KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovo:
,,Koroški Slovenec", Wien Y.,Margaretenplatz 1 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Mai-g&retenplatz 7
Usi
xa polittico, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K 8000'—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 26 Din
Posamezna številka 800 kron
Leto l\?
Dunaj, 6. februarja 1924.
St. 6.
Rusko vprašanje.
Med najvažnejša politična vprašanja tekočega leta spada vsekakor spor o priznanju Rusije, o pravnem priznanju sovjetske vlade od strani držav, ki so se doslej zadržavale napram ruskim sovjetom zelo oprezno in tudi javno niso pokazale simpatij do njih.
Vsekakor se mora priznati, da je velika zasluga dr. Beneša, da je postalo to vprašanje predmet mnogih razprav med vodilnimi osebnostmi male antante. On je bil tudi tisti, ki je spravil to vprašanje na dnevni red beograjske konference. Do sklepov ni prišlo, ker so se u-gotovila različna stališča zastopnikov vseh treh držav, pač pa se mora vprašanje priznanja razjasniti do prihodnje konference. Mala antanta Rusije ne more priznati prej, predno tega ne store Francija, Anglija in Italija. Skoro vse države so že z Rusijo v trgovski zvezi, a ne morejo se obnoviti diplomatični stiki prej, predno sedanja sovjetska vlada ni priznana. Vendar prihaja čas, ko bo treba to vprašanje na ta ali drugi način rešiti, ker to stanje večno ne more trajati, posebno še, ker je za obe strani škodljivo.
Zakaj se trudi dr. Beneš toliko za priznanje sovjetov? Praga je postaja med zapadom in vzhodom, med Parizom in Moskvo. Najnovejša pogodba med Češkoslovaško in Francijo znači, da je začel Poincaré iskati poti, po katerih bi mo$el priti v Rusijo, da bi obnovil staro prijateljstvo, povečano z državami male antante in osebnostjo zmagovalca. Že tri leta se dr. Beneš trudi, razjasniti položaj z Rusijo in sedaj prehaja kljub temu, da obsipava Francija Polsko z ljubeznijo, k dejanjem. Po.incaréju se z vseh strani močno naglaša, da vodi njegova politika k osamljenju. Da ima za bodoče volitve nekaj na dlani, je sklenil s Češkoslovaško znano pogodbo, ki krije druge neuspehe.
Ravno iz istega razloga, vsled volitev, začenja Francija spreminjati svoje stališče napram Rusiji. Na drugi strani vsled tega, ker }e vodja delavske stranke na Angleškem, ki je
PODLISTEK
Nežina peč.
Bo narodni prioovedki zapisai Albert Breznik.
Nad vasmi Podroje in Večna vas se vzdiguje nizko z gozdom poraščeno pogorje, ki pridobiva proti jugu polagoma na višini, dokler se ne združi z najvišjim vrhom Jelenjakom. Iz roba Jelenaka štrli več umazanih skalnatih sten; v sredini teh sten pa kaže svoja gola Pleča mogočna skala, imenovana Nežina peč.
Nežina peč ima na sebi nekaj tajinstveno grozečega. To ime nosi že dolgo, od tistega časa, ko v spodnji Podjunski dolini še ni bilo toliko cerkva; edino v Večni vasi je bila. Iz daljne Solčave, Koprivne in drugih krajev so nosili tedaj čez gore mrliče na pokopališče v Večno vas.
Nekoč je umrla v Solčavi v Ramšakovi bajti stara in uboga ženska, ki je bila znana med ljudstvom pod imenom Neža. Nekoč je bila tudi ona mlada in močna, da bi se ji ne bilo treba ustrašiti nobenega dela. V mladosti Pa je človek lahkomišljen in ne izrabi vedno svoje telesne moči sebi in drugim v korist. Tudi Neža je bila taka, ki ni marala delati z rokami, zato pa je tembolj sukala svoj ostri jezt-
prevzel sedaj v roke državno krmilo, pro-gasil, da bo prvi njegov čin v zunanji politiki pravno priznanje sovjetske vlade. 1 udi Mussolini je že parkrat izjavil, da bo v tem prehitel vse druge vlade v Evropi. S tem bi dosegla sovjetska vlada to, kar si že zdavnaj želi, namreč mednarodno upoštevanje v oni meri, ki ga zasluži tako velikanska država. Boljševizem bi dosegel s tem moralno zmago, ki bi izdatno utrdila položaj sovjetske vlade v notranjosti države. Med velesilami se je začela nekaka tekma. (Angleška in Italija ste medtem sovjetsko vlado že priznali.)
S pravnim priznanjem sovjetske vlade rusko vprašanje še zdaleka ni rešeno. Prispelo bo sicer zdatno k učvrstitvi in utrditvi razmer v Evropi, ali more prinesti tudi velik preobrat v gospodarstvu Evrope, kar je v veliki meri odvisno od tega, na kakšen način bo sovjetska vlada priznanje izkoristila. Obče je znano, da je sovjetska vlada v zunanji politiki zasledovala kot najvažnejši in najglavnejši svoj cilj, podžgati svetovno revolucio, za kar je raztrosila že ogromne svote. Podpirala je in še podpira moralno in materijelno boljševiško propagando v vseh državah: o delovanju boljševi-kov v Nemčiji in v Ameriki smo čitali pred kratkem v listih. Vsled tega je izjavil predsednik Združenih držav, da ne more priznati prej sedanje sovjetske vlade, dokler je ljudsko glasovanje ne potrdi kot zakonito. Ko se bodo nahajali enkrat v teh državah diplomatični zastopniki, se bo boljševizem dosti lažje in nemoteno širil. Vsekakor je gotovo, da bodo zahtevale vlade, ki si bodo izbrale Rusijo za prijateljico, od sovjetov potrebne garancije (jamstva), da opusti vsaj v njih državah komunistično propagando in podkupovanje nezadovoljnih elementov, ali preveč vzgledov imamo, vkoliko sp morejo vzeti take obveze za resne. Uspeh pravnega priznanja Rusije za mir, učvrstitev razmer in obnovo evropskega gospodarstva bo tedaj predvsem odvisen od lojalnega in pravilnega postopanja sovjetske vlade.
ček. Največje veselje je imela nad tem, ako je mogla obrekovati in opravljati ljudi. Končno je na stara leta onemogla. Bogat posestnik Ramšak ji je prepustil v zahvalo, ker mu je s svojim gibčnim jezičkom pripomogla dQ bogate neveste, kotiček v svoji bajti. Njene moči so popolnoma odpovedale in zapustiti je morala tudi ona dolino solz.
Ramšak si vsled tega naravnega dogodka ni pustil zrasti sivih las. Vzel je deske in zbil okorno rakev, v katero so položili pokojno Nežo. Tudi nosači so se dobili. Po gostilnah se je vlačilo dosti moških, ki niso imeli pravega posla in so prežali na prilično delo ,in boren zaslužek. Štiri teh možakarjev je najel Ramšak, jim plačal liter žganja in velel, naj nesejo Nežo v Večno vas k večnemu počitku.
Slovo je bilo lahko ; nihče ni potočil za njo solze.
Pot je bila dolga in utrudljiva. Peljala je preko Sv. Jakoba čez Luže. Ali tedaj še ni bilo po naših gorah takih cest kakor dandanes; bile so samo navadne razdrte slabe gorske steze, da se ni čuditi, če so nosači postavih večkrat to sitno in težko breme na tla, da se odpočijejo. Eni so natlačili svoje pipe, drugi pa žvečili tobak in pljuvali, kot običajno pri tem poslu, na debelo okrog mrliča.
Ne da se tajiti, da bo pravno priznanje sovjetske vlade utrdilo njen položaj doma. Ali ravnotako postaja jasno, da bodo od dneva priznanja polagoma začele padati postojanke ruskega boljševizma, ki obstojajo v resnici danes samo še na papirju.
Vprašanje pravnega priznanja sovjetske vlade stoji v ospredju vseh političnih dogodkov, ki se pojavljajo na obzorju leta 1924. Brez Rusije Evropa ne more ozdraveti in živeti v miru. Kako se bodo začele razvijati njene notranje razmere, to je njena zasebna zadeva. Povratek Rusije v družbo evropskih držav bo dogodek daljnosežnega pomena in leto 1924 bo stalo v znamenju tega velevažnega problema.
Seja deželnega kulturnega sveta dne 24. januarja.
1.	Predsednik Supersberg poroča o posvetovanju predsednikov glavnih kmetijskih korporacij, ki se je vršilo nedavno na Dunaju. Razgovor se je vršil najprej o razmerju med kulturnimi sveti in vlado. Zdaj se kulturni svet ne sestavlja iz kakih splošnih volitev, marveč le iz kmetijskih društev, ki so nastala prostovoljno, zato se pravi, da kulturni svet ljudstva nima za seboj. Zato tudi postavodaja kulturnih svetov dosti ne posluša, kar ni v prid ljudstvu, a tudi državi ne. Poljedelski minister je vsled tega izjavil, da je treba čimpreje uvesti k m e-tijske zbornice. Teh zbornic si tudi želijo kmetje. Ako stvar že nekaj stane, bo pa le v prid produkciji. O kmečkih poslih in delavcih se na Koroškem sploh misli, da se naj pritegnejo v to zbornico, vsem, posestnikom in delavcem, bo v prid, ako skupno delajo.
2.	Na Dunaju se namerava zopet uvesti borzna termi n-t r g o v i n a z žitom, ki je bila 20 let sem prepovedana. Ko se je bila ta kupčija prepovedala na Dunaju, se je le prenesla v Budimpešto Dunaju v k var. Trgovci
Zadnje mesto, kjer so si odpočili še pred doseženim ciljem, je bilo na robu tiste velike skale nad Večno vasjo. Posedli so malomarno okrog krste, začeli zbijati neumestne šale in nazadnje še igrati karte. Nežina krsta jim je služila za igralno mizo. Bog se je nad tem početjem razsrdil. Ko so sedeli možakarji zamišljeni v svojo igro, se je pripodila čez Peco in Jelinjak strašanska nevihta. Ko so nevihto zapazili, je bila že nad njimi, ko so začeli pobirati karte, so padle prve debele kaplje, in ko so pribežali pod bližnjo košato smreko, se je vlila strašanska ploha s točo in oglušujočim gromenjem. Zastonj so čakali nosači pod smreko, da bo dež ponehal. Lilo in lilo je naprej, obenem pa je začel nastopati mrak. Ugibali so, kaj storiti. Pokopati krste vsled dežja niso mogli, čakati pozno v noč jim tudi ni kazalo. Rešilna zločinska misel je padla enemu v glavo; šel je h krsti, jo sumil tako močno z nogo, da se je prekucnila čez strmi rob skale in padla v z grmovjem gosto zaraščen gozd, kjer je ostala pokopana.
Nosači so zbežali domov. Od tistega dneva dalji ni hotel nobeden več nesti kakega mrliča in Solčave v Večno vas. Neža pa še dandanes počiva pod to skalo, ki se imenuje v spomin na ta dogodek sedaj Nežina peč.
zatrjujejo, da se žitna trgovina ne more vršiti, ne da bi se kupovalo na obroke.
3.	Na Dunaju se je napravilo društvo v varstvo zemlje — Bodenschutzliga. To društvo zelo ostro nastopa proti obstoječi postavi o naseljevanju, kar kmetijskim korporacijam ni po volji in groze, da bodo nastopale proti.
4.	Ob češki meji ima vojvoda Koburg večja posestva; tam je nekje kmet, ki se ne more vzdržati in mora prodati. Graščina Koburg bi bila volje to posestvo kupiti in je pošteno plačati, ako dobi zagotovilo, da se ji ne bo potem vzelo in izročilo prisilnemu naseljevanju. Vlada je na dotično vprašanje odgovorila, da ne more subvencijonirati kmetov, ki se ne morejo vzdržati. A če Koburg ne kupi, bodo menda posestvo kupili obmejni Cehi — in tega naši Nemci ne marajo, da pride še več čeških ljudi v Avstrijo. Torej kaj početi?
5.	Kmetijske glavne korporacije napravijo na Dunaju skupno pisarno, ker nižjeavstrijska zbornica ni več v položaju opravljati kakor do zdaj za vse potrebno delo.
6.	Koroški kulturni svet je izdelal nov postavni predlog za naseljevanje v večjem obsegu nego je zdaj mogoče. Po tem predlogu bi se moglo polagoma poskrbeti boljšim delavcem lastnih domov, kjer si lahko u-stanove svojo družinico. Le-ta (Šumijev) predlog ugaja tudi drugod in upati je, da se predloži državnemu zboru.
7.	Govorilo se je o d a v k u n a b 1 a g o v-n i promet: Gospodarji, ki dobro gospodarijo, so na boljšem kakor drugi; to je nagrada za gospodarski uspeh in ne bi bilo umestno, pridne ljudi težje obdačevati kakor nemarne! (Tako misli predsednik: Stvar ima pa le še drugo lice. Premožni gospodar, ki ima poleg kmetije še druge dohodke, svoja polja seve lahko boljše obdelava, a s tem ni dokazano, da je bolj priden, ali bolj potreben, da se mu prizanaša pri davkih. Stati moramo vedno le na tem stališču, da ljudje naj plačujejo po svoji moči. Op. ur.)
Vlada je privolila, da se davka ne računa, ako se mora zaklati govedo vsled uime (Ele-mentarereignis). Treba bo pač tudi kuge šteti med take uime.
Izvedelo se, da se je na Štajerskem 30 ha domačega gozda pustilo prostega od prometnega davka. Na Koroškem se je vse uštelo!
Doseglo se je tudi, da se davek na blagovni promet plačuje le od mlinarjevega in žagarjevega plačila, ne pa od vrednosti blaga, kedar se da žito na mlin, ali' hlod za dom na žago.	(Dalje sledi.)
Davek na blagovni promei v kmetijstvu.
Znana nam je že naredba zvezne vlade o davku na blagovni promet, ki je letos še enkrat tako visok kot lani, namreč 2%, in ki je prinesel splošno podraženje vseh potrebščin na račun konzumentov. Madžarska je vsled tega prekinila izvoz živine v našo državo.
Nova naredba vsebuje tudi nekatere spremembe napram lanskemu letu. Predvsem določa naredba za vse imejitelje kmetijskih obratov (lastnike, najemnike, užitnike), kojih stari katastralni čisti dohodek ne presega 5000 K, poprečno svoto. Za določitev katastralnega čistega donosa pridejo v poštev vsa zemljišča razen gozda. To pavšaliranje je prostovoljno in je zadelo vsakega, ki se proti temu ni pritožil do 31. januarja.
Gospodarsko leto teče po zakonu od 1. oktobra do 30. septembra in bi morala veljati naredba tudi za zadnje četrtletje 1923, kar pa se je še pravočasno preprečilo, da velja šele od 1. januarja naprej.
Višina povprečne svote davka na blagovni promet se izračuna na ta način, da se množi katastralni čisti dohodek — kakor je v zemljiški knjigi, brez gozda s številko 7 in prevede potem v papirnato veljavo; množi se tako dobljena s vota še s 14.400. Od te svote odpade za zadnje četrtletje % in za letos do 30. sept. % svote, ali točneje za leto 1923 252kratni in za % leta 1924 504kratni stari katastralni čisti dohodek.
S tem so krite vse dobave, prodaje in lastna uporaba. Posebej pa se mora plačati davek od prodaje lesa in stelje in proizvodov, ki jih je imetnik gospodarstva napravil izven svojega gospodarskega obrata.
Kateri kmetje bodo bolje odrezali, ali tisti, katerih blagovno prometni davek je pavšallran, ali ostali, se da težko trditi. S poprečno svoto obdačeni bo na boljšem, ako bp dobro gospodaril, ker se davek ne ozira na eventuelno večje dohodke.
POZOR!
Po novih zakonskih določbah morajo voditi občine stalne imenike naših državljanov. Ti imeniki morajo biti do 30. januarja zgotov-Ijeni in bodo tvorili podlago za volilni imenik za letošaie občinske volitve.
Reklamacijska doba se prične s 1. februarjem in traja do 15. februarja.
Poglejte in — če treba — tudi reklamirajte!
Woodrow Wilson mrtev.
Zopet je bela žena na delu. Tokrat si je izbrala za žrtev velikega moža svetovne zgodovine, bivšega predsednika Zedinjenih držav S. A., profesorja W. Wilsona. Preminul je v nedeljo 3. februarja.
Pri volitvah 1. 1912 je bil izvoljen predsednikom Zedinjenih držav in izvedel takoj razne upravne reforme — prepoved alkohola itd. — Štiri leta pozneje je s svojo kandidaturo zopet prodrl. V tem času ga je Nemčija tako dolgo izzivala s podmorsko vojno, dokler se ni zapletel tudi on v evropski požar. A takoj je začel misliti zopet na mir. Dne 8. jan. 1918 je predložil kongresu 14 točk, ki naj bi bile podlaga za svetovni mir. Izjavil se je proti tajnim pogodbam, za svobodo morja, za jamstva proti oboroževanju, za obnovo Rusije, Belgije in Srbije, za osvoboditev Alzacije, za prosto pot skozi Dardanele, za vzpostavo Poljske, za u-stanovitev Zveze narodov kot garancijo trajnega miru. Glede mej Italije je zahteval, naj se popravijo po narodnem posestnem stanu, avstrijskim narodom pa naj se zagotovi avtonomni razvoj.
Njegova poslanica je prinesla konec vojne in razpad avstro-ogrske monarhije in svobodo nenemškim narodom. Vse Človeštvo je pobožno poslušalo njegove besede in odobravalo njegova načela, ki so bila tako lepa in obetajoča, da so si zamogla osvojiti srca in razum narodov in jih potegniti za seboj. Iz vseh ust zatiranih je donelo ime Wilson, tudi iz naših. Ko pa so se potem začela mirovna pogajanja v Parizu, ni bilo menda na svetu bolj prijetno donečega imena, kot je bilo njegovo. Prišel je osebno k mirovnim pogajanjem, ali on ni poznal zavratnosti diplomacije, zato svojega programa ni mogel izvesti, ni imel dosti moči. Tudi za nas koroške Slovence se je zanimal.
Ko je prevzel predsedništvo 1. 1920 Harding, je postal zopet vseučiliški profesor in tam naprej širil svoje ideje. Njegovo ime nam bo ostalo trajno v spominu.
m POLITIČNI PREGLED m
Avstrija. Medtem ko se vrši v parlamentu finančna debata, se pogajanja z deželami o delitvi davkov nadaljujejo. Finančni minister je glede dohodninskega davka toliko popustil, da dobi državna blagajna od tega davka letno 950 milijard, od prebitka pa polovico še država in polovico dežele. Dežele vidijo v tem še vedno zapostavljanje. Sociialisti hočejo dovoliti državi samo 475 milijard. Vse kaže, da bodo pogajanja kmalu uspela; vsi so od svojih prvotnih zahtev že mnogo popustili. — Potovanje dr. Seipelna v Bukarešto se tolmači z velikim zadovoljstvom, ker bo trgovske odnošaje še bolj poglobilo. Rumunija je predvsem poljedelska država, ki uvaža k nam mnogo žita, dočim izvažamo mi tja industrijske izdelke. Jugoslavija. V parlamentu se vrši debata o proračunu
za leto 1924 -1925. Proračun znaša 10.403 milijone dinarjev in je krit. Odobreno je bilo tudi francosko posojilo za oboroževanje v znesku 300 milijonov frankov. Pašič in Ninčič sta v Rimu posetila tudi papeža. Smrt na vešalah se odpravi; vsi na smrt obsojeni bodo zanaprej ustreljeni. Dinar se polagoma dviga. Ker se bo v kratkem sklenila z Italijo trgovska pogodba, so začeli nakupovati Italijani dinar, vsled tega tudi porast dinarja. Pogajanja o opozicijonal-nem bloku se nadaljujejo. V vladnih krogih se sodi, da bodo ostala brezuspešna. Največ je odvisno od Radičevcev. — Nemčija. Strokovnjaška komisija proučava v Berlinu nemške finance in je v načelu že odobrila ustanovitev nove zlate novčane banke. Pruski deželni zbor je ukinil izjemno stanje. Čeravno so se simpatije Francozov proti separatistom zelo ohladile in je bil pred kratkem umorjen že tretji njih vodja, nadaljujejo z nasilnostmi: ropajo, pretepajo in vlačijo ljudi v zapore. Nemci mnogo pričakujejo od novega angleškega predsednika Macdonalda tudi glede ukrepov proti separatistom v Pfalci. Železničarska zveza je izvedla med svojimi člani glasovanje, da se izjavijo, ah so proti podaljšanju delovnega časa v slučaju štrajka ali ne. Glasovanja se niti ‘50% železničarjev ni udeležilo. Tako so enotni in uspešni štrajki že vnaprej izključeni. Večina torej odklanja stavko z ozirom na obupen položaj države. Kaj takega nam pri nas ni treba pričakovati. Okupacijske oblasti so razdelile zasedeno Porurje v dva dela: v francoskega in belgijskega. Od ukinitve pasivnega odpora se je znižal stalež belgijske vojske v Porurju na 700 mož in se bo še znižal za 400 mož, istotako francoski na 40.000 in še za 16.000 mož. Francozi in Belgijci torej drže besedo. —Grška. Ve-nizelos se bo moral vsled bolezni umakniti s političnega proprišča; že trikrat se je pri sejah onesvestil. Opozicija zahteva, da se takoj razpravlja o državni obliki, da je plebiscit nepotreben. Duhovi so tako razburjeni, da jih niti Venizelos ne more pomiriti. Njegova ostavka pomenja za Grčijo katastrofo. — Italija je sklenila z Rusijo trgovsko pogodbo, ki vsebuje tudi pravno priznanje sovjetske vlade. V rimskem parlamentu so imeli doslej Jugoslovani v Italiji 6 zastopnikov. 6. aprila se vršijo nove volitve v narodno skupščino. Volilni zakon določa, da morejo stopiti na volilno poprišče le tiste skupine, ki postavijo kandidatne liste vsaj v dveh volilnih okrožjih. Da se Jugoslovanom onemogoči ali vsaj otežkoči nastop pri volitvah, so fašisti združili vse Jugoslovane v eno volilno okrožje. Ce dobijo v Zadru 300 podpisov na listo, je dobro, ako pa ne, se bodo morali združiti z Nemci v Gornjem Poadižju ali pa s kako italijansko stranko. Manjšinam^ se hočejo zapreti usta. —- Angleška bo poskušala doseči v okvirju Društva narodov splošno razorožitev na suhem in v zraku in izpraznitev Porurja, ali pa se bo kot Zedinjene države od Evrope popolnoma odtegnila. Za svojo lastno obrambo se bo tedaj močneje oborožila. Pismo Macdonalda Poincaréju in odgovor kaže, da se bosta državnika osebno pogovarjala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Angleška marsikateri francoski korak ne odobrava. Nenadno je priznala angleška vlada obstoječi sovjetski režim v Rusiji. Posebna angleško-ruska komisija bo reševala vsa viseča vprašanja. — O Rusiji so se začele širiti po Ljeninovi smrti go-rostasne vesti, da stoji stranka pred cepitvijo, da se pripravljajo veliki pogromi, da je bil Trockij izgnan itd. Ko pa se je izvolila sedaj nova sovjetska vlada, se vidi, da so bila poročila pretirana. Za naslednika Ljenina in predsednika sveta je bil izvoljen Rykov, za namestnika Kamenev, za zunanje posle Čičerin, za vojno Trockij itd. 'Povečini stare osebnosti. Pogajanja z Rumunijo se bodo vršila baje na Dunaju. — Rumunija je odklonila francosko posojilo za oboroževanje, ker zahteva Francoska pretirana jamstva, denarja pa sploh ne dobi v roke.
Zvezna pogodba med Jugoslavijo in Italijo, ki je bila 27. jan. podpisana v Rimu, ima 5 členov in nosi naslov: Pakt o prijateljstvu in kolaboraciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo. V uvodu se na-glaša, da je namen tega pakta osiguranje miru kot rezultat velike svetovne vojne. 1. član do-
loča spoštovanje mirovnih pogodb in izvrševanje iz teh izvirajočih obveznosti. 2. člen se nanaša na medsebojno podporo v slučaju napada kake tretje strani. 3. člen govori o skupnem nastopanju v slučaju ogrožanja skupnih interesov. 4. člen določa, da velja pogodba za dobo 7 let in se lahko 1 leto pred potekom odpove ali podaljša. 5. člen govori o podpisu pogodbe. Izmenjava se izvrši v Rimu. Pogodba stopi v veljavo takoj po podpisu.
Gospodarska sanacija Madžarske je zdaj gotova stvar. Sporazum glede tega je bil v Londonu načeloma sprejet in se ima samo še od reparaeijske komisije v Parizu potrditi. Madžarska dobi 250 milijonov zlatih kron mednarodnega posojila, v resnici pa bo vpoštevaje emisijski kurz nominalna vrednost znašala skoro 300 milijonov. Od te vsote se bo Madžarski odtegnilo samo 10 milijonov na račun njenih reparacij. Glavno je, da se je Madžarska morala izrečno obvezati, da spoštuje vse finančne in vojaške določbe mirovne pogodbe in da jamstva za mirovno politiko, zlasti na-pram svojim sosednim državam. Drugi zapisnik določa pravice mednarodne finančne kontrole nad Madžarsko. Vse te protokole podpišejo razun Madžarske vse države velike in male antante, vsegaskupaj zastopniki 7 držav. Grof Bethlen je s tem lahko zadovoljen. Če bo Madžarska resnično začela gojiti prijateljske odnošaje napram sosedom, se bo gospodarsko kmalu popravila. Celo stvar je brez dvoma pospešilo dejstvo, da je Italija v duhu pogodbe z Jugoslavijo prenehala madžarske iredentistične namene podpirati.
Vprašanje narodnostnih manjšin. Na zadnji seji Lig Društva narodov v Curihu se je razpravljalo o vprašanju narodnostnih manjšin. Poslanec dr. Medihger je zastopal pritožbe Nemcev na Češkoslovaškem in zahteve Slovanov v Italiji. Zastopnik Češkoslovaške dr. Bra-bec je ovrgel izvažanja in predloge dr. Medin-gerja, ki so jih podpirali Appony, Bernstorff in baron Adelswaerd. Na seji je bila predložena tudi spomenica južnotirolske manjšine. O stavljenih predlogih se bo sklepalo na prihodnji seji, ki se bo vršila 19. marca v Bruslju. Delegati so se bavili tudi z razmerami v Macedoniji. Mimogrede bodi omenjeno, da smo ob tej priliki tudi koroški Slovenci predložili spomenico avstrijski Ligi Društva narodov.
Nova evropska konferenca. Macdonald namerava predložiti velesilam sklicanje nove evropske konference, ki naj bi obravnavala sledeča vprašanja: pomirjenje Evrope, ureditev reparacij, ureditev medzavezniških vojnih dolgov, razširjenje mednarodnih trgovskih stikov, zlasti pa razširjenje in okrepitev Zveze narodov. Da doseže ta zadnji cilj, se hoče nova angleška vlada z vsemi močmi zavzeti za to, da se sprejmeta v Zvezo narodov tudi Nemčija in Rusija in da ji zopet pristopijo Zedinjene države. Macdonald je za enkrat odločen, izvesti ta svoj program v sporazumu s Francijo in z njenim sodelovanjem.
Surni delovni čas v Belgiji se misli ukiniti. Delovni minister je predložil osnutek, po katerem sme vsak podjetnik zahtevati od delavca v letu 120 nadur, ki se morajo oškodovati s 25% doklado. Vendar delovni čas 10 ur na dan ne sme presegati.
D DOMAČE NOVICE H
Ruda. (Razno.) Pri nas smo imeli od 30. decembra do 6. januarja sv. misijon. Cerkev je bila vsak dan polna vernikov, razen pri nemških pridigah. Tedaj se je pokazalo, koliko Nemcev je v naši župniji. Komaj se je pričela nemška pridiga, je šlo vse iz cerkve. V vsakem kotu cerkve jih je ostalo še par: ali vsled Pridige ali pa zato, da pokažejo koliko jih je. To se ni zgodilo samo enkrat, ampak pri vsaki nemški pridigi. Pokazalo se je jasno, kako potrebne so pri nas nemške pridige. —- Od 1. februarja ne hodj, več poštni sel po trikrat na teden iz Rude v Grebinj, temveč se bo hodilo Po pošto zanaprej samo enkrat v tednu v Pliberk. Tako se je nas skoro popolnoma odrezalo od sveta. -	.......... —
'.ir "
Št. Vid v Podjuni. Šentvidčani smo dobri ljudje, ki radi darujemo tudi za rajhovske Nemce, nemške sirotišnice itd. Ne bi bilo napačno, če bi bili tudi za slovenske ustanove tako ra-dodajni. Vsaj imamo tudi mi sirotišnico v Št. Jakobu v Rožu, ki se mora vzdrževati z lastnimi pičlimi sredstvi - vse druge sirotišnice so dobile deželno podporo — in kjer slovenske sirote gotovo vzgajajo v slovenskem duhu. Če pa so v celovški sirotišnici tudi Slovenci, gotovo napravijo iz njih poturice. Slovenci imamo tudi svoje šolsko društvo v Celovcu. Je-ii sploh kateri Šentvidčan kaj daroval za to društvo? V primeru z drugimi zbirkami bore malo. Koroški Slovenci še do sedaj nismo prišli do prepričanja, da nam je brez slovenskega razumništva narodni obstoj nemogoč. Dajte nadarjene fante in dekleta v srednje šole, gimnazijo, realko, učiteljišče itd.! Naš narod bi se moral pa tudi zavedati, da je starišem večkrat nemogoče svojega sina popolnoma na lastne stroške izšolati. Priskočiti bi morali to-raj svojcem dijaka sosedi na pomoč ali narod kot tak. Koroški dijaki so voljni po dokončanem študiju delovati med koroškimi Slovenci. Narod bi jim toraj moral v tem pomagati, mo-ralično je zato obvezan. — Šentvidčani tudi nočemo spoznati svojih lastnih gospodarskih potreb. Koliko močvirja imamo, a ne pade komu v glavo, da bi jih izsušil. Mesto pičlega pridelka na kislem senu (voč) bi se lahko pridelalo obilo žita, n. pr. Veseljani in Šentprimožani. Zakaj se ne lotite izsuševanja močvirja v trikotu Št. Primož—Nagelče—Vesele? Kako lahko bi se to zgodilo! Tu bi bile krasne njive, kjer bi valovalo krasno žito, ko se voda tako lahko odvodi in zemlja ni šotasta. Že nekdaj sem se jezil na tiste mlinčke, ki itak večinoma stoje v Nagelčah in Veselah. Raje bi blato izsuševali. Za mline itak ne bo dolgo trajalo, ko jih nam bo gnala električna sila. Rikarjani in Pogrjani itd. bi se tudi lahko potrudili za električno moč pri Vrapniku. Če bi se celi padec Mlinškega potoka izrabil od višine kjer stoji Vrapnikova hiša do žage, bi padec znašal gotovo čez 10 m. Turbina, ki bi bila pod tem 10 meterskim vodnim pritiskom, bi, ker vodi potok obenem stalno dosti vode, gotovo nudila za pol rikarske občine električno silo za pogon mlatilnic, slamoreznic in razsvetljave. Manjka nam denarnih sredstev, je istilla, ali tudi gospodarske podjetnosti oziroma razumevanje naših gospodarskih potreb in možnosti. Vsled tega je treba, da daste vaše sinove na gospodarske šole, da bodo vaši sinovi spoznali potrebe današnjega časa. Vsakemu mlademu gospodarju bi koristilo, če bi obiskal vsaj eno ali dve leti gospodarsko šolo. Posebno pa bi rabili gospodarsko šolo tudi oni sinovi, ki ne ostanejo na hiši. Če bodo namreč malo izšolani, bodo se pač lažje kam priženili, ker gospodične posestnice pač gledajo tudi na to, da dobe može, ki bodo razumni gospodarji. —as.
Kotmara vas. Mislili boste, g. urednik, da smo Kotmirčani gotovo zlezli vsak v svoj brlog, da prespimo zimo, kajti niti podatkov iz starega leta vam nismo poslali. Prespali bi še ostanek zime, če bi nas zadnje dni gorki soln-čni žarki ne izvabili iz naših kotičkov. Kako se čuje, se učijo naši fantje in dekleta novo igro in upamo, da nam jo kmalu pokažejo na odru. Pa poglejmo malo nazaj v staro leto... Rojenih je bilo 53 otrok: 28 moškega in 25 ženskega spola, 31 zakonskih in 22 nezakonskih, u-mrlo je 28 ljudi: 13 moškega in 15 ženskega spola. Najstarejši je bil Jaka Spendir, pd. Kaj-zarjev Jokl, ki .je dosegel 81 let, najstarejša pa Marija Žerjav, pd. stara Primožinja s 82 leti. Poročenih je bilo 5 parov, Omenimo naj še, da smo lansko leto za cerkev mnogo storili: kupili smo .3 zvone in popravili zid okrog cerkve in pokopališča. Spomina vred.en je bil dan brimovanja.
Gradec. Veliko pozornost je zbudila med nami 26. jan. se vršeča sodnijska obravnava polk. J. Ecklna, vodje tukajšnjih monarhistov, proti polk. J. Zborovskemu vsled razžaljenja časti. Zborovski je obdolžil Ecklna, da kot stotnik 7. pašadijskega polka v bitki pri Kolobori L 1914 vsled strahopetnosti ni zasedel neke višine, da je prišla prodirajoča armada v tak ogenj, da je izgubila 70 odstotkov moštva. Napad se je ponesrečil. Pozneje je dobil povelj-
stvo na koroški fronti, kjer je z moštvom zelo sirovo in krivično postopal. Okrajno sodišče je zaslišalo vrsto prič, ki so vse potrdile resničnost obtožbe. Zanimivo izjavo je podal pod-polk. Prosch o prekosodni usmrtitvi enega Slovenca. Slovenec, podčastnik Žmajdl, je bil vsled male tatvine degradiran, a se je pozneje tako hrabro boril, da je dobil veliko zlato kolajno. Ob priliki razdelitve cesarjevih slik se je Zmajdl o cesarski rodovini nespodobno izrazil. Vojno sodišče ga je hotelo radi razžaljenja vladarske hiše oprostiti, a Eckl je dosegel smrtno obsodbo. Da bi prišla pomilostitev prepozno in da se spravi Slovenec veleizdajalec s sveta, je pustil obsodbo takoj izvršiti. K usmrtitvi so došla odposlanstva vseh bližnjih čet in obsojenec je moral gaziti pred smrtjo še uro daleč v visokem snegu. Usmrtitev je bila fotografirana. Razprava se je nato odgodila, da se zaslišijo še druge priče. O poteku bomo poročali.
Sinča vas. (Razno.) V noči od 22. na 23. jan. je hotel nek zlikovec vlomiti v našo Gospodarsko zadrugo. Zadruga ima za lastno u-porabo samo skladiščne prostore in malo sobico, kjer navadno stanuje poslovodja, vse druge prostore imajo zasedeni tujci. Slučajno je bil to noč poslovodja doma, ko ga je zbudil iz spanja svetlobni žarek, ki je prihajal v notranjščino. Ob oknu je zagledal moža, ki je svetil v sobo. Ko je poslovodja pograbil puško, je lopov izginil. Gotovo je nameraval izvršiti kako tatvino. — Tukaj okrog se dan na dan potepajo dobro rejeni rajhovci, ki zahtevajo hrano, stanovanje ali pa miloščino. Za delo jim seveda ni. Ko se je za gladujoče Nemce itak povsod pobiralo in je vsak dal kolikor je mogel, bi se to potepuštvo pač lahko zabranilo.
Humče pri Golšovem. (Redek slučaj.) Naš posestnik in gostilničar pd. Kopajnik je pač daleč znan kot najboljši lovec. Dne 2. januarja pa je vjel v skopec, ki je imel nastavljenega za lisice, pravega planinskega orla (Steinadler). Orel je star približno eno leto ter meri z razprtimi krili okoli dva metra. Zaprt je v nekem ovčjem hlevu in vsak dan, posebno pa ob nedeljah, ima ta ptičji orjak precej gledalcev, ki. pridejo tudi iz oddaljenejših krajev. Celovčalni ponujajo menda 300.000 K za nega, a gosp. Kopajnik pravi, da je vendar vreden kak milijonček.
Kotmara vas. Dolgi zimski večeri se nagL bajo h koncu, a mislite morda, da so naši „Gor-janci“ iste mirno prespali? O ne! Kdor je videl živahno delovanje pri generalni vaji, je spoznal, da je bilo potreba dosti truda. Žal ni v Kotmari vasi za to primernega prostora, da bi igralci pokazali javno, kaj zmorejo. Naravnost razveseljiva je bila misel, da plačajo igralci kazen, ker se niso držali določene ure; seveda radodarna kazen v narodni namen, in kar se mi zdi, še bolj smešno, da je tudi voditelj igralcev — kakor nalašč — prišel par minut prepozno. Vsi igralci so dali temu duška, da je imel berač Urh mnoho opravka pri vratih, kjer je molil vsakemu svoj razcapan klobuk. Ta način narodnega davka naj bi vpeljalo vsako društvo. Kar jih ni zamudilo, so darovali povrhu, da se je nabrala lepa svotica. (Vsa čast! Op. ured.) Drugokrat več. Pozdravljeni širom slov. Korotana!
Arvež. Dne 17. jan. je v gostilni Ortnai gostoval znani potovalni pevski zbor „Ober-innviertel“. Prireditev je bila kljub njihovim ..pristno ljudskim petjem" prav slabo obiskana. Prvič smo mi ubogi in nimamo denarja, drugič pa polovica navzočih njih „Gsangl-na“ ni razumela. Drugače pa radi poslušamo slovensko in tudi nemško petje.
Mlačane pri Avežu. Nedavno so se pripeljali v našo vas nekateri gospodje z avtom ter si izposodili od nekaterih kmetov večje svote, češ da se vrnejo zvečer in prinesejo denar nazaj. Da se je njih poštenosti bolj verjelo, so zastavili cele bale sukna. Zvečer pa ni bilo nazaj ne denarja ne gospodov. Izkazalo sie je tedaj, da so nasedli dotičniki navadnim goljufom in da je blago iz čisto navadnih ničvrednih kopriv. Ena kmetica je oškodovana za 3% milijona. Kmetje, bodite previdni in ne verjemite vsakemu elegantno oblečenemu potepuhu!
Ivnik (Štajerska). Odkar so bile v decembru na račun sanacije države ukinjene orožniške ekspoziture v Soboti, Sv. Antonu in Sv. Lovrencu, ob meji ni več pravega miru. Tihotapstvo bujno cvete.
Sobota pri Ivniku (Štajerska). Kakor čuje-mo, zbira „Schulverein“ denar za šulvereinsko šolo, ki jo misli sezidati, da se bo naša deca hitreje potujčila.
DRUŠTVENI VESTNIK H
Gradec. Društvo „Kres“ je imelo 27. jan. svoj redni letni občni zbor. Za slovensko znanstveno ,,Krekovo prosveto11 so v preteklem poslovnem letu darovali razni domačini in rodoljubi 315.000 K. Darovalcem bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala.
Gradec. Na občnem zboru izobraž. društva „Kres“ se je izvolil sledeči odbor: gg. Bajec za predsednika, Našič za namestnika, Ploj za tajnika, Perko za namestnika, Fingušt za blagajnika, Tavčar za nam., Kos za knjižarja, Kukman za nam., Fekonja za gospodarja, Belak in Ozimič za revizorja. — Dalje se je razpustil znanstveni odsek .,Prosveta*1. Občnemu zboru so prisostvovali tudi gostje iz slovenske Koroške, ki so bili viharno pozdravljeni.
ID GOSPODARSKI VESTNIKB)
Avstrijski dolgovi. Od predvojnih dolgov je odpadlo na našo državo 332 milijard. Obresti in amortizirani dolgovi zahtevajo za letošnje leto 14'A milijard. Zveznih dolgov je bilo 31. dec. 3 bilijonov, dolgov v tujem denarju odnosno vsled kurznih izgub okroglo 19,9 bilijonov. Obresti in razdolžilna odplačila znašajo letos 117 milijard in dolgovi v tuji valuti 1066 milijard kron. Samo za posojilo Društva narodov je treba 208 milijard K za obresti. Vsekakor zelo visoke številke, ki bodo tlačile nas in še naše potemce.
Dnevni vrednostni postavki za dajatve v naturi delodajalcev delojemalcem so od 1. jan. določeni za vse vrste enotno. V poštev pridejo pri odpisu davka. Za celodnevno celotno preskrbo se računa 20.000 K, za hrano samo 18.000 K, za poldnevno hrano 9000 K, za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo 5000 K, za stanovanje samo 1000 K, za kurjavo samo po zimi 2000 K, za razvetljavo samo 1000 K.
Oktobrov deficit je dosti nižji kot ga predvideva proračun. Vzrok leži v tem, ker so se državni dohodki iz davkov pomnožili. Izdatki so znašali 606 milijard proti 652 milijardam v proračunu, dohodki 543 milijard proti predvidenim 464 milijardam; deficit znaša torej mesto 188 milijard samo 63 milijard, ki je seveda še kljub temu zelo visok.
Izvoz lesa I. 1923. Italija je bila kot izvoz-ničar na pryem mestu. Brez rezanega lesa se je izvozilo v Italijo 373 milijonov kg, v Nemčijo 188 ntilijouov kg, v Švico 69 milijonov kg, na Madžarsko 19 milijonov kg, v Češkoslovaško 1,124.000 kg in v Jugoslavijo 83.000 kg; skupaj 65.000 vagonov po 10 ton. Cel izvoz znaša v te države brez rezanega, stavbenega, jamskega lesa, pragov in drv 84.000 vagonov.
Padec franka. V francoski zbornici je prišlo zaradi interpelacije glede padca franka do velikih nemirov. Poslanec Blum je izjavil, da je frank najbolj ogrožen vsled tega, kar se dela v Franciji sami. Interesantno je, da je frank začel padati v času, ko je Francija zmagovalka v Porurju. Francoski frank ima danes vrednost italijanske lire. V zaščito franka so se izdale sledeče naredbe: strožja kontrola prometa z vrednostnimi papirji, pobijanje špekulacije s frankom, povišanje davkov za 20 odstotkov, pooblastilo vladi, da prištedi 1 milijardo v že odobrenem proračunu. Najnujnejši ukrep za poprava franka je boj proti zavlačevanju plačevanja davkov.
Dunajska blagovna borza. Žito: pšenica .3350—3400, rž 3000—3075, ječmen 3400 -3700, oves 2600 2700, ajda 2400—2500, proso 2200 do 2400, kaša 4800 -5200, fižol 6100—6500, grah 4—5500, leča 5400—5800, ješpren 5200 do
6500 K za kg. Krma: sladko seno 130.000 do
190.000,	kislo seno 120 -125.000, detelja 175 do
210.000,	slama 100—140.000 K za metercent. Mlevski izdelki: zdrob 6350 -6450, koruzni zdrob 3900—4000, pšenična moka „0“ 5850—5950, moka za kuho 5200 -5300, krušna moka 4300—4400, ržena 4600 -4700, pšenični otrobi 1600—1650, rženi 1600 1650 K za kg.
Dunajski trg. Živina: voli 11—17.000, biki 11—15.000, krave 11—14.000, bivoli 10.800, teleta 20 -25.000, mesne svinje 25—27.500, pitane 25.500—28.500, konji za klanje 5000 do 11.500 K za kg žive teže. Zaklane mesne svinje 25—31.000, pitane 30—32.000, teleta 29.000 do
30.000,	jagnjeta 18—20.000, koze 9—16.000, ovce 14—20.000 K za kg. K o n j i : težki vprežni 8—14 milijonov, lahki 4—9 milijonov, koči-jaški 6—10 milijonov K. Meso: goveje 26.000 do 44.000, telečje 26—42.000, zrezek 54.000 do
68.000,	svinjsko 32—50.000, prekajeno 36.000 do 50.000, konjsko 12—20.000, ovčje 20.000 do
30.000,	kozje 12—20.000 K za kg. Sirovo maslo 36—58.000, čajno 70—80.000, slanina 28.000 do
36.000,	jedilno olje 22—28.000 K za kg. Jaice 2600—3100 K.
Borza. Duna j, 4./I. Dolar 70.860, milijarda nemških mark 15,30, funt šterling 305.200, franc, frank 3265, lira 3100, dinar 833, švic. frank 12.260, češka krona 2030, ogrska 1,66 avstr. kron.
Curi h, 4./I. Avstr, krona 0,0081%, dinar 6,75, franc, frank 26,75, lira 25,07, češka krona 16,57 cent.
^ RAZNE VESTI m
Drobne vesti. V teku enega mesca pridejo v promet novi 10.000kronski bankovci, ki so malo ožji in imajo podolgovato obliko. — Pri Beogradu je trčil ekspresni vlak v tovornega; strojnika je popolnoma zmečkalo, več potnikov je bilo ranjenih. — V Solunu je vsled silnega mraza zadnjih dni zmrznilo 159 oseb, ki so stanovale v šotorih. — Trockij je bil baje izgnan v majhno mestece v južni Rusiji. — Avstrija je sklenila v Turčijo prijateljsko in trgovsko pogodbo. — Rothschild je plačal za 61 uslužbencev 964 milijonov poselskega davka; letos ima 47 uslužbencev in bo moral plačati 5019 milijonov K. Za ta denar dunajska občina lahko zaposli 217 oseb za celo leto ali pa sezida hišo s 70 stanovanji. Vsi drugi davki so še posebej. — Na Češkoslovaškem je 40.000 tobačnih pro-dajalen. — Italija posodi Poljski 100 milijonov lir. — Na Japonskem so izbruhnili resni politični nemiri, volitve so razpisane. Opozicija dolži vlado, da je bila soudeležena pri napadu na vlak, v katerem se je vozilo 25 poslancev opozicije.
D NAŠE KNJIGE B
Družba sv. Petra Klaverja, krušna mati afriških misijonarjev. K božiču je prejelo vrhovno vodstvo Klaverjeve družbe v Rimu zahvalno pismo, na katerem je bilo podpisanih nič manj kot 5 misijonskih škofov iz zap. franc. Afrike. V imenu 120.000 črnih novih Kristjanov se obenem vdanostno zahvaljujejo tudi vsem prijateljem in dobrotnikom zgoraj imenovane družbe. V sladko zavest nam je, da vam moremo to zahvalo dalje izročiti. Sladka zavest naj bo pa tudi vsakemu, ki s to družbo sodeluje na rešitvi duš naših nesrečnih črnih bratov. Koliko hvaležnih duš moli onkraj morja zanj! Tudi ena tolažba za naše slabe čase. Slovenec čuti svojo potrebo, zato pa rad pomaga tudi drugim. Priporočamo, če želiš zvedeti kaj več o tem, da si naročiš „Klaverjev koledar 1924“, ki se naroča pri družbi sv Petra Klaverja, Salzburg 19, za ceno 3200 K po pošti.
..Poklic za naše hčere/4 Ta članek ima letošnji „Klaverjev koledar*4. Ker je velike važnosti za naša pridna slovenska dekleta, toplo priporočamo, da si vsaka družina, zlasti še Marijine družbe naročijo, če ga še nimajo, Kla-verjev koledar ima tudi druge lepe in poučne povestice in slike. In ker izhaja v prid misijonom, razširja blagoslov čez vsako hišo, kjer ga imajo. Naroča se pri Družbi sv. Petra Kla-
verja, Salzburg, Dreifaltigkeitsgasse 19 in stane samo 3000 K, po pošti 200 K več. Za otroke in mladino pa priporočamo »Mladinski koledarče k'4. Ima kaj ljubke povestice in slike, ki uplivajo zelo vzgojevalno na otroška srca. Starši, dajte otrokom zdravega slovenskega berila, in tak je »Koledarček za mladino 1924". Stane po pošti samo 2000 K, ter se naroča tam. kjer »Klaverjev koledar*4. Še druge lepe povesti za otroke in odrasle so: »Janko in njegov angel". »Skapulir sužnja" (2000 K). — »Lakota v črni deželi," igra. — »Klic božji,44 igra. — »Sv. Peter Klaver" (3000 kron).
Za tiskovni sklad so darovali;
Zbirka igralcev izobr. društva »Gorjanci" v Kotniari vasi kot kazen, ker se niso zbrali k igralni vaji ob določenem času: Tomaž Pro-sekar 5000, Čimzar Zdravko 5000, Basnik Egi-dij 5000, Ogriz Franjo 5000, Žagar Janko 5000, Žagar Tone 5000, Franjo Nemec 5000, Janko Nemec 5000, Rezika Nemec 5000, Pak Miha 5000, Lampihler Ivan 5000, Struger Franjo 5000, Žerjav Urh 5000, WaJdhauser Tini 5000, Waldhauser Slavko 5000, Waldhauser Jana 5000 K. — Kotmara vas: Ožbolt Prosekar 10.000, Simon Pihler 5000, Nemec Zdravko 5000, Nemec Frančiška 5000, Prosekar Matija 5000, Esel Lovro 5000 K. — Zbirka Slovencev v Borovljah: Druž. Vertič 15.000, A. Vazner 6000, Gašpar Krainer 20.000, Pet. Krajner 10.000, Micika Krajner 5000, Štefan Krajner
10.000,	Mar. Krajner 10.000, Druž. Borovnik
50.000,	Košat-Wikler 20.000, Fr. Kropivnik
25.000,	Val. Kometter 25.000, M. Cvek in D. Vrbanič iz Jugosl. 80.000, Janko Urbanc 50.000, Josip Winkler 20.000, Lorene Muller 5000, Josip Miiller 5000, Manzi Huss 30.000, Anica Winkler 5000, Š. W. 5000, Tone Brodnik
10.000,	Josip Wutte 5000, Hugo Friedl 10.000, Tone Veračnik 5000, Gusti 10.000, M. A. 5000, Stangl Anton 10.000, J. Š. 15.000, Janko Sor-nik 10.000, Div. Lausegger 5000, J. W. 5000, T. Wašnig 10.000, J. W. 5000, T. W. 5000, neimenovan 20.000, M. S. 5000, Ana Čemer 5000, Josip Sušnik 10.000, Joško Fric 5000 K. Skupaj 551.000 K. — Prvi zaupnik nam je poslal zbirko. Kdaj pridete za njim vsi ostali? Porabite pustni čas za zbiranje za naš tiskovni sklad!
Listnica uredništva.
Silvester in Novo leto. Zakaj brez podpisa? Tako ne moremo porabiti.
Zahvala.
Tem potom se zahvaljujemo za dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki so nam bili izraženi ob prebridki izgubi naše dobre matere ozir. žene
Ane Stocklinger.
Posebno se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so prišli od blizu in od daleč spremljat rajno k zadnjemu počitku.
Št. Jakob pri Celovcu dne 20. prosinca 1924.
Žalujoča družina.
Vabilo
občni zbor
„Slov. čeb. društva za Koroško44, ki se vrši dne 14. februarja 1924 ob 10. uri v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Poročila.
2.	Volitev novih odbornikov.
3.	Sklepanje o pristopu k »Bie-nenzuchtvereinu".
4.	Raznoterosti.
Predsednik.
Lastnik : Pol. in |.osp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni o>ednik: žinkovskj Josip, typograi, Dunaj, X., ttten-reicbgasse 9. — Tiska Lidova tiskarna Ant MachAt in družba, (za tisk odgovoren Joe. Zinkovskf;, Dunaj, V» Margaretenplatz 7.