Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih Širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih. Ciril A. Žebot sLo\>enslc<\ FOR A. F R E E SLOVENI A Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje. Ciril A. žebot LETNIK XXIII. VOLUME XXIII. OKT. 1972 OB SLOVENSKEM NARODNEM PRAZNIKU Prost mora biti prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod (S. Gregoričič) Ob koncu prve svetovne vojne, katero jc sprožil nemški šovinizem, da za vselej stre slovanske narode, je zavelo po vsej trhli avstroogrski državi. Wilsonovo načelo o samoodločbi narodov, jc dalo povod tudi Slovencem, da so odpovedali pokorščino oblastnim Ncm-cem in 29. oktobra 1918 v Ljubljani slovesno proglasili odcep od trhle monarhije ter proglasili slovensko narodno vlado. Bila je to pomlad slovenstva. Kres narodnega navdušenja je gorel od prekmurskih ravnin, preko Slovenskih goric, od Triglava do sinjega Jadrana. Slovenski narod je z zaupanjem gledal v prihodnjost. Toda sledilo jc bridko razočaranje. Ne bilo več govora o enakopravnosti odkar je regent Aleksander v imenu kralja Petra I. proglasil "narodno zedinjenje". Ne enakopravnost, ampak podrejenost v prav vseh pogledih dokler ni prišlo tako daleč, da jc bila prepovedano slovenska j narodna zastava in bilo progla- i šeno jugoslovenstvo. To jc po-, kopalo prvo Jugoslavijo. Srbi sami so jo ubili. Sledila je strašna okupacija, ki naj bi po zamisli blaznega Hitlerja izbrisala Slovence s površja zemljepisne karte. Kraljevo diktaturo in trojno okupacijo je slovenski narod preživel kljub izgubi tolikih dragocenih življenj. Želja o svobodi in enakopravnosti Slovencev v družbi drugih večjih narodov ni zamrla. Niti komunizem, ki je obljubljal "raj" na zemlji te želje ni mogel ubiti. Preteklost je Slovence izučila, da je narodna svoboda možna le v lastni suvereni državi. Spoznal je, da je Beograd ostal isti kot je bil pod Aleksandrovo diktaturo. Komunistični Beograd ima iste cilje: jugoslovansko edinstvo, komanda velesrbske čaršije, kopišenje v žulji pridobljenih dohodkov podjarmljenih narodov, zlasti Hrvatov in Slovencev v centrali komunizma in despotije v Beogradu. Kljub krvavemu nasilju nad Slovenci in Hrvati, ko so zmage pijani rdeči "novi" oblastniki klali nedolžne protikomunistič-nc žrtve, je slovenski narod ostal zvest idejam svojih velikih učiteljev: Slomška, Ev. Kreka, Ivana Cankarja, Fran-ccta Prešerna, dr. Korošca in škofa Gregorija Rožmana. "Na svoji zemlji svoj gospod", ta misel gre skozi vso slovensko narodno zgodovino od časa velikih narodnih taborov, podpisov za majniško deklaracijo vse do danes. Nc sme javno planiti na dan kot svetel kres ob času turških vpadov, da bi zbral borce za narodno svobodo in državnost v krepo, udarno armado, ki bi uničila za vselej tiste, ki preganjajo narodno zavest kot da bi bila narodnost zločin. Seveda je "zločin" po zamisli rdečega hostarskega maršala Tita. Zato tako besno preganja vse, kar diši po narodnosti in enakopravnost med Hrvati. Enako bi se spravil tudi na Slovenske rodoljube in bi brez usmiljenja stri vse, da bi ostal na oblasti za vselej le— Beograd. Toda ta zavest, da je Slovenski narod neomejeni lastnik te od Boga mu dane zemlje, in da le on in nihče drugi nima pravice govoriti v njegovem imenu, ja živa in globoko zasidrana v srcih Slovenskega naroda. Komaj čaka trenutka, ko bo lahko s pono- Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. PLIMM - ŠTEVILKA 10. i. — NUMBER 10 Na letošnjem zborovanju kanadske federacije etničnega tiska v Winnipegu je govoril d i ravni tajnik hon. Gerald Pelletier zbranim delegatom. Iz njegovega govora posnememo glavne misli: VVinnipcg ima že dolgo tradicijo kot večkulturni center tako po sestavi prebivalcev kot tudi po svojih ustanovah. V Winni-pegu je bila prva provincialna konferenca o večkulturnosti (Manitobski mozaični kongres) in vvinnipeški Mednarodni center je postal sestavni del celotne družbe. V Winnipegu so začeli izhajati tudi prvi časopisi mnogih etničnih skupin. L. 1942 je bil tu ustanovljen kanadski klub etničnega tiska, ki se je 16 let pozneje razširil v Kanadsko federacijo etničnega tiska z nalogo pomagati gradili močno Kanado. Ustanovitev etničnega tiskovnega kluba sovpada z ustanovitvijo odsega za narodnosti, ki je bil predhodnik oddela za državljanstvo, ki igra danes važno vlogo pri izvajanju večkulturne politike, kakor jo je objavil predsednik vlade v skupščini oktobra 1971. Multikulturnosti ni iznašla vlada, marveč je kanadska stvarnost že od nekdaj in obstoja v prizanju, spoštovanju ter podpiranju prizadevanj za ohranitev in nadaljniji razvoj posebnosti narodnostnih skupin, ki sestavljajo Kanado. Vcčkulturna politika je bila na splošno dobra sprejeta in zlasti etnični tisk jo je krepko podpiral. Na žalost je naletela na nekaj odpora pri nekaterih predstavnikih nagleške in frnacoske skupine, ki ne razumejo, da je večkulturnost samo logična po-1 sledica načela dvojezičnosti. Ministrski predsednik Trudeau jc izrazil upanje (natiskovni konferenci 19. julija 1972), da upa, da bodo Kanadčani cenili različne kulture ter znanje tudi tretjega ali četrtega jezika. Po mnenju državnega tajnika nc Na konferenci Kanadske etnične tiskovne federacije je bil zadnjega septembra v VVinnipe- i gu izvoljen za predsednika iste naš urednik g. V. Mauko. Termin izvolitve je za 2 leti. Do sedaj je bil prvi podnredsednik želimo mu pri delu mnogo uspeha! loči ljudi prava večkulturnost, ki temelji na medsebojnim spoštovanju ter izmenjavi, pač pa je sredstvo, da se doseže državna enotnost ter odpravi občutek državljanstva drugega razreda. Pravi uspeh te politike bo seveda odvisen v prvi vrsti od etničnih skupin samih, ki se ne smejo zaključiti vase ter gledati enostransko v preteklost marveč morajo iz svojih korenin živeli v sedanjosti za bodočnost. Vlada izpolnjuje obljubo finančne podpore. Doslej je bilo odobrenih 127 projektov, ki so jih predložile kulturne in etnične skupine v skupni vrednosti blizu pol milijona dolarjev. V teku jc podrobno preučevanje procesa ohranjevanja jezika raznih etničnih skupin kot tudi odnosa med jezikom in kulturnim razvojem, pa tudi podpore etničnemu tisku. V pripravi je 20 zgodovnjskih študij o poedinih skupinah. Program za upe- ljejanve priseljencev se izpopolnjuje in National Film Board pripravlja filme, ki bodo prikazali doprinos poedinih narodnosti k rasti Kanade. The National Museum of Man jc začel zbirati ter razstavljati predmete raznih etničnih skupin. The Public Arhives so začeli zbirati material in dokumente, ki se nanašajo na zgodovino poedinih etničnih skupin v Kanadi in the Nationa Library bo začela z nakupom ter razmeščev-anjem knjig v jezikih narodnostnih skupin v javnih knjižnicah. Maja je zopet v VVinnipcgu predsednik vlade naznanil ustanovitev posvetovalnega organa o večulturnosti, ki bo sestavljen približno do 80% iz predstavnikov etničnih skupin in 20% iz predstavnikov prvotnih prebivalce?' Kanade ter angleške ter francoske skupine. Na predlog vlade je kanadski odsek UNESCO organiziral me-, dnarodni simpozij o jezikih in kulturah, na katerega so bili povabljeni strokovnjaki iz nad 60 držav. Lanskega novembra je praznovala Zveza etničnega tiska v Ontariju 20 letnico obstoja. S finančno pomčjo vlade je bila izdana spominska knjiga, v kateri ja eden sotrudnikov komentiral večkulturnost v Kanadi. "Kanada je končno priznala uradno i'"j/ "Jtji>r»i značaj. Vzelo ji je za'to dolgo časa — nad 100 let po konfederaciji. Morda je bilo to neizogibno, toda če je čas priznanja nastopil hitreje, gre zasluga za to neumornemu prizadevanju etničnih organizacij in njihovim časopisom. Glavni delež pripada urednikom samim, neznanim urednikom preteklosti, ki so vztrajali kljub vsem težavam, in starejšim urednikom sodobnosti, ki se bližajo upokojenju sicer brez finančnih uspehov, toda z zakladom bleščečih spominov v svojih srcih", NEW YORK TIMES O BARAGI: ZADRUŽNIŠTVO NA UNIVERZAH V ZDA V zadnjem času sta dve univerzi v ZDA ustanovile posebne programe za zadružništvo. Univerza Missouri v Colum-biji je ustanovila Graduate Institute of Cooperative Leader-ship. Prvi kratek tečaj so imeli v juliju, na katerem so razpravljali o naslednjih predmetih: sedanje in bodoče družbeno, politično, gospodarsko in mednarodno okolje; analiza kmečkega gospodarstva ter analiza gospodarskih in družbenih filizofij zadružništva in splošna načela vodstva. Tečaji so namenjeni predvsem vodilnim osebam v zadružništvu. Univerza \Yisconsin v Madi-sonu je ustanovila the Uni-versity Center for Cooperatives, ki ga vodi dr. Frank Groves, profesor agrikul turne ekonomije. Dosedanji International Cooperative Training Center v Madisonu, ki vodi tečaje predvsem za tiste, ki bodo delovali med revnejšimi sloji tako v ZDA kot tudi v deželah razvoja, bo sestavni del Centra. Center si bo prizadeval med drugim zlasti za širjenje zadružništva po mestih. v* »* r -t rtu t' ** ** #* - 7 Baragov dan v Manistigueu Prvi korak do svelništva za misijonskega škofa Friderika Irene j a Barago — piše New York Times 19. septembra v posebnem poročilu iz Marketa — je bil zaključen