Naši dopisi. Iz Ljubljane. (f Dragotin Kette.) Visokošolec in najnadarjenejši mlajši slovenski pesnik, Dragotin Kette, je dne 26. t. ra. v Ljubljani urarl, star šele 23 let. Rojen je bil 19. prosinca 1876. 1. na Prerau na Notranjskem, kjer je služboval oče njegov kot ljudski ucitelj. Prerano- umrli Dragotin je pokazal že v ljudski šoli svojo nadarjenost; zato ga je poslal oče v Ljubljano v šolo. Da bi ga spravil čimpreje h koščku kruha, ga je vpisal po dovršeni spodnji gimnaziji v učiteljišče. A v istem letu, ko je obiskoval nadarjeni sin prvi letnik ljubljanskega uoiteljišča — 1. 1891. dne 12. mal. travna, mu je urarl po kratki bolezni njegov skrbni oče, o katerem je naš list med drugim pisal tudi to-le: ,,Pokojnik je zapustil nadepolnega sina, ki se vežba na ljubljanskem učiteljišču. Rajni ga je nad vse ljubil; marsikteri grižljaj je pritrgal svojim ustam, da je pomagal sinu. Dal Bog, da bi našel usmiljenih dobrotnikov, ki bi mu pomagali toliko, da bi dovršil svoje študije. Mati rnrtva, mrtev oče, bratov nirna, ne seslra a Po srarti očetovi so ga zvabili njegovi prijatelji zopet v gimnazijo, katero je s podporo slovenskih rodoljubov v Novera mestu dovršil s prav dobrirn uspehom minulo jesen. Potem je moral v vojake, kjer si je nakopal smrtno bolezen, ki ga je položila v prezgodnji grob. Koliko simpatij si je pridobil mladi raož s svojimi krasnimi poezijami med slovenskim narodotn, je pokazal njegov velicastni pogreb dne 27. m. m. V slovo so mu zapeli ljubljanski srednješolci pred hišo žalosti, v cerkvi pri sv. Krištofu in na pokopališou tri žalostinke, in naš gosp. tovariš E. Gangl mu je pa izprogovoril na grobu ganljive besede, ki so izvabile mnogo bridkih solza pri pogrebcih. Mir in pokoj njega blagi in pleraeniti duši! Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni inraku, kjer ni noči! Blagor Tebi! Saj našel si na božjein nebi, kar tukaj si zastonj iskal. Iz vipavske doJine. (f I van Rak telj.) Zunnj vrtov tiuma se pogrebcev vije, iz očesa solza ji obila lije, jad in bridka toga na obrazih bere, z votlim glasom poje mašnik miserere. F r. C e g n a r. Neizprosna smrt si je zopet izbrala izmed učiteljstva svojo žrtev, in sicer to pot na zelo grozen, žalosten način. Na veliko soboto zvečer se je po bliskovo hitro raznesla strašna novica, da je Ivan Raktelj, nadučitelj v St. Vidu nad Vipavo, storil sam nad sabo smrtno sodbo. Ta strašna novica je pretresla ves Št. Vid ter tudi vse njegove tovariše, prijatelje in znance, osobito pa sorodnike. — Bridka, tožna je laka ločitev! Nesreoni Ivan je bil vedno ovrst in zdrav ; njegova vnajnost, njegovo točno poslovanje in postopanje ni nikdar kazalo, da bi bilo njegovo srce enako morju, ki je na površju mirno, v sredi pa razburkano. On počiva sedaj v miru, katerega v življenju ni našel; končane so zanj vse nevihte na veke. Toda ne sodimo ga preveč!. Obdukcija, izvrsena na prošnjo postojinskega učiteljskega društva po policijskisanitarni oblasti, je dokazala, da je Ivan postal zaradi prevelike razburjenosti — ,,duševno bolan". Upajmo tedaj, da mu bo Vsegamogočni, kateri je v svoji neskončni modrosti dopustil, da se je tako zgodilo, bolj usrniljen in pravičen sodnik kakor smo mu rai, prebivavci te solzne doline Ivan Raktelj se je rodil 20. vinotoka 1862. leta v Ribnici, kjer mu je bil njegov pokojni oče naduoitelj in šolski voditelj. V skromnih razmerah je dovršil svoje študije na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Služboval je na šolah v Ribnici, v Šmihelu pri Rudolfovem, pri sv. Gregorju, v Vipavi in od 28. sušca 1894. leta pa kot nadučitelj v Št. Vidu nad Vipavo. Več pohvalnih dekretov priča, da je bil pokojnik vnet za svoj poklic ter izvanredno