ZELEZAR
Leto XVI.	1976
Avgust	št. 8
PLOD DVELETNIH NAPOROV
PODPISAN JE SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA NAČRTA
SLOVENSKIH ŽELEZARN
Delavski svet Slovenskih železarn je na 11. seji dne 29. 7. 1976 na Teharjih v osrednji točki dnevnega reda verificiral samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje ter razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1976—1980, ki je bil v prvih dneh meseca julija sprejet na zborih delavcev vseh temeljnih organizacij združehega dela Slovenskih železarn. Po zaključku seje je sledil slovesen podpis samoupravnega sporazuma, ki so ga podpisali pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij, sindikalnih konferenc ter sestavljene organizacije Slovenskih železarn. ,
Na dnevnem redu seje delavskega sveta je bilo še več točk: potrditev dogovora o urejanju medsebojnih odnosov na področju preskrbe električne energije iz omrežja Elektrogospodarstva jSlo-venije za razvoj Slovenskih železarn v obdobju 1976—1980, potrditev samoupravnega sporazuma o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini, informacija o samoupravnem sporazumu, ki regulira promet m cene ferolegur, poročilo o proizvodnih in ekonomskih rezultatih poslovanja SOZD Slovenskih železarn v I. polletju 1976 ter poročilo o realizaciji projekta traktorjev v Železarni štore (z ogledom samega objekta v izgradnji).
Vsekakor najpomembnejši dogodek te seje je podpis samoupravnega sporazuma za razvoj^ ni načrt Slovenskih železarn, ki
'*l «iia I ,
sovpada s sprejetjem srednjeročnega razvojnega načrta v Jugoslaviji in Sloveniji ter je v okviru sestavljenih organizacij združenega dela podpisan med prvimi v Sloveniji. Vsebina samoupravnega sporazuma je plod dveletnega dela in širokih razprav v TOZD in delovnih organizacijah Slovenskih železarn na osnovi posameznih programov TOZD, obenem pa je to tudi rezultat širših usklajevalnih postopkov v republiki in državi na področju orne metalurgije.
In kaj so bistvene značilnosti tega samoupravnega sporazuma?
Osnovno vodilo je povečanje proizvodnje surovega jekla od sedanjih 800.000 ton na okoli 1 milijon ton v letu 1980, s tem v zvezi pa vzporedno povečanje ostalih proizvodnih in predelovalnih kapacitet, ki ima za cilj dati tržišču neposredno okrog 850.000 ton blagovne proizvodnje. Posebej je poudarjen kvalitetni premik v asor-timamu naših izdelkov. S takšno blagovno proizvodnjo bo možno povečati prihodek od prodaje po stalnih cenah iz leta 1975 od doseženih 7.165 milijonov din na 12.381 milijonov din v letu 1980 ali za 73 %.
Za uresničitev celotnega programa razvoja in proizvodnje pa bo potrebnih novih vlaganj v višini približno 6.700 milijonov din v osnovna in obratna sredstva. Piri novih investicijah bo nujno potrebno medsebojno usklajevanje znotraj Slovenskih železarn, zato bo delavski svet Slovenskih železarn potrjeval doseženo u-skladitev za vse tiste naložbe, ki
v 114. panogi presegajo 15 milijonov din in v 117. panogi 5 milijonov din. Za optimiziranje investicijskih naložb ter zaradi u-stvarjanja pogojev za uveljavljanje dohodkovnih odnosov bodo TOZD združevale na ravni SOZD vsaj 10 % investicijskih sredstev. Z združenimi sredstvi bodo Slovenske železarne sodelovale pri vsaki investiciji, ki bo izpolnjevala vsaj enega od kriterijev pomembnosti.
Samoupravni organi Železarne Štore so obravnavali in potrjevali projekt in pogodbe s FIATOM, ki se nanašajo na izgradnjo tovarne traktorjev v Štorah. Prav tako je projekt in program obravnaval in potrdil delavski svet Slovenskih železarn na 4. zasedanju 26. junija 1974 s predračunsko vrednostjo 151,910.000 din.
Na osnovi teh sklepov je Železarna štore od maja do konca leta 1974 urejala kritje predračunske vrednosti. Za kredit Ljubljanske banke podružnice Celje, ki je-bil odobren 31. 5. 1974 smo pogodbo podpisali šele 25. 12. 1974, prav tabo je bil podpisan sporazum o sovlaganju z Agrotehniko ob koncu decembra 1974.
Tako smo lahlko ob zagotovitvi kritja predračunskih vrednosti investicijo prijavili Službi družbenega knjigovodstva in pričeli z izvajanjem investicijskih del šele v januarju 1975. Kljub zagotovljenim sredstvom so se v teku gradnje, Zlasti v drugem polletju 1975 po izidu zakona o zagotovitvi plačil in izdajo garancij od -strani bank pojavljale težave, ker Ljubljanska banka praktično do oktobra 1975 ni izdajala bančnih garancij izvajalcem investicijskih del. Posledica tega je bila kasnitev posameznih del, predvsem inštalacijskih, ker ni bilo mogoče sklepati pogodb za navedena dela.
Današnje stanje projekta je naslednje:
Kljub navedenim težavam so gradbena dela proizvodne in montažne hale v izmeri 12.300 m2 zaključena.
Prav tako je v celoti dograjen tehnološki in sanitarni aneks v izmeri 2.600 m2.
V več členih sporazuma so določila o skupnih nastopih pri oskrbovanju proizvodnje z namensko združenimi sredstvi. Notranji blagovni promet se bo še nadalje krepil v smeri boljše vertikalne povezanosti kot tudi pomembnega sredstva specializacije, produktivnosti, ekonomičnosti in dohodkovne soodvisnosti delovnih organizacij Slovenskih železarn.
(Dalje na 2. strani)
V	teku so pripravljalna dela za zunanjo ureditev ih čistilno napravo.
Inštalacijska dela so pretežno zaključena tako, da se že vrši montaža domače in uvozne opreme, ki je že delno dobavljena na osnovi pogodb v okviru italijanskega državnega kredita.
Po zadnjem terminskem planu izgradnje bi morala biti do začetka maja dobavljena celotna uvozna oprema, katero vlaga firma Fiat in je sestavni del proizvodne in montažne linije, montaža celotne opreme pa zaključena v septembru, tako da bi bilo možno v IV. kvartalu pričeti s poskusno proizvodnjo.
Zaradi sprememb v zvezi z uvozom opreme v letu 1976 so nastale težave pri uvozu opreme Fiat zaradi nelogičnega stališča Narodne banke, katera nam od februarja do danes še ni potrdila prijave o zaključenem poslu, tako da nismo mogli uvoziti te opreme.
Kasnitev pri dobavi opreme FIAT pa bo povzročila zamudo pri 'dokončanju izgradnje in s tem začetek proizvodnje.
V	mesecu marcu 1976 smo pričeli s firmo FIAT ugotavljati podražitve, katere sb v glavnem posledica kasniftve pri izgradnji in ugotovili novo predračunsko vrednost, ki znaša brez dodatnih potrebnih obratnih sredstev
164,478.000	din.
Do konca junija 1976 je bilo angažiranih 118,642.000 din, kar predstavlja 91% od predračun ske vrednosti osnovnih sredstev (pri čemer je upoštevano sovlaganje FIATA kot angažirano).-.
(Dalje na 2. strani)
■ ti
Seja DS Slovenskih železarn na Teharjih
Kako daleč smo?
STANJE PROJEKTA TOVARNE TRAKTORJEV
V ŠTORAH
KAKO DALEČ SMO...
(Nadaljevanje s l. strani)
Istočasno z izgradnjo objekta smo pričeli usposabljati kadre za novo proizvodnjo. Strokovnjakom posameznih skupin smo omogočili ustrezno prakso pri FIATU. Do danes smo izobraževali pri FIATU naslednje profile kadrov: livarske tehnologe, tehnološko službo, službo nabave, službo programiranja, službo EOP in organizacije, obdelava ulitkov, kader za lakiranje. Predvidena je še nadaljnja praksa za
' (Nadaljevanje s 1. strani)
Pomemben poudarek je dan zniževanju zunanj etrgo vinskega primanjkljaja. S tem namenom se predvideva povečanje izvoza od letošnjih planiranih 50 milijonov dolarjev na 100 milijonov dolarjev v letu 1980. V zunanjetrgovinski dejavnosti je posebej podčrtan nadaljnji razvoj poslovnih odnosov ž državami vzhodnoevropske gospodarske skupnosti, še zlasti pa večji prodor v gospodarskem sodelovanju z deželami v razvoju.
Zaposlovanje se bo v Slovenskih železarnah od leta 1975 do 1980 povečalo po letni stopnji največ 2 %, kar pomeni, da bo možno in potrebno povečati produktivnost dela na zaposlenega, izraženo v vrednosti, blagovne proizvodnje po stalnih cenah iz leta 1975, z najmanj 4 % letno stopnjo.
c Uspešni delovni rezultati in težji delovni pogoji v naši panogi bodo zahtevali tudi ustrezno na-
domestilo v osebnih dohodkih, ki morajo stalno rasti. z najmanj 3 % letno stopnjo.
Pomemben delež, predstavljajo nadaljnja vlaganja in razširitev objektov družbenega standarda, še posebej v stanovanjski izgradnji. Z večjimi stanovanjskimi vlaganji se bo število stanovanj v družbenem sektorju Slovenskih železarn povečalo v petih letih za 1.627 ali za 31 %.
kader potrebnih profilov za proizvodnjo. Praksa bo realizirana po programu do konca leta. Trenutno je zaposlenih v Strokovnih službah -tovarne traktorjev 36 oseb, ki delajo predvsem za pripravo proizvodnje, programiranje in v nabavni službi.'
V januarju in februarju 1976 je posebna skupina strokovnjakov FIATA z ustrezno službo železarne delala na projektu prodajne službe, marketingu in razvoju servisne dejavnosti in oskrbe z rezervnimi deli.
Ob sprej etem s amoupravnem sporazumu o temeljih, srednjeročnega načrta Slovenskih železarn ugotavljamo še določena odprta vprašanja na širšem področju planiranja, ki so tudi povezana ,z železarsko dejavnostjo. Tu mislimo predvsem: na: usklajevanje razvojnih programov Slovenskih železarn in Kovinskopredelovalne industrije v Sloveniji, ki bo doseženo v veliki meri s sprejetjem skupnega samoupravnega sporazuma o razvoju na tem področju. Osnutek samoupravnega sporazuma je že izdelan. Pričakujemo, da ga bomo uspešno obdelali v sestavljenih organizacijah, vključenih v poslovno skupnost proizvodnje in predelave jekla ter ga v jeseni letos tudi podpisali!
; Menimo, da ob zaključku sprejetih. odgovornih obvez in nalog ni odveč omeniti to, da se nahajamo že v drugi polovici leta 1976 in da nam za uresničevanje nalog in programov srednjeročnega načrta ostaja na razpolago le še
dobra štiri leta. To pomeni, da bo potrebno vložiti v delo veliko naporov, če upoštevamo na eni strani nadpovprečno razvojno rast, ki jo predvidevajo Slovenske železarne v okviru slovenskega gospodarstva, na drugi strani pa tudi dejstvo, da se prav v startnem letu 1976 nahajamo v znatno težji gospodarski situaciji, ki zahteva njeno predhodno uspešno sanacijo.
Dušan Burnik
Za ostalo potrebno delovno silo imamo precej ponudb, vendar jih z ozirom na preložitev roka proizvodnje še ne moremo zaposliti.
Po prejemu tehnično-tehnolo-ške dokumentacije za sestavne dele traktorja v letih 1974, 1975 in delno še 1976 smo takoj stopili v stik z raznimi kooperanti za posamezne dele, Tako razpolagamo dahes praktično s ponudbami kooperantov za vse dele. Za pomembnejša dela pa smo sklenili že ustrezne pogodbe. Do danes smo vzpostavili stike s 112 kooperanti, od katerih bo 67 dejanskih dobaviteljev.
Pri stikih s kooperanti so stalno sodelovale tudi strokovne službe FIATA.
Zaradi objektivnih vzrokov kas-nitve pri izgradnji tovarne traktorjev in dobavi opreme smo primorani pričetek obratovanja ponovno preložiti hr. sicer na I. kvartal 1977.
Program predvideva naslednjo :rast letne proizvodnje: 1977 4.000 enot, 1978 8.000 enot, 1979 10.500 enot, 1980 10.500 enot.
V skladu z zakonskimi'določili (Uradni list SFRJ 22/73) je delavski svet delovne organizacije Železarne Štore sprejel sklep o ustanovitvi posebne delovne organizacije tovarne traktorjev v izgradnji, katere ustanovitelj je Železarna Štore. Ta delovna organizacija ima svoje samoupravne in družbenopolitične organe.
Problematika:
Izgradnjo tovarne traktorjev so vseskozi spremljale objektivne zunanjo težave, katerih posledica je kasnitev pričetka proizvodnje ža več kot eno leto.
Najprej So se pojavile težave pri Ljubljanski banki, ker smo od odobritve kredita do možnosti koriščenja čakali 7 mesecev, tako da nismo mogli niti pričeti z izgradnjo. V času izgradnje pa so se pojavljale težave pri izdajanju garancij izvajalcem, prav tako banka 5 mesecev ni pristala ha 'odobritev delne garancije ža uvozno opremo v okviru italijan-sko-jugoslovaniskega kredita. Precejšnjo zamudo je povzročilo tudi pridobivanje raznih soglasij in odobritev od zveznih in republiških organov ih Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Trenutno imamo problem z uvozom opreme, ki jo vlaga FIAT, ker nam Narodna banka še ni dovolila uvoza. Po večkratnih intervencijah pri pristojnih republiških in zveznih organih imamo danes zagotovilo, da bo ta problem rešen do konca julija, tako da bo možno vso opremo uvoziti v avgustu v Štore. Naš zunanji partner FIAT je zaradi take situacije želo nezadovoljen, ker je vsa oprema pri
njem že od januarja pripravljena za transport v Štore in je pričakoval, da bo možno že v letoš-. njem letu pričeti' s proizvodnjo.
Nadaljnji problem pri uvozni opremi je bil, ker nismo dobili za del opreme, ki bi jo nabavili v okviru italijanskega državnega kredita, potrebnega DK dovoljenja zveznega sekretariata za zunanjo trgovino. Ta sekretariat nam je predlagal naj to opremo dodatno vloži FIAT kot sovlaganje. Po pristanku FIATA smo za vrednost 11 strojev 144 milijonov lir sklenili dodatno pogodbo in jo v marcu 1976 predložili zveznim organom v potrditev. Ta pogodba še do danes ni registrirana in tako še ni možen uvoz teh strojev. Pričakujemo, da bo to rešeno še ta ali naslednji mesec.
Določene težave nastopajo tudi pri nekaterih kooperantih, ki imajo relativno dolge roke'osvajanja posameznih delov proizvodnje. Spremenjene razmere na jugoslovanskem tržišču v zadnjih dveh letih nam povzročajo pri nekaterih dohaviteljih-kooperan-tih tudi težave zaradi nesorazmerno visokih ponudbenih cen.
Visi navedeni problemi imajo logično posledico tudi v podražitvah investicijskih del in povišanju potrebnih obratnih sredstev,
• katere bomo morali rešiti do pričetka proizvodnje.
Delavski svet Slovenskih železarn je na svoji 4. seji dne 26. 6. 1974 ob obravnavi projekta traktorji štore—Fiat sprejel določene sklepe, ki jih je do pričetka proizvodnje traktorjev potrebno 'realizirati.
Del sklepov je bil do sedanjega trenutka že izvršen, dočim so preostali sklepi vezani na zaključek investicijskih del in dokončen podpis vseh pogodb s kooperanti in pričetek proizvodnje. =
Izdelan je sporazum med Tovarno traktorjev v izgradnji in Železarno Štore, ki ureja medsebojne ekonomske in druge odnose v času izgradnje do pričetka proizvodnje. Pred pričetkom proizvodnje pa bo sprejet nov samoupravni sporazum med TOZD Železarno Štore in novO ustanovljeno TOZD Tovarna traktorjev v smislu določil zakona o Združenem delu.
Glede na kasnitev izgradnje objekta in porast cen; v zadnjem času predvidevamo, da bo potrebno več Obratnih sredstev Za proizvodnjo traktorjev kot je bilo izračunano v investicijskem programu.
T o problematiko proučuj e Železarna štore skupaj z Ljubljansko banko podružnica j Celje, kjer je vključeno tudi vprašanje kreditiranja prodaje traktorjev.
Dušan Burnik
STORSKI ŽELEZ AR — Glasilo OZD Slovenske, železarne ŽELEZARNA STORE m Izhaja enkrat mesečno ^ Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorili in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) -- Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Plod dveletnih naporov
V imenu železarne štore je sporazum podpisal dipl. inž. D. Burnik
AKCIJSKI PROGRAM ZA LETO 1976
Že v izhodiščih za oblikovanje akcijskega programa smo omenili razloge* ki so nas vodili, da tudi v letošnjem letu izdelamo program za boljše gospodarjenje. Slabši poslovni rezultati od predvidenih v letnem planu so nakazovali potrebo po izdelavi akcijskih programov v vseh sredinah poslovnega procesa; v vseh samoupravnih skupinah, obratih, TOZD in sektorjih. Ob predstavitvi neugodnega poteka poslovnih dogodkov je vsaka samoupravna delovna skupina skušala najti vse možne elemente, ki bi lahko vplivali na izboljšanje rezultatov njihovega dela in omogočili realizacijo v planu začrtanih nalog in rezultatov, kakor smo si v izhodiščih postavili kot cilj akcije.
Tako pripravljene predloge po delovnih skupinah, zbrane na nivoju obratov in TOZD smo izvrednotili, kolikor so bili dani pogoji oz. podatki za izvrednotenje, da bi ugotovili predvideni prihranek in ustvarili podlago za spremljanje poteka akcije. Izvrševanje ostalih aktivnosti, »za katere ni podatkov za. izvrednotenje- pa je potrebno tekoče- spremljati in fudi o njih poročati.
Akcijski programe so izdelale vse'TOZD in sektorji razen TOZD Družbena prehrana in gostinstvo. Z iz vredno ten jem posameznih akcijskih programov. smo> izračunali, prihranek, v višini. 7.206 tisoč din.
Po posameznih TOZD in v OOS so predvideni naslednji prihranki:
Zadolžitev po	akcijskem programu
za . dose ganj e plana	za preseganje plana
TOZD.	1	3:600	__
TOZD	II	—	1.484
TOZD	III	702	— 		
TOZD	' IV	- ~ -	270
" TOZD	m	•	 —S	8 223
" TOZD	VII	— §0-	Î 78
TOZD	VUE	—		
'OSS		...	849-
Skupaj		4.302	2.904
Zaradi neugodnega finančnega rezultata' v L polletju letošnjega-leta v TOZD' ETin TOZDTII’ so z- njunima? akcijskima- programoma-predvideni, ukrepi: usmerjeni'samo-za doSEganje: planskih rezultatov: Ostale' TOZD' pa- bodo z- izvajanjem- svojih- akcijskih- programov, povečale planske-; rev zultatev- Ravno- tako posamezni- sektorji predvidevajo-znižanje pianitanih: stroškov za. 1"°/^. Se-toreji odštejemo- prizadevanje TOZD' I’ in TOZD' lij ki- z akcijo' nameravata le- doseči- plan, ostane za' preseganje- plana na-nivoju delovne organizacije iz naslova akcijskega programa 2.904' tisoč’-din. V okviru DO je torej cilj doseči planirani ostanek dohodka v višini 21.0493 tisoč din» in. 2:9.04» tisoč din Kot.-deleži akcijskega programa-,.-ki; pomeni povečanje planiranih rezultatov; skupaj torej ostanek dohodka v višini;'23.963 tisoč: din. Zadtdžitve. po: posameznih; TOZDirr za OSS so razloženih, tabel št li in. 2s
. Pri: prištopuife: akcijskimi programom: smo>izhajali, iz.: poslovnega: res-zadtata:konec E polletja;.
■. TO-ZIl —£ 114;jo polletno-' obdobje, zaključila: z; izgubo,, ki»izfa&j as iz ne«» doseganja planskega asortimana in s tem planskih prodajnih ceni». Sipo*-; veGano-proizv-odnjp nad; planirano,'-in-v večjo, prodajo*; sicer- manj; donosnega- materiala, nižjimi, stroški, in večjo*produktivnostjo-primanjkljajps ni. bilo mogoče.nadomestiti.
Ukrepi, navedeni v akcijskem programu omenjeni TOZD, so namenjeni predvsem doseganju planskih zadolžitev ki jih. nameravajo doseči s: povečano proizvodnjo, z doseganjenr planskih normativov, z- manjšo specifično porabe energetskih medijev, s;pospeševanjem inovacijske dejavnosti;'Tacionalnimczaposlovanjem in- povečanjem produktivnosti.
V TOZD II so bili doseženi poslovni rezultati v I. polletju: dobri* Na; boljše rezultate od predvidenih v pianu so vplivali tako: kvalitetni premik v proizvodnji (proizvajalo se-je1 več nodularne’kot'sive litine) kot večja? proizvodnjarin? prodaj a.
V. drugem polletju se pričakujejo slabše-’ možnosti prodaje;. Saj- ser-naročila v opadanju, predvideva se tudi ‘sprememba; asortimana in; plani*» lani so-kolektivni: dopusti,. kar vse bi; lahko- vplivalo na» precejšnja« poslabšanje» poslovnih, rezultatov. Zato je: cilj; akcije TOZD II; da se--v II, polletju.- a- predvidenimi,konkretnimi: ukrepi;, ki, sta- jih. oba, obrata* dobro» pripravila, poskuša čim bolj upirati predvidenim neugodnim ainanjiim vplivom in omejiti preveliko slabšanje rezultatov.
Ukrepi v priloženem akcijskem programu omenjene TOZD se nanašajo predvsem» n®: racionalnejšo» porabo»-materiala; substitucijo' materiala, boljše izkoriščanje zmogljivosti, kvalitetnejšo kontrolo, boljše izkoriščanje delovnega čaša- in- spodbujanje-inovacijske'dejavnosti:-: •
Slabi, posibvnir rezultati V TOZD? III; —-/MG- niso posledica neugod-niH tržnih pogojev, ampak-nižje proizvodnje, nižje realizacije in-velikih zalog, nedovršene proizvodnje. Proizvedenega je bila manj zaradi zastojev na novih strojih z garancijo in pomanjkanja delavcev. V'E polletju je bilo povprečno- lŠ^/o manj' zaposlenih ob predvidenega števila; v-planu. 'Povečali- pa so se tudi stroški» obdelave* zaradi prevelikih apretur surovcev..
Z'.ukrepi v akcij ske-m»programu se»predvideva- izboljšarrje-dosedanjih rezultatov im doseganje-planskih zadolžitev. Med najpomembnejše» ukrepe-sodij o vsekakor»: Boljše izkoriščanje naprav in e tem povečanje» obsega proizvodnje; znižanja- zaleg polizdelkov,' izboljšanje» izplenov in povečanje produktivnosti dela.
TOZD ViT je K polletje zaključila s-pozitivnim poslovnim rezultatom, ki sta ga pogojevala: nižji stroški OD in ostalih stroškov; kot tudi yečje število opravljenih ur od predvidenih v letnem planu. Osebni, dohodki, ki predstavljajo večino v stroških omenjene TOZD, so bili nižji zaradi manjšega števila zaposlenih in zaradi nižjih izplačanih osebnih dohodkov* vi-E polletju od‘plansko predvidenih. Večje-število opravljenih ur je vplivalo na večjo realizacijo in večji finančni rezultat TOZD ViT hkrati pa je* to pomenilo zmanjšanje» obratovalnega-časa naprav in povečanje Stroškov proizvodnih obratov. Poudariti moramo, da*je v vseh akcijskih» programih proizvodnih obratov»postavljena zahteva, da planirani zastoji ne bi; bili preseženi; Zato. naj bo dejavnost TOZD — ViT usmerjena predvsem v hitro in pravo časno:» odpravljanj e zastojev; da hi; bile proizvôdnernaprave, usposobljene za doseganje: planiranih oz., z: akcijo zastavi j enih» še višjih-, zadolžitev.
TOZD*—, energetika;v svojem.programu navaja.kot najpomembnejšo, akcijo, zadolžitev:» zmanjšanje specifične porabe, energetskih medijev na. vseh stroškovnih mestih ob angažiranju vseh neposrednih porabnikov, energije, za 1 % od predvidene porabe v letnem planu. To znaša 1.394 tisoč din. Obrati in ostali porabniki energetskih medijev pa so še v svojih programihTobvezali za: prihranek» v, višini-1. £88» tisoč'din.
»■ Razen: omenjene; akcija bo TOZD.»—» energetika, ustvarila» prihranek znotraj sv oje;, dejavnosti.. Obvezuje se, da. bo na večjem, številu stroškovnih mest znižala; stroške, za. 1;%,, kar predstavlja v- energetskem1 obratu, in merilni službi skupaj 232 tisoč din.
TOZD — GKSG»navaja-;v» svojem.programurprihranke po posameznih stroškovnih mestih; Te prihranke- naj; bit dosegli, z racionalnejšo porabo materiala in večjo» produktivnostjo* e iacionalnejšim vzdrževanjem- objektov in boljšo organizacijo dela. Prihranki prikazani po stroškovnih mestih vsekakor.,olajšajo,spremljanje in kontrolo poteka: akcije.
TOZD **- DPG ni »izdelala akcijskega- programa.
OSS — organizacija skupnih služb
- Skupno-, vsem sektorjem-v prizadevanjih za--»boljše» gospodarjenje je prihranek — znižanje planiranih stroškov	Pbi'pOtlàtkih »za E pol-
letje letošnjega leta so bili stroški: OSS nižji za 1.864-tisoč din ali za 4,4%, nižji od planiranih. Na znižanje stroškov je vplivalo v največji meri »manj še» šiev-ilo» zaposlenih od predvidfeftega-števdlai y* letnefn planu.
■ Razen -amen j one- štednje vsak sek-toT prsdvideva v- okviru svoje dejavnosti:; konkretne naloge- s»--katerimi > želEizholj sati* dopolniti svepttose-danjfc rraéi»3dela.riiï‘. angažiranost S*;düje(m* daf-z* bolj» štr&kdVnim» delom-prispeva; »k boljsem-tt» poslovanja--TOZD ifr D©» kot celote.
» Posebej» bi:še- omenili »“inventivno -dejavnost, ki Se-jO'V zadnjem času wDC lepo:razvila,: Vj E polletje« letošnjega»1 leta- je* 'bilo 'z> inovacijami-uriv.arjaBegà>preeejrp®}hï6nRa;mSicer»ry-celi»®iK6:R48*iaSde;dih: Rotšmo;-že omenili, 'TOZD i v svoj ih» akcijskih prdgrhmiH1 napovedujejo* »tudi v drugem polletju večje število inovacij, tako lahko iz tega naslova- dokonča leta pričakujemo še dodatne pomembne prihranke.
s PROGRAIVF TOŽB tl4. P^MCmE
-RUanco-poslavanja»- 41©ZD» proizvodnje» 114; panoge- za?-obdobje: od 1. januarja do 1. junija 1976 ocenjujemo za uspešno in ugotavlja« mo,.da so bile že v tem obdobju realizirane določene postavke iz progama1, ižhbdišc- za» "stâtttliiaÈijsRf program-, Ki- je- bil »sprejet na. nivoju1 delovne»-organizacije; Pri- tem» mislimo- predvsem* na? povečanje’ prodüktivnosti; smotrnost ' zaposlovanja in pospešitev ihovacijske1 dejavnosti.
" -*''Z6.ra»ek špeMfičnoSti' pogojev gospodarjenja? v téhi ifetti (potnanj* kanje naročil; ftaikoli®'. âSidîifitoaa;' omejitev uvoza» pri pottošriem-materialu) v posameznih obratih v TOZD ne- planiramo- veiikega-povečanja proizvodnje, temveč si postavljamo kot osnovno zadolžitev, da realiziramo planirano proizvodnjo po gospodarskem- načrta za leto. 1976s-v.-®fcvirai »sprejgtih-normativovSM*. jeklarni; iz. objektivnih razlogov ne bo mogooe -doseči, niti: -planirane količine- po-»gospodarskem načrtu. Valjarna I, ki troši proizvode SM' jeklarne, je morala za neplanirani izvoz valjane robe koristiti elektro jeklo,-, ingot-i pa so ostali na zalogi. Da zniža zalogo, bo SM jeklarna izvršila remont večjegh? obsega-in 'koHštiia kblfektivrni'îëtiiÿ dcpuSt’ od» K db-I5f julija.
-, Ma: nivoju. TOZD» borno posebno »stremeli, k: povečanju; produktivnosti s smotrnim načinom zaposlovanja in- ustreznejšo» prodajno-jgoizv-odino-politiko»v., sodelovanju, s--komercialnim sektorjem'.
Konkreten program stabilizacije'po. posameznih obratih, je na-.-slednji:
Elektroplavž:
■- Eianirajob povečanje proizvodnje v. Rumulativi- skozi- vse leto za Sfitoton.. Iz£»tegaU izhaja* letna» ¡zadolžitev.- 47:500 ton: surovega»; jekla.
Pogoj zâ realizacijo navedehet proizvodnje je- da »suma», elektro*. mehansMh in. energetskih, zastojev--v-enem mesecu ne presega, 10 ur. Doseganje normativov- V» -okviru gospodarskega» -načrta, razen- pri-specifični porabi eiier ge tekih- medijev, kjer planiramo zmanjšanje za 1%. Prijaj se-.5 inovacij'.. Število zaposlenih ne sme prekoračiti planiranega števila-.
SM jfeklama:
Doseganje-normativov v. okviru gospodarskega načrta. Izboljšati kvaliteto jekla in površine ingotov. Prijavi se najmanj 2 inovaciji..
Valjarna-1:
Doseganje vseh»norma»tivov v okviru gospodarskegamačrta, razen» pri speefečni porabi’ energetskih» medijev-, kjer je cilj znižanje za 0,5%. Prijavi se najmanj 2 inovaciji. Zniža se »nadurno delo za 2%.
Elektrojeklarna:
Planirajo povečanje proizvodnje v kumulativi skozi vse leto za 3.062 ton. Letna zadolžitev znaša 59.000 ton konti gredic.
Pogoj za realizacijo akcije je, da suma elektro, mehanskih in energetskih zastojev v enem mesecu ne presega 11 ur. Doseganje normativov v okviru gospodarskega načrta, razen pri specifični-porabi energetskih medijev, 'kjer planiramo zmanjšanje za 1 %. Prijavi se najmanj 2 inovaciji.
Valjarna II:
Planirajo povečanje proizvodnje v kumulativi skozi vse leto za
2.000	ton. Iz tega izhaja letna zadolžitev 91.000 ton valjanih proizvodov.
Pogoj za realizacijo navedene proizvodnje je, da suma elektro, mehansOsih in energetskih zastojev v enem mesecu ne presega 40 ur.
Do konca leta planirajo po mesecih naslednjo dinamiko proizvodnje: junij 7.045 ton, julij 7.045 ton, avgust 7.045 ton, september 8.045 ton, oktober 8.045 ton, november 7.550 ton in december 8.045 ton. Doseganje vseh normativov v okviru gospodarskega načrta, razen pri specifični porabi energetskih medijev, kjer je cilj znižanja za 0,5 %. Prijavi se najmanj 2 -inovaciji. Zniža se nadurno delo za 2 Volj vede se avtokantrola za izboljšanje kvalitete. Izvede se stimuliranje določenih delavnih mest po principu avtokontrole.
Jeklovlek:
Planirajo povečanje proizvodnje v kumulativi skozi vse leto za 200 ton in to predvsem proizvodnjo vlečenih profilov. Doseganje normativov v okviru gospodarskega načrta, razen pri specifični porabi energetskih medijev, kjer je cilj znižanje za 0,5 %. Prijavi se najmanj 2 inovaciji.
Na podlagi predloženega stabilizacijskega programa bodo samoupravne delovne skupine v posameznih obratih izdelale in sprejele konkretne programe, ki bodo obveza za vsakega posameznika.
PROGRAM TOZD LIVARNE
Da bi lahko še bolje gospodarili kot do sedaj je potrebno učinkovito izvršiti naslednje naloge:
Ad 1) Prodajno-proizvodna politika
Proizvodnja v prvem kvartalu 1976 kaže, da je produktivnost nasproti letnemu planu dosežena z indeksom 110,2 kljub zahtevnejšemu asortimanu. Indeks cen, ki je prikazan s 104,9 je posledica povišanja cen in spremembe proizvodnega asortimana. Zaradi kvalitetnejšega proizvodnega asortimana so tudi narasli stroški proizvodnje. Združena naloga komerciale in vodstva TOZD je, da priskrbi ustrezna naročila, ki manjkajo, da bi izvrševali planske obveznosti v II. polletju, predvsem v livarni II. Pri tem je potrebno voditi ustrezno politiko prodajnih cen in na osnovi realnih analiz stroškov proizvodnje le-te spravljati v planske okvirje.
Ad 2) Investicijska politika
Potrebno je nadaljevati v tem smislu, da se bo povečala produktivnost in izboljšalo delovno okolje. Programi rekonstrukcij livarne I in II morajo biti izvedeni saj so poleg že omenjenega osnova za predvidene težave posega že v letošnjem letu. Za to nalogo je odgovorno vodstvo TOZD.
Ad 3) V najkrajšem času je potrebno urediti delovno okolje. Urejeno delovno okolje je osnova za dosledno spoštovanje tehnološke discipline. Obratovodje skupaj z asistenti določijo področja delovnega okolja, ki pripada posameznim delovnim skupinam. Asistenti izdelajo načrt ureditve področij. Za izvedbo te naloge so odgovorni asistenti oz. vodje oddelkov ter vodje SDS, oz. delovodje. Uvesti je potrebno popolno spoštovanje HTV predpisov.
Ad 4) Zaposlovanje
Zaposlovanje je možno povečati samo v primeru povečanja proizvodnje nasproti planu, vendar ne sme preseči 2%.
Ad 5) Livarna I
bo naredila naslednje konkretne naloge, ki jih je sama postavila:
'1 Zaradi regeneracije rabljenega peska se zmanjša mesečna dobava novega peska za 57 ton na mesec.
2.	Dodatek za cementni pesek »cemental« se pri delu proizvodnje nadomesti z melaso, in sicer mesečno 250 kg.
3.	S tehnološkim redom in spremenjeno tehnologijo nanašanja premaza se letno prihrani 7 ton črnine.
4.	Povečati uporabo tekočega grodlja v odvisnosti od zasedenosti elektro indukcijske peči. Menimo, da bi lahko v 2.'polletju uporabili 600 ton tekočega grodlja pri proizvodnji valjev in kokil.
5.	V vložku za trde valje se uporabi zlomnina dvoslojnih valjev. Pogoj je, da plavž izdela določeno količino SGN z Si pod 0,2%.
6.	Uvede se kontrola vzdrževanja, tako da delovne naloge sopodpi-suje področni delovodja, ki spremlja tudi delo vzdrževalcev.
7.	Preko delovnih skupin bomo z ustrezno propagando dosegli boljše izkoriščanje delovnega časa.
8.	Na področju proizvodnje livarne I se uvede kontrola kakovosti, ki naj zmanjša delež slabe proizvodnje za 15%.
O izvrševanju postavljenih nalog bo mesečno poročal štabu za boljše gospodarjenje obratovodja livarne I (brez ekonomskega ovrednotenja) in navedel vzroke za eventualno neizvršitev postavljenih nalog.
Ad 6) Livarna H
bo izvršila naslednje konkretne naloge, ki jih je sama predlagala:
1.	Znižanje primarnih stroškov proizvodnje: vložek; kov. dodatki; nekOvani dodatki; pomožni material.
2.	Povečanje tehnološke discipline.
3.	Uvesti kontrolo vzdrževanja.
4.	Inovacije.
5.	Uvesti stimulativno nagrajevanje po merilu kvalitete dela.
Vložek
Z zamenjavo grodlja s cenejšim krožnim materialom in jeklom bomo dosegli večje prihranke.
NL Odnos deležev vložka bo postavljen z vsakokratnim mesečnim operativnim načrtom za nodularno in sivo litino.
Kovinski dodatki
V	povprečju zmanjšati porabo kovinskih dodatkov za 2 %; porabo FeSiMg zmanjšati za 6% na 63 kg/tono.
Nekovinski dodatki
V	povprečju zmanjšati porabo nekovinskih dodatkov za 2 %. Porabo koksa zmanjšati za 5 % in sicer pri NL na 384 kg/t in SL 296 kg/t.
Pomožni material
Porabo vsega pomožnega materiala (pesek, veziva, premazi) zmanjšati za 1 %
2.	S povečanjem tehnološke discipline ih delovnega reda bomo dosegli boljše gospodarjenje s surovinami in pomožnimi materiali, povečali higieno dela. S tem bomo prispevali k izboljšanju izplenov in zmanjšanju izmečka. Z boljšim izkoriščanjem delovnega časa bomo dosegli boljšo kontinuiteto in s tem kvaliteto dela.
3.	Na področju vzdrževanja (pri opravljanju remontov, popravil ih uslug v mehanični delavnici) moramo uvesti kontrolo opravljenih del. Na podlagi kontrole priznavati opravljene ure in uporabljeni material.
4.	Za vzpodbujanje inovacijske dejavnosti, ki lahko doprinese k cenejši, boljši in lažji proizvodnji, je potrebno za problematiko objavljati razpise, člane kolektiva vzpodbujati k večji inovacijski dejavnosti.
Z mesecem junijem bomo pričeli z delom v popravljalni« ulitkov. S popravljanjem bomo usposobili za prodajo 5% ulitkov, ki bi sicer šli v izmet. Pri pripravi peska in jedrnih mešanic preizkušamo nove materiale, ki bodo izboljšali kvaliteto mešanic -(odnosno jeder), ali pa bodo le-ta pocenili.
Pri izdelavi shell-moulding jeder prehajamo od uvoženih oplaščenih peskov izključno na domače.
5.	Na področju nagrajevanja je čimprej uvesti »nagrajevanje po kakovosti proizvodnje«, ker le-to omogoča pravilno in pravično • stimulacijo pri delu. S tem se bo povečala odgovornost do dela in obenem kvaliteta dela. Sedaj, ko imamo že uvedeno kontrolo kakovosti, je enostavno zasledovati kakovost proizvodnje po celotnih tehnoloških poteh: obenem zasledovati izvore nepravilnosti ter odgovorne zanje temu primerno nagraditi.
PROGRAM TOZD MEHANSKE OBDELAVE
Akcija dobrega gospodarjenja, ki je bila zastavljena in uspešna izpeljana v lanskem letu, se mora nadaljevati tudi letos. Rezultati poslovanja preteklih mesecev letošnjega leta, smernice občinske konference SZDL Celje ter sklep DS DO nam nalagajo dolžnost, da takoj organizirimao splošno akcijo za stabilizacijo in izboljšanje rezultatov poslovanja.
Težišče akcije naj bo na elementih poslovanja, ki bi s prizadevanjem vseh SDS zagotovilo doseganje predvidenih rezultatov poslovanja po planu 1976 in zagotovi znižanje stroškov za 1% v primerjavi ž letom 1975.
Osrednja področja aktivnosti TOZD III:
Prodajno-proizvodna politika; zniževanje stroškov ih doseganje prihrankov; produktivnost in zaposlovanje; nagrajevanje po delu; inovacijska dejavnost.
Ad 1) Prodajno-proizvodna politika
Ta dejavnost ima bolj akcijski značaj in mora zagotoviti kvalitetno sodelovanje med kupci,'komercialo in TOZD. Zagotoviti mora tudi kvalitetno proizvodno dejavnost skozi:
realizacija letnega plaha; realizacija operativnih planov; saniranje zaostankov in odprte problematike; ažuriranje ponudb oz. sprejem naročil; proizvodni program prilagajati našim možnostim in potrebam tržišča; povečati izvozno dejavnost.
Nosilci:
Vodja TOZD, obratovodje, SDS vodstvo in priprava.
Ad 2) Zniževanje stroškov in doseganje prihrankov
Da bi znižali proizvodne stroške, ti. pa so naj višji v materialni porabi, je potrebna skupna akcija s TOZD II za boljši materialni izplen od planiranega.
Skupna mora biti tudi akcija s TOZD VIT in TOZD E za zmanjšanje zastojev in skrajšanje popravil oz, remontov obdelovalnih strojev.
SDS TOZD III pa morajo svojo aktivnost usmeriti na naslednje: izboljšati materialni izplen; obvladati minimalne zaloge surovcev, materiala in orodja; zmanjšati zastoje; zmanjšanje izmečka in popravil proizvodov; povečati obseg proizvodnje z koriščenjem racionalnejših tehnoloških poti; storitve, ki so dražje od lastnih zmanjšati na minimum; z racionalnim koriščenjem zmanjšati porabo vseh virov energije.
Nosilci:
Vse SDS TOZD III, OOS, KO TOZD II, III, IV, V.
Ad 3) Produktivnost in zaposlovanje
Pogoj za ocenitev proizvodnje je tudi zmanjšanje obdelovalnih stroškov, za to je potrebno:
povečati stopnjo izkoristka proizvodnih kapaciteti skrajšati tehnološke poti povprečno za 1 %; racionalno zaposlovati obstoječi kader; nadurna dela odrejati le pri kritičnih situacijah in le na proizvodnji; zaposlovanje ne sme presegati planskih predvidevanj.
Nosilci: vodja'TOZD, obratovodje vse SDS.
Ad 4) Nagrajevanje po delu
Da bi nagrajevanje po delu bilo resnično odraz večje produktivnosti oziroma kvalitete in količine dela, je potrebno kritično oceniti sedanje osnove in merila ter jih uskladiti tam, kjer odstopajo:
obstoječi sistem nagrajevanja dopolniti B kvalitetnimi normami; uskladiti norme in omogočiti vsem enake pogoje nagrajevanja po kvalitetnem delu; z uskladitvijo norm doseči skrajšanje tehnoloških poti za 1 % v povprečju; večati število normiranih in zmanjševati število režijskih del.
.Nosilci: SDS, vodstvo in priprava, OOS, DS TOZD.
Ad 5) Inovacijska dejavnost
Dosežki na področju inovacijske dejavnosti lahko veliko prispevajo k skupnim stabilizacijskim prizadevanjem, zato je potrebno:
, za problematiko uvajati razpise; imeti posluh za vsako inovacijsko rešitev oz. predlog; s hitrim reševanjem koristnih predlogov zainteresirati predlagatelje k stalnemu razmišljanju.
Nosilci: vse SDS.
Gornji akcijski program je ob aktivnem sodelovanju vseh in z anga-žirnajem vsakega posameznika v SDS, obratu in TOZD možno realizirati ter tako zagotoviti osnovni cilj akcije, to je znižati proizvodne stroške za 1 %.
Ta akcijski program je izdelal štab za boljše gospodarjenje v sodelovanju z vodji SDS TOZD in je za vse zaposlene v TOZD III obveza. Pričakovani rezultat stabilizacijske aktivnosti v TOZD III se naj vrednoti iz naslova:
zniževanje stroškov in doseganje prihrankov 0,5 %; produktivnosti s skrajšanjem tehnoloških poti za 1 %■
PROGRAM TOZD VZDRŽEVANJA IN TRANSPORT
1.	Takoj in kvalitetno odstranjevati vse zastoje v proizvodnih obratih.
2.	Racionalno koriščenje materiala in energije.
3.	Sproti po stroškovnih mestih ugotavljati gibanje stroškov.
4.	Dosledno koriščenje delovnega časa.
5.	Še naprej spodbujati delavce k inovacijski dejavnosti.
6.	Racionalno planiranje.
Če ocenimo inovacijsko dejavnost v TOZD ViT ugotavljamo, da realizacija inovacijskih predlogov delavcev znaša prihranek za DO za okrog 80.000 din.
Z dograditvijo skladišča nabave za valjane profile na področju štore II in ureditvijo le-tega, samo z minimalnim 5 % prihrankom časa pri transportiranju in pripravi materiala, v drugi polovici leta 1976 prihranimo 48.750 din. Ta prihranek pa se ne odraža na boljšem rezultatu v TOZD ViT, temveč v DO, ker se obračun vrši na osnovi dejansko opravljenih ur.
Delovne skupine ugotavljajo in priporočajo ostalim delovnim skupinam v DO, da bolj smotrno in zavestno uporabljajo družbena sredstva.
Pravilno ravnanje in 'vzdrževanje strojnih naprav, pravočasno naročilo in nabava rezervnih delov, popolnejša tehnična dokumentacija (načrti), nevestno ravnanje s tirnimi vozili (vagoni prekucniki), preveč okvar v sanitarnih prostorih (pipe, tuši).
štab za stabilizacijo, pri TOZD ViT bo vse leto spremljal akcijo in sproti obveščal ekonomski sektor o rezultatih akcij.
Štab. se zaveda, da se TOZD ViT ne more ovrednotiti prihranek kot ostalim TOZD, zavedamo pa se, da bomo veliko storili za skupno akcijo v DO. Zato štab meni, da dokler nimamo urejenih ekonomskih odnosov, ne more TOZD ViT biti prikrajšan pri dohodku in osebnih dohodkih iz naslova stabilizacijskega programa.
PROGRAM TOZD ENERGETIKE
Prizadevanja za uresničevanje programa za dobro gospodarjenje, ki je bil postavljen v letu 1975, smo v letošnjem letu dopolnili s stabilizacijskimi prizadevanji v smislu smernic občinske konference SZDL Celje.
Na nivoju DO je bil sprejet program izhodišč za stabilizacijski program, ki je rezultat izkušenj programa dobrega gospodarjenja in stabilizacijskega programa občine. Sprejet program zajema: ustreznejšo prodajnoproizvodno politiko; znižanje proizvodnih stroškov in doseganje prihrankov; zvečanje produktivnosti in smotrnost zaposlovanja; zboljšanje sistema neposrednega nagrajevanja; pospešitev inovacijske dejavnosti.
Zaradi specifične vloge naše TOZD pri ustvarjanju dohodka, se pred nas postavljajo specifične naloge pri izvajanju stabilizacije, ki uvršča med pomembnejše naloge tudi problematiko racionalizacije porabe energije. Ta naloga je pomembna iz treh vidikov: splošnega pomanjkanja energije, vidika varčevanja m varstva okolja.
Naš konkretni cilj je zmanjšanje specifične porabe energetskih medijev na vseh stroškovnih mestih DO ŽŠ za 1 %.
Prihranek enega odstotka znaša pri planirani proizvodnji 1,394.000,00 din
kar je razvidno iz naslednje tabele:			v 000 din
Energetski vir	Plan 1976	Stabilizacijski .program	1/12 programa
Mazut, plin, energija Sekundarni energetski viri	80.182	802	67
Električna energija	55.176	551	46
TTMR, EM EA	4.130	41	3,4
Skupaj	139.488	1.394	116,4
Realizacijo prihrankov lahko dosežemo le z angažiranjem vseh neposrednih porabnikov energije. V železarni so glavni porabniki energije TOZD 114, TOZD livarne in TOZD MO.
Z omenjenimi TOZD je potrebno izdelati skupni detaljni program akcije štednje z energijo ob upoštevanju konkretnih posegov in pripravi ustreznega sistema nagrajevanja koristnikov energije.
Spremljanje rezultatov programa stabilizacije v TOZD E se bo vršilo po sistemu direktnega vrednotenja ustvarjenih prihrankov, kar se je že v lanskem letu pokazalo kot izredno učinkovito. Na podlagi podatkov, ki jih bo mesečno ugotavljalo EG — TOZD E, stabilizacije v sistem nagrajevanja tako, da bodo neposredni upravljavci nagrajeni v višini 15% ustvarjenega prihranka.
Osnovne naloge, katere so si zadale 'SDS so: zvišanje produktivnosti in rentabilnosti, zboljšanje kvalitete vzdrževalnih del, zniževanje stroškov z racionalnejšo porabo materiala in energije, zmanjšanje zalog osnovnega in reprodukcijskega materiala, zmanjšanje dela v nadurah, vestnejše upoštevanje HTV predpisov in uporaba osebnih zaščitnih sredstev, zmanjšanje odsotnosti z dela (izredni dopust, boleznine itd.).
Rezultati omenjenih nalog bodo ovrednoteni z zmanjšanjem lastne cene storitev, kar ima vpliv tudi na lastne cene končnih produktov proizvodnih obratov.
Za vrednotenje programa stabilizacije je izdelan pregled stroškov, ki bodo služili za neposredno ugotavljanje prihrankov po stroškovnih mestih.
PROGRAM TOZD GRADBENO, KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
V dosedanjih pogojih in izkušnjah smo prišli do zaključka, da naša TOZD lahko sprejme obvezo, da bo dobro gospodarila v tem, da bomo znižali materialne stroške, povečali še storilnost pri izvajanju uslug proizvodnim TOZD in OSS ter racionalno gospodarjenje pri vzdrževanju objektov družbenega standarda in poslovnih objektov DO.
Nadalje se bomo zavzeli za znižanje števila nadur ter zmanjšanje bolniškega staleža, zaradi nezgod pri delu.
Konkretno bomo realizirali po delovnih skupinah naslednji
AKCIJSKI PROGRAM
I.	Gradbeni oddelek:
SM 7110 — zidarji: Zmanjšali bomo razsip in kalo pri gradbenem materialu od normalnih 5 %, ki se priznava v gradbeništvu na 3 %. Z boljšo organizacijo in delovno disciplino bomo zvišali efekt dela in kvaliteto dela. Prizadevali si bomo za znižanje števila nadur.
Prihranek ocenjujemo na	3.000 din
SM 7111 — pleskarji: Prizadevali si bomo za višji procent akordnega dela, tako skupinskega kot individualnega, da bo storilnost čimvečja. Držali bomo kvaliteto dela na zadovoljivi ravni, da ne bo reklamacij. Stedili bomo z materialom, da ne bo nepotrebnega razsipa, oz. kvara barv in lakov, vendar ne na račun kvalitete.
Prihranek ocenjujemo na	2.000 din
SM 7120 — tesarji: Največ prihrankov bomo ustvariii z racionalno porabo lesa in drugega potrošnega materiala. Odstotek, ki je določen za razrez lesa (do 20 %) bomo čimbolj znižali. Vso staro embalažo, ki se vrača od naših kupcev bomo izrabili do skrajne mere. Odpadke, ki niso več za nobeno rabo bomo odprodali, da bo tudi pri tem nekaj prihranka.
Nadure bomo koristili le v nujnih primerih in le na zahtevo proizvodnih obratov.
Prihranek ocenjujemo na	5.000 din
SM 7121 — mizarji: Glavni poudarek prihranka je tudi pri nas v racionalni porabi lesa in ostalega režijskega materiala. Z večanjem odstotka akordov bomo zvišali tudi storilnost. Skrbeli bomo za kvaliteto dela, tako bodo naši izdelki, oz. popravila trajnejša.
Prihranek cenimo na	6.000 din
SM 7122 — steklarji: Izredno bomo pazili, da bo lom stekla minimalen in tako doprinesli k skupnemu prihranku, ki ga ocenjujemo povšalno na	3.000 din
SM 7124 — sedlarji: Kvalitetno bomo izdelovali zaščitna sredstva ter opravljali popravila istih. Enako pri izdelavi raznih drugih izdelkov iz usnja za razne stroje v delovni organizaciji. Material bomo racionalno uporabljali, tako da bo odpadek resnično minimalen.
Skupni prihranek bomo ustvarili za	2.000 din
II.	Gospodarstvo poslovnih in družbenih objektov:
SM 7210 — 7228. Na tem .področju 'gospodarjenja boino vzdrževali posamezne objekte kar se da racionalno, tako da bo skupni prihranek na ravni DO čim-večji, ker stroški bremenijo vse TOZD. Vzdrževali bomo le v taki meri, da ne bi s pretirano štednjo povzročili dodatnih stroškov.
Prihranek ocenjujemo na	20.000 din
III.	Komunalni oddelek
•SM 7330 komunalni delavci delajo v režiji, zato pri materialu ni kaj prihraniti. Razporejalo se jih bo na delo, da bo čimbolj izkoriščen delovni čas.
Z boljšim efektom dela bomo prihranili ca. 2.00Q din.
SM 7320 — vrtnarji bodo sami vzgojili čimvec sadik rož, okrasnega grmičevja in drevja. To bo prihranek nekaj starih milijonov, ker ne bo potrebno kupovati drugje.
Cenimo prihranek na	20.000	din
SM 7310 — čistilke štedijo s čistilnimi sredstvi in so rezultati že -vidni,,pray tako .tudi pri vrtnarjih.
Prihranek bo. ustvarjen v^višmi.ca.	15.000	din
Rekapitulacija predvidenih prihrankov je ,po- stroškovnih mestih.
Skupaj znaša	78.000	din
Napravili bomo posamezne obrazce, da bomo registrirali vse mesečne prihranke po posameznih, stroškovnih mestih. Podatke bomo mesečno sporočali 'ekonomsko organizacijskemu-sektorju in oddelku Za nagrajevanje v delovni organizaciji in to-do- 25; v mesecu za pretekli mesec;-
PROGRAM SEKTORJA ZA NOVOGRADNJE
Kljuib. temu,, da smo -že .v prejšnjih letih Skušali varčevati povsod tam, kjer to varčevanje ne hi biflo škodljivo, smo se. še posebno v letošnjem letu vključili v akcijo dobrega .gospodarjenja.
Plan stroškov našega' sektorja je., sestavljen po dejanski realizaciji, v'letu. 1975; "zato se .v. realnost prikaza stroškovriisrno 'spuščali. Dejstvo, da številčnega stanja zaposlenih v strokovnih službah v našem sektorju nismo povečali že nekaj let, tudi nismo .upoštevali, pač pa smo z vso vestnostjo pristopili k detaljni in temeljiti'kontroli vseh ponudb in predračunov od strani--izvajalcev del, tako-za dela na investicijah kot veliMfrpopravilih- osnovnih sredstev-. > -
1.	Pri pogajanjih z izvajalci, kontroli njihovih predračunskih -vrednosti in nasprotnimi penudlsami . drugih, .jkontrolo :.cen in. podobnim smo. že v letošnjemdetuprihranMaa .okrog 950.QQ.Q din kvalitetnih sredstev; točen znesek bo znan, ko bodo ta déla; pri 'katerih smo uspeli znižati stroške, v celoti zaključena.
2.	Pri .obračunu stroškov,, katere, .povrne .zavarovalnica, smo ,od skupnega zneska terjatev odpisali -le zneSek 97.000 din, kar jej izredno nizek znesek, ;če Upoštevamo! visoko odpisanost. in ¿zastarelos t osnovnih sredstev, po drugi" strani pa tudi visoko cenó délovne ure, katero zavarovalnica ,po..-syojih mormaitivihme.povriie ¿vaceloti.
3.	O.d skupaj samo v letu. 1975 23 primerov odškodninskih ,zahtevkov, smo,z .oškodovanci in zavarovalnico dosegli soglasje in se tako izognili stroškom tožbe. To-število iho v letošnjem. Jefu -še višje, vendar je dó danes razen enega,primera, ki je v teku, v .celoti rešeno v zadovoljstvo naših delavcev in yšTprimeri brez spora.
4.	Hiter pristop k odstranitvi “okvar ter odstranitev' -le-teh, v kolikor spadajo v naš sektor (v primera velikih ,popravil in podobno); prispeva k hitrejši usposobitvi delovnih sredstev in ,s-'tem-k proizvodnji, ki pa se odraža ,v obratu za .katerega vršimo delo.
Vsi ti in podobni primeri-se in bodo prispevali k akcijskemu programu dobrega gospodarjenja celotne DO, kar,pa je v-končni fazi tudi naš cilj. Vrednost ho vidna, v rezultatu celotne DÓ ,v obdobjih, za katera bo ugotovljen rezultat.
PROG RAM EKON OMSK O ORG. SEKTORJA
Ob pregledu planskih postavk stroškov, kakor tudi dejansko nastalih stroškov v preteklem letu v EOS, smo ugotovili, da je možno prihraniti pri planski postavki »transport« (prevoz « osebnim avtomobilom —službenim) 35.000,00 din.
Zaradi nezasedenosti nekaterih delovnih mest, predvidenih v planu za deto 1976 v EOS, mi nedoseganja pri vseh zaposlenih v planu predvidenih rangov, bo ustvarjen prihranek v višini 36.740,00 din,
Pri skupnih stroških 'BOS, ki znašajo 5,738.851,12 - din po -planu «a leto 1976 hi prihranili 71.740,00 dim ali 1,25%.
-K znižanju dejanskih -stroškov v letošnjem letu -iho doprinesla tudi boljša organizacija dela v oddelku za AOP. Z izdelavo navodil operaterjem'BRC v EMO Celje, se bodo le-ti usposobili za obdelavo podatkov in tako ne bo več potrebna prisotnost organizatorjev "Železarne Štore; s tem pa bi se znatno zmanjšalo dosedanje število opravljenih nadur.
Razen omenjenih prihrankov, ki naj bi jih ustvarili z akcijo boljšega gospodarjenja se v akcijski program vključujejo 'tudi konkretne naloge EOS, ki bodo pripomogle k učinkovitejšem ugotavljanju uspešnosti poslovanja.
1.	Obvladovanje, stroškov z natančnimi analizami po stroškovnih nosilcih, mestih in vrstah, ko bo stekel -strojni obračun stroškov.
2.	Na osnovi bolj razdeljenih, od sedaj razpoložljivih finančnih podatkov, ocenjevati kolikor bo mogoče -ažurno gospodarsko situacijo v TOZD in DO.
3.	Voditi stalno skrb za izboljšanje delovne discipline, racionalni porabi del; _;g:: časa in voditi povečano skrb s pripombami in predlogi TOZD in strokovnim službam za boljši potek učinkovitejše organiziranosti dela.
PROGRAM KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Gospodarska gibanja letošnjih .pet mesecev kažejo izrazito tendenco usmerjanja aktivnosti v industriji, trgovini, investicijah, uvozu in še nekaterih drugih sektorjih tržišča,; posledice -pa so neugodni poslovni rezultati v celotnem .gospodarstvu. Ta kratka ..ugotovitev v naših pogojih poslovanja pomeni oddaljevanje možnosti od doseganja z gospodarskim načrtom predvidenih pokazateljev. Tendence negativnih vplivov sso za nas najmočnejše; -
—	zmanjšano povpraševanje -trga vpliva na poslabšanje asorti-mana in s tem na-nižje prodajne, cene; j
—	zelo počasno oživljanje svetovne trgovine zadržuje smelejši izvoz in porast prodajnih cen;
—porast,- fiksnih, stroškov ¿zaradi nezadostno .kpriščenih kapacitet v kvalitetnem pogledu povzroča ¿veliko napetost -med. stroški proizvodnje in doseženo^prodajno ceno ¿in pri - večini , proizvodov daje negativen finančni ijEazukat: %
—	zasedenost i ¿proizvodnih -¡kapacitet ¡ vodimo zelo .kratkoročno breztčvrstih-izgledov za optimaiino-koiiščenje ido konca leta.
Navedene’"glavne‘težavezunanjih vplivov so za podjetje težko -premostljive in jih bo celoten kolektiv mogel reševati s temeljito prilagodljivostjo in .racionaJiizacijo poslovanja, pri tem pa: jbakomercialni sektor s pomočjo analize tržnega .položaja 4n neposrednimi stiki pr ©vzel iv. izvedbo .naslednj e„ akcij e:
1.	Obračanje zalog—- 3: planiranega koeficienta obračanja 56 dni (6,5 letno) ne moremo izboljšati,.. temveč, se bomo morali zavzeti, da dosedanja zaostajanja za planom odpravimo. K racionalizaciji zalog bo prispevala posebno pozornost, jki bo namenjena obračanju drobnega tehničnega materiala (¿ektromaterial, proizvodi 117. panoge — proizvodi kovinske industrije).
2.	Zmanjšali bomo uvoz starega železa od planiranih 35,000 ton za vsaj lOiOOO ton, maksimalno - do 15.000 ton. S pomočjo nadomestil iz domačih -Izvorov lahko torej pričakujemo naslednji rezultat: zmanjšanje uvoza ža okrog 1,200.000$ in doseganje planske nabavne eene-2:150 di-n/t, ki bi bila v nasprotnem zaradi -zvišanja ¡cene presežena.
3.	Zmanjšali 'bomo- plansko nabavno eeno "ogljikovih -gredic od 4.200 na 3,800 din.po toni. Pri količini 30.000 ton bo znižanje predstavi j alo 12,000.000 din. ■ -
4.	Intenzivno bomo spremljali možnost substitucije dražjih' materialov s cenejšimi in nadomeščali uvožene materiale z domačimi. V sedanjem -trenutku v tem ¡pogledu ni mogoče predloga konkretizirati, kajti Indeks nabavne,cene .smo že v $>laau postavili zelo nizko (100,2% na leto 1975).
5.	S povezovanjem izvoza « ¡uvozom, povezovanjem srSŽ in. koriščenjem tujih uvoznih kvot samoupravno dogovorjenih z drugimi partnerji, moramo v celo.fi .oskrbeti.¡proizvodnjo s potrebnimi surovinami in zagotoviti .uvoz prioritetne .oprezne,
6.	S pravilno izbiro propagandnih .sredstev, izdelavo ¡reklamnih predmetov in eksponatov, v lastnem ateljeju ši .z akcijskim načrtom zadamo nalogo zagotoviti 2 % prihranek od planiranih sredstev za ekonomsko propagando.
7.	Upoštevajoč tržno situacijo, in dejstvo, da gospodarski načrt že zajema rezultate, akcijiskegaprogramaj e -težišče naloge, .ki je tudi stalna zadolžitev komercialnega sektorja na doseganju oz. eventualnem preseganju planskih postavk. V sklopu te skupne zadolžil ve je treba posebno skrb posvečati do-seganj-uplairskih -ce-n skozi zagotovitev ustreznega asorlimana..
Poleg ‘teh splošnih nalog smo .izdelali naslednje ¡konkretne naloge pri posameznih skupinah proizvodov:
—	pri SGN grodlju moramo ¡prek sporazumevanja na dolgoročnejši osnovi s potrošniki -tega proizvoda .zagotoviti ekonomičnost proizvodnje. Doseči moramo vsaj 35 % ¡povečanje sedanjih cen za
II.	polletje 1976;
—	pri valjanih .proizvodih moramo z intenzivnejšim pridobivanjem naročil zagotoviti primerno zasedenost kapacitet, v asortimanu pa maramo zagotoviti potreben premik k večji udeležbi kvalitetnejših vrst jekel, specialnih profilov ter vlečenega in brušenega jekla, kar vse mora doprinesti k daseganju . skupnih planskih cen za posamezne obrate;
—	pri proizvodih livarne,-II;'bomo, presegli, v,.povprečju planske ipro-dajne cene za 2%,,. pri proizvodih -livarne -II za 3 % in pri konti litini za 1 %. Pomembna naloga, katere realizacija je že v teku, je pridobivanje novih naročil,-posebno za livarno II in to za KGR litino,
8.	Pri izvozu moramo kljub številnim težavam doseči planirani obseg izvoza, z elastičnim koriščenjem Oblik povezovanja S predelovalci, doseči planirane .izvozne cene in tako odstraniti neugodne vplive slabše konjunkture na inozemskem-tržišču. "Z ¡izvoznim asorti-manom moramo tudi omogočiti plemenitejši proizvodni program.
9.	V celotni prodajni aktivnosti moramo stremeti za vse večjim uveljavljanjem dolgoročnejših povezav na osnovi sporazumevanja in poslovno-tehničnega sodelovanja z vsemi večjimi kupci oz. njihovimi grupacijami.
10.	V pogojih uveljavljanja zakona o zavarovanju plačil je treba zadržati plansko postavljene naloge v zvezi z višino in obračanjem zalog gotovih proizvodov. S skrbno izbiro plačilnih instrumentov je potrebno zagotoviti likvidnost tekočega poslovanja in vezavo sredstev v terjatvah, upoštevanje soudeležbe v zalogah v trgovini, znižati od lanskoletnih 60 dni na 50 -dni.
V cilju, izboljšanja dohodka DO bo komercialni sektor deloval tudi na drugih področjih, kjer ije 's pomočjo strokovnosti, večjim, angažiranjem pri delu in na osnovi legalne trgovinske dejavnosti možno doseči dodaten dohodek.
PROGRAM FINANČNEGA SEKTORJA
S 1. 1. 1976 so začeli veljati novi zakoni, ki bistveno vplivajo na poslovanje organizacije združenega dela. Za našo službo pomeni to dodatno obremenitev, zato v akcijski program ne zajemamo zmanjšano število zaposlenih ampak se obvezujemo s sedanjim številom in boljšo organizacijo v največji možni meri zadostiti vsem zakonskim predpisom in sklepom naših samoupravnih organov.
Navajamo nekaj glavnih nalog:
Z novimi zakonskimi predpisi je poudarjen pomen krepitve poslovne ii) finančne discipline, zato moramo skrbeti, da bodo vsi uporabniki sredstev in odgovorne osebe v organizaciji združenega dela dosledno upoštevali sprejete predpise.
Prizadevali si bomo skupno s TOZD in ostalimi službami, da bodo podatki, ki jih predlagamo realni — stroški, celotni dohodek, delitev dohodka, terjative in obveznosti.
Nov obračunski sistem pogojuje učinkovitejšo. uporabo ustreznih plačinih• instrumentov glede zavarovanja plačil; in s tem izpopolnitev-piačilnega prometa. Naša naloga je, da si prizadevamo k čim hitrejšemu obračanju sredstev.
Skupno s komercialnim sektorjem in TOZD sodelovati pri planiranju piana likvidnosti ter spremljati realizacijo-.plana in odstopanja.
Organizirati interno banko kot temeljnega nosilca tekoče likvidnosti in baze za povezovanje .s TOZD in. ostalimi poslovnimi bankami.
Aktivno sodelovati pri razpravah osnutka o združenem delu.:
. Aktivno bomo sodelovali pri zmanjšanju zalog nekurantnega materiala (s predlogi, za odpis ter predlogi za odprodajo materialov, ki so za našoadelovno organizacijo, neuporabni.)
Pri inventuri materialnih vrednosti si bomo prizadevali še bolj za odpravo, napak in. pomankljivosti, predvsem pa zo točno evidenco.
Skupno s sektorjem EOS .si bomo prizadevali, da preide na avtomatsko obdelavo podatkov še del materiala razreda 3, ter veliki inventar.
Skozi vse leto si prizadevamo delo .organizirati tako, da delo v popoldanskem času in sobotah zamenjamo-s koriščenjem prostih dni, takrat,,ko sg to da. Tako zmanjšujemo nadure, ki bi bile sicer, potrebne. Ne da pa se to vedno, kot na primer pri izdelavi bilance itd.
Prizadevali si bomo, da bodo stroški, ki nastanejo v sektorju res upravičeni (pisarniški material, potni stroški, dnevnice.)
PROGRAM KADROVSKEGA SEKTORJA
1.	Skrbeli bomo, da bo zaposlovanje posekalo na osnovi plana
in skladno s planiranim in doseženim obsegom proizvodnje Ter produktivnostjo dela. Brez rasti proizvodnje in produktivnosti praviloma ne bomo .zaposlovali novih delavčev v TOZD in OSS. Pri sprejemu novih delavcev in pri premeščanju hotno skrbeli, da bodo. delovna mesta zasedli. delavci Ž ustreznimi strokovnimi in družbenopolitičnimi kvalitetami. Z racionalnim zaposlovanjem bomo tudi znižali funkcionalne stroške zaposlovanja. '	•	‘
2.	Z izboljšanjem dela na področju kadrovanja bomo vplivali na znižanje fluktuacije. To bomo skušah doseči z naslednjimi ukrepi:
jgjpi^analizfrali bomo potek-uvajanja v delo (ob sprejemih m premestitvah) in predlagali ukrepe za izboljšanje;
— izpolnili bomo postopek pri namestitvah in premestitvah delavcev s tem, da bomo v največji meri uskladili delavčeve strokovne, psihofizične in osebnostne karakteriktike z zahtevami delovnih mest;
Sgig#§kontinuirano bomo dopolnjevali sisteme nagrajevanja (uskladitev rangiranja, usklajevanje sistema z določili zakona o združenem delu, uskladitev osnov in meril z družbeno-ekonomskimi smernicami; ' -fesg^urejali bomo probleme stanovanj in prehrane, za delavce v samskih domovih;
fRsgsnudili bomo strokovno pomoč'pri reševanju socialnih in osebnih problemov zaposlenih ter razvijali rekreativno dejavnost.
3.	Angažirali se bomo za uveljavljanje boljšega kurativnega in zdravstvenega Varstva, da bi zmanjšali, odsotnost z dela zaradi bolezni. |
4.	Zaposlovanje za tovarno traktorjev bomo izvajali po posebnem programu v skladu z dimaniko osvajanja proizvodnje in montaže traktorjev.
■ 5, Pri izobraževanju bomo razvijali že uveljavljene oblike in pri tem poskrbeli za racionalno koriščenje planiranih sredstev in s tem znižanje stroškov izobraževanja in odsotnosti z dela zaradi izobraževanja.
■ 6. Dokončali bomo opise delovnih mest ter nadaljevali z analizo delovnih mest kot pripravo za analitično oceno delovnih mest.
S temi ukrepi pričakujemo, da se bo povečala produktivnost dela v TOZD in OSS, da bo stopnja z.agoslo vanj a nižja od planirane za leto 1976 ter da se bodo izboljšali poslovni rezultati.
PROGRAM RAZVOJNEGA ODDELKA
Delavci RO bodo v drugem polletju vložili vse napore, da bodo s svojim delom čimveč pripomogli k racionalnejšemu delu proizvodnih TOZD.
Predvsem bodo svoje delovanje usmerili na naslednje naloge:
1.	Pri proizvodnji grodlja bodo pripravili tehnološki postopek in naročena bo naprava za odžveplanje železa po postopku RHEIN-STHALL. Rok je konec leta 1976, seveda če bodo sredstva na raz polago ion. ito okrog 80 milijonov starih din.
2.	Izdelali bodo tehnologijo za uporabo prahu, ki nastaja pri čiščenju odpadnih listov elektro obločne peči in sicer v dve smeri prek aglomeracije (poskusi že izvedeni in negativni) in prek peletov, kar bodo izvedli v mesecu juniju in juliju t. 1. če bi ugodno rešili ta problem bi izkoristili okrog 1 do 2 Fe metala, ki trenutno gre na hladno.
3.	V livarni bomo sodelovali pri uvajanju domačih substanc za cepljenje litine (Ruše—Štore RO), kar bo pripomoglo, da se bo zmanjkal uvoz za legure iz konvertibilnega področja.
4.	Na delovnih mestih se bomo borili za maksimalno tehnološko disciplino kakor tudi pri koriščenju delovnega časa posameznika. Razna privatna in polprivatna pota popolnoma odpraviti.
5.	Izdelali bomo predlog za porabo piritnih ogorkov iz Cinkarne —- 100.000 ton letno, na bazi uporabe posebne nove (tehnologije čiščenja le-teh, ki so .jo uvedli pred dvema latoma v Italiji. Ta postopek je zelo ekonomičen.
6.	Maksimalno se bodo angažirali na raznih področjih v zvezi z novo tovarno traktorjev — kontrola — standardi — uvajanje nove proizvodnje v livarni itd.
PROGRAM 'ODDELKA ZA KAKOVOST
Podajamo akcijske smernice kot prispevek k dobremu, gospodarjenju.
Skupni stroški oddelka za kakovost so okrog 732.375: din na mesec. Od tega ..znašajo OD okrog,.74 %.-Ostalih 26%: so fiksni in drugi stroški.
Torej lahko vplivamo z varčevanjem le na. majhen del stroškov. Zato_ menimo, da mora. dati „oddelek za kakovost svoj doprinos k dobremu gospodarjenju v soustvarjanju kvalitete in s tem dohodka.
Izguba dohodka zaradi notranje (izmeček) in zunanje (reklamacije),;slabe;kv&lite.te je še vedno velika.
Menimo,, da je možno s preventivno kontrolo te stroške znižati in oddelek za kakovost mora biti akcijsko usmerjen v to smer.
Za doseganje teh ciljev je potrebno:-
—	ustvariti ¿nadaljnje pogoje za medfazno kontrolo;
—	ustvariti'pogoje.za uspešno delo.vhodne kontrole; .
—	upoštevati zapažanja kontrole razvidno iz kontrolnih listov in mesečnih poročil;
—	obravnavati doseženi nivo kvalitete na svetih za kakovost-v posameznih TOZD;
-*• skrčiti m, lOdpsavitntotalno, nadure, kar je v prvi ¿vrsti odvisno , od ofesatovti A:
— koncentrirati in pregrapirati službo za kakovost v,nove prostore . .Štore, II, kar bo imelo vsekakor pozitivne, posledice, delo. bo močno olajšano, in dani bodo boljši pogoji dela,
Gibanje OD v letošnjem letu;
Obdobje |	Ur/os.	Din/h	Din/os.	Povprečen g odstotek učinka -	Indeks OD 1975 = 100 •	Indeks življenjskih ■stroškov '
Leto- 1975	184,9	19,63	3.630.-1-46	21,2	. 100,0	100,0
I.—III. 1976.	182,8	22,84 .	4.174	12,9	113,6	111,3
April	185,3:	22,81. .	4.228 g	11,0 l	115,0	113,6
Maj	187,9	22,13	4.160	9,8	113,2	112,8
T-unij	181,5 .	21,94	3.983	9,8	108,4	113,6
I.—V-I. 1976	183,9	22,57	4.149	11,6	112,9	112,3
Mij'	190,1	21,55	4.096.	8,9	111,4	113,6
L—VII. 1976	184,7	22,41	4.141	11,1	112,7	112,5
Podatki so vzeti iz Biltena SŽ št. 6, tabela .7-
Kumulativni podatki se nanašajo na razdobje I.—V. 1976. Za Železarno Štore je finančni sektor -posredoval napačen podatek. Prikazano povprečje na delavca, ki znaša za razdobje I.—V. 1976 4.182 din je pravilno, prikazano povprečje na 182 ur pa zajema ¡tudi regrese za letni dopust. Pravilno povprečje brez regresov znava 4.130 din.
Za razdobje L—VI. znaša povprečje na delavca 4.149 din, povprečje na 182 ur pa 4.106 din.
| SODELUJTE IN OBLIKUJTE j j Z NAMI NAŠE GLASILO j
AMOUPRAVNIH ORGANOV
DELO
Vsi novoizvoljeni delavski sveti so se že sestali. Na svojih prvih sejah so obravnavali poročila predsednikov o dosedanjem delu in izvolili nove predsednike ter kolektivne izvršilne organe. Ostale sklepe v nadaljevanju v celoti objavljamo.
Na ravni delovne organizacije iso se poleg delavskega sestali tudi vsi odbori razen samoupravne delavske kontrole. Poleg formalnosti pri konstituiranju so obravnavali tudi več konkretnih vprašanj. Do zaključka redakcije sta se odbor za dohodek in delitev OD ter eko-nomsko-gospodarski odbor sestala že drugič.
KOMU SMO ZAUPALI PREDSEDNIŠKE DOLŽNOSTI
Novoizvoljeni samoupravni organi so na svojih prvih sejah izvolili svoje predsednike in namestnike. Danes objavljamo, komu smo zaupali predsedniške dolžnosti v samoupravnih organih na ravni delovne organizacije in v delavskih svetih tozd (v oklepaju so imena namestnikov predsednikov):
DELAVSKI SVETI:
Delovne organizacije: Franc Kavka; (namestnik še ni izvoljen)
TOZD 114. panoge: Florjan Potrata, (Bojan Božiček)
TOZD LIVARN: Stanko Arti-ček, (Cvetko Cizelj)
I.	seja, 27. julija 1976
1.	DS je za svojega predsednika izvolil tovariša Franca Kavko iz sekretariata DO. Namestnika bo DS izvolil na prihodnji seji.
2.	Pregledal je sklepe 14. redne seje in se seznanil z njihovo realizacijo.
3.	DS se je seznanil z rezultati poslovanja v prvem polletju letošnjega leta in pri tem ugotovil, da nas čaka v drugem polletju naporna borba za dosego planskih zadolžitev. Pri tem je poudaril, da se moramo predvsem zavzemati za dosego ciljev, zastavljenih v akcijskih programih, saj njihova uresničitev pomeni izpolnitev planskih postavk
4.	Na osnovi predhodnega sprejema na DS TOZD je DS sprejel predlagani sanacijski program za zmanjšanje onesnaženja zraka v ŽŠ.
5.	DS je imenoval petčlansko strokovno politično komisijo, ki bo aktivno in korektno delala na področju ekološke politike, 1
1.	seja, 14. julija 1976
1.	Seznanil se je s poročilom o volitvah.
2.	Za predsednika DS TOZD ViT je izvolil Franca Rozmana, za njegovega namestnika pa Franca Mačka.
3.	Seznanil se je s poročilom o dosedanjem delu DS in pristojnostmi DS, ki so določene v statutu.
4.	Soglašal je s predlaganimi člani komisije za gospodarjenje, in varstvo pri delu.
Komisijo sestavljajo: Aleksander Krajnc, predsednik, Leopold Škorjanc, namestnik predsednika, Janez Selinšek, član, Vlado Renčelj, član, Aleksander Skale, član, Jože Jevševar, član, Drago Perčič, član.
TOZD ViT: Rozman Franc, (Franc Maček)
TOZD Energetika: Jože Majer, (Branko Gašper)
TOZD DPG: Pavel Sokoli, (Ivan Brinovec)
TOZD GKSG: Franc Antlej, (Rado Kolšek)
OSS: Boris Marolt, (Franc Sel-čan)
EKONOMSKO-GOSP. ODBOR: Gojko Manojlovič (Mirko Dober-
ODBOR ZA DOHODEK: Jože Gaberšček, (Marija Lamut)
ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE: Vlado Sajovic, (Martin Durkovič)
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE: Vlado Renčelj, Anton Vindiš)
ODBOR SDK: predsednik še ni bil izvoljen.
spremljala ekološke razmere in sodelovala z ustreznim delovnim telesom pri IS skupščine občine Celje:
Stanko Ocvirk, OSS; Milan Mežnar, energetika; Ivan Vengust, jeklarna I; Marko Kovačič, energetika; Ljubo Kresnik, livarna II.
6.	DS se je seznanil s srednjeročnim programom SŽ za obdobje 1976—1980. Ocenil je, da je program stvaren in da je predvidevanja z vsestranskim zalaganjem možno uresničiti.
7.	V zvezi s srednjeročnim razvojnim programom je potrebno do konca letošnjega leta izdelati konkretne investicijske programe za posamezne predvidene naložbe.
8.	Železarna Štore prevzema pokroviteljstvo nad osnovno šolo Štore.
9.	DS zadolžuje oddelek za informativno in samoupravno dejavnost, da. do prihodnje seje pripravi poročilo o delu delavskega sveta v pretekli mandatni dobi.
5.	Potrdil je sklepe zadnje seje.
6.	Sprejel je» sanacijski program za zmanjšanje onesnaženja zraka v Železarni Štore.
7.	Strinjal se je s pravilnikom o kandidiranju, volitvah in odpoklicu članov delegacij in delegatov za vse samoupravne organe, ki jih volijo delovni ljudje TOZD in OSS delovne organizacije Železarne Štore ter sklenil, da se posreduje SDS, ki naj o njem razpravljajo in dajo svoje pripombe.
8.	Na osnovi analize o izvajanju pravilnika o nagrajevanju delavcev na ozkotirnem prometu, ki jo je podal obratovodja transportnega obrata v pismeni obliki in ustno na seji (na osnovi sklepa 14. seje z dne 13. 2. 1976), je DS menil, da je z njegovo uvelja-
vitvijo viden napredek pri delovni disciplini, večji je efekt dela, z nagrajevanjem, na ta način pa so zadovoljni tudi delavci.
DS je potrdil pravilnik o nagrajevanju delavcev na ozkotirnem prometu za nedoločen čas.
9.	Sprejel je predlog, da se naslednja delovna mesta v elektro obratu in ozkotirnem transportu vključijo v seznam delovnih mest v TOZD ViT, za katera se predlaga delovna doba s povečanjem in sicer: (celotni seznam je na vpogled v obratovodstvih).
Seznam vseh delovnih mest v TOZD ViT se posreduje v uskladitev centralni komisiji za urejanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s podaljšanjem.
10.	Strinjal se je, da se v komisijo za urejanje in določanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s podaljšanjem. Železarne Štore imenuje tov. Franc Samec.
1.	seja, 8. julija 1976
1.	Za predsednika DS TOZD livarn je izvolil Stanka Artička iz livarne I, za njegovega namestnika pa.Cvetka Cizlja iz modelne mizarne.
2.	DS je izvolil komisijo za gospodarjenje in varstvo pri delu, ki jo sestavljajo: Maks Šuster, priprava proizvodnje livarn, predsednik, ing. Franc Mlakar, livarna I, namestnik predsednika, Edi Lešnik, livarna I, član, Daniel Mlakar, livarna II, član. Stane Godicelj, modelna, član.
1.	seja, 19. julija 1976
1.	Člani DS TOZD 114. panoge so se seznanili s poročilom o izidu volitev, ki ga je podal predsednik sindikata TOZD tov. Mirko Gajšek.
2.	Za predsednika DS je ponovno izvoljen tov. Florjan Potrata, za njegovega namestnika pa tov. Bojan Božiček. Člani DS so imenovali tudi 3 sodelavce za sestavo programa DS za prvo leto in sicer vodjo TOZD tov. Senčica, člana DS tov. Marjana Kolarja ter predsednika sindikata TOZD 114. tov. Gajška.
3.	Člani DS TOZD 114. so se seznanili s poročilom o dosedanjem delu DS, ki ga je podal predsednik tov. Florjan Potrata.
4.	Člani DS so sprejeli predlog OOS TOZD za izvolitev komisije za gospodarjenje in varstvo pri delu.
Člani ostanejo isti kot do sedaj, s tem da namesto tov. Spolenaka, ki je prosil za razrešitev zaradi preobremenitve ter namesto tov. Lavbiča iz plavža, ki je umrl, sta izvoljena tov. Vlado Lužar ter Srečko Janžekovič.
Člani komisije so torej: ing. Dominik Tomažin, predsednik,
1.	seja, 13. julija 1976
1.	Seznanil se je s poročilom o dosedanjem delu DS in pristojnostmi, ki so po statutu določene.
2.	Za predsednika DS je ime-
11.	Sklenil je, da se na delovno mesto »asistent elektrovzdrže-vanja« v tovarni traktorjev v izgradnji namesti tov. Janez Kresnik. Nastavitev velja od 1. avgusta 1976.
12.	Na delovno mesto delovodja transportnega obrata se razporedi Jože Zupanc, sedaj na delovnem mestu skupinovodja v mehanični delavnici.
Navedena premestitev se naj izvede s 1. avgustom 1976.
13.	DS je tudi sklenil:
—	da se vsi zapisniki DS redno dostavljajo komisiji SDK v TOZD. Ravno tako naj se na vsako sejo DS povabi predsednika komisije SDK;
—	gradivo za sejo DS naj člani prejmejo pravočasno, tj. najmanj 5 dni pred sejo;
—	člani DS naj na seje prihajajo točno in pripravljeni;
—	zapisniki SDS naj se pišejo v 4 izvodih, tako da lahko po en izvod prejmeta vodja TOZD in obratovodstvo.
3.	Pri pregledu sklepov 30. seje pa je bilo sklenjeno:
— Ker DS ne prejema odgovorov od TOZD DPG na določene pripombe v zvezi s toplim obrokom, DS predlaga sindikalni organizaciji, da razreši problematiko kvalitete in cene toplega obroka.
S tem je DS sklepe 30. seje potrdil.
4.	DS’ se je seznanil z realizacijo plana za junij ter operativnim planom za julij.
Vlado Lužar, Marjan Kolar, Peter Grdina, Ivan Perčič^ Franc Borovšek, Srečko Janžekovič.
5.	Obravnavali in sprejeli So sanacijski program za zmanjšanje onesnaženja zraka.
6.	DS je sprejel isklep o napredovanju toV. Ivana Ferenčaka iz jeklarne I na delovno mesto delovodja SM peči.
7.	Sprejeli BS tudi sklep, da se sprejme na delovno mesto delovodje pri SM peči v jeklarni I tov. Štefana Urana.
8.	Dodatno je DS potrdil vročinski dodatek za komandne kabine, kjer ne delujejo klima naprave.
9.	Obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum o reguliranju medsebojnih odnosov pri oskrbi in prometu ferolegur ter o načinu oblikovanja cen.
10.	Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum o reguliranju cen surovega železa. Za podpisnika tega sporazuma je DS pooblastil tov. Alojza Primca iz komercialnega sektorja.
11.	DS 114. panoge se strinja, da se v obliki gradbenega materiala pomaga pri adaptaciji doma upokojencev v vrednosti do
200.000	din.
noval dipl. ing. Borisa Marolta, za njegovega namestnika . pa Franca Selčana.
3.	Pregledal je sklepe zadnje seje in jih potrdil.
DELAVSKI SVET DO
DS TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
DS TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE
DS TOZD LIVARN
DS ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB
AMOUPRAVNIH ORGANOV
DELO
DS TOZD MEHANSKA OBDELAVA
4.	seja, 29. julija 1976
i Pregledal je sklepe prejšnje seje in jih potrdil.
V zvezi z realizacijo teh sklepov pa je zaključil naslednje:
a)	Na osnovi obrazložitve TOZD DPG se DS strinja, da se udeležba posameznikov za topli obrok poveča od 4 na 5 din. Povišanje -se realizira s 1. 6. 1976. Prav tako DS potrjuje predlog, da morebitno povečanje materialnih stroškov toplega obroka nad 10 % bremeni koristnike toplega obroka.
DS Se strinja tudi z delitvijo stroškov za bifeje.
to) DS se je seznanil s poročilom o saniranju ogrevanja in razsvetljave, vendar je ta sklep še zadržal in zahteva občasno poročila o izvajanju teh del.
2.	Seznanil se je z realizacijo operativnega plana za junij in operativnim planom za julij.
3.	Na osnovi razlage rezultatov poslovanja za razdobje I.—V. in kasnejše diskusije so bili sprejeti naslednj i sklepi:
a)	Pričeti urejevanje in temeljito definirati dohodkovne odnose med TOZD MO in TOZD livarn, TOZD ViT, TOZD E in OSS.
to) Pospešiti strojni obračun proizvodnje in ostalih stroškov, predhodno pa zagotoviti dobro sodelovanje strokovnih sodelavcev TOZD na prečiščevanju računalniških izpisov in programov, kakor tudi na perfektuiranju istih.
c)	Pravočasno pripraviti izhodišča— metodologijo in priprav- 1 2 3 4 5 6
1.	seja, 9. julija 1976
1.	Seznanil se je s poročilom
o.	volitvah.
2.	Za predsednika ekonomsko-gpspodarskega odbora je izvolil dipl. ing. Gojka Manojloviča, za njegovega namesanika pa ,dipl. ing. Mirka Doberška.
3.	Seznanil se je s poročilom o dosedanjem delu odbora,
4.	Pregledal je sklepe prejšnje seje in jih potrdil. Ob tem se je seznanil s poročilom ing. Burnika
o.	tem, kakšne naprave bi morali v posameznih obratih vgraditi, dopolniti ali rekonstruirati, da bi lahko izboljšali asortiman proizvodnje.
Prav tako se je odbor zavzel za sprejetje predpisa o odobravanju nadur ter sklenil, da se sproži postopek za sprejem le-tega.
5.	Strinjal- se je s predlagano • spremembo 5. sklepa 31. seje EGO z dne 10. junija 1976 v tem smislu, da je za kontrolo izvršenih nadur po planu zadolžil vodje TOZD in sektorjev, ne pa obračunsko službo.
6.	Sprejel je predlog za imenovanje 9-članske komisije za racionalizacije (inovacije).
S tem je dosedanja komisija razrešena, vendar odbor želi do naslednje seje še poročilo o delovanju dosedanje komisije, ki bo v pomoč novoizvoljeni komisiji.
ljalna dela za planiranje gospodarskega načrta za leto 1977.
4.	Strinjal se je s pravilnikom o kandidiranju, volitvah in odpoklicu članov delegacij in delegatov za vse samoupravne organe, ki jih volijo delovni ljudje TOZD in OSS delovne organizacije Železarne štore.
Omenjeni pravilnik se posreduje v obravnavo SDS.
5.	Sprejel je sanacijski program ukrepov za zmanjšanje onesnaženja zraka v Železarni Štore.
6.	Pri izvoznem zaključku št. 158/Avtomontaža 563 DM oziroma 3.980,40 din DS TOZD MO priznava le 50% odpisa razlike, ker je do reklamacije prišlo tudi zaradi livarskih napak.
7.	Pri izvoznem zaključku št. 341/Avtomontaža 4.200 DM oz. 29.694 din DS priznava reklamacijo in odpis le za 12 kom. izpuš-. nih kolektorjev, pri 2 kom. pa je bila reklamacija zaradi livarskih napak.
8.	Odpisa razlike po izvoznem zaključku št. 179/Avtomontaža DS ne priznava, ker so napake, zaradi katerih je prišlo do reklamacije, livarskega značaja.
9.	Na predlog razpisne komisije je DS s tajnim glasovanjem izvolil za vodjo TOZD MO dipl. ing. Feliksa Černaka.
10.	DS je potrdil akcijski program stabilizacije za TOZD MO. O programu naj razpravljajo SDS v TOZD in na osnovi tega izdelajo programe za svoje področje.
7.	Odbor je brez pripomb potrdil sklepe 18. seje komisije za racionalizacije kot sledi:
a)	Predlog Branka Logarja iz priprave dela MO, št. 100/39/75 »Krožni suport za struženje ka-librimih kolutov 0 350 mm do 0 600 mm« je komisija sprejela in sklenila, ida se avtorju izplača enkratna odškodnina, ki se določi na osnovi potrjenega prihranka v višini 50.000,00 din po 26. členu SS pod 3. a. Enkratna odškodnina znaša 3.850,00 din. Stroški bremenijo str.-m. 3098.
to) Predlog dipl. ing. Mirka Doberška iz livarne I št. 105/44/75 »Tehnična izboljšava pri izdelavi NGJL valjev« je po predhodni oceni posebne strokovne skupine komisija sprejela in odločila, da ima predlagatelj pravico do treh odškodnin po samoupravnem sporazumu.
Prva odškodnina, ki se določi na osnovi potrjenega prihranka v višini 1,305.667,00 din po 26. členu SS pod 2. a znaša 19.245,34 din. Stroški bremenijo istr. m. 2030.
č) Predlog Franca Godiclja, ViT, Štore II — št. 129/3/76 »Sprememba kabelske vleke prečnega voza v valjarni II« je komisija sprejela. Avtorju se izplača enkratna odškodnina na osnovi potrjenega prihranka 45.000,00 din, po členu 26 SS pod 2 a, ki znaša
2.000,00 din.
Stroški bremenijo str. m.. 1460.
d)	Predlog Franca Samca iz mehanične delavnice Štore I št.
130/4/76 »Dopolnitev načina vle-žajenja pokrova pri električni peči v livarni I« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini 700,00 din. Stroški bremenijo stroškovno mesto livarne I 2012.
e)	Predlog Ivana Čretnika iz kalibrirnice valjarne II št. 54/74/ III »Sprememba kalibracije valjev na progi 0 550 mm za ploščate profile« je komisija obravnavala za tretje Obračunsko obdobje. Potrdila je izkazani prihranek v višini 1,116.473,00 din in odločila, da se izračuna odškodnina po 26. členu SS pod l.b. Odškodnina znaša 8.865,89 din, stroški bremenijo str. m. 1430. '
f)	Predlog Ivana Čretnika iz kalibrirnice valjarne II št. 65/3/75 »Prihranek valjev na ogrodju 04 v valjarni II« je komisija sprejela že v marcu 1975. Na tej seji je potrdila v prvem letu koriščenja izkazani prihranek, ki znaša 170.807,98 din in odločila, da ima predlagatelj pravico do treh odškodnin po 26. členu SS pod l.b.
Za prvo obračunsko obdobje znaša odškodnina 2.708,08 din. Stroški bremenijo str. m. 1480.
g)	Predlog Pavla Petkoviča, elektroplavž št. 114/53/75 »Zaščita med električnim omrežjem in škripcem na žerjavu« je komisija sprejela in določila, da se predlagatelju izplača- enkratna pavšalna odškodnina ,v višini 500,00 din. Stroški bremenijo str. m. 1198.
h)	Predlog Franca Trafela iz jeklovleka in Vinka Šelige iz valjarne I št. 50/73/TII je komisija obravnavala za tretje obračunsko obdobje. Potrdila je prikazani prihranek v višini 514.645,20 din in odločila, da se izračuna odškodnina v členu 26 pod l.b. Odškodnina, ki si jo avtorja delita v razmerju 50: 50, znaša 5.487,87 din. Stroški bremenijo str. m. 1430.
i)	Predlog dipl. ing. Ivana Ravnikarja in dipl. ing. Jožeta Ko-renta iz merilne službe št. 107/46/ 75 »Rekonstrukcija napajanja proge 0250mm« je komisija sprejela. Avtorjema se določi enkratna odškodnina na osnovi prihranka 166.632,00 din po 26. členu SS pod 3. b. Odškodnina, ki se deli med predlagateljema v raz-meruju 50 : 50 znaša 10.555,28 din. Stroški bremenijo str. m. 1450.
j)	Predlog Josipa Čaglja iz jeklarne II št. 141/15/76 »Rekonstrukcija nosilcev tokbvodnikov pri elektro-obločni peči Birlec« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju določi enkratna odškodnina na osnovi'potrjenega prihranka 183.790,85 din po 26. členu SS pod 3. b.
Odškodnina, ki se je avtor- od-
poveduje v korist prizadetim ob potresu na Tolminskem, znaša 11.351,63 din. Stroški bremenijo str. m. 1820.
8.	Odbor se je seznanil s poročilom o izvršitvi letnega in operativnega plana za maj 1976 ter ob tem zahteval, da se poročilo o parametrih uspešnosti poslovanja posreduje redno tudi vsem čla-noim EGO.
9.	Pri obravnavi operativnega plana za julij je bilo sklenjeno:
—	Sklep št. 5 z 31. seje EGO se ne izpolnjuje. Odbor ponovno poudarja, 'da povečanje nadur lahko opraviči le produktivnost.
—	Sprejme se operativni plan za julij, pri čemer odbor zadolžuje yse TOZD in službe, da se angažirajo za dosego operativnih in letnega plana.
10.	Sprejel je komercialno poročilo za maj 1976.
11.	Izvolil je komisijo za odobritev nujnih službenih potovanj (potovanja, ki se morajo izvršiti pred odobritvijo EGO) in sicer predstavljata to komisijo predsednik EGO in njegov namestnik. Tretji član komisije pa naj bo član EGO iz tiste TOZD, za katero se potovanje v tujino odobrava.
Odbor je nato odobril potovanja, ki so že bila izvršena in sicer:
—	ing. Alojza Piška v Italijo k firmi FIAT v Modeni;
—	tov. Vladimira Maganja na specializirani sejem livarstva v CSSR;
—	ing: Cirila Goriška in ekonomista Marjana Beleja v ZSSR;
—	Štefana Gerkeša v Berlin.
12.	Odobril je tudi potovanje Rudija Košenine, Zdravka Salo-birja in Draga Zupanca na prakso v lakirnico FIATA v Modeni.
13.	Odobril je še eno dnevnico dr. Alojzu Šturbeju za potovanje v Frankfurt, kjer se je udeležil seminarja ACHBMA 76.
14.	Odbor je odobril službena potovanja s pripombo, da se na predlogih pod točko »nosilec stroškov« navede stroškovno mesto, katerega bremenijo stroški potovanja.
15.,	Odbor ise je seznanil, da so posredovali poročila o službenih potovanjih:
—	ing. Burnik, ing. Senčic in ing. Nosan s potovanja v Švico, Francijo in Zahodno Nemčijo;
—	Štefan Gerkeš s potovanja v Berlin;
—	ekonomist Belej in ing. Gorišek s potovanja v Moskvo.
16. Sklenil je, da se z vabilom za' sejo EGO pošlje vsem članom kompletno gradivo. Po možnosti naj, se pošlje vse gradivo naenkrat. Na predhodno posredovanih gradivih pa naj bo oznaka, da gre za gradivo EGO.
ODBOR ZA K ADRO VSKO-S O CI ALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD
1.	seja, 21. julija 1976
1.	Odbor se je seznanil z izidom volitev.
2.	Predlog za novega predsednika in namestnika predsednika odbora je podal v imenu sindikata itov. Mirko Gozdnikar.
Za predsednika je bil izvoljen tov. Vlado Sajovic, za njegovega namestnika pa Martin Durkovič iz TOZD ViT.
3.	Poročilo o dosedanjem delu odbora je podal dosedanji predsednik tov .Franc Kavka.
4.	Odbor je sprejel sklep, da do izvolitve nove stanovanjske komisije delo opravlja sedanja stanovanjska komisija.
5.	Pregledani so bili sklepi zadnje seje, ki so realizirani in sprejeti. |'
(Dalje na 10. strani)
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
Delo samoHpraYmh organov
(Nadaljevanje z 9. strani)
6.	Odbor je sklenil, da zaradi predvidene reorganizacije delovne skupnosti skupnih služb ne opravi imenovanja individualnih poslovodnih organov vodje kadrovskega sektorja in sekretarja delovne organizacije, ki sta bili na osnovi sklepa tega odbora razpisani, ampak za nadaljnjih 6 mesecev imenuje vršilce dolžnosti in 6icer:
-— za vršilca dolžnosti kadrovskega sektorja tov. Staneta Pia- -zarja; ;
— za vršilca dolžnosti sekretarja delovne organizacije tov. Ivana Žmaharja,- ?
7.	Odbor'je obravnaval predlog kadrovskega -sektorja, to je povrnitev stroškov štipendije za tov. Miodraga Banjeviča, ing. metalurgije iz livarne II iii tov. Cve fana Kosfadinova; dipl. ing. meta-lungije iz livarne I in sprejel sklep, da se jima povračilo odobri, s tem da -se jih veže kot ostale štipendiste;
8.	Odbor je obravnaval vlogo ing. Feliksa čemaka in sklenil; -da se mu odobri status -izrednega-študenti.
9.	Odbor je sprejel sklep, da se vloga tov. Štefke Svetalšek ob-
1.	seja, 16. julija 1976
1.	Seznanil se: je s poročilom p volitvah.
2.	Za predsednika odbora ža splošne zadeve je izvolil Vlada Renčlja iz TOZD ViT, za njegovega namestnika pa Antona Vindiša iz TOZD Energetika.
3.	Seznanil se je s poročilom o dosedanjem delu. odbora in pristojnostmi tega odbora.
4.	Pregledal je sklepe prejšnje-seje in se seznanil z njihovo realizacijo. Obenem je sklenil, da se prosta parcela št, 6 na Lipi dodeli pod enakimi pogoji kot že vsem ostalim Kristini Plankar iz TOZD DPG.
5.	a) Na osnovi sprejetih sklepov in objavljenega natečaja za dodelitev posojil za individualno gradnjo in adaptacije stanovanj je odbor ob upoštevanju predloga stanovanjske komisije, stališč sindikalne, organizacije in razprave na seji sprejel, ob dodelitvi posojil poleg v pravilniku določenih in na seji odbora že sprejetih, še naslednje kriterije:
—	prosilcu, ki stanuje v stanovanju Železarne Štore in bi skupaj z letošnjo, dodelitvijo dosegel 80.000 din in več posojila (ali 100.000 din, če sta v železarni zaposlena 2 Slana), se posojilo odobri le pod pogojem, da se po. godbeno obveže izprazniti družbeno stanovanje do konca leta 1977, če v letu 1977 prejme dodatno posojilo v višini razlike med že prejetim zneskom in po letošnjih kriterijih določeno maksimalno višino.
Prosilcem, ki podpis take pogodbe odklonijo, se posojilo letos ne odobri;
—	člani kolektiva, ki so v prejšnjih letih gradili s posojilom Železarne Štore-in so po mnenju komisije v zaključni fazi gradnje (do katere' železarna dodeljuje posojila) ali pa so v letu 1975
ravnava ob razpisu izrednega študija.
10.	Ob obravnavi vloge tov. ing. Marolta za povrnitev finančne udeležbe pri dodelitvi ¡stanovanja, je odbor upoštevajoč ugotovitve pravne službe in ostala dejstva ponovno ugotovil, da ni razloga za spremembo prvotnega sklepa, s katerim ing. Maroltu povračilo ni bilo odobreno.
11.	Odbor je obravnaval prošnjo za denarno pomoč pri graditvi hiše' tov. Henrika Žaberla in njegovi prošnji ni ugodil, temveč mu priporoča, da prošnjo-naslovi na konferenco osnovnih organizacij sindikata ŽŠ; -
12.	V zvezi s sklepom št. 12 z 21. redne seje odbora za kadrovsko socialne zadeve in družbeni standard, s katerim je odbor tov. Antonu Kline ju odobril1 dnevno 20—30-minutno i odsotnost 'v - času malice, je odbor sklenil, da ta odobritev velja le do 10. 8. 1976.
13.	Odbor je razdelil štipendije za redno šolanje.
14.	Odbor j e soglašal, da se st anovanje; iz katerega še bo izselil tov. Rudi Govejšek, dodeli Tov. Antohu Metličarju, stomatologu, ki bo delal'v zobni ambulanti v Štorah.
dosegli do. lani veljavna zgornjo mejo posojila, ali pa se jim za dokončanje določenih del letos še dodeljujejo določena sredstva, v prihodnjih letih niso več upravičenk za. dodelitev posojila. Prav tako v naslednjih letih ne morejo. več dobiti posojila tisti prosilci, 'ki z letošnjo dodelitvijo dosežejo polno možno vsoto.
Vsem tem nosilcem se tovrstno-določilo vnese v pogodbe o posojilu.:
b)	Posojila se dodeljujejo pod enakimi pogoji kot lani, to je z 2 % obrestno mero in odplačilnim rokom 15 let.
c)	Razdelitev sredstev z označbo pogojev dodelitve je sestavni del teh sklepov ih se objavi na oglasnih deskah. Posojilne pogodbe se sklepajo od 26. julija 1976 dalje. -
d)	Seznam prosilcev, ki jim zaradi neizpolnjevanja pogojev ni bilo dodeljeno posojilo, je sestavni del objave odobrenih posojil.
e)	Besedilo pogodb za pogojno dodelitev posojil pripravi pravna služba in sicer tako, da bodo obveznosti . nedvoumne in' neizpodbitne.
Za realizacijo je zadolžen sekretar DO.
6.	Zadolžil je sekretarja DO, da zagotovi realizacijo sklepa št. 16 s 17. redne seje, s katerim je odbor sklenil, da bo pred izdelavo osnutka dopolnil stanovanjskega pravilnika obravnaval izhodišča za to dopolnitev.
7.	Krajevni skupnosti Prevorje je odobril pomoč pri izgradnji vodovoda in sicer iz 'sklada skupne porabe v višini 40.000 din.
8.	Na osnovi pismenega predloga direktorja in obrazložitve sekretarja DO je odbor v zvezi z vročanjem sredstev za stanovanjsko izgradnjo 'sklenil:
Sredstva za kreditiranje individualne gradnje v skupnem zne-
sku 3,000.000 din se., namensko vročijo pri banki.
Druga ih peta tranša se vezeta na 10,- ostale na 15 let.
Za podpisnika pogodbe odbor pooblašča 'direktorja DO in .vodjo finančnega sektorja.
9.	Za obnovitev- strešna konstrukcije in kritine na stavbah v Celju, Titov trg 6, 7, 8 je odobril koriščenje amortizacijskih sredstev, ki se Zberejo pri plačevanju mesečnih stanarin od stanovanjskega fonda Železarne Štore.
10.	Odobril je plačilo ob preselitvah nastalih razlik pri stanovanjskih stroških v skupnem znesku 1.424,70 din iz sklada skupne porabe.
11.	Na osnovi sklepov 24. seje
2.	seja,.JO, julij 1976
1.	Pregledani so sklepi prejšnje seje; ki so realizirani in sprejeti.
2.	Odbor je potrdil predlagano izplačilo stimulativnih dodatkov iz naslova:
obračun.po kriteriju količine; . -
—	zadržani del iziebruarja (zadržano je bilo 30% iz akumula-. cije); .
—	na račun rezultatov poslova-
nja v prvem polletju se posameznim TOZD in OSS, razen TOZD. MO, izplača akontacija v višini 3,5%.	\
3.	V zvezi z - negativnim rezu-, tatom 'iz naslova »količina odpreme« pri izračunu stimulativnega dodatka za OTK in trans-. portni obrat naj ¡služba oddelka, za nagrajevanje do prihodnje seje pripravi obrazložitev vzroka za nedoseganje tega kriterija.
4.	Odbor se je seznanil z informacijo. o izplačanih osebnih dohodkih za junij 1976 iri zadolžil, službo oddelka za nagrajevanje da pripravi:
—	pregled povprečnih osebnih, dohodkov po elementih tudi za prvih šest mesecev tega leta;
stanorvanjske komisije, obrazložitve sekretarja DO in razprave, so v zvezi s sofinanciranjem nakupa stanovanj sklenili:
a)	Odobri se sofinanciranje nakupa stanovanja za tov. Vido Černe v višini 50 %:vrednosti stanovanja, s tem da se. s podjetjem Merx sklene ustrezna pogodba, tov. Černetova pa izprazni dosedanje stanovanje.
Odbor želi biti naknadno obveščen o višini zneska za sofinanciranje.
b)	SNG Celje, se odobri posojilo v višini 60.000 .din za nakup stanovanja, s tem da SNG družini Silve: Kastelic, zaposlene v sekretariatu Železarne Štore, dodeli ustrezno stanovanje.
— pregled kvalifikacijske strukture po. posameznih TOZD.
5.	Odbor, je sklenil, da se od 1. 6. 1976 dalje’ valorizirajo vročinski dodatki od 5 na'6 din na dan. Upravičena delovna mesta in drugi pogoji za pridobivanje dodatka ise ne 'spremenijo.
6.	Odbor je sklenil, da se zaradi minimalnega povečanj a povprečnih OD ih* zaradi že sprejetih-stališč, da sedanji nivo po^ vprečnih OD zadržimo- za nekaj mesecev, pavšali za tehnično dežurstvo in dežurstvo na domu do konca leta ne revalorizirajo.
O morebitni- revalorizaciji bo odbor ponovno odločal ob koncu leta.
7.	Odbor je sklenil, da se osnova za izračun hrariarine do 30 dni od 1. :8. 1976 ’ dalje valorizira s količnikom povečanih življenjskih stroškov v SRS, ki znaša za razdobje I;—VI. 1976 v primerjavi s prejšnjim letom 1,12. Ta količnik se uporablja do naslednje valorizacije čez tri mesece oz. do uradne objave količnika o povečanju povprečnih OD v gospodarstvu SRS.
Oddelek za informativno in samoupravno; dej avnost
NA CESTI NISI SAM
HITROST V CESTNEM PROMETU
Voznik mora zmanjšati hitrost toliko, da se po potrebi lahko pravočasno ustavi pred nevarnimi in nepreglednimi deli ceste, kot tudi, če je promet otežen, zlasti pa:
1.	ko pripelje do kraja, kjer je postavljen poseben znak ali drugo opozorilo, s katerim je označeno ustavljeno vozilo;
2.	pred prehodom za pešce;
3.	na delih ceste, po kateri hodi veliko pešcev, še posebej, če so na cesti ali ob cesti otroci;
4.	na ostrih in nepreglednih ovinkih;
5.	na zoženih delih ceste;
6.	na delih ceste z velikim vzdolžnim nagibom;
7.	ko se približuje nepreglednemu vrhu klanca;
8.	ko prehiteva ali srečava kolono pešcev ali vozil mimo nje;
9.	ko prehiteva ali srečava vprežna-vozila, živino ali jezdece, ali vozi mimo njih;
10.	če je vozišče pokrito s snegom, ledom, vodo, listjem, blatom ali s čim drugim in je zaradi tega spložko;
11.	na nepreglednih križiščih;
12.	kjer se izvajajo dela na cesti;
13.	ob prehitevanju ali srečavanju vozil izrednih dimenzij ali vozil s tovorom izrednih dimenzij;
14.	če je vidljivost občutno zmanjšana.
Voznik, ki namerava znatno zmanjšati hitrost motornega vozila, mora namen, razen ob neposredni nevarnosti, naznaniti tako, da nekajkrat zaporedoma pritisne na delovno zavoro.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE
xODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD
SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 EEÍKTRQENERCIJI
Združevanje sredstev porabnikov ¿in proizvajalcev elektroener-gije .-za financiranj e graditve elek-tro-energetskib objektov po sprejetem samoupravnem planu Interesne skupnosti elektrogospodarstva (ISE) je bilo do konca letošnjega; junija urejevano z zakonom-. jV skladu z novimi ustavnimi načeli se odslej to vprašanje ureja s 'samoupravnimi; sporazumi r zainteresiranih. partnerjev. Tako smo letos v juniju obravnavali .¿in tudi potrdili ¿»Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje.gradit-ve objektov elektroenergetike za bbr dobje 1976—1980«..
Po tem sporazumu bo financirana -graditev vrste; proizvodnih in prenosnih naprav. V preteklih letih je namreč. Slovenija. precej zanemarila ..področje elektroenergetike, zaradi.'česar-nam po eni strani v kritičnih časih primanji kuje električne energije, po ,drugi strani pa so tudi prenosne naprave (daljnovodi, .transformatorske -postaje); zaradi stalno, na-raščajočihjpotreb postale prešibr ke. S tem -so v prenosu nastala ozka grla, ki. zmanj šujejo obratovalno zanesljivost, ponekod pa so celo cokla -nadaljnjemu razvoju, ker enostavno ni možno priključevanje novih porabnikov.
Nekdo je pred kratkim rekel, da v obdobju 1976—1980 gradimo dejansko za pet let nazaj- ih za pet let naprej-.- Povedal j e kar po resnici.
Samoupravno dogovarjanje pa hi samo formalni akt, s -katerim smo porabniki pač. prevzeli nase določeno finančno breme im nič več. Prav nasprotno, prihaja do novih kvalitet v medsebojnih odnosih, posebno še, če gledamo npr. velike odjemalce, kot je to z železarnami. Sieer.pa je globina medsebojnih odnosov v veliki meri zajeta 'že v določilih samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Interesne skupnosti elektrogospodarstva.
Lahko rečemo, da'smo veliki odjemalca in -sestavni del celotnega elektroenergetskega sistema. Po eni strani stanje -v sistemu (napetost, frekvenca, izpadi - eleki-trarn .ali daljnovodov, redukcije itd.) močno oziroma kar odločilno vpliva na naše, obratovanje. Saj vemo, kako je na primer v valjarni, ko zaradi trenutnega nihanja napetosti večkrat izpadejo glavni motorji na progah ali npr. v jeklarni, ko mora zaradi izpada konti -liva šarža nazaj v, ,peč itd., da niti-ne govorimo o krajših ali dajjšib redukcijah plavža in obločne peči ob pomanjikanj u, energije. Po drugi strani pa obstaja tudi naš obratni vpliv na energetsko omrežje. Tako na primer obločne peči .povzročajo nihanje napetosti, ki lahko moti druge porabnike. Slaba kompenzacija jalove energije povzroča padce napetosti, razen tega pa znižuje ekonomičnost obratovanja vsega elektroenergetskega : sistema, še . naprej pa spet s svojo elastičnostjo, izraženo z možnostjo trenutnega izklopa v vsakem času, predstavljajo, naše metalurške peči (plavž, ■ elektroobločne peči) dragoceno rezervo v sistemu, kadar pride do težjih ha vari j (npr. nepričakovan izpad Velike elektrarne). S takojšnjim odklopom olajšamo stanje in omogočimo
normalno obratovanje sistema pri zmanjšani-moči, -kar je velikega pomena za vrsto občutij ivih porabnikov, kot so bolnišnice, hladilnice, pošta, električne železnice in -še vrsta drugih. Z neprekinjenim obratovanjem v vseh treh izmenah ter ob sobotah, nedeljah in praznikih pa spet do-prinašamo -k-nižjim obratovalnim stroškom ¡proizvodnje električne energije.
. Takšnih.in,podobnih medsebojnih .vplivov, ,je še.-več, .zaita.jej.po-. trebna j med,, nami in elektrogospodarstvom. kar najboljša povezava, ne .•samo, v tehniškem smislu, temveč na. celotnem področju sodelovanja. Tako smo že v dosedanji -praksi -znaten del medsebojnih,.odnosov ,s področja nabave elektrbenergfje' regulirali' z določili letnih pogodb. Korak naprej .v.smislu poglabljanja naših vezi pa predstavlja pravkar sprejeti »Dogovor o urejanju medsebojnih odnosov na področju preskrbe električne energije iz omrežja ; elektrogospodarstva za potrebe Slovenskih železarn v obdobju 1976: do 1980«.
Ta dokument je logično ria-da-Ijevanje in kompletiranje uvodoma navedenega samoupravnega sporazuma. Poglej mo si j? kair ’prvi člen, ki govori o :tem,.:s: ka-kšnimi nameni sklepamo ta dogovor.
Podpistlika sklepata ta dogovor z namenom:
—	da dolgoročno 'uskladita^svoje medsebojne interese, ki so vsebovani tudi v" ciljih srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije;
—	da se obvežeta za pravočasno in učinkovito izvajanje ukrepov iz samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, da bi se realizirala predvidena izgradnja elektroenergetskih objektov in s tem zagotovila potrebna električna energija tudi za razvoj Slovenskih -železarn;
—	da omogočata izvajanje tega dogovora v mejah svojih možnosti in: v splošnem družbenem interesu;
—	da bosta, skupaj iskala možnosti za boljše izkoriščanje elektroenergetskih kapacitet ter izravnavanje dnevnega in letnega diagrama z izgradnjo prilagodljivih elektro metalurških peči;
* 4-- da usklajujeta plan razvoja Slovenskih železarn in izgradnje elektroenergetskih objektov tudi po letu 1980.
•Vidimo torej, da je dogovor namenjen predvsem združevanju in usklajevanju naporov za zagotavljanje potrebnih-količin električne energije in pa sodelovanju na področju zboljSevanja ekonomičnosti obratovanj a elektroenergetskega sistema.
Nadalje vsebuje dogovor za vsako železarno točne podatke o potrebnih količinah elektroener-gije do leta 1980 in to ločeno za metalurške peči (poseben odjem) ter za tako imenovani splošni odjem, to je motarske pogone in ostalo porabo. S tem je storjen korak naprej k .razčiščevanju pojmov v zvezi s postopkom'izdajanja elektroenergetskih soglasij za priključevanje novih porabnikov.
Tako se odslej ve, za kateri del naših potreb bomo morali skle-
pati z elektrogospodarstvom posebne pogodbe (metalurške peči), za kateri del ,pa morajo .veljati enaki kriteriji kot za vso ostalo mdrištrijo (splošni odjem); Ta del dogovora smatramo za zelo pomemben tudi- zaradi tega,-ker je prišlo v. Sloveniji po letu ¡1971 do zastoja pri izdajanju elektroenergetskih soglasij - m se stvar še dosedaj ni zadovoljivo razčistila, tako da imamo .v-Železarni Štore, občutnes (težave pri urejanju odnosov pri dobivanju predpisane
dokumentacije za naše investicij-ske objekte, r
Z zrelim pristopom ob ob ra v-, navah in sprejemanjem obeh dokumentov so naši ljudje dokazali -visoko raven samoupravljavske osveščenosti. To še toliko bolj, -ker ¡se -zavedamo, da nas spora-, zum finančno močno obvezuje in da_ bodo potrebni v naslednjih iatili -maksimalni skupni napori za zagotovitev -izpolnjevanja teh .(in. drugih) obveznosti. .
Srečko Kranjc

KdlikšBe so bdnitete. delavcev v «lektiiogospodatstvu Slovenije
Elektrogospodarstvo nam odgovarja na postavljena’ vprašanja
Ob letošnji obravnavi in sprejemu- samoupravnega sporazuma o 'pokrivanju izgub ■elektrogospodarstva' Sl o veni j e so člani kolektiva .’-na sestankih samoupravnih delovnih - skupin postavljali najrazličnejša -Vprašanja. Ob tem so množična negodovali zaradi bonitet, -ki j ih ba j e - dobi va j o dela vci v elektrogospodarstvu.- ¡8
Ker - v železarni -odgovora na takšnaÉ vprašanja nismo imeli; smo za po j asriilo ¡zaprosili elektrogospodarstvo, ki nam je odgovor posredovalo maja letos. Poglejmo, kaj pravijo.
»Mimo . -.osebnih dohodkov .¡po .plačilni lis,ti,.oziroma mimo mase. za osebne dohodke ne dobiva do-ben delavec • v elektrogospodarstvu .Slovenije nobenih; bonitet. Odgovor na vaše .vprašanje je torej v celoti negativen. Ker : pa smo izvedli -podrobnejšo poizvedbo o vseh drugih bonitetah, ki jih zajemajo samoupravni, opor ažurni in so vključeni V rriaši osebnega dohodka, navajamo zaradi jasnosti tudi te:
Tri TOZD od skupno 26 v Podjetju DES 'imajo poseben način plačevanja električne energije,
TOZD Elektro Celje
—	TOZD Elektro Krško
—	TOZD Elektro Slov. Gradec ¡
—	TOZD TE Šoštanj
—	TOZD TE Trbovlje
V ¡zaključku odgovora navajajo, da bodo gradivo v ,zveži z bonitetami delavcev v elektrogospodarstvu dali v presojo koordina-
pri čemer sicer plačujejo porabljeno električno energijo po veljavni tarifi, vendar se del -Štros-“ kov za porabljeno električno e-ner gi j o krijte -iz -skupnih sredstev za / osebne.- dohodke delavcev; (TOZD . Elektro Celje, TOZD.E-lekti-o Krško, TOZD Elektro Slovenj Gradec).
TOZD 'TE Šdštanj je po združitvi z Rudnikom lignita Velenje zaradi enotne'politike delitve dohodka v DO REK Velenje dobila za svoje delavce deputatni premog, vendar prav tako v breme osebnega dohodka.
■TOZD TE Trbovlje — delavci prejemajo deputatni premog in pläcjlo za 300 kWh električne e-riergije mestečno.
Na ¡podrobnejša vprašanja, 'ki jih navajate ,v pismu, odgovarjamo naslednje: .
ad 1. Kot :j e razvidno že iz navedenega, ne prejemajo vsi delavci bonitet.-’Tudi tiste TOZD, V katerih delavci prejemajo bonitete;-niso take narave, kot jih navaja dopis; niso mimo mase osebnih • dohodkov, niti mimo veljavnih sporazumov.
ad 2.: Vrednosti bonitet, ki jih prejemajo-: delavci posameznih TOZD v okviru mase osebnih dohodkov .znašajo:
84,78 din mesečno na zaposl. -
82,75	din mesečno na zaposl,
• 63,04 din mesečno na zaposl.
1.409,50 din letno na zaposl. v letu 1975
1.181,28 din za premog v 1. 1975
273,60	din za el. energijo meseč.
cijskethu odboru sindikata elektrogospodarstva Slovenije;
čič-ko
Objava
KADROVSKI SEKTOR objavlja skladno s 33. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih organizacije skupnih služb Železarne štore prosto delovno mesto
skrbnik opreme v požarno-reše-valni službi
Poleg •splošnih, naj bi kandidat izpolnjeval še naslednje pogoje:
—	da ima srednješolsko izobrazbo tehniške, metalurške ali elektro smeri;
—	da ima vsaj 3 leta ustrezne prakse v gasilsko-reševalni službi
(lahko v poklicni ali prostovoljni gasilski organizaciji), V gasilski organizaciji mora imeti vsaj čiri gasilskega podčastnika;
—	da ima -izpit za gasilskega strojnika ter izpit za voznika motornega vozila »C« kategorije;
P da ima organizacijske sposobnosti;
—	da je družbenopolitično aktiven in neoporečen.
Pismene prijave sprejema kadrovski sektor Železarne Štore do 2 dni po izidu »Železarja«.
Kadrovski sektor
Poslovna skupnost
Potem, ko smo pri načrtovanju petletnega razvoja našega gospodarstva in celotnega družbenega življenja zamudili prvi vlak, nas sedaj že čas priganja, da bi vsaj v tretjem četrtletju prvega leta srednjeročnega obdobja 1976 do 1980 razpolagali z vsemi perspektivnimi načrti. Upoštevati je treba, da je bilo potrebno najprej oblikovati temeljni sistem družbenega planiranja, da prvič izdelujemo srednjeročne načrte proizvodnje ter razvoja po novih samoupravnih prijemih, da smo iz obdobja zapostavljanja planiranja podedovali velika strukturalna neskladja in da se pri medsebojnem srečevalnem načrtovanju nismo mogli takoj ubrati. Pospešiti je bilo zato treba izdelovanje, usklajevanje in sprejemanje planov družbenopolitičnih skupnosti ter dogovorov in samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnega razvoja v obdobju 1976 do 1980. 'Sedaj že razpolagamo z zveznim in republiškim družbenim planom, osnovni nosilci pa so s sklenitvijo dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije že prevzeli tudi neposredne obveznosti in odgovornost za uresničevanje načrtovanega napredka.
S tem pa naloga načrtovanja še daleč ni končana. Ugotovimo lahko, da se organizacije združenega dela nikoli niso odrekle planiranju svojega poslovanja, pa vendar tokrat prav v združenem delu najbolj škriplje.
Zavedajmo se koristi in zahtevnosti republiškega plana
V delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela zaostajajo pri izdelovanju razvojnih načrtov in drugega ne ostane, kot da se sedaj s svojimi načrti prilagodijo republiškemu družbenemu planu. Za OZD pa tudi po sprejetju sporazumov o temeljih srednjeročnega razvoja naloga ne bo dokončana, slediti mora intenzivno delo na izdelovanju projektov, finančnih konstrukcij in drugih opravil za izpeljavo načrtov.
Mnogi kljub temu da sami razpolagajo z ambicioznimi načrti, tarnajo nad kvantifikacijo razvoja družbenega plana Slovenije. Ni dvoma, da so stopnje predvidene letne rasti družbenega proizvoda za 6 %, produktivnosti dela za 3,6 odstotka, izvoza za 8,2 %, osebne potrošnje za 5,9 % in investicijskih naložb za 8 % izredno zahtevna obveznost, zlasti če upoštevamo, da smo v prvem polletju tega srednjeročnega obdobja v družbenem proizvodu in produktivnosti celo nazadovali. Pa vendar vsi odobravamo tako planiranje. Načrt poti in predvideni cilj nam razvija zaupanje, optimizem in odstranjuje skrb za jutrišnji dan. Naša socialistična samoupravna družba ima toliko moči, da bomo mobilizirali ustvarjalne sile in izločali tiste, ki bodo na poti napredka ovire. Za leto 1980 predvideno 60 % pokrivanje uvoza z izvozom blaga v Sloveniji sme zato biti kvečjemu naj nižja
—	surovega jekla
—	blagovne proizvodnje
—	prodaje izdelkov
—	izvoza
—	števila zaposlenih
Iz teh podatkov se vidi, da im<t-jo tudi Slovenske železarne zahteven in ambiciozni načrt; če pa se upošteva, da je ta SOZD že v petletnem obdobju 1971 do 1975 dosegla podobno rast, je možno zaključiti, da je ustvarljiv.
Za dosego takega povečanja proizvodnje in produktivnosti dela pa so potrebna tudi investicijska vlaganja, ki jih načrt v o-snovna sredstva predvideva 5,1 milijarde din in v obratna sredstva 1,6 milijarde din.
raven, ki jo bo z izvozom preko plana treba dvigniti. Dohodkovna soodvisnost in usklajena proizvodnja od surovin, energije, reprodukcijskega materiala do končnih izdelkov, razvijanje domače porabe in povečevanje prodaje na tuje trge so pogoj za izpeljavo načrtovanega razvoja. Pri tem bodo sestavljene organizacije združenega dela morale odigrati pomembno vlogo.
Temeljno načrtovanje v S2
V SOZD Slovenske železarne so delavci TOZD v začetku julija verificirali samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega razvoja SZ v letih 1976 do 1980. Postopek od izdelave koncepta, osnutka, usklajevanja znotraj, u-sklajevanja v zveznem merilu in z dogovorom o temeljih družbenega plana Slovenije do sprejetja dokumenta je trajal več kot pol leta.
Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta proizvodnje in razvoja Slovenskih železarn vsebuje osnovna strateška izhodišča družbenega plana Slovenije. Pomeni:
—	povečanje ter strukturalno izboljševanje proizvodnje jekla
—	prilagojevanje proizvodnje in predelave jekla
—	delež pri zboljševanju zunanjetrgovinske bilance
—- uskladitev z osnovriim virom
—	elektroenergijo.
Po obsegu načrt predvideva:
1 milijon ton	Indeks 75/80 110,6
850.000 ton	255
12,4 milijarde din	173
100 milijonov $	140
18.200	125
Sporazum o temeljih načrta razvoja, dalje v duhu ustave in osnutka zakona o združenem delu v SŽ predvideva razvoj dohodkovnih odnosov tako v vertikalnem proizvodnem procesu z delitvijo deleža od prihodka, kot z medsebojnimi naložbami sredstev. Sporazum nalaga, da morajo vse TOZD oziroma delovne organizacije S2 združiti vsaj 10 % lastnih investicjskih sredstev za sovlaganje v objekte srednjeročnega načrta. To je pomemben po-
za jeklo
rok, da bodo investicije medsebojno usklajene, racionalne in u-činkovite.
S sporazumom o temeljih načrta razvoja S2 razširjajo združevanje komercialne in finančne dejavnosti tako na področju o-skrbovanja, prodaje, zlasti izvoza, kot na področju financiranja enostavne ter razširjene reprodukcije.
Omembe vredna je tudi obveznost, ki znotraj S2 spodbuja substitucijo uvoza in materialno motivira izvoz. S takim srednjeročnim načrtom razvoja Slovenske .železarne lahko pristopajo k sporazumevanju o razvijanju zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev ter deviznega samofinan-ciranja.
Ob tem da je sporazum o razvoju S2 usklajen z določilom dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije, ki pravi: »Razvoj črne metalurgije bo slonel na usmeritvi v večanje deleža kvalitetnih vrst jekel in višje stopnje predelave ob tesnejšemu sodelovanju s predelovalno industrijo in na pokrivanju uvoza reprodukcijskega materiala z izvozom izdelkov.« In dalje: »Proizvodnja surovega jekla bo narasla od dosedanjih 800.000 ton na okrog
1,000.000 ton v letu 1980, v tem delež plemenitih jekel od 42 % na 51 %«, se Slovenske železarne zavedajo tistih določil, ki to SOZD obvezujejo na področju oskrbovanja in strukturalnega prilago-jevanja porabe s proizvodnjo jekla ter še zlasti vloge, ki jo mora odigrati poslovna skupnost izdelave in predelave jekla.
Usodna zavisnost uporabnikov jekla
Slovensko železarstvo mora odigrati novo zgodovinsko vlogo v največji industrijski dejavnosti — kovinski predelavi na Slovenskem, tako pri zagotavljanju reprodukcijskega materiala, pri izpopolnjevanju proizvodnih programov, kot pri prodaji izdelkov. Razvoj slovenskega železarstva je usodno povezan z razreševanjem tega problema. V tem je razlog za podpiranje in oživljanje poslovne skupnosti za jeklo.
Sočasno z oblikovanjem lastnega sporazuma o planu so SZ pripravljale tudi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta razvoja, medsebojnih obveznosti in odnosov poslovne skupnosti za jeklo. V smislu dogovora na poslovnem odboru te asociacije so pristopile k bilansiranju predvidenih potreb po izdelkih Slovenskih železarn ne samo ustanoviteljev PS, ki so S2, EKÏ (Iskra—Gorenje), ZP strojegradnje, TAM in Agros, temveč tudi drugih večjih porabnikov jekla: Fužinar, TKO Zreče in Alpos. Pregled kaže, da se bo poraba raznih jeklenih izdelkov 114. panoge pri teh OZD od leta 1975 do 1980 povečala od 280.000 na 470.000 ton ali za 65 °/o. Dodati je treba še druge izdelke S2, ki spadajo v 117. panogo in služijo kot komponente tovarnam kovinske in elektro industrije, poraba teh pa se bo povečala od
26.000	na blizu 40.000 ton ali za okrog 50 %.
Pregled se bo sedaj razširil še na druge SOZD kat je ELKOM,
se oživlja
in na OZD, ki gravitirajo neposredno na SOZD S2 kot so TRIMO, Kovinarska, izdelovalci o-kovja in druge. To pomeni, da Slovenske železarne prevzemajo neposredno vlogo načrtovalca in koordinatorja na področju bilan-siranja porabe jekla. Po osnutku sporazuma o temeljih plana PS bodo S2 prevzele obveznost oskrbovalca ne le z izdelki lastne proizvodnje, temveč tudi z angažiranjem drugih jugoslovanskih virov.
Za uspešno razvijanje domačega in zunanjetrgovinskega blagovnega prometa, optimiziranje zalog proizvajalcev in porabnikov ter rednejše oskrbovanje bodo k sklepanju sporazuma o temeljih srednjeročnega plana povabljene tudi trgovske OZD. To pomeni, da sporazum o temeljih načrta ne bo zajel le ustanovitelje poslovne skupnosti, temveč tudi druge večje porabnike, organizirane v SOZD, in trgovske hiše. Da bi bili kos tudi predvidenemu skupnemu nastopu s kompleksnimi ponudbami na domačem in zlasti tujih tržiščih, je predvideno, da se v ta sporazum pritegnejo tudi inženiring organizacije.
Sporazum obvezuje
Tako organizirana in razširjena poslovna skupnost bo morala biti devizno aktivna, vršila pa bo lahko tudi vrsto dejavnosti gospodarske zbornice in to na področjih usklajevanja investicij, pospeševanja zunanjetrgovinske menjave, deviznega oskrbovanja in drugo.
Plemenitenje reprodukcijskega materiala oziroma jekla in uspešen nastop pri prodaji sta osnovni namen PS, zato mora koristno predelavo kvalitetnih jekel podpirati, kjerkoli se pojavi pobuda in tudi znotraj SOZD S2. Skrbeti bo treba le, da ne bo prihajalo do škodljivega dupliranja proizvodnje.
Smo na najboljši poti, da bo do septembra pripravljen samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja poslovne skupnosti' izdelave in predelave jekla.
Ta dokument bo moral pomeniti medsebojno uskladitev sporazumov o temeljih načrtov podpisnikov in konkretizacijo obveznosti, ki izvirajo iz dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije. Razumljivo je, da brez predlogov sporazumov o temeljih srednjeročnih načrtov SOZD ni možno sestaviti tega dokumenta za celo poslovno skupnost oziroma za vse predvidene podpisnike.
Načrtovanje v poslovni skupnosti j e, možno, če vse OZD, ki računajo na skupni dokument o planu, tudi same načrtujejo in svoje predloge dajo v usklajevalni postopek. Kljub problemom pa bomo prvi v državi prišli do želenega sporazuma o temeljih načrta razvoja proizvajalcev in predelovalcev jekla na Slovenskem.
Vsak začetek je težak, težak je tudi vstop v nov temeljni sistem družbenega planiranja in razvijanje dohodkovno soodvisnih odnosov. Le-boljše medsebojno povezana bo kovinska industrija to, kar se zanjo predvideva v republiškem družbenem planu.
Gregor Klančnik
O naši godbi
Civilna
Izid avgustovske številke Štor-skega železarja, v katerem objavljamo članke s področja civilne zaščite, sovpada 31. obletnici uporabe jedrskega orožja v vojne namene nad nezaščitenim prebivalstvom japonskih mest Hirošime in Nagasakija. Zato bomo v današnji številki in v prihodnji objavili osnove podatke o jedrskem, kemičnem in biološkem orožju. Jedrsko, kemično in biološko o-rožje je namenjeno za množično
Iz pregleda je razvidna strahota opustošenja in žrtev, katere za posledicami radiacije še danes umirajo. Posledice v Nagasakiju so veliko manjše, to pa predvsem zaradi tega, ker je teren hribovit in razgiban.
Jedrsko orožje je plod dolgotrajnih raziskav znanstvenikov pri odkrivanju strostitve energije pri cepitvi jeder atomov težkih e-lementov, predvsem urana in plutonija. Ta uspeh dolgotrajnega dela je bil kronan s poizkusno sprostitvijo energije jeder urana — prvo jedrsko atomsko eksplozijo, dne 16. julija 1945 nad poskusnim poligonom v Almogordu v New Mexico — ZDA. Američani, ki so izvedli ta poizkus, so ga imenovali »Trinity«. Ta jedrska bomba je imela moč 20 KT (kiloton). 1 KT je moč, ki se sprosti pri eksploziji 10001 klasičnega razstreliva trinitrotuola (TNT). Torej je 20 KT = 20.0001 TNT. To moč sta imeli tudi obe bombi, ki sta uničili mesti Hirošimo in Na-Nasaki. Danes poznamo moči od 0,2 do 500 in več KT ter jih delimo na orožje z majhno do 10 KT, srednjo do 50 KT, veliko do 500 KT in zelo veliko močjo nad 500 KT.
Poleg jedrske ali kot jo največkrat tudi imenujemo atomske bombe so znanstveniki izdelali in poskusno preizkusili tudi vodikovo ali tako imenovano termonu-klearno bombo, ki ob eksploziji razvije še veliko večjo moč kot pa jedrska in jo merimo vMT — megatonah, kar pomeni, da ima 1 MT moč 1 milijon ton TNT. Tako o-gromna moč nastane zaradi združevanja jeder vodikovih izotopov devterija in tritija v element helij (na njej temelji tudi sproščanje sončne energije). Moč termo-nuklearnega orožja H-bombe je poznana v mejah od 0,5 do 100 mega ton. Praktično na ljudeh ta bomba še ni bila preizkušena, zato teh podatkov ni. Lahko pa bi uporabili razmišljanja avtorjev knjige »Skrivnosti atoma« izšle leta 1953, kakšen bi bil Učinek vodikove bombe, če bi ta eksplodirala 1000 m nad Ljubljano. U-činek je razviden iz spodnje slike št. 1.
v v • f
zaščita
uničevanje živih bitij 'in materialnih dobrin. Poglavitne značilnosti navedenega orožja so, da u-činkujejo zelo hitro, na velikih površinah in ob razmeroma majhni uporabljeni količini razvijejo ogromno moč in učinek. Da je temu tako, naj nam spodnja razpredelnica pove, kaj se je zgodilo dne 6. 8. 1945 v Hirošimi in
9.	8. 1945 v Nagasakiju v nekaj sekundah.
Komentar k tej sliki ni potreben!
Znamenja in elementi jedrske eksplozije
Prvo vidno znamenje jedrske eksplozije je kratkotrajen svetlobni blisk, ki je nekajkrat močnejši od sončne svetlobe. Nato se iz razžarjenih plinov oblikuje ognjena obla oranžno rdeče barve. Slišati je oglušujoč tresk in pok. Ognjena obla se vzpenja navpično v zrak s hitrostjo kakih 100 m na sekundo, se počasi ohlaja, sivi in pušča za seboj vidno sled — dimni steber. Pri bombah z močjo 20 KT doseže ognjena obla že v nekaj stotinkah sekunde premer 500 do .600 metrov. Dimni steber pa doseže v nekaj minutah
10.000	do 20.000 metrov in se razširi v radioaktivni oblak ter oblikuje značilno orjaško atomsko gobo, ki je sestavljena od produktov razpada bombe in materialov, ki jih s površine zemlje dvigne nastali vzgon zraka.
Točka, v kateri se je bomba aktivirala, je center eksplozije (CE), njegova navpična projekcija na površino'zemlje pa je ničelna točka (NT). Razdalja med centrom eksplozije in ničelno točko je višina (h) eksplozije.
Vrste jedrskih eksplozij
Po tem, kje je center eksplozije glede na površino zemlje ali vode je jedrska eksplozija lahko v zraku, na površini (gladini vode), ali pa pod zemljo (vodo). Pri
_Po uspešnem nastopu na srečanju godb slovenskih železarn je bilo o naši godbi bolj malo slišati kot, da bi počivala po napornem dnevu — pa ni bilo tako. Godba se je marljivo pripravljala za nove nastope. Ob dnevu borca 4. julija jih že srečamo na osrednji slovenski prireditvi v Šentvidu pri Stični, kjer so spremljali množični zbor več kot 3000 pevcev iz vse Slovenije in tudi zamejstva. Za dirigentskim pultom so se menjavali: skladatelj in zborovodja profesor Radovan Gobec, skladatelj in profesor na Akademiji za glasbo Pavel ši-vic, znan skladatelj borbenih pesmi Viktor Mihelčič in Albert Zupanc, zborovodja, domačin iz Šentvida.
Vsak je dirigal lastno pesem. Ni bilo lahko delo, naštudirati skladbe do take ¡mere, da so bili avtorji zadovoljni. Med najtežjimi je bila prav gotovo pesem o Ivanu Cankarju skladatelja Radovana Gobca, ki je bila napisana prav za to prireditev; Vso slovesnost, ki je bila pod pokroviteljstvom sekretarja izvršnega komiteja ZKJ Staneta Dolanca, ki je bil tudi slavnostni govornik, je neposredno prenašala jugoslovanska televizija. Da so bili dirigenti z godbo zadovoljni, je dokaz povabilo za prihodnje leto.
Že v istem tednu jih srečamo v Zagrebu na »Studijevi promenadi«. Vsako poletje prihajajo
zračni eksploziji se ognjena obla ne dotika površine, te eksplozije so lahko nizko, srednje in zelo visoko v zraku, s tem se poveča površina, ki jo zajame učinek, vendar pa so posledice manjše.
Površinska eksplozija je tista, pri kateri se obla dotika površine zemlje in vse dokler se center ne ujame z ničelno točko. Površinska eksplozija 20 KT bombe bi naredila v zemlji krater globok 13 metrov in premera 70 metrov.
Podpovršinske eksplozije pa so pod zemljo (jedrski poizkusi!), ali pod gladino vode in je center pod ničelno točko. (Siika 2)
sem ob četrtkih najboljše godbe iz Hrvatske in Srbije, kjer v parku Zrinjevec sredi Zagreba prirejajo promenadne koncerte. Naša godba je edina iz Slovenije, ki je letos že drugič sodelovala na teh prireditvah. Nastope, ki so pod pokroviteljstvom revije Studio, posluša in ocenjuje mnogo Zagrebčanov, ki so tako postali pravi strokovnjaki in jih ni lahko zadovoljiti, štorskim godbenikom je to uspelo, saj odobravanja kar ni bilo konca in je bilo treba dodati še nekaj skladb, pa tudi za prihodnje leto je orkester že povabljen.
Čeprav so naši godbeniki že mnogokrat sodelovali na celjskih prireditvah, pa so se sredi meseca julija prvič predstavili ¡poslušalcem s samostojnim programom. Na povabilo Olepševalnega društva so priredili koncert pred Tkanino. Melodične in poskočne skladbe so tudi tu navdušile. Da ima orkester tudi v Celju mnogo prijateljev, je pokazalo dolgotrajno ploskanje v dvorani Golovec, kjer je pri otvoritvi sodeloval tudi s svojim programom. Seveda ne moremo mimo tega, da imajo pri vseh teh uspehih veliko zaslugo tudi imenitne nove uniforme, na katere so zelo ponosni.
Pa še nekaj o novih načrtih, že kmalu jeseni začne godba pripravljati program za polurno prvomajsko televizijsko oddajo, pa koncerti v Štorah, Lescah in še in še.
Učinki jedrske eksplozije
Za razliko od klasičnih razstreliv, pri katerih v glavnem nastane samo udarni učinek — rušilni učinek, pa pri jedrski eksploziji nastanejo kar trije učinki in to:
1.	udarni učinek	50 %
2.	toplotni učinek	35%
3.	radioaktivni učinek	15%
poz. sevanje	10 %
zač. sevanje	5 %
Krožni diagram na sliki 3 nam ponazarja porazdelitev, v odstotkih učinkov.
Posledice	Hirošima	Nagasaki
a) Prebivalstvo (skupno)	383.968	344.079
; mrtvo	79.400	36.000
ranjeni	65.000	40.000
pogrešani	13.983	1.924
b) Objekti (skupno)	75.000	25.243
porušeno	6.820	1.326
zgorelo	56.111	18.408
Ig zelo poškodovano	12.069	5.509
Inowaoife
Novo izvoljeni ekonomsko-go-spodarski. odbor j p na svoji prvi seji 9. julija letos imenoval tudi devetčlansko KOMISIJO ZA RACIONALIZACIJE.
• Člani, komisij e so: dipl. inž. Do-beršek Mirko, dipl. oee. Gajser Stane, inž, Haler Ferdo,, dipl/ inž; Knez Peter, dipl. inž. Kramer Jože,, dipl., inž. Logar Viktor, inž; Povalej Polde, Renčelj. Vlado in Trafela Franc.
Člani komisije so na-prvi-seji
6.	avgusta: 1976 izvolili za.predsednika komisije dipl. inž, Logar Viktorja in za njegovega namestnika inž. Haler. Ferda.
Na tej seji je komisija za racionalizacije' obravnavala 16 novih predlogov in en predlog po tretjem' obračunskem: obdobju. Skupni doseženi' prihranek z o-'bravnavanimr predlogi: znaša 1,912.991,H4- din; odobrene odškodnine pa'47.813,83- din.
Obravnavani'predlogi:
Predlog Pavla Petkoviča šti 120/59/75 »Električni pogon livnega voza« je komisija preučila in ga zavrnila.
—	Predlog Pavla Petkoviča št: 121/60/75 »Varno zapenjanje ozkotirnih vagončkov« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju prizna' enkratna pavšalna odškodnina.
—	Predlog Jakoba Rezarja št. 132/6/76 »Izdelava druge konti peči« je komisija sprejela. Avtorju pripada enkratna pavšalna odškodnina.
Predlog Jakoba Rezarja št. 133/7/76' »Stojalo za konti peč« je komisija sprejela. Odškodnina se 'določi eno leto po realizaciji na
podlagi dejanskega prihranka skladno, s 261 členom samoupravnega sporazuma pod 2b.
—	Predlog Jožeta Verdeva in Franca Samca: št; 126/65/75 »Dopolnitev pogona, plinskega čistilca na plavžu«-.je komisija sprejela. Avtorjema: pripada. enkratna: pavšalna odškodnina;
—	Predlog Jožeta Verdeva št; 127/1/76 »Transport povratka a-glomerata« je komisija obravnavala in-sklenila, da ga. odstopi v podrobno preučitev in ocenitev strokovni; podkomisiji;
—	Predlog Jožeta Zapuška št: 146/20/76 »Preureditev zapiral na vsipnih ceveh TH peči« je kbmi-sija. sprejela Dovoli se realizacija. Odškodnina bo določena na podlagi prihranka po prvemu letu uporabe, po 26. členu samoupravnega sporazuma- pod lb.
g—* Predlog Jožeta Zapuška št. 147/21/76 »Prestavitev tekočega traku št. 8« je komisija sprejela in odobrila izvedbo. Odškodnina bo določena po prvem letu* uporabe, po 26. členu samoupravnega sporazuma* pod. 2b;
*— Predlog Jožeta- Zapuška št. 148/22/76 »Vgraditev avtomatične lopute za povratni sinter na aglomeraciji« je komisija sprejela. Odškodnina bo določena kot v predhodnem- primeru na* podlagi; 26. člena samoupravnega sporazuma, pod 2b.
■ -^..-Predlog' Jožeta Zapuška štv 149/23/76; »Spremembazaščite- odprtin pri elektrodah TH peči« je komisija sprejela. Odškodnina, bo določena po enem letu uporabe na podlagi 26. člena samoupravnega sporazuma pod lb.
J; G:
Begunje 76 — četrto srečanje naših borcev za svobodo
- Predlog?. Ivana Sekoleca in Franca Ožeka št. 137/11/76 »Zaščita batov, hidravličnih- Škarij v Jeklarni Ife< je; komisija* sprejela Letni/ prihranek znaša. 664.728,- dim -Avtorjema /pripadaj m 3- odškodnine, íkrxse določijo * po 26irčlenu- sa-monpravnega sporazuma* pod 3a . --^.predlog inž. Borisa Nfečemra fe- Ivan&*\ Čretnika- št.1142/16/76 ■»-Rekonstrukcija-- čepov valjev za progo/* </5* 550*rrrm: v valjarhi.il« je komisij»’ sprejela. V- prvem 'letu doseženi prihranek maša 723.783,50. .din.. Po.. mnenj.u. stro-r_ kovne .podkomisije je . sklenjeno^,, da se avtorjema predloga • obraču--^ najo 3 odškodnine po 26.' členu' samoupravnega- sporazuma . pod 2a.
Predlog Antona Novačana in _ Stanka . ..Zupanca ; št, : 130/04/76 »Ravnanje, jakotočnega voda e— lektro obločne* peči- jeklarne* II« je Komisija-, sprejela; Letni-prihranek znaša 143.209,44. dih. -Av-v; torjemar: pripada enkratna; odškodnina, ki se* določi po 26a-de-.j nu , samoupravnega sporazuma pod 2a.
—	Avtorja racionalizacije“ št. 55/74 »Sprememba sistema vklap-ljanja razrezovalnih Škarij na progi ,0,3D0 mm« sta. Anton. Šu- . mej in Peter Kramer. Predlog, da se obračuna* odškodnina za tretje obdobje koriščenja, predloga. Komisija Je. .sklenita, da se; avtorjn-ñaa-dbločl odškodnina. pO 26 členu. ..samoupravnega sporazuma; pod 2b.
__ .Predlog Franca. Trafela št. 134/8/76 »Koničenje .«specialnih profitov« - je*, komisij a,, sprejela. Odškodnina bó določena na podlagi prihranka v letu-1976 po 26. členu . .samoupravnega sporazuma pod 3a>
—	Predlog Vladimirja;. Oblaka; št. 143/17/76 »Naprava za merjenje konusov« je komisija sprej'e-la. Analitik,za- inovacije je zadolžen, da prouči* možnost patentiranja predlogai Avtor prejme enkratno pavšalno odškodnino, ki se spremeni' v akont&ci-jo odškodnine, če bo predlog dobil! patentno zaščito.
—	Predlog* Pavla Petkoviča št. 119/58/75 »Električni pogon druge ponovce. ná plavžu« je komisija sprejela. Avtorju se prizna enkratna pavšalna odškodnina.
. Nekdanji hord' narodnoosvo-badllhe vojne. Slovanskih, železarn se bomo, s. svojimi družinskimi člani, mladimi* sodelavci in povabljenimi, gosti* 1L septemt bra na. svojem četrtem srečanju zbrali V Begunjah na. Gorenj? skem.
ZASLUŽENA POZORNOST
.. Tri. leia je .minilo,, odkar smo še/, prvič. ZbralL v osvobojeni dot mavini Legendama; Pokljuka, gorska planota v predgorju Tri glava> M je /bila: ode .srede deta 1941. do osvoboditve leta- 194S domu stovonskih partizanov; je /bila;; tudi.- naša; prva.- gostiteljica; V- . prekrasnem septembrskem sononem. dnevu. leta 1973 se' nam je- .predstavila zv vsem. svojim planinskim- čarom:in- nam odprla poti trajnega prijateljstva; «..rNapozabnOi nam; ibo/ ostala v spominu ta* premiera * letnihvsre-čanj borcev -za svobodo, sedanjih delavcev Slovenskih (železarn. Zaradi naj večjega deleža v narodnoosvobodilni vojni; je. Železarna Jesenice-: prevzela, vlogo prvega organizatorja srečanja borcev ih jo odlično izpeljala.
Tudi ponovitev v Kotljah, ki je* bila v-organizaciji- Železarne Ravne, je kljub nenaklonjenemu vremenu- pokazala, da? so borci vezmi' element in kohezijska* sila' solidarnosti' slovenskih • železarnj ev* in- da na' letnih srečanjih mani* festirajo -svojo- pripaidliošt-. Tudi/ drugo 'Srečanje se nam je vtisnilo v spomin.
Lani je železarna štore na Te? barjih, izpeljala tretje srečanje; nekdanjih . borcev, narodnoosvobodilne vojne Slovenskih" žele zarn. Vse od priprave prostora, svečanega, kulturnega, programa in gostitaljskega dela, je: bilo odlično pripravljena ter v; splošno zadovoljstva vseh udeležencev. Koordinacijski' odbor zveze bor-cev Slovenskih železarn se iskreno zahvaljuje samoupravnim organom in celotnim ' delovnim skupnostim za prispevek. pri organiziranju letnih srečanji
Ffepričani smo, da to priznanje delavcem* čiste*, preteklosti in izpričane • zavesti, v natjtežj ih časih*, našega naroda;- daje tudi svoje sadove. Krepi-:se duh vzajemnosti in solidarnosti ter enotne
pripadnosti, s prisotnostjo mladine na srečanjih borcev pa pre-in njene etične vrednote ha prihodnje rodove,
PRERAŠČANJE V SREČANJE SLOVENSKIH ŽELEZARN
Organizacija - zveze:, hor-cev odmira., Vsako, leto nas je manj tudi. bivših- borcev/ Slovenskih železarn hrzata jprrazumljjva ojas ločitev, da.se: mora na-srečanjih stalno; povečevati" šle vilo »mladih, ki,sé slavju borcev pridružujejo. Srečanje borcev bo zato. postopoma preraslo v srečanje.-* delavcev Slovenskih železarn.
Letos za četrto srečanje borcev Slovanskih' železarn* se. bomo zopet vrnili na Gorenjsko, ki j er zibelka borbe proti okupatorju. Predelovalno, delovne organiza* pije Veriga Lesce, Plamen* Kropa.; Tovil Ljubljana in Žična Celje so- gostitelji;, organizatorja pat seta Veriga* Lesce in' Plamen Kropa; Za. to srečanje- borčev, ju izbran, kraj pod * Karavankami; w osrčju Gorenjske, ki združuje; naravno lepote, ki su bile; priče; največjih: tragedij slovenskega* naroda,
Begunje so* žalostna- priča*' pre* teklosti; . kjé.r je' bila- okupatorjeva postojanka* trpljenja? in' šmrrfi. Tu -je nacistični' okupator
zbiral svoje-žrtve--talce, ki su
s- shartjo'/plačevali ' svoj o* pripadi nest; slovenskemu-' narodu in- boj u za osvoboditev svoje' domovine;
Brezobzirna: fašistična. surovost pa. ni' nmajuia slovenskega; naroda in ljudi' Gorenjske; Že: prvo; teto zasedbe so borci- za svobodo napovedali; da se bodO Borili za / dokončno: zmago- in osvoboditev' domovine. Po vsej' Gorenjski- so se' oglašale partizanske puške in,v času,- ko. so Hitlerjevi škornji , teptali, vso. Evrope, so, raste nove in. nove. partizanske. . enote. Dražgoška Bitka je. bila zgodovinska prelom* niča, ki je, tudi nemškimi nacionalistom dokazala Hitlerjevo, zmoto, ko jé v Mariboru' rekel: ■ »Napravite mi to deželo, nem* ško.«
PETLETNI NAČRT SEDANJI CILJ BORBE
■ Vsem našim borcem je žal, da se že. prej nismo na letnih 'srečanjih zbirali in obujali spomine
na odločilno obdobje naše zgodovine ter se dogovarjali o novih* delovnih* dosežkih?* Zaredi* u-spelitt treh* srečanj* se že- v- na» prej* veselimo* dnev®, ko-si'bomo v Begunjah zopet; stisnili* roke in vprijetnen» razpoloženj unpreživ# H *dan*'spominov na najibolj/ pte menito istran zgodovine: jugoslovanskih: narodi) vteiruspešng/gr a-ditev? samoupravnega socializma* Tudi. to priložnost, bomo; izkori* stili/ za5 -proteste proti; .ožotiganja nacionalizma, ki; tlači' Slovenca, onkraj' Karavank..
Delovno ustvarjalni uspehi, raz* voj: proizvodnjo/ kulture; športa*; življenjskega* ter družbenega-standarda iso' sedaj« naše: nagučinko-vitejše' orožje za- narodni' blagor: Samoupravni* sporazum' o teme* ljih' srednjeročnega* načrta -pro-ávodnjé- im razvoja- Sto venskih železarn ' je* .kažipot, ki- nas Ibo ■ db leta-.1980' pripeljala* na milijon-ton’- jek-lkj 12* ’ milijardi dinarjev prihodka--ito isto milijonov*' dolar*/ jev izvoza. Bbrci hočemo tudi te* mu- petletnemu* načrtu vdahniti ustvarjalno revolucionarno pre* teklost:
*• Nasvidenje, v Begunjah, na Go» renjskeml
J Gregor Klančnik,
Ko bi še kdo kdaj napisal, kaj* vse te kratice pomenijo!
BESEDA MLADIH
Mladi v Zvezi komunistov
Organizirano delovanje mladih komunistov v osnovni organizaciji ZKS v železarni
Zveza'komunistov po VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ s svojo organizirano dejavnostjo u-stvarja pogoje za uresničevanje sklepov kongresov in ustave. Prizadeva si, da bi vsebina kongresa in ustave postala sestavina družbene zavesti in vseh družbenih aktivnosti. ZK gfadLsvojo dejavnost na spoznanju, da se politika ZK lahko uresničuje samo, če širi fronto idejnopolitične akcije. Teži k temu, da svojo vodilno in povezovalno vlogo zagotavlja znotraj SZDL in drugih družbenopolitičnihorganizacij .
Da bi ZK svojo vlogo čim do-' sledneje uveljavila in se usposabljala zanjo, je in’bo organizirano ter zavestno skrbela za pomladitev članstva, za sprejemanje novih mlajših' članov, ki svežijo njeno akcijo; idejnopolitični ter miselni odnos do novih vsakodnevnih družbenih problemov. Skrb za stalen dotok, pomladitev ter organizirano delovanje mladih članov ZK v organizacijah ZK ima globok idejni in politični pomen in je bistvena sestavina naše politike, obenem pa osnova za uveljavljanje vodilne idejno-po-litične vloge ZK v družbi.
Na 5. seji CK ZKS, ki je govorila o uresničevanju družbene vloge in krepitve CK ZKS v boju za nadaljnji razvoj socialističnih Samoupravnih odnoSov, je v sklepnih dokumentih še posebej naglašeha vloga in pa naloge mladih komunistov. Najpomembnejša družbena naloga mladih komunistov se kaže v Zvezi socialistične mladine Slovenije. Mladi komunisti morajo predstavljati idejno jedro delovanja ZSMS. Svojo privrženost ZK in revolucionarnost izražajo tako, da se borijo za uveljavitev vseh organiziranih oblik delovanja mlade generacije.
V	ZK moramo posvetiti več pozornosti idejnopolitičnemu izobraževanju in usposabljanju mladih komunistov, pa tudi mladim, ki stopajo v ZK, ker- je raven usposobljenosti mnogih — predvsem mlajših članov — še preskromna.
V	vsaki sredini moramo dosledno in kritično oceniti vlogo in naloge mladih — še posebej mladih komunistov — pri razvoju in delovanju ZSMS. Z organizirano o-bliko delovanja mladih komunistov moramo pregledati udeležbo mladih v samoupravljanju, v delegatskem sistemu, v krajevni organiziranosti, družbenem dogovarjanju in drugih organiziranih oblikah ter na podlagi ustvarjalne in kritične analize izdelati akcijske programé’ naše nadaljnje angažiranosti pri graditvi novih družbenih odnosov..
.• Aktiv mladih komunistov — kot oblika in metoda delovanja in združevanja mladih komunistov znotraj organiziranosti v ZKS — vključuje in angažira vse mlade komuniste, da kot idejno jedro delujejo znotraj ZSMS; idejnopolitično izobražuje in usposablja mlade komuniste in mlade kandidate za ‘ spre j em v članstvo ZKS
ter jih organizirano vključuje v vše sredine in jih seznanja z vsemi odprtimi družbenimi vprašanji.
Aktivi mladih komunistov v vseh sredinah delovanja imajo poleg nalog OOZK tudi svoj program aktivnosti, opredeljene v programski usmeritvi delovanja mladih ' komunistov. AMK vodi, usmerja in sklicuje sekretar mladih komunistov v tesni povezanosti s sekretarjem OOZKS in v sodelovanju s predsednikom OOZSMS.
Na nivoju občine se mladi komunisti združujejo v občinski aktiv mladih komunistov, kot obli-
V julijski številki Železarja smo ipisali o mladinski delovni akciji »Kozjansko 76«, tokrat teče beseda o podobni mladinski delovni akciji' ipad nazivom »Modro oko«. Tudi v -tej akciji smo imeli mladi naše delovne organizacije svoje predstavnike in to: Darinko Dečman in Romana Kapinška.
Da bi pobliže spoznali mladinsko delovno akcijo »Modro oko«, smo prosili Darinko Dečman, da bi nam odgovorila na nekaj vprašanj.
—	Darinka, udeležila si se mladinske delovne akcije »Modro oko«. Ali nam lahko poveš na kratko nekaj besed o tej mladinski delovni akciji?
D.	Seveda, ta akcija je trajala in še traja od 13. junija do 3, septembra. V celoti sodeluje okrog 360 mladincev iz raznih krajev Jugoslavije, ki so razdeljeni v 12 delovnih brigad. Midva s Ka-pinškom sva sodelovala v prvi izmeni, ki je bila razdeljena na tri delovne brigade: brigada Šibe-niški heroji iz Šibenika, brigada Dr. Mladen Stojanovič in brigada Norbert Veber, v kateri je sodelovalo 42 mladincev — predstavnikov jugoslovanskih železarn.
—	Pove j nam, iz katerih železarn so- bili predstavniki in kdo je bil komandant vaše brigade?
D. V brigadi so bile zastopane železarne ■ Kostolae, Smederevo, Nikšič, Split, Sisak, Ravne, Jesenice in Štore. Komandant brigade je bil Gojko Puškar iz Železarne Sisak.
—	Zakaj je imela vaša brigada naziv »Norbert Veber«? Kdo je sploh bil Norbert Veber?
D. Norbert Veber je bil človek, ki je posvetil revoluciji, Zvezi komunistov in delavskemu razredu sebe vsega, rojen kot sin delavske družine v Trstu, se je v svojem življenju neprestano, boril za tisto, kar je zares lepo in v življenju vsakogar potrebno. Predstavljal je in bo vsem mladim, posebno mladim; delavcem samoupravljavcem^ primer, kako se je potrebno boriti-v življenju za ideale komunizma in za razvoj samoupravnih odnosov.
—	Kakšna je naloga delovne mladinske akcije »Modro oko«?;
ko in metodo delovanja mladih članov ŽK v občinski organizaciji ZKS, ki je sestavljen po delegatskem principu.. Vsak AMK voli v občinski aktiv mladih komunistov. Občinski AMK izmed sebe izvoli sekretariat (10 članov), ki ga vodi sekretar in ima tudi svoj program delovanja. Sekretariat skrbi za realizacijo programa konference in drugih nalog, ter sodeluje z OK ZSMS.
Vsebinsko delo mora temeljiti na stalnem In pravočasnem o-braVnavanju dokumentov ZKS in ZSMS ter drugih odprtih družbenih vprašanj in dogovorov. Na podlagi tega pa sprejemamo konkretne ugotovitve in zaključke, ki bodo vodilo naše aktivnosti. Prizadevati si moramo, da bo sleherni mladi član ZK postal ustvarjalna in aktivna osebnost in da bo le tako posegel v oblikovanje novih družbenih odnosov.
V skladu s 73. členom Poslovnika ZK v delovni organizaciji Železarne Štore, V sejo CK ZKS, sklepi Seje Sveta ZK, ter sklepi
D. Glavna naloga in namen te mladinske delovne akcije je predvsem izkop vodovodnega jarka globine 1,4 m in širine 0,8 m na relaciji Orebič—Potomlje—Trste-nik—Janjina—Sreser.
—	Kdo je bil organizator te mladinske delovne akcije?
D. Pobudnik in organizator akcije »Modro oko« je občinska konferenca SSOH Korčula s strokovno pomočjo podjetja »Regio-nalnog vodovoda u izgradnji« iz Korčule.
—	Kaj pa težave?
D. Seveda, težave so bile že na samem začetku. Zaživeti v novem okolju, navaditi se na poseben red, ki Vlada v brigadah, vremenske neprilike. itd.
—	Kakšen je bil vaš delovni dan?
D. Vstajanje je bilo ob 4. uri, do 6. ure je bila telovadba, zajtrk, od 6. do 12. ure je bilo na programu delo na trasi. Popoldne so bile razne svobodne aktivno-
Vsaka šola, ki usmerjeno vzgaja, daje in zahteva od dijaka določeno znanje; Vendar je to le teoretični del, ki je šele v povezavi s prakso pogoj za uspešno o-pravljanje nekega poklica. Zato je tudi praktičen del izobraževanja vsekakor potreben. Počitniška praksa, ki jo dijaki opravljamo na različnih delovnih mestih, je pri tem zelo pomembna in koristna; le tako lahko dijak spozna tiste osnove in najpomembnejše e-lemente, ki so za njegov nadaljnji študij najbolj aktualni.
Kot štipendist Železarne Štore sem bila tudi jaz v mesecu juliju na praksi v Železarni. Ko smo se prvi dan zbrali pred upravo podjetja in nestrpno čakali na razporeditve, me je kar malo stiskalo pri srcu. Saj so bili to prvi koraki v podjetje in prvo srečanje z novimi ljudmi in novimi nalogami. Skrb, kako bom kos zahtevnim nalogam, je bila vedno prisotna, Določena sem bila v sektor za novogradnje. Delo v tem sektorju je zelo dinamično in zanimivo, saj je tu zaradi pospeše-
.seje predsedstva krajevne konference ZSMS v naši DO, smo dolžni v OOZK ustanoviti AMK. Z u-poštevanjem družbeno idejno-po-litičnih, moralno-etičnih, strokovnih meril ter dosedanjim delom v ZSMS, je predsedstvo KK ZSMŠ DO Železarne Štore predlagalo sekretarjem OOZK nekaj mladih komunistov za sekretarje AMK, ki po njenem mnenju izpolnjujejo navedena merila. Ti so v:
A—OOZK OSS: Križanec Srečko, Jošt Marjan
—	OOZK 117. panoge: Benedikt Anton, Gajšek Stanko
—	OOZK 114. panoge: Plahuta Milan, Sedlar Bojan
—	OOZK VIT in Energ.: Markovič Zvonko, Senica Marjan.
KK ZSMS DO Železarne Štore meni, naj bi se OOZK pri izbiri sekretarja AMK odločila za enega od danih predlogov, ker bomo le na ta način odsegli, da se bo delo ' AMK čutilo v OOZK kot V OOZSMS, kar je v končni liniji tudi ciij.
OŽEK IRENA
sti, urejanje naselja, zvečer pa taborni ogenj s Kozaračkim kolom.
—	Kakšni So bili uspehi vaše brigade?
D. Naša brigada je imela posebno v prvi dekadi mnogo težav, saj je bilo zemljišče zelo trdo, ponekod je bilo tudi veliko kamenja. Kljub temu se je brigada zelo dobro izkazala saj je prvo dekado končala s povprečjem 179%, kar je bil najboljši rezultat v naselju. Prav tako lepi rezultati so bili tudi v naslednjih dekadah.
—	In za konec še tole. Bi še šla v brigado?
D. Z veseljem bi šla in bom tudi šla, ko bo zato priložnost. V brigadi najde mlad človek res tisto, česar drugje ne more. V brigadi žive tiste besede »BRATSTVO IN ENAKOST«, za kar so mnogi dali naj dražje — svoje življenje.
Jože Žlaus
nega tempa dokončavanja tovarne traktorjev veliko dela. Povezava in dogovori z zunanjimi partnerji pa dajejo delu še večjo zanimivost in narekujejo veliko natančnost. Zato sem prvi dan, ki je bil zame neskončen, bila bolj opazovalka in poslušalka. Kar občudovala sem, kako spretno in zanesljivo opravljajo delo uslužbenci, ki delajo V tem sektorju že dalj časa. V naslednjih dneh pa sem z njihovo pomočjo in potrpežljivostjo že začela vključevati v delo. Zaupana so mi bila vsa tista dela, ki so primerna za praktikanta prve stopnje. Priznati moram, da je bil prvi dan sicer neskončen, zato pa so naslednji dnevi zaradi zanimivega dela skoraj prehitro minili. Tovarištvo in dobri delovni odnosi, ki so vladali ves čas počitniške prakse na mojem delovnem mestu, so mi dali 'pogum in Veselje za nadaljnje delo in študij e-konomske smeri. Zato mi bodo vtisi prve prakse ostali v lepem spominu.
EDITA SELIČ
MLADINSKA DELOVNA AKCIJA „MODRO OKO“
Prvi vtisi praktikanta
KADROVSKE -VEST I
V mesecu juliju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Volovšek Marija, KV prodajalka, Kramer Milenka, KV prodajalka, Obu Marija, NK delavka, vse iz gostinske enote; Očko Vje-koslav, NK delavec, Zakovšek Rado, NK delavec, Zemljak Ivan, NK delavec, Kragl Vladimir, KV strojni kalupar-štipendist, An-derlje Franc, KV strojni kalupar-štipendist, Pilko Vincenc, KV strojni kalupar-štipendist, Lipovec Ivan, KV kalupar-štipendist, vsi iz livarne I; Vovk Franc, KV strugar-štipendist, Rupnik Mirko, KV strugar-štipendist, Bek Anton, KV strojni ključavničar-štipen-dist, vsi iz obdelovalnice valjev; Sodin Ludvik, KV valj alee pro-filov-štipendist, Zalokar Franc, NK delavec, Tepič Mortičilo, NK delavec, Inkret Anton, KV strojni ključavničar-štipendist, ČOkelje Jernej, KV valjalec profilov-šti-pendist, Putañee Dragutin, NK delavec-štipendist, Pril Marjan, KV valjalec profilov-štipendist, Zidar Vincenc, KV strugar-štipen-dist, vsi iz valjarne II; Novak Marko, KV strugar-štipendist, Posl Silvo, KV strugar, Gajšek Srečko, NK delavec, Hribernik Anton, KV strugar, vsi iz obdelovalnice litine; Škrabi Franc, PK premikač, Tanšek Franc, NK delavec, oba iz valjarne I; Kodrin Jožef, KV monter vodovodnih na-prav-štipendist, Klajnšek Branko, KV strugar-štipendist, Čretnik Stanislav, KV strojni ključavničar-štipendist, Verdinek Stanko, KV strojni ključavničar-štipendist, Grosek Viljem, KV strojni ključavničar-štipendist, Pavlič Božidar, KV strojni ključavničar-štipendist, Perc Slavko, KV strojni ključavničar-štipendist, Gabrič Jožef, KV strojni ključavničar-štipendist, vsi iz mehanične delavnice; Zdolšek Pavel, PK žerjavovodja iz jeklarne II; Fajs Franc, KV elektromehanik-štipen. dist, Plašnik Marjan, PK obratni elektrikar-štipendist, Korže Vlado, KV obratni elektrikar-štipendist, Kukovič Janez, KV elektro-mehanik-štipendist, Levstik Milan, KV elektromehanik-štipendist, Bobnar Boris, KV elektromehanik-štipendist, Vengušt Rajko, KV obratni elektrikar-štipendist, Jecl Martin, KV elektrome-hanik-štipendišt, Koražija Viktor, KV obratni elektrikar-štipendist, Pustivšek Boris, KV obratni elektrikar-štipendist, Pintar Miran, KV elektromehanik-štipendist, Kos Drago, KV elektromehanik-štipendist, vsi iz elektroobrata. Zemljak Marko, KV strojni kalupar-štipendist, Jus Miran, KV jedrar-štipendist. Putañee Josip, KV strugar-štipendist, Leskovšek Viktor, PK strojni ključavničar-štipendist, Majcen Drago, KV strojni ključavničar-štipendist, Lavbič Andréj, KV strojni ključavničar-štipendist, vsi iz tovarne traktorjev v izgradnji; Kavka Aleš, KV prodajalec iz skladišča prodaje; HumsM Josip, KV strojni ključavničar-štipendist, Drem-šak Milan, KV strojni ključavničar-štipendist, oba iz vzdrževanja transportnih sredstev.
Sporazumno sta odšla iz delovne organizacije:
Zakošek Anton, NK delavec iz obdelovalnice litine in Šulek Franjo, obratni bolničar iz službe varstva pri delu.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Kovačič Mirko, PK ponovčar iz jeklarne II, Mehmedagič Hasan, NK delavec iz jeklarne II, Sulič Nedeljko, NK delavec iz livarne II, Maksimovič Momčilo, NK delavec iz jeklarne II, Veselinovič Mirko, NK delavec iz jeklarne I, Vrabec Marjan, KV pleskar iz TOZD GKSG, Lukačevič Vlado, PK varilec iz mehanične delavnice, Smajlovič Ferid, NK delavec iz' elektroplavža in Landero Ladislav, KV elektrikar iz elektroobrata.
V JLA so odšli:
Šanca Jožef, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice, Požin Alojz, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice, Šuc Jožef, KV strojni ključavničar iz elektroobrata, Stojan Jože, žerjavovodja iz livarne II, Pevec Franc, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice, Koritnik Jože, strojni kalupar iz livarne II, Ogrizek Vladimir, strugar iz obdelovalnice valjev, Jerebinšek Drago, strojni kalupar iz livarne II, Anušek Štefan, strojni kalupar iz livarne II, Završki Branko, NK delavec iz livarne I, Levec Milan, strojni ključavničar iz vzdrževanja, Šelekar Vladislav, strojni ključavničar iz valjarne II, Kuhar Nedeljko, KV avtomehanik iz OTK, Zeme Ivan, strojni kalupar iz livarne II, Mašera Franc, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, Štancer Alojz, PK avtogeni rezalec iz mehanične delavnice, Korez Štefan, strojni ključavničar iz valjarne II, Špoljar Vladimir, NK delavec iz livarne I, Grosek Boris, strojni kalupar iz livarne II, Merslavič Franc, maturant gimnazije iz komercialnega isektorja, Drobne Viljem, komercialni tehnik iz skladišča, Mackošek Bojan, NS uslužbenec iz sektorja iz novogradnje, Egartner Franc, avtomehanik iz mehanične delavnice, Saj tl Ladislav, avtomehanik iz elektroobrata, Jančič Franc, strojni ključavničar iz elektroobrata, Kavka Aleš, prodajalec tehnične stroke iz skladišča prodaje, Košak Edi, PK strojni ključavničar iz mehanične delavnice, Kočar Bogdan, elektromehanik iz elektroobrata, Kolar Srečko, avtomehanik iz energetskega obrata in Čretnik Jožef,^strugar iz obdelovalnice valjev.
Iz JLA so se vrnili:
Bučar Emil, KV avtoelektrikar iz elektroobrata, Rezec Anton, PK žerjavovodja iz valjarne II, Ko-rent Jože, dipl. elektro inženir iz merilne službe, Zupanc Franc, KV obratni elektrikar iz elektroobrata, Pertinač Branko, PK žerjavovodja iz jeklarne II, Zupanc Boris, KV strugar iz obdelovalnice valjev, Blažič Spasoje, PK avtogeni rezalec iz mehanične delavnice, Lah Drago, KV avtome-
hanik iz valjarne II, Križanec Franc, KV strojni ključavničar iz elektroobrata in Frece Štefan, NK delavec iz valjarne I.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
Na novo življenjsko pot so stopili:
Senica Marjan iz mehanične delavnice, Bremec Angela iz komunalnega oddelka, Romih Leopold iz obdelovalnice valjev in Vrešak Anton iz mehanične delavnice.
Vsem želimo obilo družinske sreče!*
Naraščaj v družini so dobili:
Ferlež Milan iz mehanične delavnice, Štor jak Zlatko iz elektroobrata, Koštomaj Peter iz sektorja za novogradnje, Tomplak Martin iz valjarne I, Pungršek Karl iz elektroplavža, Malgaj Ivan iz transportnega oddelka, Seme Branko iz elektroobrata, Jošt Jože iz valjarne I, Muhič Demal iz mehanične delavnice in žekar Valentin iz obdelovalnice litine.
Vsem iskreno čestitamo!
UPOKOJENI
Ambrož Anton, rojen 4. 1. 1921 v Začretu pri Celju, stanujoč Vrunčeva 25 d, .Celje je bil zapo-
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta
IVANA UDOVIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Posebna zahvala tov. Jožetu Knezu za požrtvovalno pomoč, godbi na pihala ter upravi Železarne Štore za finančno pomoč.
Žalujoči: žena Mici sinova Ivan in Franci ter hčerki Olga in Ivica
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi skrbnega, dobrega moža in očeta
IVANA ŠTORA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti z venci in cvetjem. Najtopleje se zahvaljujemo sosedom, upravi železarne, planinskemu društvu, lovski družini, kolektivu mehanične delavnice in obračunske silužbe, TVD Partizan-Kovinar, sindikalni podružnici in še posebej obratu valjarne I.
Žalujoča žena Ana
in otroci z družinami
V PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI :
TELEFON 302
klen od 27. 10. 1952 pa do 30. 11. 1954 v EMO Celje, nato pa se je
2.	12. 1954 zaposlil v naši delovni organizaciji kot strugar-rezkalec v obdelovalnim valjev. Leta 1956 je začel opravljati delo kontrolorja najprej v livarni, nato pa v oddelku tehnične kontrole vse do upokojitve.
Starostno je upokojen od 5. 7. 1976.
Palir Vid, rojen 15. 5. 1924 v Šentvidu pri Šmarju, stanujoč Vrhe 31, Teharje se je zaposlil'v naši delovni organizaciji 5. 4. 1946 in delal do 7. 11. 1946, nato odšel na odsluženje vojaškega roka, po vrnitvi pa se ponovno zaposlil v Železarni Štore in delal vse do upokojitve v valjarni I.
Invalidsko je bil upokojen 5. 7. 1976.
Romih Mihael, rojen 17. 9. 1926 v Slivnici pri Šentjurju, stanujoč v Šentjurju, je bil zaposlen od
1.	2. 1949 pa do 15. 9. 1951 pri Gospodarskem podjetju štore. V železarni štore se je zaposlil 16.
9.	1951 v valjarni I, najprej kot škarjevec, nazadnje pa je opravljal delo pultista v valjarni II vse do upokojitve.
Invalidsko je bil upokojen 30.
7.	1976.
Želimo jim, da bi mnogo let uživali zasluženo upokojitev!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
ANTONIJE ŠTEFANČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ter jo obsuli z venci in cvetjem.
Najtopleje se zahvaljujemo nadzorni službi, sekretariatu in hišnima svetoma za darovane vence. Posebno- se zahvaljujemo tov. Borisu Malecu za ganljive poslovilne besede in izraženo sožalje.
Žalujoči: mož Pavle, hčerki Zdenka in Zlata z družinami
ZAHVALA
Ob -težki in nenadomestljivi izgubi drage mame in stare mame
CECILIJE SIVKA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence ter izrekli sožalje. Posebno pa še zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč v težkih trenutkih, članom kolektiva MO, kolektivu tovarne traktorjev in sekretariatu za darovane vence, Sindikalni organizaciji in godbi na pihala ter pevcem.
Žalujoči: hčerki Jožica in Cvetka z družinama, sin Drago z družino in sin Slavko