in izsledki škofijskega sodišča z vsem gradivom o Baragi bodo zdaj poslani v Vatikan v nadaljnje proučevanje in postopek. — Škof Baraga — nadaljuje Nevv York Times — je bil rojen v Sloveniji leta 1797 in je prišel leta 1830 kot misijonar v Ameriko, kjer je 37 let deloval med Indijanci v Michiganu in delih VViscon- som rekel: "Ne bo nas več tuj-čin teptal, ne tlačil nas krvavo, naš rod bo tu gospodoval, naš rod in naše pravo". (S. Gregoričič). Zato ob 54. obletnici prvega slovenskega narodnega praznika z zaupanjem gledam v bo-dočrost. Vemo, da bo ta cilj: svobodna, suverena »slovenska država prej ali slej dosežen. Bodo še žrtve, napori, bo še hud boj za enakopravnost v družbi drugih svobodnih narodov, toda zmaga bo naša. Ni več Aleksandra I., ne Hitlerja in Mussolinija, tudi Tito bo šel verjetno kmalu, a slovenski narod bo ostal kakor je ostal živ in nezlomljen pod tolikimi nasilji v zgodovini. Z vero v Boga, z zaupanjem v kraljico Slovencem brezjanko Marijo Pomagaj, bomo doživeli veliki dan narodnega vstajenja. M.G. sina, Minncsote in Kanadske pokrajine Ontario. Bil je prvi škof v Sault Ste. Maric—Market-ske škofije, kjer je umrl leta 1868 in je pokopan v kripti katedrale sv. Petra v Marketu. Gradivo, ki je bilo zbrano in predloženo škofijskemu tribunalu je sad več kot 30 letnega raziskovalnega dela v glavnem pod vodstvom Baragove zveze v Marketu. Po izjavi Charlesa Strelicka, člana škofijskega sodišča, je o Baragi med drugim pričal Chauncey Moran iz Velikega zaliva (Big Bay), ki je izjavil, da pripisuje ozdravljenje po odstranitvi na raku obolele ledvice molitvam škofu Baragi, Duhovnik Strelick je povedal dalje, da je nadaljnj priča — Bernard Lambert, 43 letni uradnik v okraju Baraga in avtor Baragovega življenjepisa, izpovedal, da je po molitvah škofu Baragi za pomoč ozdravel od artritisa. Njegov "čudež" je eden od faktorjev, ki jih morajo presoditi v Rimu, je dejal duhovnik Strelick. — Poročilo Nevv York Timesa nadaljuje: Zadevq za kanonizacijo škofa Barage je na škofiji uradno začel meseca junija marketski škof Charles Salatka, ki je izbral sodišče; Škofijski postopek je označen kot "informativen" in je važen, ker mora informirati Vatikan, da ima škofija kandidata za svetništvo in zakaj. V Vatikanu zadevo pregleda Kongregacija za zadeve svetnikov, ki lahko vpraša škofijski tribunal za na- daljnje informacije. Končno odločitev pa napravi Papež na osnovi zaključkov Kongregacije. — Če bo škof Baraga priznan za svetnika — piše Nevv York Times — bo drugi Američan, ki bo dosegel to čast. Prva je bila častita mati Francis Xavie Gabri ni iz Chicaga. Stopnjo blaznega — to je stopnjo pred kanonizacijo so dosegli trije Američani: Mati Elizabeta Seton iz Nevv Yorka, škof John Neumann iz Filadclfije ter redovnica Rose Philipine Duchesnc, us novitel-jica ameriške veje Družbe. Pre svetega Srca. Med nekaterimi drugimi, ki jih smatrajo za kandidate za kanonizacijo je Kathe-rine Tekjavvitha indijanska iz predrevoluonarne dobe. Ker ni med živimi nobenega, ki bi poznal škofa Barago — nadaljuje Times, so večino do-kazilnega gradiva za postopek na marketskem škofijskem sodišču pripravili duhovniki in strokovnjaki, ki so preštudirali in zbrali izredno mnogo Baragovih spisov, med katerimi so pridige, molitveniki, slovnice, napisane v indijanskem jeziku Či-pevva, angleščini, francoščini in nemščini ter zgodivine. Dokler niso v letih 1840 v zgornjem delu Michiganskega polotoka začeli kopati bakreno in želejno rudo ter se ni razvilo gozdarstvo so bili Baragovi verniki Indijanci. Zato se je večina dokazilnega gradiva nanašala na misijonarjevo delo med Indijanci, njegovo pomoč Indijancem za samoupravo in VIL KONGRES ZADRUŽNIH ZNANSTVENIKOV Letošnje zasedanje Delovne skupnosti zadružnih institutov je organiziral zadružni institut vseučilišča v Munstru od 19. do 22. septembra. Predmet razprav je bila tema: "Zadružništvo — demokracija in tekma". 2. številka 22. letnika znanstvene revije za preučevanj zadružništva "Zeitschrift fur das ge-samte Genossenschaftsvvesen" jc objavilo že pred kongresom prispevke, ki so jih obravnavali v delovnih sestankih marca 1970 v Marburgu, oktobra 1970 v Frankfurtu, marca 1971 v Munstru in januarja 1972 v Frankfurtu. Prof. dr. Erik Boett-cher iz Munstra razpravlja o celotni temi "Zadružništvo—demokracija in tekma", dr. Rolf Eschenburgn iz Munstra obravnava posebej odnose "Zadružništvo in demokracija", do-šjm osvetljude prof. dr. Gerd Flcischmann iz Frankfurta problem "Zadružništvo in tekma". Delovni skupnosti zadružnih institutov pripada kakih 50 znanstvenikov. —fš. krščansko življenje. — Na vprašanje — nadaljuje Nevv York Times — če današnji Indijanci — po njegovem mnenju — smatrajo škofa Barago za svetnika, je marketski duhovnik Strelick dejal, da je nekaj mlajših Indijancev, ki jim Baraga ni povolji, ker je označeval nji-30 3 col. baragova beatifikacija hove prednike za divjake in pogane. "Toda — je pristavil Strelick — to so bile oznake tedanjega časa, ki niso imele istega poniževalnega pomena kot ga imajo danes." Vendar član mar-ketskega sodišča za Baragovo zadevo Charles Strelick smatra, da je zadeva za kanonizacijo škola Barage tako dobra, da bo zanjo treba samo tri ali štiri leta - vanasprotju mnogo daljšim časom, ki je običajno potreben," zaključuje članek v Nevv York Times. Škof Baraga velja za enega izmed soustanoviteljev Katoliške Cerkve v Združenih državah, ker se je udeležil prve ameriške škofijske sinode v Baltimoru. Baraga ima tudi častno mesto v Ameriškem Narodnem svetišču v Washingto-nu, kjer ima v zakristiji svoje okno, v slovenski kapeli pa relief, krščevanju. Indijancev področja Velikih jezer, kar tudi simbolizira slovenski doprinos širjenju katolicizma v Združenih državah. ' "r..........'-I Manistique, Mich. — Sedanja kapelica na kraju, kjer je 1832. Baraga postavil prvo cerkev. V nedeljo 17. septembra so slovesno obhajali Baragov dan v Manistique, Gornji Michigan. Preteklo jenamreč 140 let, odkar je Friderik Baraga prišel v ta kraj. Leta 1832 jc Baraga, ki je imel središče v Krivem drevesu, prišel obiskat Indijance in jim oznanjat evangelij; dobri Indijanci so postavili cerkvico in Baraga jo je posvetil Materi božji. Središče letošnjih slovesnosti v Manistiqueu je bila koncele-brirana maša in seja Baragove zveze. Kot poroča The Catholic — glasilo marketske škofije — je ta Baragov dan nosil znak veselja in zmagoslavja. Navzoči so bili tudi trije škofje. Duhovščina in ljudstvo se je Bogu zahvaljevalo za uspeh, ki ga je doseglo cerkveno sodišče v zadevi Baragove kanonizacijc. Slavnostni govornik je bil škof Kenneth J. Povish iz Grooktsto-na, Minnesota. Škof Povish je v govoru razvil prevažno temo: Baragovi vplivi v Minnesoti. Poudaril je zlasti tole: Katoliška Cerkev v Minnesoti veliko dolguje Baragi, ker so bili Indijanci, ki jih je on spreobrnil in krstil, odlični glasniki evangelija in katoliške Cerkve: pripravljali so pot katoliškim misijonarjem. Drug vpliv, ki ga je imel Baraga in ki je trajal več kot sto let, so bili Baragove knjige v očipvejščini: molitveniki, katekizmi in slovnica ter slovar očipvejskega jezika. S tem je Baraga opravil odlično versko in kulturno delo tudi v Minnesoti. Posebno pa je Baraga pomagal Minnesoti, ker ji je poslal apostolske in požrtvovalne misijonarje. Bilo jih je 12, vsi Slovenci. Škof Povish je posebej omenil: Pirca, Lavtižarja, Tomazina in Buha. V svojem izvajanju je dal najvišje priznanje Sloveniji in Slovenski Cerkvi. Baragov proces v Marquettu zaključen Škofija Marquette je zaključila proces glede Baragove kanoni-zacije.Z 22. septembrom je tam- j kajšnje cerkveno sodišče i- j melo zadnjo sejo. S tem je bilo zaključeno delo, ki ga mora opraviti škofija, v kateri je svetniški kandidat umrl. Material za seje je pripravil in delovanje sodišča usmerjal slovenski frančiškan iz Rima, p. Bruno Korošak. Kot veščaka v kanoni-zacijskih zadevah ga je v Mar-quette poslala vatikanska Kongregacija svetih obredov. Sedaj bosta marquettski škof Salatka in Baragov postulator p. James Wolf poslala vso zadevo in zaključke sodišča v Vatikan. Izvedenci so prepričani, da bo papež ta škofijski proces potr- dil in ga sprejel kot apostolski proces. Tako bo sedaj sveti sedež odločal o kanonizaciji obeh slovenskih kadnidatov, Slomška in Barage. Veseli smo, da sta obe zadevi stekli. Hvaležni smo marqUettskemu škofu Charlesu Salatki in po-stulatorju Wolfu. Posebej izrekamo svojo zahvalo gospodu patru Brunu Korošaku. • Letos so prvič dovolili, da se smejo prijaviti za sprejemne izpite v zelo znani in prestižni Ecole Polytechnique v Parizu tudi dekleta. Med 308 kandidati, ki so uspešno položili izpite, je bilo tudi osem žensk. Najboljši uspeh je dosegla 19. letna Anne Chopinet, ki je matematično čudo. šolo je ustanovil Napoleon. sLovenska AVA 'O«AMU utnai« Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy Advertising 1 colurno x 1" $2.80 Published monthlv by Slovenian National Fedeiation of Canada ivlember of C.E P F ^ EucHd Ave" Tor°nl° 4" SLOVENSKA DR2AVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-io\, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2,50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. UjM^jLOVENCt jft Toronto • Obe slovenski šoli v Torontu, pri Mariji Pomagaj in pri Brezmadežni v Nevv Torontu, sta koncem septembra zopet začeli z vzgojnim delom. Šolski prostori sO popolnoma zasedeni, kajti priglasilo se je izredno število gojencev. Ravnatelja in učitelji imajo polne roke dela. Veseli smo dela in uspeha te prevašnc narodno kulturne ustanove. Slovenski klubi in društva v našem mestu naj bi kazali tej vzgojni ustanovi več pozornosti in morda ponudili materialno pomoč! Znano je vendar, da se morajo šole poleg mnogih problemov boriti tudi s težavami finančnega značaja. • Na zahvalni dan smo v Torontu pokopali G. Ivana Peterima, ki je podlegel posledicam delovne nezgoda, družini naše izkreno sožalje. Pokopan je na pokopališču "sveti Križ". • 11. oktobra pa smo pokopali G. Štefana- Stukija-,-ki'zapušča ženo ga Nežo in hčerko Ga. P. Pavlin z družino in v Ottawi sina Dr. Toneta z družino. Doma zapušča številne sorodnike. Na zadnji dom na pokopališču "Sveti križ" so ga spremili mnogi prijatelji. Preostalim naše izkreno sožalje. • Skof g. Janez Jenko bo 19. okt. prispel na večtedenskj o-bisk med izseljenci v Kanadi Obiskal bo vse dušnopastirske centre. V Kanadi mu, želimo da bi se dobro počtil med nami, in žel zaželjeni uspeh! Chicago • Zlati jubilej farne šole Sv. Štefana obhajamo letos. Cerkvena jubilejna proslava je bila v nedeljo 14. sept. s sveto mašo in banketom. Slovesno zahvalno sveto opravilo je daroval kustos slovenskih frančiškanov p. Blaž Chemažar. Somaševala sta p. Leonard Bogoli in p. Alojzij Madic. Vsi trije so izšli in naše farne šole. Pridigal je p. Leonard. Iz te naše farne šole, ki kaže še sedaj polnost življenja je izšlo v 50 letih okrog 1600 graduantov. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšno stopnjo izobrazbe so ti graduanti dosegli. Med novonaseljenci jih je nekaj z doktorsko diplomo. Izšla je tudi Spominska knjiga. Zunanja proslava s plesom in srečkanjem bo 17. oktobra v veliki svetoštefanski dvorani. Sedaj na šoli poučuje 5 sester in 4 laiki. Stroški so seveda veliki. Samo za plače nad 50 tisočakov. Pa ne bodo učnine nič povišali. Upajo, da bo 50 letnica prinesla tudi nekaj dohodkov za kritje stroškov. • Tomazinove gostilne ni več. Kupila jo je neka firma, ki bo tam prodajala avtomobilske dele. Z Tomazinovo gostilno, ki je imela primerno dvorano, gre v zgodovino del slovenskega družabnega življenja: Poroke, družabne prireditve itd. Tudi Slov. Narodne Zveza je imela skoraj redno tukaj svoje vinske trgatve in družab ne prireditve. • Biserni jubilej mašništva sta v nedeljo 17. sept. proslavila dva zaslužna hrvaška frančiškana in sicer dr. Dominik Mandič in p. Irenej Petriček. P. Dominik Mandič je kljub visokim letom neutrudno delaven. Napisal je lepo število knjig iz hrvaškega kulturnega, in narodnega in političnega življenja Hrvatov. • Več Jezikov znaš, več veljaš... Letos je bilo mnogo čika-ških Slovencev na obisku domovine. Vsi so se na ta ali oni način pohvalili. Pripovedujejo tudi, da ljudje doma brez strahu odkrito, javno kritizirajo komunajzarje od največjih do najnižjih. — Med obiskovalci lepe Slovenije je bila tudi družina našega naročnika Ivana Buh. Zavedna družina. Doma govorijo samo slovenski. Tudi otroci, sami fantje so. Ko so prišli domov k staremu očetu, so se takoj znašli in dobili prijatelja. Saj so znali slovenski. Tudi zapeli so tiste slovenske pesmi, ki jih je naučila uči-teljnica v Slomškovi sobotni šoli gospa Fanika Humar. Peli so, da so ljudje strmeli. Njihov striček doma si je pa brisal solze. "So v Ameriki rojeni, pa znajo slovenski", so rekli. Ali bi se lahko vsi stariši slovenskega porekla doma s svojimi otroci tako postavili? Odgovor si dajte samil • še enkrat "mož leta". Mar-shall Square Boy's Club je med drugimi zaslužnimi možmi imenoval za "moža leta" tudi našega rojaka in voditelja slovenske radijske ure g. dr. Ludvika Leskovarja. Banket, kjer bodo podeljene diplome, bo v nedeljo 22. oktobra. STEPHEN B. ROMAN MEETS WITH THE ETHNIC PRESS Slika posneta na sestanku. Od levene desno: ga. M. Brodzki, g. Tom Clifford '(kandidat v Broadvievv okrožje), ga. T. Szekely, gr. John Gillespie (Davenport okrožje), Dr. S.B. Roman (York North okrožje,) g. N. Havvrisch, ga. Vladimir Mauko, (predsednik Ethnic Press Assoc. of Ont.), g. Clement Nusca (Vork West okrožje). dians because vve fully appre-ciate and know what it means to lose freedom to tyranny. The countries ot our origin and their people have suffered the con-sequences of social unrest and bad economic policies. We have seen and experienced the fallacy of ideologies \vhich are opposed to democracy. Corning to this land from many countries of the globe, vve Canadians by choice, cherish primarily the indivi-duals' freedom and security, the economic opportunities, and the prized hope of a better future vvhich, Canada has offered to millions of Europcans and non-Europeans. . , • ... I also knovv that the Canadians by choice —• the Ethnic groups — are avvare of the im-portance of integration into the mainstream of Cahadian life. Certainly, Nevy Canadians, as much as anvbodv člsc, if not more, vvould like to preserve Canada as a truly democratic countyr closely associated vvith ali other na! ion. opposed to tyranny. From my long associa-tion vvith vou and the Ethnic groups in general, I also knovv hovv you fcel about our current foreign policy and Canadian participation in the ideological struggle of the vvorld of today. (Fton? the speech on Aug. 31 st to members of Toronto Ethnic Press) The Ethnic press as a medium of information has played, and vvill continue to play, an impor-tant role in informing and en-lightening great segments of the Canadian population in their udenrstanding, and attitudes to-vvards Canadian politics. In the forthcoming Federal election the Ethnic editors vvill once a-gain have the opportunity to plače the real issues in front of their readers and help them shapc their opinions and reach their individual decisions as to vvho should be given the privile-ge and the right to govern and administer the destiny of Canada. — — — ... I am sure that ali of us vvho became Canadians by choice are very much concerned about these problems, perhaps even more so than other Cana- This situation cannot he changed untess you, your com-munity leaders and every individual concerned about the future of Canada takes an inte-rest in Canadian politics. The Participation of the people vvith various backgrounds in public life is the best way to make Canada a happy home for ali her citizens. Dobili smo s prošnjo za objavo! UDERNISTVU; TABOR, KLIC TRIGLAVA IN SLOVENSKA DRŽAVA Prosim objavite priloženi dopis; "NOVO HLAPCEVANJE" v vašem listii. Ta dopis je odgovor na "Poslanico NO", kako nekateri drugi gledajo na politično situacijo. Cleveland 11. augusta 1972. Louis Zajec, 1439 Larchmount Rdv Cleveland, Ohio 44110 USA. NOVO HLAPCEVANJE Iz "TABORA" štev. 7|72, na "POSLANICA NARODNEGA ODBORA ZA SLOVENIJO L Nujnost res zahteva, da se na vseh delih sveta ohranja mir v medsebojnem sožitju narodov; čeprav stoletno sovraštvo dela ovire po nizkotnosti nekaterih nestrpnežev, ki se lahko vleče v nedogleden čas, iz demokracije v komunizem ali obratno. Da se ta nujnost uveljavi in pride do končnega sporazuma med narodi . je treba veliko diologike, v sporazumu brez osebnih koristi. V tem jug.—slov. slučaju ni nihče pomislil in vprašal za logični status ostale pokrajine; n. pr. Hrvaška, Makedonijo, albart-ski Kozmet, Bosna Hercegovina Srbijo, še najmanj pa Slovenijo o stabilnosti več narodnostnih pravic in samostojnosti i druga do druge, v slučaju prekinitve komunizma na Balkanu. Poslanica NO je zopet pahnila Slovenijo v srbsko-jug. gnezdo; brez, da bi kdo vprašal dva miljona upravičencev. .. Polek hrvaških ekstremistov, kateri zahtevajo takojšnji izstop iz jug. skupnosti, bi morali imeti Slovenci železo v ognju za samostojno državo, kadar bo komunizem zgubil zaupanje med narodi in pomoč od zunaj, ker se bo zrušil v pozabo. Ni več leto 1918 ko je narod želel združenje in Jugo slavijo. Cas je skoval nove ideje za samostojnost in nič več hlapčevanja drugim ... 2. Preveč zauplivo je povedano v Poslanici, da naj prijateljsko delamo in poslušamo gospoda Tita do konca; in šele tedaj naj si izberemo način vladanja. Je tudi dobesedno zapisano: "Obsojamo nasilno razbijanje Jugoslavije..." Po listini združenih narodov (UN) (CHATER) v kateri so navedene človeč. Pravice in pravice narodov, ima vsakdo pravico pra vilno zahtevati mu dane možnosti za samostojno bivanje,—NAROD ŠE BOLJ, zato je hrvaško vprašanje obsodil Tito; in kdor ni za razbijanje mu daje prav.... Le toliko so bili Hrvati na napačni poti, kjer so se hoteli osvoboditi iz komunizma v komunizem po internacioanlile, to je povedano točno, da se komunizem po internacionali. Le to je povedano točno, da sc NO bori za svoje stolčke in ni zmožen narediti red med emigranti; kako toraj v domovini? 