priden, delaven in točen učitelj, obenem pa zelo krotek, ponižen in miroljuben človek. Ze kot otrok je najrajši samotaril, zato pa tudi kot uoitelj ni nikdar hrepenel po družbi. Svojim osirotelim sestram je bil dober brat, za katero je prav po očetovsko skrbel. V prostih urah se je veliko bavil z godbo; bil je spreten orglavec in izvrsten pevec. Kolikokrat smo obeudovali njegove lepe preludije v cerkvi; kako radi smo poslušali njegov prijetni in izvežbni glas bodisi v cerkvi ali pa tudi pri narodnih veselicah, pri katerih je zelo rad pomagal in sodeloval, če je bil nenadomestljiv. Pogreb je pričal, kaj je bil Ivan Raktelj Šentvidcem. Skoraj vsi so prihiteli, da mu izkažejo zadnjo čast. Požarna bramba, katere podporni ud je bil, ga je nosila; osiroteli pevci so mu zapeli v cerkvi ,,Nad zvezdami", na grobu pa wBlagor rau" in ,Jamica tiha". Veliko solza so potocili hvaležni pogrebci za dobrim, a nesrečnim učiteljem. Zal, da se pogreba ni moglo udeležiti več kakor pet tovarišev. Velikonočne počitnice, pa to, da se pogreb ni mogel vsem pravočasno naznaniti, je bil vzrok te male udeležbe. Zanuijeno hočemo popraviti o binkoštnih počitnicah; takrat postavi ,,Postojinsko uoiteljsko društvo" pokojniku že narooen spomenik gotovo vsaj v navzočnosti vsega učiteljsiva iz vipavske doline. Bodi mu zemljica lahka! Z Ooriškega. Znano je, da nii ljudskošolski uoitelji zahtevamo dohodke, kakor jih imajo uradniki XI., X. in IX. činovnega reda. — Tuintam se nain glede tega posmehujejo, oeš, da to je že odveo, kar rtii zahtevamo. Tega mneuja je tudi dunajski obskurni klerikalni ,,Deutsches Volksblatf, kateri piše: nDas Verlangen der Lehrer, dass sie vom Tage der abgelegten Reifepriifung, (Matura) fiir Volksschulen das Mindestgebalt eines Sfcaatsbeamten der XI. Rangsclasse erhalten, ist weder durch das Alter, noch durch den Aufwand der Studien, noch durch die Leistungen begriindet." — Tako ta klerikalni list. — Sedaj pa poglejmo kaj jo na tein resničnega. Učiteljstvo tedaj zahteva, da se po izvršenem učiteljskem izpitu uvrsti v XI. činovni razred. In ali niraa do tega pravice? Kot 15 letni dijak vstopi rnladenič v I. tečaj učiteljišča in tako stopa dalje do končanega IV. Lečaja. Končavši IV. tečaj, je 19 do 20 let star. Potem služi dve leti kot provizorieni učitelj in izvrši nato učiteljski izpit. Takrat je že 21 do 23 let star in naj bi prišel v XI. razred. No, sedaj pa poglejmo razmere pri davkariji, sodišču itd. Z 16. letom praktieira absolviran nižjigirnnazijalec ali nižjirealec v uradu kot praktikant ali diurnist. Za par let napravi izpit in kmalu postane davčni adjunkt ali sodni kancelist v XI. razredu ter ima takoj 920 gld. plače, dočim ima učitelj komaj 400 gld. — Predbacivanje, da bi učitelj še preralad prišel v XI. razred, je tedaj o v r ž e n o. Poglejrao pa na — študije. — V Avstriji nahajamo nad tisoč in tisoč uradnikov, ki nimajo nikakih študij. — Ti so bivši dosluženi podčastniki, ki so komaj Ijudsko solo dovršili. — Odsluživši vojaška leta, so postali uradniki XI. razreda. — Tu in tam pa tudi nahajarao tisoče uradnikov, ki so res dovršili nižjo giranazijo ali realko. Ti uradniki imajo tedaj koraaj one študije, katere iinarao mi, a še tega pravzaprav nimajo, zakaj oni so dostali nižje giinnazije ali nižje realke izpite in so potem šli prakticirat. Mi pa smo dovršili nižjo gimnazijo ali realko — in tudi še več — in smo morali se še potein 4 leta na uciteljišču šolati, torej srao raorali 3 do 4 leta več študovati. — Tako je tudi tukaj ovrženo, da imajo vsi uradniki te kategorije več študij od nas. In kako pa mi delujemo? Naši nasprotniki nam računijo sarno one ure, katere moramo v šoli poučevati, a tega ne štejejo, da se niora učiteljstvo za pouk pripravljati, da mora naloge popravljati, da mora spisovati uradne spise, da mora dopisovati šolskira svetom itd. — Koliko oasa se za to na dan porabi? — Nočeino sicer prezirati delovanja uradnikov te kategorije, a smelo rečemo, da se glede števila ur vsakdanjega delovanja z nami ne more meriti. Premisliti je treba, da je učitelj po 5 do 6 in še več urnem poučevanju popolnoina izmučen in utrujen, zakaj toliko ur na dan poučevati 60 do 80 otrok (in še več) ni šala. In da bi se poučevalo otroke ene starosti ? A tu imamo v šoli otroke raznih starosti v oddelkih. Tukaj tedaj trpe — pluča in živci, da je gorje. In vse to dela čestokrat v majhni, zadubli, nizki sobi — za 400 gld. Iz vsega je pač razvidno, da naši nasprotniki slabo sodijo glede nas in uradnikov te kategorije. — Zato zavraoamo vso odločnostjo rnnenje gori ornenjenega klerikalnega in obskurnega lista in ranenje vseh takih in enakih pristašev. Ako se tedaj vse uvažuje, se mora doznati, da mi še prej zaslužimo iraeti dohodke XI. činovnega razreda nego uradniki te kategorije into: 1. zaradi naših razraer; 2. zaradi naših študij;3. zaradi našega napornega delovanja. Zato je tedaj naše zahtevanje, da se uvrstirao po izvršenem učiteljskem izpitu v dohodke XI. činovnega razreda, popolnoma upravičeno. x -j- y. V e s t u i k. Učiteljski konvikt: G. Fran Sterle, načelnik železnične postaje v Zagorju ob Savi, 1*50 gld.; dobljena stava povodom mestnih volitev v II. razredu 10 gld.; logaška posojilnica 10 gld. Učiteljske premembe na Štajerskom. Za nadučitelje-voditelje so imenovani gg.: J. tfirh na slovenski ljudski šoli v Konjicah, Anton Gselman v Dobrovcih za Sv. Martin pri Vurberku. Za ueitelje-voditelje so imenovani: gg. Silvester Košutnik, podučitelj pri D. M. v Brezjem, za Razborje pri Slov. Gradcu; Franc Harrich, nadučitelj v Marenbergu, za enorazrednico v Breznem pri Ribnici ter Jožef Močnik v Skomrah za Sv. Kunigundo na Pohorju. V Skomre pride začasno g. Šnuderl iz Zreč, a v Zrečah ga bo nadomestovala gdč. Roza Rossmann. Učiteljem na dosedanjem mestu je imenovan gosp. Fran Kresnig, podučitelj na neniški šoli v Laškern trgu. Premeščena je iz Loč na nemško šolo v Laškem trgu podučiteljica gdč. Pavla Cidrich. Stalni na svojih mestih so postali gg. podučitelji: Alojzij Recelj v Št. Jurju ob ju_. žel., Josip Poljanec v Kaneli, Fr. Nechutny na nemški šoli v Konjicah in Beno Serajnik v Gadramu. Deželni zbor štajcrski. Nemška veoina je odklonila odkazanje predloga dr. Dečka za ustanovitev slovenske meščanske šole v Št. Juriju ob južni železnici odseku, akoravno imajo Nemci 19 takih šol, Slovenci pa nobene in akoravno samo blizu sto slovenskih otrok obiskuje meščanske šole, nemških pa nad 2500. Slovenski poslanci so razjarjeni zapustili zbornico. Deželni zbor štajerski. Štajerski klerikalci so podali predlog, naj se obligatorni šolski pouk zniža na šest let. Ta predlog je utenieljeval klerikalni posl. Kern s tem, da je na vse strani zabavljal in zlasti učiteljstvo na nečuven način grdil in zasraraoval. Učiteljstvu je to sarno na čast, saj svedočijo te zabavljice, da vestno in pošteno izvršuje svoj poklic. Kern je zahteval, naj se njegov predlog odkaže šolskemu odseku. Zgodilo se mu je pa tako kakor kranjskeinu poslancu Pfeiferju pri podobnem predlogu; deželni zbor je namreč njegov prodlog a limtne odklonil in ga vrgel pod mizo, kar je bilo najbolj umestno. Poziv. Vsa šolska vodstva se nujno pozivljajo, da blagovolijo najkasneje v 8 dneh poročati o izvenšolski delavnosti vsega učiteljskega osobja na dotični šoli. Poroča se naj v prvi vrsti, kako in koliko delujejo posaraezne učiteljske osebe v raznih društvih, kakor telovadskih, pevskih, gasilnih, bralnih, sadjarskih, vinorejskih, hmeljarskih, planinskih, olepševalnih in drugih društvih; kako pospešujejo podporna društva za učence, ljudskošolske kuhinje, kako skrbe za izobrazbo naroda po ustanavljanju narodnih knjižic, po javnih občekoristnih predavanjih itd., sploh se naj kratko, pa jedrnato pove, kako deluje učiteljstvo izven šole za dušni in telesni blagor ljudstva. Omenja se naj tudi, ako je kdo poročevavec o toči, o potresih in drugih vreraenskih opazovanjih. Ker se bode iz vseh teh poročil sestavil pregled občekoristne izvenšolske dolavnosti učiteljstva, kateri se bo objavil v dneh, ko pride predlog deželnega odbora o izboljšanju učiteljskih plač pred deželni zbor, zato je pač v interesu vsakterega, da se ta poročila nemudoma sestavijo ter odpošljejo — četudi kar po dopisnicah — Francu Mohnscheinu, učitelju-voditelju v Tobelbadu pri Gradcu. Fr. Praprotnik. Deželni zbor kranjski. (VIII. seja dne 11. malega travna.) Posl. Višnikar je poročal o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899. ter o dotionih prošnjah. Proračun izkazuje potrebščine 36.536 gld. in pokritja 13.818 gld., torej priraankljaja 27.718 gld. Proračun je bil odobren. Zaeno je bilo sklenjeno, da se vpokojenernu učitelju Leopoldu Pegu zviša pokojnina 243 gld. na 400 gld. in to od 1. vel. srpana t. 1., vpokojenerau učitelju Fr. Gešniku pokojnina od 195 gld. na 300 gld., vpokojemu učitelju Janezu Dolinarju pokojnina od 365 gld. na 500 gld ; prošnja Jožefe Peruzzi za podporo, oziroma zvisanje poko.jnino se je odklonila, takisto prošnja bivšega učitelja Ivana Prega za miloščino; vdovi F. Kokalj se dovoli od 1. prosinoa 1899. 360 gld. pokojnine, njenim trem hčeram pa vzgojnine po 60 gld. na leto; vdovi M. Koller se zviša pokojnina od 230 na 240 gld. in za njonega sina vzgojnina zviša na letnih 60 gld.; vdovi L. Cepin se zvi.ša pokojnina na 240 gld. in njeni hčeri vzgojnina na 60 gld.; prošnja vdove J. Grm se odkloni, takisto prošnja vdove T. Knific za zvišanje pokojnine; pro^nja vdove A. Kmet za zvisanje pokojnine se odkloni, a vzgojnina za njenega sina se podaljša do njegovega 24. leta; vdovi F. Vidmar se milostna pokojnina podaljša za naslednja tri leta; vdovi F\ Simončio se dovoli milošoina po 100 gld. za 1. 1899, 1900 in 1901 ; siroti M. Praprotnik se podaljša milošoina 120 gld. za 1. 1899, 1900 in 1901; vdovi M. Pock se zvisa milošoina na 120 gld. za 1 1899, 1900. in 1901.; bivšernu pornožnenm učitelju Hitiju se zviša n.ilostna pokojnina od 180 gl. na 240 gld., siroti M. Sadaj se podaljša miloščina letnih 60 gld. do 1901.; vdovi M. Novak se podaljša miloščina letnih 60 gld. do 1. 1901.; siroti J. Vranjčio se miloščina letnih 60 gld. podaljša do I. 1903; sirotam Karolini, Ani in Mariji Malenšek se dovoli miloščina do snuti; vdovi H Čuk se dovoli milostna pokojnina 100 gld. do njene smrti; vdovi Karolini Kočevar se miloščina 60 gld. na 100 gld. zviša in dovoli do 1. 1901. Izjava. Izvršuje soglasni sklep upravnega odbora BZaveze slovenskih učiteljskih drustev" z dne 3. malega travna t. 1. izražamo v imenu vseslovenskega in istrskohrvaškega ueiteljstva svojo indignacijo na neprijazni pisavi lista ,,Soče" napram goriškemu učiteljstvu. Obenera pa zagotavljamo vrle goriske tovariše, boreče se tako neustrašeno za izboljšanje svojega bednega stanja, svojih najiskrenejših simpatij ter svojega popolnega soglasja z njibovimi težnjarai. V Ljubljani, dne 16. mal. travna 1899. Za ,,Zavezo slovenskih učiteljskih društev po Kranjskem, Primorskern in Štaje rs kem." Tajnik:Fredsednik: Drag. Ccsnik.L. Jdeuc. Odobreno ucilo. Visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje \\\ nauk je odobrilo z razpisom z dne 14. malega travna 1899 št. 7011 Haardtov stenski zemljevid Avstrijsko-ogerske države, katerega sta za slovenske šole priredila profesorja S. Rutar in Fr. Orožen. Omenjeni zemljevid je odobren v porabo na ljudskih in meščanskih šolah in na učiteljiščih. Imenovanje. G. K. Proft, c. kr. realoni profesor, je inienovan c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za nemške šole na Kranjskem. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj okolice ljubljanskc s sedežetn v Šiški ima dne 4 t. m. ob 10. uri dopoldne v »Narodnem doinu" svoj prvi shod. — K teinu shodu vabi vse učiteljstvo in šolske prijatelje iz okolice najuljudnejše osnovalni odbor. Vabilo k letnemu občnerau zboru, ki bo v Štanjelu dne 4. vel. travna t. 1. ob 10. uri. Dnevni red: 1. Prečitanje zapisnika o zborovanju z dne 13. vinotoka m. 1. 2. Poročilo o društvenem delovanju. 3. Računi za minolo leto. 4. Poročilo odposlancev o uspehih na Dunaju. 5. Referat: 0 vrenju vina. 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Predlogi. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj v Sežani, dne 22. mal. travna 1899. Odbor. Vabilo k zborovanju ueiteljskega društva za goriški okraj, ki bode dne 4. vel. travna 1899 ob 9. uri predpoldne na deželni kmetijski šoli v Gorici. Dnevni red: 1. § 5. postave z dne 15. vinotoka 1896. 2. Važni predlogi. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Zahvala. Preblagorodna gospa Ivana Wucherer v Lescah je podelila tukajšnji šolski mladini krasno zastavo s trakom, na katerem stoji napis: Spomin 501etnice F. J. I. Za ta lepi, visokocenjeni dar izreka šolsko vodstvo in krajni šolski svet najprisrčnejšo zahvalo. Šolsko vodstvo in krajni šolski svet v Lescah, dne 25. sušca 1899. J. L e g a t,1 v a n Š e m r 1predsednik krajn. šolskega sveta.vodja. Gospodarski program. Naslednje tvrdke darujejo od iztržka, oziroma dobieka, ki jirn ga da zaslužiti učiteljstvo, dcgovorjene odstotke v prid učiteljskemu konviktu. Vsakdo (vsaktera) pa blagovoli zahtevati, da se vsaka vsota, ki jo odjemavec izplača, zabeleži v prid konviktu. 1. JOS PetriČ — zaloga raznovrstnih šolskih zvezkov, peres z  '. napisom: »Učiteljski konvikt" in raznih drugih šolskih potrebščin v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 6. 2. Knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg. 3. Miličeva tiskarna — ,zalo?a uradnih spisov i. t. d. — v  Ljubljani, Stan trg. 4- Narodlia tiskama v Ljubljani, Kongresni trg. 5. O6DGrj6Va tlSKarna v Postojini, zaloga uradnih spisov itd. g Qričar & MGiač l-rS>0V'na z narejenimi oblekami za dame in — _ gospode v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 7. Fran KsaV. SoUVan, trgovina z manufakturnim blagorn v : Ljubljani, Mestni trg. 8- Jb ran JvraigJlGr, krojaški mojster v Ljubljani, Kongresni trg. 9- AntOIl KreiČi za'°oa rnoških in ženskih klobukov v Wolfovih - 1 ulicah v Ljubljani. 10. J. oOKilC, trgovina s klobuki v Ljubljani, Pod trančo. 11. Kavčič&Lilleg—,».Pri .z1latorOBU" t trs°xina s spece-  _ njskim blagom v Presernovin uhcah v Ljubljani. 12. JealiČ & Leskovic, tr?ovina s specerijskim blagom na Jur- " - čičevem trgu v Ljubljani. 13. F. P. VidiC & Comp Tovarna lončenih peči in glinastih iz-  ! ! ._-. delkov, opekarna, zaloga stavbinskega blaga v Prešernovih ulicah v Ljubljani. 14 Filil) FaidiCfa in'zar m trgovina s pohi.tvom v Prešernovih " _ _—l ulicah št. 50 (nasproti novi pošti) v Ljubljani. Banka ..Slaviia" X Pr5J - glavno _ zastopstvo za slovenske  il _ dezele v Ljubljani — vzajemno zavaro- valno društ.vo, daje od učiteljskili zavarovanj provizijo ,Zavezi slovenskih učiteljskih društe v." Zavedno učiteljstro prosimo, da po geslu ,,Svoji k srojim!1* podpira y prvi rrsti te trrdke.