi, staro kmečko peč. Proti vegeru je v peči ogenj ponehal. Zaradi tega je postavila Tavžičeva v peč drva, da bi se posušila. Drva so bila v bližini pojemajočega ognja. Kmetica je zaprla peč in tudi vse dovode. Drva pa so začela tleti. Ker so bili vsi odvodi zaprti, je nastal v peči strupeni ogljikov monoksid, ki je potem skozi luknjice peči uhajal v sobo. V spanju je Tavžičeva začutila, da jo duši. Ubožica pa ni mogla niti poklicati na pomoč, saj jo je tako duši-lo, da si je v smrtnem strahu na-grizla jezik na več mestih. Našli so jo nezavestno naslednje jutro v postelji. Zdravniška pomoč ji je podaljšala življenje le za nekaj dni. Zdaj je umrla. " —Elektrifikacija Kasaze pri Petrovčah. Posestniki v Kasa-zah pri Petrovčah, 23 po številu, so sklenili napeljati električni vod v Kasaze. Tok bi šel od transformatorja pri keramični tovarni. Pogajanja so že v teku. MALI OGLASI Pozor slovenske gospodinje! Katere hočete postreči svoji družini z dobrimi domačimi šunkami, želodci in, klobasami, po najnižji ceni, pridite k nam. Pošiljamo tudi po pošti. Se priporočamo. Viktor in Josephine Kosie 951 E. 69th St. Stanovanje 5 sob se oda v najem mirni družini na 7002 Becker Court. To je južno od St. Clair Ave. in 70. cesta. Vprašajte v suite št. 4 zgo-rej. (64) Neprestano deževje in taljenje snega v gorskih predelih severne Californije je povzročilo velike povodnji in tako priklenilo otroke na dom, da sa ne morejo igrati na prostem. IZ DOMOVINE Proda se kegljišče Norwood Bowling Alleys, 6125 St. Clair Ave. Kogar zanima naj se zglasi pri lastniku na zgornjem naslovu. (63) "Vse ker storimo" ("All We Do Is Signthe Payroll" sejeghmlapesemv zadnji svetovni vojni.) Nemški vojaki na zapadni fronti prejemajo svojo plačo eno marko na da>»; kaz znese .'+0 centov v našem denarju. —Strašna ljubezenska žalo-igra v Mariboru. V predilniški oddelek Hutterjeve tkaninske tvor nice v Mariboru je stopil te dni zjutraj 281etnj Adam M. Ko je zapazil 161etn6 delavko Marijo Tomanovo iz Cirkovc, kjer je on služboval, je mirno stopil k njej, potegnil iz žepa samokres in odadl prvi strel proti dekletu. Zadel jo je v glavo. Tomanova se je zgrudila na tla in čez nekaj časa je umrla. Morilec je po prvem strelu hotel ustreliti še sebe. Samokres pa mu je odrekel. Naglo so priskočili delavci, ga pri- Naprodaj Farma 12 akrov z moderno hišo 5 sob, furnez, električna sesal-ka za vodo in klet pod vso hišo. 16 milj od Clevelanda, blizu tla-kane ceste. Cena $5,500. Hiša za 2 družini 12 sob, na Norwood Rd. zidana garaža za 2 avta. Cena $7,200. Moderna hiša 7 sob, na E. 115. cesti, blizu St. Clair Ave. Cena $4,500. Mihaljevich Bros. 6031 St. Clair Ave. (mar. 14, 16.) Delo dobi Išče se moškega za na farme. Mora znati ravnati s konji. Plača po dogovoru. Obrnite se na Jerry Strojina, R 3, Geneva, O. (62) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRHOV želi vsem prijateljem in znancem vaš dolgoletni prijatelj ANTON BAŠCA 1016 East 61st St. Se priporočam, da me obiščete za pirhe. WINNET0U vprašala togotno matrona. "Jaz je ne morem žive ohraniti, ali jo morem ?" "Ne, ne, gospa," je odgovorila starka, "nihče je ne more; njej ni več pomoči. Dosti ljudi jala vela, stara ubožica, grda kot strašilo, ki je potaknila glavo skozi vrata; "stara Sally bo zdaj ugasnila." "No, kaj pa to meni mar?" je sem videla umirati — ma.i^ne otroke in velike, čvrste može " in prav dobro poznam, kedaj se bliža smrt. (Dalje prihodnjič.) Zavrtite se v oddih ki osveži z kipečo CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO PRospect 0333 Fukaj smo pripravljeni vam postreči še bolj kot kdaj prej. Pripravili smo se, da boste dobili na tej razprodaji take cene kot še nikdar v zgodovini. Vse novo spomladansko blago, pravkar dopcslano, bo nudeno po cenah, ki jih boste dolgo pomirili. Pridite pripravljeni, da nakupite za vso družino za pomlad po denar hranečih cenah. NIKAR NE ZAMUDITE TE RAZPRODAJE! • Odkrito rečeno, je to ena najlepših Frigidaire kar smo jih še videli, nova krasota. In najbolj ekonomski tvorilec ledu in vzdrževatelj živil, v zgodovini Frigidaire. Naj vam razka-žemo. NAZNANILO iN ZAHVALA Potrtega srca naznanjamo tužno vest, da je nepričakovane sir rti vedno preminul naš ljubljeni soprog, oče in brat Joseph Metlika Pokojni je bil rojen 17. marca, 1873 v vasi Rodik pri Trstu. Preminil je dni 11. februarja ter bil pokopan iz August P. Svetko-ve kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče dne 14. februarja. Pokojni je bil član društva Naprej, št. 5 SNPJ. V stari domovini zapušča žalujočo soprogo, brata Franceta ter tukaj sina Jo-sepha in Ludwiga. hčeri Mary, poročeno Cerkvenik, Ano, poročeno Kutchar in sestro Mary, poročeno Race. Najlepšo in iskreno zahvalo naj prejmejo darovalci vencev in darovalci za svete -maže. Njih darovi in pokloni so nam bili ob času žalosti izraz globokega sočutja. Hvala vssm onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Hvala onim, ki so prišli pokojnega krepit, so pri njem čuli. nas tolažili ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili, ' Iskrena hvala Rev. J. Čelesniku za podelitev svetih zakramentov za umirajoče, kakor tudi za opravljeno zadušnico in cerkvene pogrebne obrede. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu August P. Svetek za veliko naklonjenost, lepo urejen pogreb in najboljšo postrežbo. Ljubljeni soprog in dragi nam oče. Danes j d mesec dni, ko smo se jadnega srca in solzo v očesu za vedno ločili od Tebe pri odprtem' grobu. Danes je mesec dni, ko smo Te močno žalostni izročili materi zemlji v naročje večnega snivanja. Sprejmi Vsemogočni našo milo prošnjo in daj pokojnemu soprogu in očetu večni počitek v tuji zemlji! Žalujoči ostali: JOSEPH in LUDWIG, sinova. MARY in ANA, hčeri; MARY RACE, sestra. V stari domovini pa soproga FRANČIŠKA in brat FRANCE. Cleveland. O.. 14. marca. 1940 lir#########J "Mrzel bo vaš sprehod, gospod Bumble," je menila matrona. "Brije, ma'am," je odgovoril gospod Bumble in si zavihal o-vratnik, "človeku bi kar ušesa odneslo." Gospa se je ozrla od samovar-čka proti biriču, ki se je že pomikal proti vratom; in ko je birič pokašljal, da bi si pripravil grlo za "lahko noč," ga je vprašala sramežljivo, ali . . . ali ne bi hotel skodelice čaja. Gospod Bumble je pri tej priči odvihral ovratnik, položil klobuk in palico na stol in si pomaknil drugi stol do mize. Ko je zložno sedel, je pogledal gospo. U-pirala je oči v samovarček. Gospod Bumble j<* zopet pokašljal in se lahno nasmehnil. Gospa Corneyeva je vstala in vzela še eno .skodelico s krožnikom, iz stenske omarice. Ko je sedla nazaj, so se ji oči zopet srečale z očmi galantnega biriča; zardela je in začela pripravljati čaj. še enkrat je zakašljal gospod Bumble, to pot glasneje nego dotlej. ' "Sladko, gospod Bumble?" je vprašala matrona s sladkornico v rokah. "Zelo sladko, prosim, ma'am je odgovoril gospod Bumble. Pri teh besedah so mu obvisele oči na gospe Corneyevi. In če je kedaj kak birič nežno gledal, je bil ta trenutek gospod Bumble tisti birič. čaj je bil nared, in molče ga je postavila preden j. Gospod Bumble si je pregrnil kolena z žepnim robcem, da mu ne bi drobtine onečedile bleščečih hlač, in začel jesti in piti. To zabavno opravilo je včasih pretrgal z globokim vzdihom, kar pa ni prav nič škodilo njegovemu dobremu teku; prav nasprotno: bilo je videti, kakor da mu olajšuje pospravljanje čaja in kruha s presnim maslom. "Mačko imate, ma'am, kakor vidim," je rekel gospod Bumble in pogledal žival, ki se je grela pri ognju sredi svoje rodbine. "In mačice tudi, lejte no!" "Tako jih imam'rada, gospod Bumble, da si ne morete misliti," je odgovorila matrona. "So takooo srečne, takooo igračka-ste, takooo vesele, da so mi prave družice." "Zelo ljubke živalce, ma'am," je pritegnil gospod Bumble, "tako prav f domače." "O, res!" je dejala matrona navdušena. "Tako rade se drže doma, da je res pravo veselje." "Gospa Corneyeva, ma'am," je dejal gospod Bumble polagoma in tolkel takt z žličko za čaj, "tole vam bom rekel, ma'am . , . mačka, ali mačica, ki živi z vami, ma'am, in se ne bi rada držala doma, taka mačka bi bila oslica ma'am." "O, gospod Bumble!" ga je pokarala gospa Corney. "Zakaj bi človek resnico ža-vijal," je rekel gospod Bumble, vihteč žličko z zaljubljeno do-stojanstvenostjo, kar ga je delalo dvakrat mičnejšega. "Tako bi jaz sam z veseljem utopil." "Potem ste pa krut mož," je živahno vzkliknila matixma in iztegnila roko po biričevi skodelici,"in še prav trdosrčen mož povrhu." . "Trdnosrčen, ma'am," je rekel gospod Bumble, "trd?" Gospod Bumble ji je podal skodelico brez vsake druge besede, stis-. nil gospo Cprneyevo za mezinec, ko jo je prijela, se udaril dvakrat z dlanjo po obšitem telovniku, globoko vzdihnil in stol prav malo odmaknil od ognja. Miza je bila okrogla, in ker sta syod Bumble nasproti, nedaleč | vsaksebi, obrnjena proti ognju, j je pač jasno, ker se je gospod Bumble od ognja odmikal, pa le ostal pri mizi, da se je razdalja med njim in gospo Corneyevo povečevala. Prebrisani čitatelj bo to ravnanje brez dvoma občudoval-in cenil veliko junaštvo gospoda Bumbla: zapeljeval ga. je čas, kraj in priložnost, da bi bil začel rožice saditi; to se pač poda .ustnicam lahkomiselnih veseljakov, je pa tako neizmerno globoko pod častjo deželnih sodnikov, članov parlamenta, državnih ministrov, lordmajorjev in drugih visokih javnih dostojanstvenikov in se najmanj strinja z zastavnostjo in važnostjo kakega biriča; saj ta poslednji — kakor je dobro znano — bi moral biti od vseh teh naj resnejši in najneizprosnejši. Naj je imeli gospod Bumble kakršne namene koli — in brez dvoma so bili ti nameni najboljši — nesreča je hotela, kakor smo v poprejšnjem že dvakrat pripomnili, da je bila miza o-krogla. Iz tega sledi, ker je pomikal gospod Bumble svoj stol polagoma dalje in dalje, da se je razdalja med njim in med ma-trono čedalje bolj zmanjševala in da je prišel na tem nadaljnjem potovanju okrog mize njegov stol tik stola, na katerem je sedela matrona. Prav res, stola sta se dotaknila. Ko se je to zgodilo, je gospod Bumble prenehal. In če bi bila sedaj matrona pomaknila svoj stol na desno, bi se bila opalila pri ognju; če pa na levo, bi bila padla gospodu Bum-blu v naročje; in tako (ker je bila preudarna matrona in je iz-previdela te posledice na prvi pogled) je ostala, kjer je bila in podala gospodu Bumblu drugo skodelico čaja. "Trdosrčen, gospa Corneyeva?" je dejal gospod Bumble, mešaje svoj čaj, in gledal matro- si sedela gospa Corneyeva ih goni v obraz. "Ali ste vi trdosrčni, gospa Corneyeva?" "Moj Bog!" je vzkliknila ma-1 trona. "Kako čudno vprašanje od moža, ki je samec! Kako vas more kaj takega zanimati, gospod Bumble?" Birič je izpil svoj čaj do zadnje kaplje, dojedel svoj kos kruha, stresel drobtine s kolen, si otrl ustnice ter matrono s premislekom poljubil. "Gospod Bumble!" je vzkliknila obzirna gospa, a šepetaje; kajti tako se je ustrašila, da je kar glas izgubila. "Gospod Bumble, zakričala bom!" Gospod Bumble ni dal nič odgovora, nego je počasi in častitljivo položil matroni roko okrog pasa. Ker se je, dama izrazila, da namerava fzakričati, bi bila spričo te nove predrznosti seveda zakričala, a ni ji bilo treba, zakaj od vrat se je oglasilo naglo trkanje. Tolika da ga je gospod Bumble zaslišal, se je pognal z veliko okretnostjo k vinskim.stekle-nicam in jim začel z veliko gorečnostjo brisati prah, matrona pa je vprašala zadirčno, kdo je. i Omembe vredno je kot lep fizikalen primer, kako deluje izne-i nadno presenečenje zoper posledice skrajnega strahu, da se je vrnila njenemu glasu vsa uradna strogost. "Ne zamerite, gospa," je de- 6806 ST. CLAIR AVE. • RAZPRODAJA za veliko ODPRTIH) Se prične danes zjutraj ob 9. To je dogodek, na katerega ste vsi čakali Po 22 letih v naših starih prostorih, 6030 St. Clair Ave., smo ponosni, da vas vabimo na ogled naše nove prodajalne na 6306 ST. CLAIR AVE. Pridite in oglejte sij nove 1940 Frigidaire. Imamo še tudi nekaj lanskih modelov po zelo znižanih cenah. Se nikoli vam nismo nudili tako niz,ke cene kot sedaj Lahka mesečna odplačila NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue 819East 185th Street JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika Krasni novi modeli Nova udobnost Nižje cene kot kdaj Oglejte si Novo krasno notranjost Novi z steklom kriti hydratorji Nove police iz kromija Nova avtomatična luč znotraj Nov velik predal aa meso Nov izboljšan Meter-Miser, Mehanizem in število drugih odličnosti. flutfi 1940 FRIGIDAIRE tfs B/G-n's BEAUTIFUL-its a BARGAIN! Model na sliki $187 6 ku. č. Frigidaire $112.75 Oliver Twist C. Dickcns-O. Župančič