3. Kdor gleda slov. narod pod jugosl. okriljem z vsemi pravicami v ZDRUŽENI EVROPI in oblastjo v Beogradu se moti. (oprostite izrazu) Po 50 letih so vse jug. republike iz-skoriščane pod geslom: Bogatejši naj podpira revnejše. V bodočem evropskem trgu lahko delujejo vse narodnosti kod samostojne države, ako ne privolijo v skupnost (Jugoslavija) ker jim daje pravico: CHAR-TER. Rekapitulacija se vidi tudi v tem, da je Slovenija zapostavljena vsled svojega jezika, prepoved lazobešanja slov. zastave, vseljevanje iz drugih republik delovnih ljudi ter mačehovsko razdeljevanje in jemanje narodnega dohodka, in osebni sistem pravic je postavljen pod mizo. 4. Vse skozi; zlasti pa de-cemberski dogodki 1971. leta, ni samo hrvaška zadeva, ampak je pomembna za vse, ki žive v Jugoslaviji. Ona še nenehno deluje za svojo samostojnost; navzlic temu, da ji kom. koristo-želci in nekateri pomagači ugovarjajo iz sklopa jugosl. narodov. V slučaju hrvaške samostojnosti smo Slovenci izolirani Manitoba premier recelved historical documente of Ethnic Press of Ontario. Premier Ed-vvard Schreyer of Manitoba vvas officia!ly presented vvith the historical document "20 Years Ethnic Press of Ontario". Mrs. Sonja H. Roeder, a member of VVinnipeg Press Club brought greetings from members of E.P.A.O. and indicated that the Manitoba Press Club vvas work-ing on a similar document. • Največji greh nemških mož je pomanjkanje nežnosti. To jim žene v največ primerit očitejo. Drugi grehi so, da nikdar ne pohvalijo njihovih gospodinjskih prizadevanj ter da ne dajejo dovolj denarja za gospodinjstvo. od Srbije. Ako tedaj hrvaška država ne privoli prehoda cež njeno ozemlje; smo primorani prositi sosedno Madžarsko, da preko njenega ozemlja nesemo pozdrave v Beograd. Za slučaj slovenske nepripravljenosti in nezanimanja za samostojnost, imajo mejaši že izdelane zemljevide, kjer so nas razdelili v korist: Rimu—Dunaju—Buda-pešti. Po vseh pravilih; brez brutalnih nasilij, delajmo za samostojno državo; nikakor pa ne zahtevati od Srbov lojalnost in pravice manjšine. Slovenci smo tisočleten narod z vsemi pravicami in možnostmi za samostojno—suvereno državo, združeno v skupnem evropskem trgu in v zvezi združenih narodov. Vsega tega ne smemo pozabiti in vedno odločno zahtevati, da smo le: BOGU otroci NARODU sinovi in HLAPCI nikomur. Cleveland 20. julija 1972 Louis Zajec OB ČASU FEDERALNIH VOLITEV Dr: Stanley Haidasz, kandidat liber°Ine stranke v Parkdale okrožju se razgovarja z urednikom našega lista na tiskovni konferenci, ki mu jo je pripravila Etnična tiskovna zveza v Ontario. Skupina urednikov etničnih listov v družbi Dr. S. Haidasz-a, liber. kandidata za Parkdale in nekaj njegovih prijateljev, kandidatov, na tiskovni konferenci._ Manjšinski tisk v Jugoslaviji časniki časopisi skupna število naklada Albanci 9 5,000.000 Bolgari 3 150.000 Cehi in Slovaki 4 330.000 Italijani 3 1,300.000 Madžari 3 16,-500.000 Rumuni in Rusini 11 600.000 Turki 4 300.000 skupna število naklada 10 1,200.00 8 400.000 5 150.000 15 500.000 6 50.000 • Tema letošnjega zadružnega meseca oktobra v ZDA bo "Zadruge služijo". • V.finančnem letu 1971— 72 so prispevali Kanadčani za programe CARE $1,655.000, kar je nad pol milijona več kot prejšnje leto. , Velik del tega denarja je bil porabljen za pomoč potrebnim v Bangladešu. • V posebni drušbi za razvoj trga Plače Desjardins v Mont-realu so zastopane rajfaiznovke s 5196 in provincialna vlada z 422V- __________— Kako odpošlješ pošto za praznike. Ne pozabi naslov odpošil jatel j a v angleščini ali francoščini. Predno odpošiješ pošto, zagotovo nalepi zadostno poštnino. Naslovi tvoje pismo natančno. Zapiši ime države samo v francoščini ali angleščini. IS- ^ Če odpošlješ zavitek preko morja ga dobro zavij in močno zaveži. Tvoj lokalni poštni uradnik ti bo določil pravo poštnino. Zagotovi, da bodo vsa pisma in zavitki a za JUGOSLAVIJO odposlani pred: Pisma in karte Zavitki Navadna pošta Zračna pošta 10. NOV. 8. DEC. 20. OC. 6. DEC. I* Canada Postes Post Canada BO TITO REŠIL SVOJE ŽIVLJENJSKO DELO? (Tlie New York Times je pod tem naslovom dne 26. septembra objavil naslednji komentar profesorja Cirila 2ebota ob priliki, ko je skupina hrvaških teroristov zasegla švedsko leta-lo:) "Zračno piratstvo, ki so ga pred nedavnim izvršili hrvaški teroristi, je treba presojati kot posledico beograjske odločitve lanskega decembra, ki je odstranila vodilne osebnosti hrvaške partije in vlade. Ta čistka je dala nov zagon prej odrinjenim hrvaških političnim skrajnežem. "Julija 1971 so v Jugoslaviji sprejeli vrsto ustavnih dopolnil, ki naj bi zagotovila močno različnim republikam njih avtonomijo. Hrvaško politično vodstvo, ki je v sodelovanju s sosedno slovensko republiko in z drugimi liberalnimi silami v deželi doseglo to prepotreb-no ustavno spremembo, je postalo deležno široke ljudske zaslombe. Prvič po vojni je vidna večina hrvaškega ljudstva sprejela načelo prožne unije suverenih republik Jugoslavije kot praktično rešitev za globoka nasprotja, ki so petdeset let težila deželo pod dvema zaporednima centralističnima režimoma. Hrvaško teroristično delovanje v svetu je skoraj prenehalo, ker so se politični skrajneži čutili bolj in bolj nepotrebni in osamljeni. "Čim pa je hrvaška vlada predložila svojo prvo večjo zahtevo — da bi nova zveza spremenila centralistični devizni sistem — je protihrvaški pritisk srbskega vojaškega vodstva in drugih centralističnih sil v Beogradu sprožil naglo reakcijo. Pod tem pritiskom je Tito javno obtožil voditelje hrvaške partije, vlade in kulture "protirecolucionarne" zarote. Voditelji so bili odstranjeni. Tisoči vplivnih Hrvatov na vseh področjih in stopnjah so izgubili svoje partijske, vladne in druge javne položaje. Ječe so polne in politični procesi se množijo. Tudi v drugih republikah so privili centralistični vijak. "V današnji Jugoslaviji ta novi kurs zveznega nazadovanja in narodnostnega preganjanja ne more uspeti; lahko le še bolj oslabi že itak kočljivo zvezo šestih republik in to v ključnem razdobju, ko se približuje konec Titove osebne vladavine. Vprašanje je, ali bo mogoče ta nevarni razvoj pravočasno ustaviti. "Po globokem razočaranju, ki ga je povzročil decemberski protihrvaški puč, samo povra-tek v preddecembersko stanje ni več zadosten. Poleg dosledne izvedbe lanskotelnih ustavnih sprememb je sedaj potrebna tudi učinkovita decentralizacija vojaškega poveljstva. Samo ta- ka reorganizacija bi lahko preprečila možnost usodnega prevrata proti novi ustavi ali celo proti neodvisnosti dežele v trenutku prehoda v potitovsko dobo. "Po svojem zgodnjem odporu proti Stalinu je Tito zabeležil dva pomembna dosežka. Ohranil je Jugoslavijo neodvisno v mednarodnih odnosih in spremenil jc njen notranji sistem proč od prvotnega sovjetskega ustroja v smeri začetkov razvoja k politični samovladi in gospodarskemu. samoupravljanju. Sedaj je na Titu, da reši svoje življenjsko delo, ki je v resni nevarnosti". Neodložljive (K svojemu komentarju v N.Y. Times-u nam je dr. žebot poslal naslednje dodatne misli:) Osnovni namen ustavnih dopolnil leta 1971 je bil iz Jugoslavije narediti dogovorno zvezo republik, v kateri bi republike imele izvirno suverenost, prek zveze pa bi sporazumno uresničevale skupne pogoje napredovanja in varnosti. V ta namen so ustavna dopolnila močno zmanjšala zvezne pristojnosti in predvidela medrepubliško sporazumevanje o važnejših zveznih ukrepih. Ker je z lanskimi spremembami število ustavnih dopolnil narastlo na 42, je bilo dogovorjeno, da bodo do.leta 1973 vse dosedanje spremembe integrirali v novo besedilo celotne ustave. To bi obenem omogočilo, da bi v novo ustavo vnesli tudi novemu značaju zveze primerno preureditev zveznega predstavništva (parlamenta) in še druge potrebne . sprpmemtie. spremembe Pred protihrvaškim pučem lanskega decembra je prevladovalo stališče, naj bi zvezni parlament sestavljal Zbor narodov kot paritetno predstavništvo republik. Bolj in bolj je tudi prevladovalo stališče, da bo tudi vojsko in druge še preostale centralistične ustanove treba vskladiti z novim zveznim načelom. Udar proti Hrvaški je nazna-čeni razvoj zavrl. Gonja proti "nacionalizmu" je zaustavila izvedbo decentralizacijskih sprememb, namesto njih pa je spožila gostobesedno kampanjo za izvedbo nekih sprememb samoupravnih struktur v podjetjih in med njimi (ustavna dopolnila 21, 22 in 23). Tudi glede napovedane spremembe zveznega parlamenta imajo sedaj glavno besedo partijski doktrinarji. Ti govoričijo in se razpisujejo o potrebi takoime-novanega "delegatskega siste-: rtia",' v smislu katerega bi zve:' zno skupščino (kot tudi republiške in občinske) zgradili iz "delegatov" nekih še neobstoječih "temeljnih organizacij združenega dela". Gre za namero preprečiti ali vsaj zvodeniti izvedbo že sprejetega ustavnega načela, da je zveza skupnost suverenih republik. Obenem z ustavitvijo centralističnega terorja na Hrvaškem je treba prenehati tudi z vsemi drugimi oblikami obstrukcije ustavnih sprememb. Nujen je povratek k resnemu delu zveznega preurejanja, dokler je še čas. Poglavitne so naslednje spremembe: (1) Brez nadaljnega zavlačevanja je treba izvesti že sprejeta ustavna dopolnila