mSEOVEHIiCM Kopitarjevi 6/111 ^^^^ ^^^^^ OB^ O^HhM^^ ^ Uprava: Kopimr leva 6. telefon 2'J<>? Telefoni uredništva: dnevna alniba 205« - nočna 2996, 2994 in 205« --Uhaja vaak dan zjutraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku Rooseveltov Čredo Verujem v zmago, ker zaupam v božjo pomoč Na hal. shodu v \ewYorhu Pred 40 katol. škofi poveličuje Roosevelt kulturno silo katolicizma Klic po voditeljstvu V zadnjih letih se je pri nas mnogo govorilo o Katoliški akciji. Priznajmo pa si kar odkrito, da je beseda in pojem v naših lastnih krogih dobila nek svojevrsten, ne preveč simpatičen prizvok. Temu je bila mnogo kriva okoliščina, da so z vsega po-četka mnenja o značaju in bistvu Katoliške akcije šla tudi pri nas — kakor drugod po svetu — zelo narazen. Enotnosti v naziranju niti potem ni bilo mogoče doseči, ko je bilo objavljeno znano papeževo pismo breslavskemu kardinalu Bertramu (»Quae Nobis« 13. novembra 1928). Razen tega so se spočetka, ko so imele katoliške kulturne in prosvetne organizacije še svobodno polje, mnogi javni prosvetni delavci bali, da gre le za neko novo organizacijo, ki bo brez pravega haska samo pomnožila število in delo že obstoječih organizacijskih tvorb. Zlasti neugodno pa je vplivalo dejstvo, da Katoliška akcija tudi tam, kjer sc je osnovala, dejansko ni prinesla tistega novega, kar so ljudje pričakovali. Seveda bi takšno pričakovano spremembo moglo povzročiti le notranje versko in duhovno prerojenje vernikov — nekaj, na kar se morda niti ni v prvi vrsti polagalo važnosti, ker se je prezrlo bistveno plat Katoliške akcije. Tako so mnogi dobri verniki mnogokje bili mišljenja, da je bolje o Katoliški akciji sploh ne govoriti, češ, da od nje kaj posebnega ni pričakovati. Obdržali pa smo izraz in pozaznamovali z njim vse naše versko in kulturno delo za moralni in verski dvig našega naroda. Pereče pa je postalo vprašanje organizacije Katoliške akcije povsod tam, kjer je dosedaj obstoječi sistem katoliškega kulturnega dela zadel na težikoče ali postal sploh nemogoč. Nastaja vprašanje, kako naj katolicizem v svojem idejnem bogastvu in raznolikosti sploh še najde primerno pot med katoliško ljudstvo, da izpolni od Stvarnika mu postavljeno univerzalno nalogo: Učite vse narode ... Kakor vemo, se je s tem problemom v zadnjih letih mnogo bavil italijanski in španski epi-skopat in je v poslednjih mesecih ena glavnih brig tudi nemških škofov. Situacija kajpada ni povsod enaka. Drugačen je položaj v deželah, kjer katoliških prosvetnih organizacij takorekoč niso poznali in nekaj čisto drugega je na pr. v Nemčiji, kjer že sama narava naroda teži za čim večjo organizator-nostjo. Kaka toga šablona bi torej bila prav tako malo na mestu, kakor če bi pred nekaj leti kdo zahteval, da španski ali italijanski katoličani v celoti sprejmejo organizacijski sistem nemških katoličanov. Vendar pa je sila zanimivo, kaj ob tako važnem in globoko segajočem kulturnem prelomu, ki se je z nacionalno-socialistično revolucijo zgodil v Nemčiji, organizatorji novega versko-kulturnega pokreta v okviru Katoliške akcije skoraj enodušno izjavljajo. Nočejo namreč, da bi snujoča se Katoliška akcija ne prinesla in ne vsebovala drugega, kakor enostavno pregrupacijo od nemškega fašizma zatrtih kitoliških organizacij. Mnenja so m- --več, da je prejšnji organizacijski sistem imel veliko hibo, ker je ves poudarek ležal v formi organizacije in se je težišče vsega dela sploh sukalo okrog organizacijskega življenja, ne da bi bil vedno dovolj podčrtan notranji namen in vsebinski smisel organizacije. Ko bi Katoliško akcijo hotel kdo sedaj po isti šabloni postaviti v življenje, bi po njih mnenju ne bila drugega kot mrtvorojeno dete. Treba pa je takoj omeniti - da se prepreči vsak nesporazum — da v izvajanjih omenjenih po-kretašev ni niti najmanjše osti proti društvom in organizacijam kot instituciji, ko vsak otrok ve, da dandanes ni mogoče brez njih ničesar storiti. Doba tehnike je organizacijam dala še prav poseben pomen in preskrbela za bogato raznolikost njihovih orireditev. Vsaka organizacija, ki je količkaj vred-oa svojega imena, vzgaja k točnosti, disciplini, samovladi in socialnemu čuvstvovanju, lastnosti, ki jih ne družba ne država ne moreta pri svojih članih pogrešati. Pri snovanju Katoliške akcije torej ne gre za to, da se ji vzame značaj organizacije, kar je že radi bistva, ki ga ima Katoliška akcija, nemogoče storiti. Gre le za to, da se poudarek in težišče prenese drugam: na voditeljstvo. In mislimo, da bo s tem napravljen dober in potreben korektiv. Saj so tudi nas vse dosedanje izkušnje z organizacijami naučile, da končno pride le na osebo voditelja. Kjer je voditelj odličen, tam prej ali slej ne izostanejo uspehi. Brez pravega voditelja pa naiboljša organizacija ne pride z mrtve točke. Polno je zgledov, kako mnogokje ena edina oseba drži pokonci vse javno življenje. Klic po voditeljstvu je človeški in zato naraven. Nosilci pokretov in zgodovinsko pomenljivih gibanj so vedno bili voditelji, nikdar pa ne masa. Tudi resnično kulturo morejo ustvarjati edinole resnice si sveste, od notranjega prepričanja gnane osebnosti. Isto velja tudi za versko obnovitveni pokret, kakor ga zamišlja Katoliška akcija. Ako bomo imeli pri pokretu primernih osebnosti in voditeljev, postane organizacija sama drugotnega pomena. Pravi ljudje si bodo že znali ustvariti tudi primeren organizacijski aparat. Katoliška akcija se Poraja najbolj tam, kjer so katoličane k temu prisilile razmere. Prav zato pa se s tem večjo gotovostjo more reči, da bo uspeh bolj kot kjerkoli dosedaj odvisen od voditeljev in manj od organizacijskega sistema kot takšnega, ki mora biti prilagodljiv razmeram, da se lahko menja vsak čas. Formiranje Katoliške akcije zahteva od katoličanov, da v prvi vrsti rešijo problem primernega voditcljstva, nakar vprašanje organizacije kot takš-ae ne bo delalo posebnih težav. Brez šoianih in s pravim duhom prešinjenih voditeljev pa Katoliška akcija kljub najbolj idealno zamišljeni organizaciji (Pošilja »NCWC News« tiskovna agencija.) New York, septembra. r Ob priliki" stoletnic* Vincencijevih konferenc, so ameriški katoličani organizirali v New Yorku velikansko vseameriško konferenco, »da spojijo državne in nacionalne obnovitvene načrte z organiziranim socialnim delovanjem katoliške Cerkve«. Na konferenco je poslala vsaka škofija svoje zastopnike, v več kakor polovico primerih so prišli škofje sami. Udeležencev je bilo 3000, med njimi 40 škofov. Konferenca se je vršila v največjem hotelu na svetu v VValdorf-Astoria hotelu, ki je iz daljave zarad. svojih dveh nad 100 metrov visokih stolpov podoben veličastni katedrali. Vodstvo hotela je zgradilo nalašč za ta kongres, ki je trajal samo 4 dni, 100 oltarjev, da so mogli udeleženci opraviti vsakdanjo božjo službo. Država in Cerkev sta na konferenci enako sodelovala in je to sodelovanje in ta složnost prišla do izraza z dvema velikanskima zastavama — ameriško državno in papeževo —, ki sta tesno stisnjeni druga ob drugo, plapolali visoko nad New Yorkom. Od strani države so konferenci prisostovali predsednik Zedinjenih držav Roosevelt, dva aktivna ministra, voidje vseh nacionalnih podpornih organizacij, trije kardinali in 37 drugih nadško- fov in škofov poleg velikega števila visokih predstavnikov katoiiških verskih ustanov, univerz itd. Rooseveltov govor Najvažnejša točka za veliko svetovno javnost pa tudi za ameriške katoličane same je bil brez dvoma govor, s katerim je predsednik Roosevelt zaključil to ogromno konferenco ameriškega katolicizma in v katerem je obravnaval vprašanje sodelovanja Cerkve in države. Predsednik države, ki šteje 125 milijonov ljudi, je takole nagovoril zastopnike ameriških katoličanov: »Prav je, da ste svoj vsakoletni kongres krščanske karitativne službe vezali na spomin 100-letnice ustanovitve Vincencijevih konferenc. • »Vsako leto, ki se podi mimo nas, sem bolj in bolj prepričan, da se človeštvo polagoma približuj«) praktičnemu izpolnjevanju naukov, ki jih daje krščanstvo tako za ureditev zasebnega življenja kakor za vso občestvo mož in žena.« „Cerkev, pokaži, kaj si naredila" »Prav rad se pri tej priliki spominjam psovke, ki so jo ravno pred 100 leti vrgli francoski revolucionarji Cerkvi v obraz, češ »Cerkev pokaži, kaj j si naredila!« Jaz se rad spomnim, kako je Cerkev to izzivanje sprejela iu s kakšno odločnostjo jo pokazala, da krščanstvo ni mrtvo, da krščanska vera še živi in da jc življenje in delovanje katoličanov v skladu z nauki njihove svete Cerkve.« >Naj opozorim samo na dejstvo, da je samo Vincencijeva konferenca v lanskem letu samo v ! naši državi popolnoma vzdrževala 150.000 revnih, | pomagala pa miljonkrat i darovi, ki se ne beležijo. ! Če pomislim, da delujejo z isto požrtvovalno vne-: mo in z isto nesebično ljubeznijo še mnogoštevilne . cerkvene ustanovo po vsej državi, potem zaupam i vedno bolj, da Bog zmaguje tudi pri nas...« »Ko sem prevzel vlado Zedinjenih držav, sem se trudil dati novih smernic. Da, smernic ni manjkalo, ali to, kar nas mora najbolj navdušiti in nam dati največ poguma, jc duh požrtvovalnosti, s ka- terim jc vsa Amerika radevolje sprejela smernice in ž njimi tudi bremena. Mi smo postali zopet pijo-nirji, ki se žrtev ne strašimo. Spustili smo se v velike, usodepolne izkušnje na vseli poljih javnega udejstvovanja. Naš program zahteva nesebičnih, požrtvovalnih, svojega bližnjega ljubečih izvršil cev. Uspeli našega vsenarodnega obnovitvenega načrta lx> tolik, kolikršna Ih> ljubezen in nesehif-onst posameznega državljana. Vlada lahko mnogokaj ukrene, lažje in čestokrat boljše kot zasebniki ali zasebne ustanove, toda vse delo države jc odvisno od duhovnega razpoloženja državljanov.« Vera, tajna vsakega uspeha »V tem velikem in težavnem lxiju za obnov n naše domovine pa sei.. hvala Bogu prišel do zaključka, da naše ljudstvo čimdalje bolj spoznava, da so duhovne vrednote mnogo več vredne kakor materijelne vrednote. V tem leži vsa tajna našega uspeha ali neuspeha.« »Nekateri narodi drugod so hoteli z dekreti in zakoni prepovedati človeštvu, kar je njegova prva pravica, du namreč veruje v Boga in živi po zapovedi svoje vere. Prej ali pozneje so ti narodi spoznali, da se s tem zaman zaganjajo v bitno, osnovno in neumrljivo pravico človeškega rodu, v pravico, ki jo je še vsako stoletje naše zgodovine dokazalo, da jc za napredek človeštva neobhodno potrebna.« ,Zato, ker zaupam v božjo pomoč' »Jaz nisem niti trenutka pomišljcval. da bomo prišli iz te mračne doline na svetlo. Bil sem prepričan, da lMimo zmagali, da bomo uspeli. Zakaj? Zato, ker verujem nc samo v pravičnost naših državnih ustanov ampak, ker trdno verujem in zaupam v Boga. ki nas ho vodil in nas podpiral. Ker tudi trdno zaupam » duhovne sile, ki jih je krščanstvo nakopičilo in k jih stavlja na razpolago za našo obnovo. Zato. ker gori v meni zvesta vera v stalno nadnaravno božjo pomoč!« Anifriški katoličani, tako se je v zahvalnem govoru izrazil kardinal Hayes iz New Yorkn, so svojemu predsedniku za takšen govor hvaležni. Francoska kriza Sarraut sprejel sestavo vlade Pariz, 25. oktobra, b. Prvi dan vladne krize je potekel v običajnem pripravljanju terena za sestavo nove vlade, V vrstah radikalov računajo z možnostjo, da se bo vladna koalicija razširila v smeri levičarske stranke in centruma, ki ne bo sodeloval na odgovornih mestih. Taka vlada naj bi izdelala vse načrte za socialno zakonodajo, za uvedbo državnega monopola na petrolej ter razni materijal in za uvedbo tako zvanega davka na krizo. Taka vlada bi bila seveda le prehodnega značaja in v stalni nevarnosti, da pri posameznih vpra- šanjih pade, ker bi v njej najvažnejšo vlogo igral finančni minister. Verjetno je, da bo finančni minister obenem tudi predsednik vlade. V zvezi s tem se govori o kabinetu Georgea Bonneta, dosedanjega finančnega mini.stra, ki zaradi svojega energičnega nastopanja za obrambo državnih fiskalnih interesov uživa precejšnje simpatije tudi na desnici. Pariz, 25. oktobra. AA. Havas poroča, da je predsednik republike poklical v Elizejsko palačo ministra Alberta Sarrauta. Albert Sarraut je sprejel mandat za sestavo nove vlade. Volitve v Delavsko zbornico (Izidi za obratna volišča) Podrobni rezultati za obratna volišča, ločeni po splošni in nameščenski skupini, so sledeči: Breg pri Ptuju »Petovija«; modra 53, rdeča 112, bela 3 — nameščenci: modra 11, rdeča 2. Celje cinkarna: modra 43, rdeča 236, bela 16 — modra 15, rdeča 3, bela 2. Dolnja Lendava, Našička tvornica tanina- modra 18, rdeča 63, bela 2 — modra 10, rdeča 1, bela 1. Duplica-Kamnik, Remec et Co.: modra 9, rdeča 78, bela 55 — modra 2, bela 1. Gaber je-Celje, Westen: modra 13, rdeča 562, bela 71 — modra 20, rdeča 20, bela 2, zelena 1. Goričane, Združene papirnice; modra 15, rdeča 33, bela 91 — modra 7, rdeča 2, bela 1, zelena 1. Guštanj-Ravne, jeklarna: modra 82, rdeča 120, bela 19 — modra 20, rdeča 2, bela 1, zelena 1. ne bo uspela. Gre za voditelje, ki si bodo znali pomagati tudi tedaj, ako radi kateregakoli vzroka višja instanca odpove. V bistvu Katoliške akcije je, da se k voditeljstvu predvsem pritegnejo lajiki. V tem oziru mora pasti vsako nezaupanje. Ne gre za to, kaj je bilo nekdaj in kako je sedaj. Za nas mora biti merodajna želja Cerkve, ki je v XX. stoletju po papežu Piju XI. katoliškim lajikom formalno izročila apostolsko misijo pod vodstvom hierarhije, podobno, kakor je enako poslanstvo Kristus formalno izročil apostolom. Čas je tak, da to zahteva. Razvoj naše dobe pa gre tudi za tem, da se vedno bolj iveljavlja princip avtoritete in vodileljslva. Vpliv liberalizma je zato pričel slabeti, ker je z zanikanjem avtoritete in voditeljstva povzročal vedno večji kaos v vseh panogah javnega življenja. V poslednjem času smo imeli priliko ugotoviti, kako novo gledanje na življenje prodira tudi pri nas, zlasti med mladino. Razvoj pojde še dalje v iej smeri iu ga bo Katoliška akcija, ki je organizacija bodočnosti, brez dvoma primerno upoštevala. Dri«. Hrastnik, kemična tovarna in steklarna: modra 77, rdeča 611, bela 110 — modra 14, rdeča 5, bela 1, zelena 1. Hrastnik, premogovnik: modra 95, rdeča 368, bela 28 — modra 38, rdeča 4, bela 1. Huda jama, premogovnik: modra 160, rdeča j 14, bela 97 — modra 20. Javornik, KID; modra 96, rdeča 374, bela 125. Jarše, industrija platnenih izdelkov: modra ! 81, rdeča 17, bela 76 — modra 17. Jesenice, KID: modra 172, rdeča 661, bela j 184 — modra 118, rdeča 9, bela 16. Kamnik, Titan: mod ra 183, rdeča 27, bela 46 | — modra 27. Kočevje, Tckstilana in Tekstilna tovarna: mo-l dra 202, rdeča 92, bela 271 — modra 15, rdeča 2, zelena 2. Količevo, Bonačeva tovarna lepenke: modra 125, rdeča 23, bela 32 — modra 7, zelena 1. Košaki pri Mariboru, Dervvuschek: modra 13, rdeča 30 — modra 4. Kranj, Jugobruna: modra 63, rdeča 285, bela 123 — modra 32, rdeča 2, bela 3. Kranj, Semperit: modra 55, rdeča 155, bela 1 — modra 9, rdeča 1. Krmclj, rudnik: modra 86, rdeča 45, bela 35 — modra 15. Kropa, žebljarna: modra 2, rdeča 3, bela 127 — bela 1, zelena 6. Leše-Prevaljc, rudnik: modra 12, rdeča 128, bela 2 — modra 2, rdeča 5, bela 1. Liboje, rudnik in kemična industrija: modra 106, rdeča 188, bela 7 — modra 11, rdeča 1, bela 2, zelena 2. Litffa, tekstilna tovarna Mauthner: modra 205, rdeča 106, bela 176 — modra 11. Ljubljana, Električna cestna železnica: modra 81, rdeča 76, bela 5 — modra 8, rdeča 1. Ljubljana, »Jugoslovanska tiskarna«: modra 3, rdeča 27, bela 132 — bela 12, zelena 10. Ljubljana, Kemična Moste; modra 9, rdeča 85, bela 45 — modra 3, rdeča 2, bela 3, zelena 2. Ljubljana, Pivovarna Union; modra 15, rdeča 117, bela 4 — modra 26, rdeča I, zelena i. Ljubljana, Tobačna tovarna: modra 74, rdeča 345. bela 268 — modra 16, rdeča 2. bela 5. Ljubljana, Strojne tovarne in livarne: modra 38, rdeča 139, bela 10 — modra 11, rdeča 4, zelena 1. Ljubljana, »Saturnus«, Moste: modra 14, rdeča 369, bela 15 — modra 5, rdeča 10, bela 1, zelena 2. Maribor, Braun in Ehrlich: modra 71, rdeča 175, bela 2 — modra 2, rdeča 4. Maribor, Doctor in drug: modra 135, rdeča 314, bela 13 — modra 21, rdeča 2, bela 1. Maribor, Hutter in drug: modra 36, rdeča 259, bela 4 — modra 2, rdeča 6, zelena 1. Maribor, Thoma Karel; modra 19, rdeča 136, bela 6 — nodra 2, rdeča 1, zelena 6. Maribor, Zelenka in Comp.; modra 102, rdeča 131, bela 8 — modra 6. Mežica, svinčeni rudnik in redno volišče občine Mežica: modra 83, rdeča 440, bela 24 — modra 56, rdeča 4, bela 2, zelena 1. Polzela, Tovarna pletenin; modra 3, rdeča 163, bela 12 — modra 5. Rogaška Slatina, Steklarna Sv. Križ: modra 6, rdeča 161, bela 1 — modra 3, rdeča 1. Rogaška Slatina, Zdravilišče: modra 120, rdeča 10, bela 27 — modra 4. Ruše, Tovarna za dušik: modra 27, rdeča 225, bela 5 — modra 36, rdeča 4. Senovo, rudnik: modra 60, rdeča 53 — modra 10, zelena 2. Sladka gora, Tvornica lepenke: modra 53, rdeča 63, bela 49 — modra 1, rdeča 2. Šoštanj, Tovarna Woschnagg; rdeča 286, beta 6 — rdeča 9, bela 3, zelena 1. Štore, Železarna in Samotna tovarna: modra 6, rdeča 241, bela 15 — modra 9, rdeča 2, zelena 5. Št. Pavel pri Preboldu, Tekstilna tov. Mauthner; modra 98, rdeča 141, bela 24 — modra 16, rdeča 4. Št. Vid nad Ljubljano, Bcer, Hribernik et Co.: modra 46, rdeča 43, bela 55 — modra 8, zelena 1. Tezno, »Kovina«: modra 12, rdeča 87, bela 2 — modra 1 rdeča 1, bela 4, zelena 1. Trbovlje, Cementarna Iiauck in zunanji obrat, modra 266, rdeča 103, bela 43 — modra 55, rdeča 1, bela 1, zelena 5. Trbovlje, Rudnik I.: modra 300, rdeča 133, bela 29 — modra 17, bela 1, zelena 3. Trbovlje, Rudnik II.: modra 424, rdeča 158, bela 32 — modra 16, zelena 2. Trbovlje, Rudnik III.: modra 421, rdeča 115, bela 23 — modra 27. Tržič, Glanzmann-Gassner: modra 79, rdeča 306, bela 514 — modra 19, rdeča 8, bela 3, zelena 4. Tržič, »Peko«; modra 26, rdeča 39, bela 180 — modra 10, rdeča 1, bela 15. Velenje, Rudnik: modra 127, rdeča 118, bela 18 — modra 28, rdeča 3. Vevče. Združene papirnice: modra 35, rdeča 129, bela 229 — modra 42, bela 2. zelena 2. Zagor>, Rudnik: modra 111, rdeča 315, bel« 62 — modra 28, rdeča 4, bela 3, zelena 2. Skupaj »o na obratnih voliščih prejele: delavska skupina; modia 4466, ideča 9833, bela 3659 — nameščenska skupina: modra 915, rdeča 136, bela 89, zelena 67. Titulescu zopel pri na s Skoplje, 25. oktobra, m. Danes ob 12.30 §e J« ustavil na povratku iz Aten v Skoplju romunski zunanji minister Titulescu. Na železniški postaji so ga sprejeli tukajšnji romunski konzul ter številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti. V imenu našega zunanjega ministra je prišel Titulescu nasproti gosp. Subotič, svetnik zunanjega ministrstva, ki je nato skupaj z gosp. Titulescom nadaljeval pot proti Belgradu. Titulescu je v Skoplju izstopil iz svojega salonskega vagona ter se je pozdravil z navzočimi. Po pozdravu so ga obkolili časnikarji in ga prosili za izjavo. Titulescu jim je samo izjavil, da je vesel, ker se nahaja zopet na jugoslovanskih tleh, na katerih se počuti kakor doma. Po kratkem . odmoru na skopljanski železniški postaji je Titulescu nadaljeval pot proti Belgradu, kamor prispe nocoj. Belgrad, 25. okt. m. Z nocojšnjim brzovlakom je ob 20.45 dospel v Belgrad romunski zunanji minister Titulescu. Na postaji so ga pričakovali in sprejeli zunanji minister Jevtič s [»močnikom dr. IPuričem in .lurišičem ter višje uradništvo zunanjega ministrstva, romunski poslanik Guranescu z osebjem romunskega poslaništva ter češkoslovaški poslanik dr. Velner. Titulescu je takoj odšel na romunsko poslaništvo, kjer bo prenočil. Dasi jo njegovo bivanje privatnega značaja, bo imel jutri sestanek z našim zunanjim ministrom Jevtičem. CSR in Vatikan Praga, 25. oktobra, c. Papeški nuncij Ciriaci je danes odpotoval v Italijo na dopust. Pred svojim odhodom jc imel daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Benešem o odnošajih med Češkoslovaško in Vatikanom. Na tem sestanku se je skušal najti modus vivendi, da ne bi prišlo do nadaljnjih konfliktov. Uspeh tega sestanka zaenkrat še ni znan. Izid občinskih volitev v državi Belgrad, 25. okt. (o). Skupno so se volitve izvršile v vsej državi v 3.858 občinah. Kandidatnih list je bilo 7.850. JNS je zmagala v 6.%4. Vpisanih volilcev je bilo 3,2I + 'VI5, glasovalo ie 2,139.181 ali (>6.53%. — Za JNS je glasovalo 1.940.926 ali 90.70%, za sporazumne liste 25.412 ali 1.19%, za neopredeljene 5.895. ali 0.28%, za za opozicijo 166.648 ali 7.83%. lako je JNS dobila ol)činsko upravo v 3. 616 občinah uli 93.73%, sporazumne liste v 56 občinah ali 1.45%, neopredeljeno, v 6 občinah ali 0.25% in opozicija v 180 občinah ali 4.67%. Letalska nesreča v Borovu Vukovar. 25. okt. (a). Danes ob <) dopoldne se je pripetila v Borovu huda letalska nesreča. Novo dvomotorno letalo tvornicc Bata v Borovu je hotelo startati; Ker pa je hibi letališče mokro, se letalo ni moglo pravočasno dvigniti v zadostno višino. Pilot jo hotel v fem trenutku preprečiti udar s telegrafskim drogom s tem, dn je letalo naglo okrenil v stran. Zaradi nezadostne hitrosti pa je pri tem letalo padlo z višine kakih (>0 m na zemljo. Lclulo so je popolnoma razbilo, od potnikov pa ni bil nihče ranjen. Z letalom so hoteli potovali lastnik podjetja Bata. ravnatelj tvornice v Borovu in še neki drugi potniki, (i. Bata s svojim spremstvom jo nato odpotoval 7. železnico prečko Zagreba nn Dunaj, od tod pa bo nadaljeval pot v Prago z letalom. w / Železniška nesreča v Franciji Pariz, 25 .okt. (a). O včerajšnji katastrofi ekspresa Cherbourg-Paris, pri kateri je našlo smrt 50, ranjenih pa je bilo 32 potnikov, jo uprava francoskih državnih železnic izdal« davi komunike, v katerem med drugim navaja, da so železniško ravnateljstvo in preiskovalno oblasti takoj uvedle preiskavo, ki pa še ni zaključena. Doslej še niso mogli dognati, z«k«j je vlak skočil s tira. Dunajska vremenska napoved. Padavine, nižja temperatura, vetrovno. Zagrebška vremenska napoved. Topleje, oblačno. Možno je lokalno prehodno deževje. Jubilejni koncert Pevske zveze Pevska zveza jo naša pevska organizacija z najširšo legitimacijo, ker je razširjeno njeno delovanje po vsem Slovenskem ozemlju in druži v svojem okrilju blizu 200 pevskih zborov. Znani «0 njeni koncerti manjšega — večjega kova. Ni še pozabljen /uuni monstre koncert mi Kongresnem trgu v letu 1931. uli oni, prvi večjega obsega, ob otvoritvi radija. Kako lepo, dostojno so proslavili zbori ol 4. ker slede jio koncertu še drugo slovesnosti. Konec bo ob 5, ker bo po koncertu še slovesna posvetitev Kristusu Kralju. Vstopnice in pnrtiture s popolnim sporedom v jugoslovanski knjigarni. Vstopnina od 15 dinarjev navzdol. Cerkveni vestnih Prihodnjo nedeljo, na praznik Kristusa Kralja, «e ho vršila v Križankah ob 9 božja služba za akademike. Vabim v»e akademike, da se |e udeleže, da začnemo svoje akademsko šolsko leto pri Njem ki je Deus soientiarum, — Dr. L. Ehrlich, univ. prol. Ljubljanske vesti: Karel Pollak Danes je težko pisali o odličnih možeh, zakaj dan za dnem smo vajeni vseh mogočih obletnic, ki vprav zalo jiovseni brez utiša gredo mimo nas. Osemdesetletnica moža, kakor je naš jubilant, pa brez dvoma zahteva neke pozornosti. Zanimiv je ta rod že v svojih pradedih. Stari oče jubilanta jo bil usnjar in poročen s Tržačanko Margareto ter imel z njo 24 otrok. Živelo je od teh 15 fantov in troje deklet. Sin Jakob se je poročil s Kranjico Ano, prevzel v Kranju delavnico za koče iu jo preuredil v usnjarno. Življenje v očetovi hiši v Tržiču je bilo povsem patriarhalno. Družina je jedla skupaj s pomočniki, vajenci in hlapci so imeli isto hrano, le mizo posebej. Za vso družino se je pekel kruh doma. Delalo se je od 5—7 zjutraj tešč, od 7—8 je bil odmor in izdaten zajutrek. ob 12 kosilo in zopet delo od t do 7 zvečer. Tudi plača je bila za tiste čase dobra: dva srebrna goldinarja na teden in vsa oskrba. Videti je, da je le to izredno delo in pridnost mogla dvignili podjetje iz skromnih početkov do ugledne tvrdke. Sin Karel, naš jubilant, rojen v Tržiču dne 20. oktobra 1H53, je bil začel svoje podjetje v težavnih okoliščinah. Od očeta je prejel 2000 goldinarjev in pričel kupčijo s kožami. Po nesrečnem naključju je izgubil skoraj vso in moral si je od pomočnika Matije Kastelica izposoditi denar, da je iznova začel. To pot je uspelo, denar je vrnil, podjetje je začelo rasti. Pot od prvih početkov do treh velikih modernih tovaren je bila dolga in naporna. O tem ne govori mnogo. Vsak dan je vstal že ob 4 zjutraj, šel na sprehod in nato k sv. maši, od tam pa na delo. Vse, kar je prišlo iz njegovih tovaren, je bilo izredno solidno in okusno izdelano. Podjetje je v kratkem zaslovelo tudi izven meja bivše Avstrije. Delal je tudi za ruski carski dvor, in sicer preobleke za stole, opreme za dvorne kočije, za dvorno jahto, sedla zn konjeniške edinice carjeve gan.e itd. Izdelki tovarn so se razpošiljali na Francosko, Angleško in v druge države. Toda to je samo zunanje delo. Svoje moči je zastavil, izrabil in jih posvetil tudi versko-kultur-nemu delu. S pokojnim dr. Krekom in prelalom Kalanom ie ustanovil Krščansko socialno zvezo, ki se je v teku desetletij razvila v matico vseh prosvetnih katoliških društev širom naše ožje domovine. Za prosvetno delo je žrtvoval svoj prosti čas, a ga je ludi vsestransko gmotno podpiral. Jubilant je tudi vzoren kristjan in samo Rog ve vse, kar je šlo iz njegovih rok v roke ubogih. Njegovo ime najdemo med ustanovitelji Vincencijeve konference zn faro Marijinega Oznanjenja v Ljubljinl, ki ji je ostal zvest d« danes. I11 kaj naj rečem njegovem življenju v krogu svojih dragih. Albnn Slolz je nekoč zapisal sledeče besede: Nekaj veličastnega je, videti moža v boju za blagor domovine; toda še bolj veličastno je, videti ga. ko moli. Ne poznam lepšega prizora, kakor gledati moža, zatopljenega v molitev. Veliko resnico izraža'o le besede. V svetu, ki ima tako malo smisla za vse, kar je višjega, ki ima tako malo vere v nadnaravne stvari, nas razveseli pogled na Bogu vdanega moža. Bori se s potrebimi | vsakdanjega življenja in sprejme slednji dan na i novo boj trpljenja. Toda ni sam, kvišku se ozira, odkoder mu prihaja pomoč. Potem pozabi težo dela in razodene svoje želje in skrbi v molitvi svojemu Stavniku. Culi poživljajočo božjo pričujočnost ter izroča breme dne,a v varstvo Večnega. Tak mož je naš jubilant. Odkritosrčna, iskrena pobožnost je glavna poteza njegovega značaja in sad njegove žive vere. Ne mine dan, da ne bi bil pri sv. maši iu sv. obhajilu, da ne bi ure premolil pred Najsvetejšim. Nad 50 let je ud Tretjega reda svetega Frančiška 1,1 še danes vrši z vso natančnostio v-e svoje redovne dolžnosti. Njegova globoka pobožnost je ustvarila okrog njega ozračje resnice, prijateljstva, zaupanja ter dovršila v marsikaterih slučajih čudovita dela. Na dan sv. Frančiška Asiškega se je dne 4. ! oklobra 1875 poročil s Franjo Peteren. V srečnem zakonu se mu je rodilo 15 otrok, od katerih jih živi še šest. Nad tihim svetiščem družine, katere glava in vodja je bil. so plavali angeli božji, ozna-njevalci večne ljubezni. Kjer prebiva ljubezen, mir, veselje, kjer si prizadevajo starši in otroci izdreti trnje življenja, postane družina košček nekdaj izgubljenega, a po Kristusu zopet pridobljenega raja. Ljubezen jo gospodovala v leni kraljestvu jubilanta. Kot oče je nosil na močnih ramenih glavni del in glavno težo, Zalo pa je bila družina njegovo vladarsko, kjer je izrabljal ves svoj vpliv, zasajnl v mlada srca svojih olrok strah božji in krepost, globoko in živo vero, izpodbujal družico svojih nalog in svojega dela. da se ni niti on dan Ukinitev izletniškega vlaka Ljubljana-Karlovac soz< lov« i/. 1 I.jlll Vsled nezadostne f rok vence se /,i letošn jo 110 stalno ukine na progi I.iubljana-Kar-e in obratno i/lelniški vlak, ki jo odhajal juhljane gl. kol. ob 5.19 in se vračal v jI j« 110 gl. kol. ob 22.16.__ - 4 .l- . il.MIMI»I I II »MIHIHrJWTM st. - 80 letnik prestrašila težkih dolžnosti za svojo hišo. Ce jo razlivalo sonce zemeljske sreče svoje žarke na domačo hišo, se je oziral k Darovalcu vsega dobrega in opominjal svoje: >Jaz pa in moja hiša hočemo služili Gospodu!« Ko so privreli viharji življenja in prinesli trpljenje in smrt tistih, ki jih je ljubil, ko mu jo Bog odpoklical zvesto ženo — vse je vzel iz Gospodove roke v mislih na veliko besedo: iCe smo dobro vzeli iz Gospodove roke, zakaj bi bridkosti nek Ko se mu je zrušilo njegovo življenjsko delo, v katerem je izrabil vse svoje moči, tako da sedi danes na razvalinah svojega nekoč tako cvetočega podjetja, ne godrnja nad tistimi, ki so zakrivili ta polom, ki ni bil nujno utemeljen v splošni sedanji krizi, ampak s pravičnim Joboin moli: 3Gospod je dal. Gospod je vzel, njegovo ime bodi češčeno!« V vseh okoliščinah življenja je svojim dragim voditelj in svetovalec. Zato pa spremlja misel na dobrega in skrbnega družinskega očeta vse njegove kot zvesti angel varuh skozi nevarnosti in temo dni, ki jih preživljajo. Da bi jubilantu naklonil Bog še nekaj časa mirnega življenja v krogu ljubljenih sinov in hčera ter njihovih družin, ki jih tako ljubi, to je naša želja za njegov 80. rojstni dan. Dr. R. 0 Vsi akademiki se opozarjajo in iskreno vabijo na dvodnevne duhovne vaje, ki se bodo vršile pri 00. jezuitih ob Vseh svetnikih, t. j. od 31. oktobra zvečer do 3. novembra zjutraj, v Domu duhovnh vaj, Zrinjskega cesta. — Udeleženci se naj zbero v Domu v torek zvečer, dne 31. oktobra vsaj do 19. ure. Vsak udeleženec bo imel svojo sobo, kjer se bo lahko nemoteno po- svetil duhovnemu življenju. — Celotna oskrba znaša samo 25 Din. O Služba božja za akademike. V nedeljo, dne 29, oktobra, na praznik Kristusa Kralja se bo vršila v Križankah ob 9 božja služba za akademike, ki so iskreno vabljeni, da se je udeleže in zaprosijo ob začetku akademskega leta pomoči Njega, ki je Kralj naših src in vseh naših umstvenih sposobnosti. 0 »Pcglezen« je zrastel iz tal. Znameniti »Pe-glezen«, ki ga grade ob Poljanski cesti in Kapiteljski ulici, ima že zgrajene temelje in kletne prostore, Ljubljanska gradbena družba, ki ga gradi, pripravlja sedaj vse potrebno za betoniranje betonskega stropa nad kletmi. »Peglezen« bo imel tri nadstropja in bo na zunaj kakor tudi na znotraj izredno ličen ter bo arhitektonsko izredno lep zaključek Poljanske ceste. 0 Vojni invalidi in vdove. Razpisane so trafike in sicer na Tyrševi cesti 69, ter v Polhovem gradcu 31. Interesenti naj se zglasijo do 25. t. m. v društveni pisarni Sv. Petra vojašnica soba št. 3 med uradnimi urami, to je od 9 do 14, kjer dobe natančnejše informacije. — Krajevni odbor združenja vojnih invalidov. © Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje oddajo težaškega in zidarskega dela za zgradbo osnovne šole za Bežigradom. Vsi razpisni pripomočki se dobe od 25. t. m. dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada Nabrežje 20. septembra, II. nadstr., proti povračilu nabavnih stroškov. Kolkovane ponudbe je vložiti do dne 8. novembra 1933 do 11 dopoldne v omenjenem uradu, kjer se takoj nato vrši komisijonelno javno odpiranje vloženih ponudb. © Pevsko društvo »Zvezda« v Mostah vabi vse člane in članice, da se redno udeležujejo pevskih vaj, katere so za moški zbor ob torkih, za mešani zbor pa ob petkih. Začetek vaj vsakokrat ob 8 zvečer. Zaradi bližajočega se nastopa najvljudneje vabimo prijatelje dobrega petja, da pristopijo k našemu društvu. Usodna potica Pojasnjen zločin nad J. Divjakom — Zena priznala sokrivdo Kajzer trdovratno taji Maribor, 25. okt. še v živem spominu obmejnega prebivalstva je zagonetna smrt viničarja Josipa Divjaka iz Svetino. Umrl je zastrupljen z arze-11 i kom. ki so je nahajal v potici. Po njegovi smrti je izginila tudi njegova žena, 38-letna Kristina. Poseben sum je vzbudilo še dejstvo, da je obenem z njo izginil 4t letni pomožni delavec Nikolaj Kajzer. Ljudje so skrivnostni beg dvojice takoj spravili v zvezo s smrtjo J. Divjaka ter govorili, da sta se begunca podala čez mejo. Domneva je bila upravičena, ker sta bila Divjakova iti Kajzer nekaj dni po begu prijeta na avstrijski strani. Pod sumom sokrivde pri umoru sta bila oba obdržana v zaporu, kjer nista ničesar priznala. Vseeno sta bila po odločbi graškega višjega deželnega sodišča izročena našim oblastim, ki so zahtevale njuno izročitev. Kristina Divjak in Miklavž Kajzer sta že nekaj dni v preiskovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča. Preiskava tega zagonetnega slučaja je poverjena preiskovalnemu sodniku dr. Berlicu, ki je znal spretno najti pot do zakrknjene vesti Kristine Divjakove ter jo spraviti k priznanju. Včeraj je v polnem obsegu priznala strahovit zločin. V svojem priznanju pa močno obremenjuje tudi Kajzerja, ki je pa ostal doslej kljub vsem prizadevanjem trdovraten ter še vnaprej zatrjuje svojo nedolžnost. Divjakova je izjavila, da je imela s Kajzeriem še dalje časa razmerje ter sta skupno sklenila spraviti moža s pota. Kajzer je lastnoročno primešal v moko, iz katere je Kristina Divjak spekla svojemu možu usodno smrtonosno potico, 6 žlic mišnice. — Viničar Divjak je po zavžitju nekaj kosov potice občutil strahovite bolečine ter kmalu umrl. Dvojica se je ustrašila dejanja ter se pripravila na beg, ko so se razširile med ljudmi govorice o zagonetni smrti. Kajzer, kakor rečeno, kljub priznanju Kristine trdovratno taji soudeležbo pri zločinu ter tudi zanika, da bi bil imel z njo razmerje. Preiskava tega zločina, ki je sedaj s priznanjem Kristine Divjakove znatno olajšana, se bo še nadaljevala. Za razpravo, ki se bo vršila pred mariborskim velikim senatom, jia vlada že sedaj iz.redno zanimanje. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavilvnm in napadih kapi zasigura »Fran/. .loscfova« grenčicn lahko Izpraznjenje čre vesa brez vsakega napora. Novi grobovi -}- Antončič Marija. Lani osorej smo v »Slovencu« prinesli članek o 90 letnici »hribske stare matere«, kakor so jo imenovali, ge. Marije A n -tončič. Danes pa moramo sporočiti njeno smrt, na katero se je s svojim vzornim življenjem in molitvijo pripravljala vse svoje dela in trpljenja polno življenje. »Hribska gospodinja« ima v vsej Temeniški dolini svoj sloves. Ta-sloves je priborila sedaj rajna Marija Antončič. Ta hiša, od nekdaj strogo krščanska.' je dala Slovencem odličnih katoliških tnož. Rajnica je preživela skoraj vse svoje otroke, med katerimi je bil eden duhovnik, a je kmalu umrl. Sedaj je tudi ona zapustila svoj dom, na katerem je gospodinjila pol stoletja, preživela pa skoraj tričetrt stoletja. Objokujeta jo dve hčeri 111 veliko število vnukov in vnukinj ter drugih sorodnikov, katerim izrekamo toplo sožalje! Pokojni hribski stari materi naj sveti večna luč! Pokopali jo bodo v četrtek ob 9 dopoldne v Vel. Gabru. Osebne vesli Na župnijo Duga resa pri Karlovcu je imenovan Slovenec g. Bajec Ludovik, dosedaj župnik v Skakavcu pri Karlovcu. Župnija Duga resa šleje nad 50C0 duš. Poroka. V ponedeljek 23. oklobra sta na Brezjah stopila v zakonsko zvezo udč. M a 11 i c a S t e r g a r j e v a iz Kamnika, odlična cerkvena pevka, igralka na odru Kamniškega doma iu športnica, ter veterinar v Križevcih g. dr. Slavko Malenšek iz šmartna v Tuhinjski dolini. Poročil ju je ženinov stric g. Anton Zore, župnik v Mirni peči. Obilo sreče in božjega blagoslova! = Diplomske izpile na filozofski fakulteti v Ljubljani so v oktoberskem terminu 1933 naredili ti-le kandidat je in kandidatni je: Ba-čič Milivoj (romunska skupina), Gnmulin Tomo (biološka skupina), Ga.sjiari Vladimir (biološka skupina), Gorska livgenija (minernlo-ško-gcološka skupina). Kopriva Silvester (klasična skujiiim), Ločnikur Pavel (klasična skupina). 1'irc Molila (germanska skupina). Rov-šok Milena (romunska skupina). Saje Marija (romanska skupina), Smolo j Viktor (skupina za narodni jezik in književnost). Sterlc Olga (skupina za narodni jezik in književnost), Ši-jancc Stanislav (geogr.irsko-historičiia skupina). Zgonik Mnvricij (geogrnfsko-historičnn skupina), /ika Ivan (romanska skupina). Belgrad, 2". okt. 111. Pri ravnateljstvu <1 rž. železnic v I jiibljani je postavljen za višjega kontrolorja na postaji Ljubljana glavni kolodvor Karel ?.ilič, V 7. pol. skupino jc jioslav-Ijon za kontrolorja \ promctno-komercijnlnem oddelku Frane Miiller, do sedaj v Kranju, za kontrolorja na postaji /.ulog je postavljen Janko Zupančič, do seda j na posluj i Grobelno. Belgrad, 2". okt. 111. Z. odlokom ministrstva za go/nove in rudnike je premeščen za knjigovodjo 8, pol. skn line k računskemu oddelku gozdno direkcije v Ljubljani l.judevit šinko-vee. do sedaj \ Vinkovolh. — Z odlokom gradbenega ministra je odobrena javna |>rukso i/ elektrotehnične stroko 1111 jmdiočju v >0 kraljevino inž. Francu štruklju i/ Ljubljane. Ostale vesti —- Posebni vlak v Prago, na Dunaj in v Budimpešto. »I'utnik* priredi v času od II. do 20. novembra veliko ekskurzijo s posebnim vlakom v Češkoslovaško v zvezi z izletom na Dunaj in v Budimpešto. Pri organizaciji izleta sodelujejo poleg l'ut- nika še Zveza jugoslovaijsko-češkoslovaškili lig. Zavod za piospeševanje zunanje trgovine in radijska postaja v Belgradu. Izlet je v glavnem namenjen Češkoslovaški, da povrnemo obisk češkoslovaških ekskurzij, ki so bile prirejene letos jx> naši državi. Zato upamo, da se bo naša javnost izleta udeležila v obilnem številu in se prijavila za ta zanimiv, lep in cenen izlet pri »Putniku« v Ljubljani za nebotičnikom. Program: V soboto 11. novembra odhod iz Ljubljane, gl. kol. ob 20.03, iz Maribora v nedeljo 12. novembra ob 3.50 in prihod v Prago ob 21; prevoz v hotele, večerja in prenočišče. V jx>nede-ljek 13. novembra bo do[Xjlune in pofioldne ogled mesta z avtobusi, 14., 15. in 16. novembra prosto ali |ia fakultativni izlet na Karlštajn, Plzenj, Karlove Vary. Odhod iz Prage 17. novembra, Vilsonovo nadr. ob 6; prihod na Dunaj F. J. B. ob 12.30 po-jjoldne prosto. Večerja v Wiener Rathauskellerju. 18. novembra dojx)!dne ogled znamenitosti Dunaja z avtobusi; odhod iz Ost. B. ob 14, prihod v Bratislavo ob 16; ogled mesta; ob 20.03 nadaljevanje vožnje v Budimpešto, kamor se prispe ob 23.30. 19. nov. dojxiklne ogled mesta z avtobusi; popiol-dne prosto; odhod iz Budimjiešte ob 20. Prihod v Maribor 20. novembra ob 3.20, v Ljubljano ob 5.51. Cena izleta (to je vožnja v III. razredu, prenočišče, ogled mest z avtobusi, prevozi s kolodvora v hotele in obratno, napitnine, takse) je 2790 Din za osebo. Cena samo vožnje v III. razredu 785 Din, v II. razr. 1075 Din - Prijave sprejema »Putnik« najkasneje do 4. novembra. Zahtevajte programe. — SPD podružnica Tržič proslavi 25 letnico svojega delovanja v soboto dne 28. oklobra 1933 v prostorih »Zadružnega Doma« z družabnim večerom. Posebnost te^a večera bodo koroški [jevci. Moški zbor iz Št. Jakoba v Rožu, ki je priznano eden najboljših slovenskih zborov na Koroškem, bo nastopil in zapel celo vrsto najlc|5ših narodnih j)e-srtii. Za dobro ptostrežbo je preskrbljeno. Začelek ob 8 zvečer. Vstoj>nina 4 Din. 1'redprodaja vstopnic v trgovini g. Niko Theuerschuha. Udeležba za vse člane tržiške jx>družnice obvezna. Vljudno pa se tudi vabijo vsi prijatelji planinstva in pa koroške slovenske narodne pesmi. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravlienie. — Kdo ve, kje se točasno nahaja g. Jožef Bizjak, star 05 let, stanujoč v Dragomiru pri Brezovici št. 38. Mož je srednje velik, ima sive lase in angleško pristrižene sive brke ter sive oči. Na sebi ima črno obleko in siv klobuk. Odšel je v nedeljo dne 22. t. in. od doma in sicer baje v smeri proti Ljubljani. Obvesti naj se uredništvo. — Licitacija kolodvorske restavrac-jc. Dne 16. novembra t. 1. bo na železniškem ravnateljstvu v Zagrebu v sobi št. 53 ponovna licitacija za zakup kolodvorske restavracije v Prijedoru. Pogoji in druge informacije se dobe pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu in na postaji Prijedor. — Ko odpade listje in prihaja v deželo iesen, se vsak previden človek gorkeje obleče. Mnogi |>a ne upoštevajo tega pravila, zato se kaj hitro prehlade. Prehlajenje samo ni no- beno tako veliko zlo, ker se vsak normalen človek letno 5—6 krat močneje ali lažje prehladi. Ker pn lahko vsako tudi najlažje pre-lilajcnjc zapusti težke jiosledice za naše zdravje, zalo moralno stremeti za tem, da vsak prehlad takoj pri prvih znakih pozdrav'mo. To store Aspirin lublulu >Bayer«, ki vsak pre hlad sigurno pozdravijo. Šentviška morilca pred sodbo Razprava proti Andreju Matiju, Antonu Matiju in Mariji Golmajerjevi pred novomeškim okrožnim sodiščem Novo mesto, 25. oktobra. Dolenjska metropola stoji danes pod vtisom enega največjih kazenskih procesov, ki jih pozna novomeško okrožno sodišče. Že včeraj na veliki Lukežev semenj so ljudje prav živahno med seboj razpravljali o Malijevem procesu. Naval v porotno dvorano, kjer se vrši Malijev proces, ni bil tako silen. Predsedstvo okrožnega sodišča je odredilo posebne vstopnice, ki se glasijo na posameznikovo ime. Izdanih je bilo V9ega skupaj do 100 vstopnic ter ni bilo v dvorani nikakega drenja. Poslušalstvo tvorijo večinoma inteligentnejši sloji Novega mesta. Prišlo pa je tudi nekaj oseb z Gorenjske in iz št. Vida na Dolenjskem. Nekdanja porotna dvorana je prav prijazna in lepo urejena. Nad predsednikovim sedežem je naslikana Pravica z mečem in knjigo v roki. Na knjigi je zapisan kratek rek: »Justitia — ars aequi et boni.« Na posebni mizi so zbrana razna corpora delieti, med drugim tudi velika kmečka sekira. V tej dvorani se je pred osmimi leti vršil zadnji večji Pokojna Amalija Mali roj, Anžlovar kazenski proces, ko je bil neki Ličan Esapovič zaradi roparskega umora neke revnejše kmečke rodbine pri Krškem obsojen na smrt in tudi pozneje justiticiran. Mnogim Novomeščanom je ta ju-stifikacija v živem spominu in naravno je, da se tudi sedaj izjjrašujejo, če bodo današnji trije ob-tož&noi zasluzili enako kazen. Sodni dvor Točno ob 8.30 je stopil v dvorano 9odni dvor, obstoječ iz 5 sodnikov. Predsednik velikemu senatu je bil predsednik okrožnega sodišča dr. Jože Kavčič, a kot sosodniki so fungirali: sodni nadsv. g. Kuder, sodni svet .g. Dolenc, sodni svet. g. Anton Kocjan in s. o. s. g. Prijatelj. Javno obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Davorin Rus, ki je bil poleti premeščen iz Celja v Novo mesto. Obtožence so branili: dr. Ivan Vasič Andreja Malija, dr. Franjo Ivanetič Antona Malija in ljubljanski odvetnik dr. J. Cepuder Marijo Golmajer-jovo. Odvetniik dr. Joža Režek pa je zastopal pri razpravi zasebno udeleženko Anžlovarjevo rodbino iz Sv. Roka pri Št. Vidu. Obtožencev še ni bilo v dvorani, ko je senatni predsednik otvoril razpravo z besedami: »Otvar-jam zasedanje glavne razprave, ki se bo vršila o obtožnioi proti Andreju Maliju, Antonu Maliju in Mariji Golinajerjevi zaradi zločinstva po § 167 k. z. In proti Andreju Maliju zaradi zločinstva zoper pravosodje. Obtoženci naj pridejo notri.« Obtoženci (Prva je bila v dvorano privedena Marija Gol-majerjeva. Klecajoč se je vsedla v drugo klop na konec, za njo jetniški paznik. Golmajerjeva je bledega obraza, oblečena je v temnomodro obleko, na glavi ima prav take barve klobuk in na rokah rokavice. Videti je, da je morala večino noči pre-čuti s težko borbo, kajti njene oči so močno vdrte. Kot drugi je bil v dvorano priveden Andrej Mali, lepo obrit in zalitega obraza, oči se mu svetijo, oblečen je v lovsko športno obleko, nosi bel ovratnik s črno kravato. Lase ima skrbno počesane in skuša Mali že na zunaj napraviti na navzoče čim boljši vnanji vtis. Zadnji je stopil v dvorano prvega brat Anton Mali, črne lase ima prav tako urejeno počesane, nosi črn suknjič, črtaste hlače in istotako črno kravato za belim ovratnikom. Predsednik je nato vsakega posameznega obtoženi • pozval, da je podal generalije. Andrej Mali ry„s. je bil 5. decembra 1904 rojen na Malijevem brdu, pristojen v Križe pri Tržiču, je sin Petra in Marije Mali, roj. Dolinar. Obiskoval je šesl let domačo enorazredno ljudsko šolo. Predsednik: »Vaš poklic?« Mali Andrej: »Izučen čevljar. Sedaj trgovec in posestnik.« Predsednik: »Navedli ste, da ste dovršili trgovski tečaj v Ljubljani?« Mali je pripomnil, da je spomladi leta 1931 dovršil pač zadružni tečaj v Ljubljani. Na predsednikovo vprašanje je dalje omenil; da sedaj ne poseduje nikakega premoženja, a da je poprej imel na Golniku 60.000 Din vredno zemljišče odnosno hišo. To pa še ni bilo nanj prepisano. Drugi obtoženec Anton Mali. je bil 4. okt. 1909 rojen na Malijevem brdu, je brat prvega, posestnika sin. Drugega poklica ne izvršuje. Tudi on je dovršil samo enarazredno ljudsko šolo doma. Tretja obtoženka Marija Golmajerjeva je bila 27. aprila 1904 rojena na Golniku, občina Križe, je samska, šivilja po poklicu. Prva dva obtoženca sta bila že večkrat kaznovana. Tretja obtoženka pa je še brez kazni. Na posebno vprašanje predsednikovo je omenila, da je samska a že mati dveh nezakonskih otrok, od katerih je eden že umrl. drugi pa živi. Senatni predsednik: »AH imate kaj premoženja?« Obtoženka: »40.000 Din.« Priče Predsednik velikega senata je nato pozval posamezne priče, vabljene k razpravi. Povabljeni so bili: Martin Anžlovar, Marija Hrovat, Ivan Hrovat, Mali Franc in Golmajer Jernej. Ob pričetku razprave sta prišla v dvorano le zadnja dva. Priča Marija Malijeva je predložila sodišču zdravniško spričevalo, da se jo naj od razprave oprosti zaradi radi duševnega trpljenja. Tudi priča France Rako- vec je javil, da ne more zaradi bolezni k razpravi in da ne more ničesar novega povedati. Predsednik senata je nato pozval državnega tožilca dr. Davorina Rusa, da je začel čitati obširno, nad 20 s strojem pisanih strani obsegajočo obtožnico. Državni pravdnik je zlasti najvažnejše odstavke čital s posebnim poudarkom in naglasom, njegov glas se je dvigal in zopet nižal. Citanje obtožnice je trajalo poldrugo uro. V dvorani je vladala tišina. Anton MaU Obtožnica očita: Andrej MaU Državno tožilstvo v Novem mestu je obtožilo Andreja Malija, rojenega decembra 1904 na Malijevem Brdu v Krizah pri Tržiču, sina Petra in Marije Mali, posestnika in trgovca pri Sv. Roku pri Št. Vidu, pismenega in že obsojenega, dalje njegovega brata Antona Malija, rojenega ravnotam oktobra 1909, enkrat že obsojenega, in Marijo Golmajer, rojeno aprila 1904 na Golniku, hčer Jerneja in Marije Golmajer. Obtoženka je samska, pismena in še ni bila obsojena ter je šivilja doma na Golniku. Andrej in Anton Mali sta v noči 26. aprila 1933 pri Roku usmrtila Andrejevo ženo oz. Antonovo svakinjo, rojeno Anžlovar s tem, da sta fin-girala razbojniški napad in ji je eden z nožem pre-rezal vrat. Dejanje sta storila po ponovnih prejšnjih dogovorih, torej po zrelem preudarku na okruten način in iz koristoljubja, njen mož pa tudi zato, da prikrije drugo zločinstvo, namreč krivo pričevanje in krivo prisego v znanem Lombarje-vem procesu. Marija Golmajer je oba brata v poprejšnjih razgovorih z naklepom zapeljala in nasnovala in oba v tem naklepu podkrepila, da sta Amalijo umorila. Z Andrejem Malijem je sporazumno najela njegovega brata Antona za skrivnostno potovanje z Golnika k Sv. Roku ter mu v ta namen izročila Andrejev samokres, obenem mu je pa obljubila tudi denarno nagrado za umor in mu takoj izplačala 200 Din na račun potnih stroškov. Vsi trije obtoženci so s tem zakrivili zločinstvo zoper življenje in telo po § 167, odst. 2, št. 1, 2 in 4 kaz. zak. odnosno Marija kot nasnovalka po § 34, I. kaz. zak. Andrej Mali pa zaradi lažne izpovedi pod prisego tudi zločinstvo zoper pravosodje po § 144, odst. 3 kaz. zak. Obtožnica zahteva, naj se kaznujejo vsi trije po navedenih paragrafi. Težki paragraf zahteva smrtno kazen. Utemelievanie Obdolženi Mali Andrej se je lani 24. januarja poročil v župni cerkvi v Št. Vidu pri Stični z Amalijo Anžlovarjevo, hčerko premožnih staršev Anžlo-varja Antona in Marije, ki še oba živita v svoji prijazni domačiji v Št. Vidu. Ker je hotel imeti bogato nevesto, se je z Amalijo seznanil po posredovanju služkinje Frančiške Kastelic z dopisovanjem. Dva nasprotna značaja Dočim je bila Mali Amalija miroljubna, izobražena in pri ljudeh spoštovana in čislana osebnost, ki je tudi svojega moža visoko dvigala v javnosti na ugledu z besedami in dejanji, doma pa ga gladila in ljubila kakor mati svojega otroka, ter mu v svoji ponižnosti in udanosti celo sezuvala čevlje in umivala noge, je bil obdolženi Mali Andrej hinavskega in potuhnjenega značaja, ki se je sicer prilizoval tastu in tašči tako prisrčno, da sta ga imela rada kakor lastno dete, svojo Amalijo, ponos njenih »aršev, pa je začel kaj kmalu zanemarjati, zaničevati in varati v taki meri, da se je reva bridko pritoževla o njem svoji materi, trdeč, da mož za njo nima niti najmanj smisla in ljubezni, dasi sta šele malo časa poročena. Pri vsem tem pa je svoje gorje skrbno skrivala pred svetom, da bi o tem nihče ničesar ne vedel. Šele letos na velikonočni ponedeljek 17. aprila, torej devet dni pred nasilno smrtjo, jc potožila svoje duševne muke sestri Mariji Hrovat, češ da se z možem še nikdar nista tako sprla kakor na velikonočni petek, ko je Mali Andrej doma udaril 9 letno Hrovat Anico, ter bi bila tudi ona, to je žena, skoraj od moža tepena, da je iz malenkosti nas*al prepir, da je mož zelo razburljiv in nagle jeze, da sta se naposled poravnala in si segla v roke. Lomkarjev proces Dne 1. marca 1933 se je vršila na okrožnem sodišču v Ljubljani preložena glavna razprava zoper Josipa Lombarja, ki je bil s sodbo Kzp. Vili 1181-32 obsojen zaradi zločinstva razbojništva na dosmrtno ječo, ker je popoldne 29. sept. 1930 v Kosezah pri Ljubljani usmrtil Smajla Vojnikoviča in mu s »ilo vzel okrog 6C(10 Din gotovine in srebrno uro z žepno verižico. Ta sodba je sedaj pravo-močna. