ZAKAJ TAKO?
Sredi suše poplava!
Kako koristna je sosedska pomoč so se prepričali na Ižanski cesti, ko je 26. julija okrog triindvajsete ure zajela eno izmed hiš prava poplava. Poplave ni povzročilo nenadno deževje, ampak počena glavna vodovodna cev, iz katere je vrela voda. V kraktem času je voda zalila pritlične pro-store, da je bila kmalu globoka kar trideset centitnetrov. Kmalu po tej nesreči je stekla akcija krajanov.
Že v začetku julija je na istem mestu počila cev, vodni pritisk pa je dvignil as-falt. Voda ni močno iztekala, tako da so naslednji dan delavci vodovodno napako odpravili. Vse kaže, da takrat pri delu niso bili dosledni, kajti voda je še vedno prodi-rala na površje. Na zahtevo bližnjih stano-valcev so šestindvajsetega julija ponovno odkopali in se prepričali, da voda resnično počasi odteka. Vendar so ta dan le odko-pali cev, popravilo pa so pustili za nasled-
nji dan. Takšno stanje bi bržkone ostalo do drugega dne, ko bi delavci zopet pričeli z delom, če okrog 22.30 ne bi počila cev. Poškodba na cevi je kot rečeno povzročila pravo poplavo, ki je stanovalce dodobra preplašila. K akciji sta hitro pristopila so-seda. Eden izmed njiju je okrog 23.30 ure odšel na postajo milice in poklical Mestni vodovod, dežurni pa je odgovoril, da vode ne bodo zaprli, ker bodo drugi občani pro-testirali proti takšnemu ukrepu. Po neu-spešni intervenciji je tako poklical še gasil-ce, ki so odgovorili, da nima smisla črpati vode, če le-ta stalno odteka. Po tem razgo-voru so gasilci bržkone zahtevali od Mest-nega vodovoda ustrezne ukrepe, kajti ob 1.30 je prispel na kraj poplave dežurni monter, ki sploh ni vedel kje je ventil, zato se je s kombijem vozil sem ter tja. Avtor ideje, ki je končno pripeljala do rešitve je bil bližnji sosed, ki se je spomnil, da v bližini stanuje vodovodni inštalater. Kljub zgodnji uri je mož pokazal obilo razume-vanja, poleg tega je tudi vedel kje je glavni ventil. Ob 3.40 so skupno zaprli ventil, s tem pa je bilo tudi večine težav konec.
Škoda, ki je nastala na zgradbi ni maj-hna, a se pri Mestnem vodovodu zavedajo odgovornosti in bodo prizadetim škodo povrnili. Pripeljali so tudi pesek, ki ga je voda odnesla z dovozne poti in dvorišča ter očistili odtočni kanal, ki je bil poln gra-moza.
Nerazumljiv je odgovor dežurnega uslužbenca Mestnega vodovoda, ki je kljub pozivom k varčevanju z vodo spričo suše imel tako potraten odnos do te vedno bolj dragocene tekočine.
Nesebična pomoč in ukrepanje občanov samih je v tem primeru vredna vse pohVa-le, kaj pa bi lahko rekli za »odziv« pristoj-nih služb?!
FRANCE PREŠEREN