o razmejitvi pristojnosti med repub-blikami in zvezo in o načinih medrepubliškega sporazumevanja o važnejših zveznih ukrepih. (2) Novo besedilo celotne zvfize ustave, ki je v pripravi, , bi moralo vključevati tudi naslednja dodatna določila: (a) Enakopravnost jezikov in republik mora obveljati tudi v vojski. Vojska mora biti orga-nibirana po republikah s koordiniranim zveznim štabom na paritetni osnovi. (b) Paritetni Zbor narodov mora biti edini dom zvezne skupščine. (c) Zaradi petdesetletne koncentracije vladne birokracije in finančnih ustanov v Beogradu si mora preurejena zveza republik izbrati novo središče, ki bo vsaj toliko oddaljeno od Beograda, da nc bo pod neposrednim pritiskom centralistične "čaršije". (d) Denacionalizirane finančne in gospodarske ustanove v Beogradu, ki so svoj položaj zgradile na zveznih finančnih sredstvih (n. pr. "Jugo"-banke za zunanjo trgovino, investicije in kmetijstvo) morajo ta skupna javna sredstva vrniti republikam po ključu povprečnih republiških dajatev zvezi v razdobju 1945—1968. Te ustanove bi morale tudi opustiti svoje bivše uradne "jugo"-na-zive. (e) Skupnost osnovnih zna- čilnosti gospodarskega sistema in enotnega trga na celotnem področju zveze se ne sme tolmačiti kot ustavna ovira za diferencirani razvoj konkretnih ustanov in oblik samoupravljanja v skladu z različnimi stopnjami in posebnostmi razvoja v posameznih republikah. (f) Med ustavno zavarovanimi človečanskimi in državljanskimi pravicami mora nova ustava posebej navesti tudi določilo, da z izjemo pravnih kate-gorih klevete in žalitve oseb in javne morale, nihče ne sme biti policijsko preganjan, sodno obtožen ali obsojen zaradi svojih izjav, temveč le za dokazljive oz. dokazane storitve jasiio opredeljenih kaznivih dejanj. Ciril Žebot CIRIL ŽEBOT: SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI Franc Popit, Predsednik Ck Zveze komunistov Slovenije: "Z omalovaževanjem razredne politike so nam vsiljevali nacionalizem . . . Naj omenim Žcbotovo teorijo 'nacionalne sprave"" (15. decembra 1971) Edvard Kardelj, član Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije: "Nekateri... govore o potrebi nekakšne 'nacionalne sprave' in to z lažnimi frazami o demokraciji ..." (4. julija, 1972). Knjigo profesorja Žebota, ki iz osnov narodne sprave gradi perspektive za iskreno samouspravno in resnično demokratično Slovenijo, lahko naročite pri Mohorjevi knjigarni v Celovcu, Viktringer Ring 26. Cena 7 DM . GOAHEAD! BUY CANADA SAVINGS BONDS START SOMETHIMC GOODIOMY AMERIŠKA ZASTAVA V Začni nekaj dobrega danes z nakupom Canadan Savings Bonds! Ti so napredek za prihranjevanje za bodočnost brez skrbi. Canada Savings Bonds so varna naložba. Ščiti jo jih vse dobrine Kanade in plačajo dobre obresti iz leta v leto. Novi Canada Savings Bonds dajo povprečno 7.30% na leto, če jih držite do zrelosti. Vsak $100 bond začne z J5.50 obrestmi v prvem letu, plačajo $7.00 obresti v drugem in $7.50 obresti za vsako leto od štirih naslednjih let in nato $7.75 obresti letno. Povrhu tega lahko dobite tudi za obresti obresti; tako zraste vaših $100. na $233.25 v 12 letih. ..rfi Canada Savings Bonds so tudi takoj lahko vnovčeni za denar v vaši banki, kadarkoli, za celotno vrednost in seveda tudi z zasluženimi obresti mi. Canadan Cavings Bonds je lahko kupiti. Domite jih v vrednosti od $50. do omejitve pri $50.000. Lahko jih kupite (a) za denar na mestu, kjer delate, v banki ali v naložbenih uradih. (b) z odplačilom s promočjo odtegovanja za štednjo pri plačah, tam kjer delate. (c) ali z odplačevanjem preko mesečne štednje v vači banki ali naložbenem uradu (za investiranje) Napreduj! Začni nekaj dobrega danes! Kupi Canada Savings Bonds. iiff-ii Šm. mM Milili!? ills 7.30% POVPREČNE LETNE OBRESTI DO ZRELOSTI Prvič v zgodovini je zaplapo-lala uradna ameriška zastava v 1 Ljubljani, prestolnici Slovenije, ko so v začetku julija letos Združene države slovesno odprle . Ameriški informativni center v Ljubljani. S tem sc je začela nova doba kulturnih in informacijskih odnošajev med Slovenijo in Združenimi držav-mi Amerike. Med tem ko je Amerika imela že vsa leta svoje urade v Beogradi in Zagrebu, je bila Slovenija brez neposrednih stikov z ameriškimi oblastmi ali uradi. Tudi sedaj še ni uradnega ameriškega konzularnega zastopstva v Ljubljani, toda z odprtjem Informativnega centra — v Cankarjevi ulici 11 — nasproti Opera — je vendar napravljen prvi korak v pravi smeri. V Ljubljani plapola ameriška zastava, kar pomeni, da obstoje le neki direktni stiki. Tudi dire-. ktor tega Centra je Američan. Osrednji del Centra je knjižnica, ki ima zdaj 4.500 knjig z vseh področij znanosti in književnosti. Tudi čitalniški del je bogato opremljen z skoraj vsemi ameriškimi vodilnimi revijami in publikacijami. Zelo po-polarni je glasbeni del, ki ima i ,0UU amerisKih plošč z kabinami za poslusanje. Treba je omeniti, ua si intcrcscntjc lahko izposodijo — poteg knjig — tudi piosce in jin vzamejo na dom. i v a razpolago so tudi magnetofonski trakovi. Knjižnica ima tuai projektorje za predvajanje lilniov. Prostori so zelo lepo in smotrno opremljeni, vendar bodo s časom premajhni, kajti ze takoj po otvoritvi — čeprav v pocitnicah — sc je pokazalo, K.ako potreben je bil ta Center, posebno za Študirajočo mladino in strokovne poklice. Doslej so namreč študenti morali segati ie po nemških ali ruskih strokovnih knjigah, zdaj bodo imeli tudi dostop do ameriških in to z najrazličnejših področij znanosti, tehnike in umetnosti. Že v počitniških mesecih je Center obiskalo, vsak dari mnogo ljudi, zdaj s šolskim letom pa se je obisk — zelo povečal. Ameriški informativni center ima v načrtu tudi razna . predaynja z ameriškimi profesorji in strokovnjaki, razne rezstave in ve- čere s predvajanjem filmov. In slovenska sredstva množičnega obveščanja (tistk, radio, TV) bodo lahko zdaj — če bodo hotela — dobila potrebno informativno gradivo iz pravega vira, da jim ne bo treba več prikazovati potvorjeno podobo dogajanj v Ameriki. Otvoritev Ameriškega Informativnega ccntra v Ljubljani je bila povezana s sprejemom za praznovanje Dneva ameriške neodvisnosti, 4. julija. Na otvoritev so prišli najvišji predstavniki Združenih držav v Jugoslaviji: Veleposlanik Malcolm Tooneiz Beograda,. generalni konzul Orrhe VVilson iz Zagreba in drugi zastopniki. S slovenske strani se je vabilu na otvoritev odzvalo mnogo osebnosti javnega in kulturnega življenja, vendar najvišjih predstavnikov ni bilo. Slovenska oblasti ter znanstvene in kulturne ustanove so poslale svoje drugorazredne zastopnike. Zakaj, je stvar ugibanj. Vendar enega ni mogoče prezreti: Ameriški center v Ljubljani je bil le odprt četudi tri mesece kasneje — in služi svojemu namenu. In to zelo dobro. Ker so v načrtu ameriške knjižnice še za Sarajevo in Skopje, je želeti, da bi tudi Maribor dobil svojo knjižnico, saj tam nastaja novo veliko visokošolsko središče in s tem velika po^ treba po ameriških strokovnih knjigah in reviljah. In morda bo delo ameriškega urada v Ljubljani le pripravilo merodajne kroge do spoznanja, kako potreben bi bil v Ljubljani — ameriški konzulat. Slovensko okno v svet je odprto! • Dobroimetje kreditnih. zvez v Ontariju jc po uradnih statistikah prvič preseglo eno milijardo dolarjev. Kreditne zadruge v provinci imajo nad en milijon članov. • Rajfaiznovke. v Qucbecu pripravljajo nov finančni center v predmestju Ste. Foy "Cais-se Laurier", kjer bodo imeli Člani na razpolago bančne, zavarovalne in vzgojne služnosti. Center bo razpolagal tudi s skupnim knjigovodstvom za še devet drugih rajfajznovk v okrožju Ste. Foy. Sčasoma nameravajo razširiti to komputerizi-rano knjigovodstvo na vse raj-fajznovke v provinci, ki jih je trenutno 1.285. Uradne ure bodo iste kot jih imajo trgovine v tem trgovinskem središču, to je 55 ur na teden. • Šcstdcsetčlanska mešana komisija znanstvenikov iz Poljske in Zapadne Nemčije dela pod pokroviteljstvom UNES-COa na težki nalogi, kako odpraviti neresnične zgodovinske podatke o drugem narodu iz šolskih knjig. Čeprav delo še daleč ni dokončano, je komisija predložila obema vladama 28 strani konkretnih predlogov za popravke. • Po zakonih Zapadne Nem- čijfc morajo politične stranke objaviti svoja finančna poročila. Za 1. 1970 se je izkazalo, da je dobila krščansko demokratska stranka največ darov, socialisti največ članskih prispevkov, brez dolgov pa je bila samo komunistična stranka. # Uradna turistična brošura Gradca v Avstriji nima samo poleg napisov pri slikah v angleščini in francoščini tudi besedilo v hrvaščini in slovenščini, marveč ima tudi posebno izdajo, v kateri je spremno besedilo v slovenščini. Tovarna filmskih aparatov Eunig tudi očitno računa s številnimi slovenskimi kupci v Gradcu, ker ima v trgovinah prospekt v slovenščini, v katerem je poleg nekaterih okornih besed črko-stavec oz. korektor pozabil na nekaj strešic, čeprav jih ima na istih besedah na drugih mestih. I vase nove pravice 0 hišnem prebivanju v prenovljenem zakonu ontarijskih človečanskih pravic Zakon pravi, da nikomur ne sme biti zanikano hišno prebivanje vsled rase, vere, barve, spola, narodnosti, prednikov ali kraja rojstva. Hišno prebivanje (Housing accommoda-tion) je označena kot vsako mesto prebivanja, razen ono, kjer lastnik hiše in njegova družina žive sami ter souporabljajo kopalnica in kuhinjo z najemniki. Za nadaljne informacije stopite v stik z: Ontario Human Rights Commission 400 University Avenue, Toronto, Ontario 965-6841 Ali urade od "Ministry of Labour" v krajih: Barrie, Hamilton, Kenora, Kingston, Kitche-ner, London, Ottawa, Peterborough, Sarnia, Sault Ste. Marie, Sudbury, Thunder Bay in Windsor. Ontario Human Rights Commission Ontario Ministry of Labour + GEORG DRAHEIM ...... Nemci so izgubili enga svojih vodilnih zadružnikov Ko se je udeleževal spominske slovesnosti v počastitev svojega predhodnika na mestu predsednika Nemške zadružne banke (Deutsche Genossen-schaftskasse—DGK) v Suttgar-tu, je 24. avgusta odpovedalo srce sedanjemu predsedniku dr. Georgu Draheimu, ki je vodil zadružno banko od 1. julija 1964. Bil je star 69 let. Pokojnik je združeval v sebi praktične dejavnost s teoretičnim znanjem in je bil na obeh področjih nadvse uspešen. Poučeval je tudi na univerzah, nazadnje kot honorarni profesor vseučilišča Marburg an der Lahn. Njegovo delo "Zadružništvo kot tip podjetja" je doživelo dve izdaji. Jeseni 1967 je izšlo njegovo delo "K ekonomizi-ranju zadrug". Podnaslov knjige je: Zbrani sestavki iz teorije in politike zadružništva. Nad 300 strani obsegajoče delo obsega njegove sestavke, ki jih je napisal med leti 1954 in 1967 in so bili objavljeni v raznih strokovnih revijah in knjigah. Draheimu pripisujejo in z njegovim imenom identificirajo pojem, da je zadruga obenem družba in podjetje. Nekateri ekonomi še danes odrekajo zadrugi značaj podjetja in trdijo, da je zadruga samo izvrševalec dela poslovanja poedinih gospodinjstev (Obširen članek, v katerem je povzeta ta debata, je napisal prof. George Davidovič v Canadian C.I.R.I.E.C. Review "The character of the cooperative enterprise' '1. 4., št. 2., 1970, str. 27—92). Kot predsednik zadružne banke je Draheim vedno podpiral znanstveno delo v zvezi z zadružništvom kot tudi podpiral ustanove, ki skrbe za izobrazbo zlasti osebja kreditnega Nemška zadružna banka sama ima poseben znanstveni oddelek in eno najboljših strokovnih knjižnic zadružništva s kakimi 15.000 deli. Obenem podpira finančno tudi vse znanstvene institute zadružništva na raznih nemških univerzah ter njigovo skupno glasilo Zeit-eehrift fur das gesamte Gebo-ssenschaftsvvesen. Enako krije stroške poslovanja Delovnega občestva zadružnih institutov na nemških univerzah, ki je bilo ustanovljeno na Draheimo-vo pobudo. Delovno občestvo prireja mednarodne sestanke zadružnih teoretikov in praktikov vsake 3 leta. Letošnji kongres je bil na zadružnem institutu v Munstru. Predavanja teh kongresov izhajajo tudi kot knjige. Zadnje leta so jih pričeli izdajati v več jezikih. Kako visoko so cenili pokojnega profesorja in predsednika Draheima priča dejstvo, da je 42 teoretikov in praktikov zadružništva izdalo nad 600 strani obsegajoč spominski zbornik v počastitev 65. letnice rojstva Draheima pod naslovom Genossenschaften und Ge-nossenschaftsforschung (1968). Profesor Draheim je igral tudi zelo važno vlogo pri nakupu gradu Montabaur v državi Hessen (blizu avtoceste Bonn— Frankfurt). Nemška zadružna banka je investirala velike vsote ter se obvezala tudi vnaprej finančno podpirati ustanovo, ki je postala najvišja reziden-čna šola za izobraževanje osebja kreditnega zadružništva v Nemčiji. Ker sta obe veji organizacij Raiffeisen ter Schultze— Delitzsch v procesu amalgama-cije (združitev je bila že sklenjena ter je začasno omejena na poskusno dobo petih let), služi ta Akademija kreditnega zadružništva celotnemu kreditnemu zadružništvu Zapadne Nemčije. Znanstveni oddelek DGK je bil tudi aktivno udeležen v organizaciji muzeja kreditnega zadružništva v Nemčiji. Pri vsej tej delavnosti je bil pokojni dr. Draheim vedno navzoč s svojim interesom, nasveti in dejansko podporo. Rudolf Čuješ DA SE RESNICA PRA V SPOZNA, JE TREBA CUII OBA ZVONA Dobili smo s prošnjo za objavo. Isti članek Je g. župnik Alojzij Hribšek poslal na slovenske liste v Evropi, Argentini in Kanadi. Naš list bo odslej poročal iz "Bridgeport-a Conn." le poročila brez komentarja! —Urednik, mestna obnova odločila, da bo cerkev odkupila in podrla. 3. Župnijo je zapuščal predvsem mlajši rod, mlade družine, na kakršnih sloni življenjska sila vsake skupnosti. Edini razlog, ki ga je bilo mogoče dobiti od nekaterih, ko so javili svoj odstop, je bil vedno: "Ker je edina nedeljska sv. maša v angleščini že ob devetih dopoldne." 4. Nasvet, da bi dodali še eno mašo v angleščini pozno dopoldne, je bil neizvedljivo, (tu del priposlanega nečitljiv) opombra-urednikaj du. hovnika je določen po škofijski tarifi; a še to mora.župnik povišati, če si hoče zagotoviti redno pomoč. En sam duhovnik pa ne more in ne sme opraviti več kot treh sv. maš v enem dnevu. 5. Med ljudmi, ki so zadnja leta prihajali redno k nedeljski sv. maši ob pol lih, jih je bilo okrog polovica takih, ki ne razumejo slovenskega jezika. To so bili zlasti otroci, ki so prihajali s starši. 6. Župnik pri Sv. Križu je kmalu po svojem prihodu podvzel razne korake, da bi poznanje in ljubezen do slovenskega jezika in kulturnih vrednot poglobil v faranih. Začel je slovensko šolo za otroke, organiziral je koncerte narodnih pesmi, skušal izboljšati slovensko cerkveno petje, in še marsikaj. 7. Ko se je odločil, da bo nedeljsko sv. mašo ob pol lih imel v angleščini, ohranil pa pri njej slovensko petje in svetopisemska branja, je to storil iz iskrene želje, da bi mlajšemu rodu dal možnost ostati pri slovenski cerkvi in s tem ohraniti župnijo pri življenju. 8. Župnik je v tem svojem cilju usjel. Danes župnija ni več v nevarnosti, da bo ukinjena. Številčno in finančno se je ustalila. Postavila si je novo cerkev. Slovenci imajo priliko razviti svojo kulturno delavnost brez vsake ovire. Župniku bo srce kipelo od veselja in navdušenja, če se bo to zgodilo. Sam jim bo pomagal pri tem, kjer in kolikor bo mogel. Saj to je bil cilj njegovega dela zadnjih let. 9. Ob vsaki priliki župnik poudarja, da namerava in želi tu di v novi cerkvi okraniti eno nedeljsko mašo popolnoma sloven-sko.Zaveda se da pred oltarejem je njegovo prvo poslantvo lomiti ljudem kruh božje besede na način, ki je najbolj uspešen, če bodo slovenski starši učili svoje otroke slovenskega jezika, jim bo mogoče posredovati božjo besedo v njihovem materinem jeziku. 10. Novo župnijsko središče je sredi ličnega mladega naselja. Župnija bo verjetno pritegnila mnogo novih ljudi. Župnik želi in upa, da bodo slovenski fara-ni ostali delavni in ponosni na svoja izročila, a ljubeznivi in prijazni do novih faranov. Tako bo župnija mogla ohranjati slovenski značaj, med tem ko se bodo njene finančne osnove okrepile. 11. Bridgeportski škof je osebno naklonjen slovenski župniji in drugim narodnostnim faram. V marsikakem primeru je župnik po njegovem nasvetu našel pot preko ovir, ki so jih stavili razni škofijski odbori in sveti, ki imajo odločilno besedo pri vodstvu škofije. — Kdor pozna delo, ki ga vrši monsig nor Gino Baroni za etnično sa-mozavet med ameriškimi katoličani v okviru in s podporo konference ameriških škofov, bo dvomil, da so ti škofje na splo-nostnemu delu po farah. šno še danes nasprotni narod- 12. Nikjer v farnih zapiskih Sv. Križa ni mogoče zaslediti nobene vesti, da bi bil pokojni č.g. Mihael Golob kdaj imel redno mesečno hrvaško mašo, ali celo procesijo s sv. Rešnjim Telesom po ulicah. Pokojni dr. Popolnoma slučajno mi je prišel v roke izvod slovenskega časopisa iz ene od zdomskih slovenskih naselbin. Naslov 'Bridgeport, Conn.' je pritegnil mojo pozornost, da sem prebral dopis. Dopisnik ni bil podpisan. Ko sem stopil v stik z urednikom in se z njim prijateljsko pogovoril, sem slišal, da se enaka poročila iz naše naselbine pojavljajo tudi v drugih slovenskih zamejskih in zdomskih časopisih. Ne bi verjel, da je to mogoče, pa bo menda že res: Nekdo nekje natisne, kar mu napiše njegov osebni znanec; drugi to ponatisnejo, ker je pač stalo v slovenskem časopisu; toda nihče se ne potrudi, da bi poizvedel, če so trditve resnične ali ne. Vsi so prezrli slovenski pregovor: 'Da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona.' Vprašanje je seveda, če imajo novinarji sploh namen iskati in širiti resnico. Toda kadar je resničnost trditev naravnost povezana z dobrim imenom neke osebe, ali da se naravnost izrazim, kadar pomeni trditi nekaj, kar ni res, delati nekomu osebno krivico, tedaj dobi gornji slovenski pregovor velik moralen pomen. Nam, ki se skušamo držati krščanskih moralnih načel—govorim o časopisih, ki se prištevajo krščanskemu taboru —, bi to moralo biti jasno. Izgovor, da gre v tem primeru za obrambo in ohranitev slovenskega jezika, ne more veljati. Saj bi resnica in poštenje morali biti pri takem delu prvo orožje. Mar smo pozabili, kako so brezbožniki v pol preteklem času zavajali naš narod z lažnimi gesli svobode in narodne zavesti? Kaj imam v mislih? V omenjenem listu najdem takele stavke: "Spet nekaj drobnih iz kraja, kjer je slovenstvo obsojeno na smrt. Tako vsaj mislijo tisti, ki bi naj slovensko misel gojili in jo ohranjevali do skrajnih mej možnosti . . . Nova cerkev bo, kakor izgleda, samo angleška. G. župnik je nekomu dejal, da bo faro popolnoma poangležil. Tudi želja našega škofa je taka. Ameriški škofje bi pač radi, da bi ne bilo več narodnostnih far . . ." Drugje v istem listu: "Ali ne zaboli Slovenca, ko bere poročila iz Brid-geporta, kjer slovenski duhovnik odpravlja načrtno v cerkvi vse, kar je slovenskega?" — Pa še tole: "Bila je navada, vpeljana že za časa ustanovitelja župnije, p«k. Mihaela Golob, da so imeli Hrvati vsaki mesec svojo hrvško mašo in na nedeljo po prazniku Sv. Rešnjega Telesa tudi procesijo s Sv. Rešnjim Telesom po ulicah... Sedaj je vse to odpadlo." Tako poje prvi zvon. Toda "da se resnica prav spozna...", hočete čuti drugega? Izrazil bom resnico, kakor jo sam poznam, v obliki kratkih izjav.Pripravljen sem postreči z dokazi za vsako trditev, če kdo želi in se obrne name. želel bi, da bi pisec gornjih trditev storil isto. L Vsaka župnija ali cerkvena skupnost v tej škofiji mora biti finančno sposobna sama sebe vzdrževati in poleg tega izpolniti svoje obveznosti do škofije. Edina izjema je delo za špansko govoreče Portoričane, to podpira škofija. Kakor hitro pokaže kaka župnija, da ni sposobna ustrezati svojim finančnim obveznostim, je njena ukinitev neizbežna. 2. O slovenski župniji sv. Križa v Brideportu smo pogosto brali v časopisih v letih 1951-1961, ko je sprejemala nove naseljence in se je številčno in finančo spet okrepila. Poročila pa so utihnila po letu 1961, ko je dotok usahnil in je župnija zače-nazadovati z veliko naglico. V letih 1965-66 je bil njen tedanji župnik dr. Andrej Farkaš prepričan, da župnija ne more preživeti selitve svoje cerkve, ko je iz pavlihe: ČIM VEČ DOLGOV. "Nekateri naši ljudje nikakor ne morejo razumeti, da se naša država s tako lahkim srcem zadolžuje v tujini. Toda prav ti ljudje, oziroma vsi naši državljani so vzrok, da se Jugoslavija ne le "z lahkim srcem" zadolžuje, ampak da si zadolževanja v tujini celo želi. Poglejte! Uradni podatki govore, da je bila naša država lani zadolžena za dve milijardi 444 milijonov dolarjev. Če to vsoto razdelimo na posameznega državljana naše države, pomeni da je vsak Jugoslovan zadolžen v tujini za 125 dolarjev. Toda po drugih podatkih je pa spet res, da je vsota vseh domačih dolgov, torej dolgov, ki so jih naredili Jugoslovani v domovini, precej višja od vsote dolgov Jugoslavije v tujini. Potemtakem je vsak Jugoslovan pri svoji državi zadolžen za več kot 125 dolarjev. Po nekaterih, vendar ne povsem preverjenih podatkih naj bi bila ta vsota kar 250 dolarjev. Torej je naša država do tujine manj zahtevna, kakor so naši državljani do Jugoslavije. In prav zato se zveznim finančnim strokovnjakom zdi nesmiselno, da bi prav naša država kreditirala naše državljane. Naj jih tujina! Zato se torej zadolžujemo v tujini in tako je tudi prav." PAVLIHA. 26. avg. DROBNE IZ PAVLIHE: — V boju proti inflaciji se pri nas strogo držimo olimpijskega gesla, da ni važno zmagali, ampak sodelovati. — Sporočili so, da bodo v kratkem sodili krivcem črnih koz. Mimogrede bodo obsodili tudi krivce nekaterih drugih večjih kozlarij. — Peščica preživelih Trbovel-jčanov je po mestnih ulicah protestirala zoper onesnaževanje ozračja. Pri tem se jih je pet zadušilo, ker so preveč odpirali usta. — Kako je bilo kaj z delovno disciplino, Peter, ko sem bil na dopustu? — Imenitno, tovariš direktor! Po pisarnah sploh ne kuhajo več kave, ne berejo časopisov in ne rešujejo križank. Že ves mesec samo še šahirajo. — Izdelovalci zobotrebcev iz Slovenije so« predlagali podražitev svoji " Izdelkov povečanja zobotrebcev. Kot dokaz za to so poslali posnetek s sej, zborov, sestankov in drugih množičnih zborovanj, ki kažejo, da imajo udeleženci poleg papirja in svinčnika še šop zobotrebcev za primer zaspanosti. SLOMŠKA NA OLIAR • Škofovska konferenca Jugoslavije je na zadnjem zasedanju obsodila dvojno številko revije Svesci (19 in 20), ki jo izdaja katolika založba "Krsčan-ska sodobnost" v Zagrebu, kot zbirko člankov, od katerih nekateri močno nasprotujejo katoliškemu nauku. Iz tega razloga zahtevajo škofi, da duhovniki ne razpečujejo te dvojne številke. Urednik revije dr. Šagi-Bunič je zaprosil škofovsko konferenco, naj se točneje izrazi, katere članke in v čem za- Andrej Farkaš je imel od časa do časa za Hrvate posebno mašo, na primer ob Novem letu in Veliki noči. Sedanji župnik je tisti, ki je skozi več kot tri leta skrbel za redno mesečno hrvaško mašo, dokler ni število obiskovalcev postalo tako neznatno, da so mu Hrvatje sami svetovali, naj se več ne trudi. Taka so dejstva. V. življenju ne moremo imeti vsega, kar si želimo. Bridgeportski Slovenci smo se znašli v tujini, kamor smo odlšli po lastni odločitvi iz Bog ve kakšnih razlogov. Hočemo živeti tukaj, a si želimo košček domovine vsaj v cerkvi, ki je zrasla iz krvavih žuljev naših prednikov. Tudi žulji nas novejših so zraven. Po šestdesetih letih so ta otoček skoraj zagrnili valovi, ki šumijo in se valijo vse okrog. Prišel je duhovnik in poiskal način, da vsaj za keaj časa reši ta naš otoček popolne poplave. 15. avgust al972 Hribšek Lojze, župniku slovenske fare Bridgeport, Conn. (Ob 110 obletnici njegove smrti) "Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni", je zapisal škof Anton Martin Slomšek, čigar 110. obletnico smrti obhajamo. Umrl je v Mariboru 24. septembra 1862. Že ob njegovi smrti so rekli: "Umrl je svetnik". Zdi se, da vse premalo poznamo tega velikega moža: duhovnika, vzgojitelja, pisatelja, rodoljuba in navdušenega Slovenca ter gorečega apostolskega škofa. Čas, v katerega je božje Previdnost postavila Slomška, za Slovence ni bil ugoden. Ne v verskem, pa tudi ne v narodnostnem oziru. Škof Slomšek je bil obno-vitelj duhovnega življenja med Slovenci na Koroškem in na Spodnjem Štajerskem. Kot bogoslovni spiritual je hotel vzgojiti goreče in narodne zavedne duhovnike. Bogoslovce je učil slovenskega jezika, da bodo bolj uspešno delovali med verniki. Kot škof je v svojih pridigah in spisih vzpodbujal duhovnike in vernike v zvestobi do Boga in v ljubezni do slovenskega jezika. Grajal je narodno odpadništvo, ko je dejal: "Kdor svoj narod zataji in se sramuje, materinega jezika, je podoben pijancu, ki v blato potepta dragoceni biser." Kako goreče je ljubil svoj ma-terni jezik izpričujejo njegove besede: "Kakor je bila moja prva beseda v slovenskem ma-ternem jeziku, tako naj bo tudi moja zadnja". Njegova zasluga je, da se je ustanovila Družba Sv. Mohorja. Na miljone slovenskih knjig je šlo po tej družbi med Slovence in temu, se imamo tudi zahvaliti, da med Slovenci nepismenosti skoraj ni. V "Drobtinicah" je poučeval ljudstvo in ga vzgajal. Kako prijetno se še danes berejo deva obsodba. Domnevajo, da sta povzročila cenzuro sestavka "V ješ tiče i damonološka pučka vjerovanju u srednjem vijeku" ter "Prilog antropologiji spolnosti s povjesnog gledišta". njegovi sestavki. Koliko duhovne modrosti je v njih. In slovenska pesem ga slavi. Rad je pel slovenske pesmi. Da bi izpodrinil slabe, kvantarske pesmi, je napisal mnogo lepih slovenskih pesmi, ki so ponaro-dele n. pr. En hribček bom kupil" itd. Največje zasluge za Slovence na Spodnjem Štarjerskem pa si je Slomšek pridobil s prestavitvijo škofovskega sedeža iz oddaljnenega Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Ogromne so bile zapreke, pa jih je pogumni škof srečno premegal. Ne takrat, še le danes vemo, kolikega pomena je bila ta preselitev v narodnostnem pogledu. Slovenci na Sp. Štajerskem niso imeli škofa, ki bi razumel slovenski jezik. V Gradcu Slovencem niso bili naklonjeni. Škof Slomšek je s tem rešil spodnještajerske Slovence po-nemčenja. V bogoslovju, katerega je škof Slomšek ustanovil takoj po prihodu v Maribor, so se vzgajali dobri versko goreči in narodno zavedni duhovniki, po slovenskem Spodnještajer-skem je zavel ogenj narodnostne vneme in tudi verska obnova je bila uspešna. Prav je, da se vedno znova in znova poglobimo v Slomškovo delo in njegove vzore. Kako lepo je nakazal bistvo pravega slovenstva. "Sveta vera bodi vam luč in materni jezik ključ do zveličavne narodne omike". Slovenci so se po Slomškovi smrti radi zatekali k njemu v svojih duševnih in telesnih težavah. Ko je njegovo truplo počivalo še v kapelici na starem pokopališču, sem večkrat videl tam napise: "Škof Slomšek, prosim te, pomagaj mi pri izpitih", pa tudi "Škof Slomšek, hvala Ti za uslišanje". Sedaj počiva njegovo truplo v baziliki Matere Milosti v Mariboru pod velikim oltarjem in čaka velikega dne, ko bo lahko postavljena na oltar v javno češčenje. škofijski beatifika-cijski proces je že davno zak- ....• Zandja leta je naraslo število oseb v Nemčiji, ki so izstopili tako iz katoliške Cerkve kot tudi iz protestantskih verskih skupin. Proti pričakovanju pa je naraslo povpraševanje po verskih knjiga. Seveda ne po nabožnem čtivu, pač pa po kritičnih delih. Tudi težka teološka dela avtorjev kot Hans Kung, Kari Rahnet ali Rudolf Bultmann dosegajo naklade nad 50.000 ali celo nad 100.000, do-čim so preje redko dosegle naklado 20.000 izvodov. Zolažba Herder je izdala v svoji zbirki Herder Bucherei že nad 400 knjižic, ki obravnavajo sveto-vnonazorna vprašanja. Knjiga, ki je doživela najvišjo doklado, je Holandski katekizem, katerega so že prodali 1,400.000 izvodov. • "Bernska izjava". Decembra 1968 je dobila zvezna vlada v švici nenavaden dokument — podpisano izjavo 1080 oseb, ki so se zavezale, da bodo naslednja tri leta prispevale vsak mesec 3% svojih dohodkov programu ali ustanovi, ki deluje za izboljšanje življenja prebivalcev tretjega sveta. Izjava je imela namen vplivati na vlado, da bi tudi ona posvetila več pozornosti potrebam tretjega sveta in povečal svojo pomoč tem deželam. Med tem se je število oseb, ki so podpisale to Bernsko izar vo, povečalo že na 9000. -fš ljučen in v Rimu se vodi sedaj nadaljni postopek za proglasitev k blaženim. Slovenci imamo več svetniških kandidatov: Friderik Baraga, Anton Martin Slomšek, pripravlja se tudi postopek za beatifikacijo škofa Janeza Gni-dovca, ki je kot Slovenec vodil skopelsko škofijo. Imejmo veliko zaupanje v te naše pripro-šnjike. Ne pozabimo na škofa A. M. Slomška. Molimo za njegovo beatifikacijo in tudi gmotno podprimo postopek, ki se sedaj poteka v Rimu.Čim večje bo naše zaupanje v njega in v druge naše svetniške vzornike, tem preje jih bomo lahko tudi javno častili na oltarjih. ........................mg Odpošlji pošto zgodaj in zagotovi, da ima pošiljka dovoljno poštnino Drži se teh navodil in s tem zagotoviš, da bo pošiljka prišla na zaželjenj mesto. Za JUGOSLAVIJO odpošlji pred 1. Pisma in karte Zavitki Navadna pošta Zračna pošta 10. NOV. 8. DEC. 22. OCT. 6. DEC. 2. Naslovi natančno. Zagotovi, da bo ime države v katero je pošta poslana napisan v francoščini ali angleščini. 3. Imeti moraš točni naslov odpošil jatel ja na naslovni strani zalepke v francoščini ali angleščini. 4. Zagotovo prilepi zadostno poštnino (vsa prekomorska pisemska poštnina, pod 1. oz.): Nezalepljena navadna pošta 8c Nezalepljena letalska pošta 12c Zalepljena letalska pošta 15c Točni naslov odpošil jatel ja Točno poštnino tukaj. 15 Cen»Ki "Die Furche" pred brezbrižnostjo, češ: "Kaj morem že jaz zato?" Nato nadaljuje. "Prej nakazano naziranje je vprašanje, ki se tiče vseth Avstrijcev, predvsem pa Korošcev. Vsi morajo na to vprašanje odgovorni. To cdlo vsak dan: seveda tudi naši slovenski rojaki, ki bi sledili slabemu nasvetu tam, kjer nekateri zagovarjajo radi-kalizem. Pa tudi tu moramo končno reči: Glavno odgovornost za blagor manjšine in največjo možno zadovoljnost, v kateri naj manjšine prosto in brez težav živijo, nosi zmeraj večina. Večinski narod ima nalogo ustvariti pogoje, v katerih bi hotel živeti tudi sam, če bi bile prilike ravno nasprotne. Zvečer, ko strmimo v televizijski zaslon, se nam stalno prikazuje svet težko razumljivega strahu. Vsakovrstni narodnostni in verski izgredi napolnjujejo televizijska poročila. Mnogi od nas se pri tem pri je- | majo za glavo". Dr. VVoll In der Maur zaključuje svoj članek o koroških Slovencih: "Ali naj ob vsem tem res prezremo naš lastni problem? Zadnji šas je, da ga modro in pravično režimo". Dr. V. Itizko "Naš tednik" VVE QUOTE . . . SAINTH00D urged for missionary "The Nevv York Tribunal Ends MARQUETTE, Mich., Sept. 18 — The frist step tovvard achieving sainthood for the Most Rev. Frederic Baraga, a 19th-century Roman Catholic missiOnary, is being complet-ed here as the findings of a special tribunal are being packaged for revievv and act-ion by the Vatican. Bishop Baraga, born in Slo-venia in 1797, came to America in 1830 as a missionarv and spent 37 years minister-ing to Indians in Michigan and parts of VVisconsin, Minnesota, and the Canadian province of Ontario. The first bishop of the Saultc Ste. Marie-Marquette Diocese, he died in 1868 and is buried in a crypt vvithin St. Peter's Cathedral here. The testimony presented to the tribunal represents more than 30 years of research con-ducted largely under the dir-eetion of the Bishop Baraga Association here. According to the Rev. Charles J. Strelick, judge of the tribunal, among those who testified vvere Mr. and , Mrs. Chauncey Moran, of Big Bay, who said that Mr. Moran ovved his recovery from re-moval of a cancerous kidney to his prayers to Bishop Baraga to intercede in his be-haif. Father Strelick said an-other vvitness, Bernard Lambert, 43, elerk of Baraga County and author of a bio-graphv of the bishop, testified that after praying to Bishop Baraga for help, he had been cured of arthritis. His "miracle" is one of the factors that must be judged in Rome, Father Strelick said. Decision Up to Pope The cause for canon ization of Bishop Baraga vvas offi- Times, Tuesday, September 19, 1972 in Michigan on Bishop Baraga's Čase ciall" initiated in June by the bulk of the evidence Most Rev. Charles A. Salatka, Bishop of the Diocese of Marquette. He selected a tribunal that included tvvo priests serving as associate judges vvith Father Strelick, a postulator (a priest aeting as attorney for the plaintiff), promoter fidei (aeting as combination devil's advoc- a a ate and vvatchdog to see that the proccdures are correctly follovved) and tvvo notaries. The proceedings are term-cd "informative" because they are necessary to inform the Vatican that the diocese has a candidate for sainthood and the reasons why. At the Vatican, the čase is revievved by the Congregation for the Causes of Saints, vvhich may ask the local tribunal for further inform-ation. The ultimate decision is made by the Pope, based on the conclusions of the congregation. If Bishop Baraga is grant-ed sainthood, he vvould be the second American so honored. The onlv other vvas Mothcr Frances Xavier Cabrini of Chicago. Three Americans have been beatified, a step belovv canon-izalion as a saint. They are Mother Elizabeth Seton of Nevv York, the Most Rev. John Neumann, a 19th-century Bishop of Philadelphia, and Sis-ter Rose Philippine Duchesnc, founder of the United States braneh of the Society of the Sacred Heart. The prc-Rcvolutionary War Indian vvoman, Katherine Te-kavvitha, is among a fevv other Americans being considered for canonization. Since there is no one alive vvho knevv Bishop Baraga, the before the Marquette tribunal vvas supplied by priests and scho-lars vvho have read and collec-ted the voluminous vvritings of the missionary. These in-clude sermons, primers and grammars (vvriten in Chipp-evva, English, French and German) and histories. Some Indians Object Until copper and iron ore mining-and lumbering began in the .eightene-forties in Michigan^ Upper Peninsula, Bishop Baraga's congregation vvas Indian, and the bulk of the testimony vvas devoted to the missionary's vvork among the Indian's, helping them tovvard self-government and a Christian way of life. Asked vvhether he thought present-day Indians degarded Bishop Baraga as a saint, Father Strelick said there vvas a small body of young Indians vvho disliked him because he referred to their ancestors as savages and pagans. "But those vvere technical terms of the time, vvhich did not have the same derogatory meaning they do today," Father Strelick said. Michael VVright, editor of a nevvspapcr published by Indian students at Northern Michigan University here, differs. "Bishop Baraga vvrote there is no animal vvorse than a drunken Indian and that our ovvn religion depends on hovv loud vve can yell," Mr. VVright said. "We can't sce that he ever did us any good." Hovvever, Father Strelick thinks that the causc of canonization for Bishop Baraga is "so good" it vvill take only three or four years to obtain it, as opposed to the much longer time usually re-quired. PROSIMO! PORAVNAJTE NAROČNINO, DARUJTE V TISKOVNI SKLAD! G. Robert Staiifield, g. John Diefenbaker in g. Claude VVagner, tri glavne osebe Progresivno-Conservativne stranke v prijetnem razgovoru o kanadskih federalnih volitvah. ZA BREZPLAČNA P0M0C VSA VSELITVENA VPRAŠANJA Izpolnitev prijavne pole je brezplačna, Vselitveno izpraševanje (intervievv) je brezplačno. Cc nc govorite dobro angleško ali francosko, nc skrbite. Mi vam nudimo prevajalca brez stroškov za vas. Ljudje v naših Canada Imigration Centres vam pomagajo na vsakem koraku, v katerem koli vselitvenem vprašanju (immigra-tion problem.) Vse to je brezplačno. Četudi bi bila vaša začetna prijavnica neodobrena, vam mi lahko pomagamo z nadaljnimi brezplačnimi nasveti. Pravico imate do preglednega zaslišanja (revievv hearings) in ce /elite, si lahko pripeljete nekoga s seboj, ki vam lahko pomaga. Mnogi pošteni svetovalci zaračunajo za to uslužnost malenkostno odškodnino. Nekateri pa so drugačni. Bodite previdni! Pridite m se pogovorite z nami o vašem porblemu. Mi smo tu, da ^m pomagamo. V Torontu nas lahko kličete preko telefona na 362-7721. Vse kanadske vselitvene uslužnosti so brezplačne Canada Immigration Centre Manpower and Immigration BryceMackasey, Minister Centre cflmmigratiori du Canada Main-d'a§uvre et Immigration Bryce Mackasey, Ministra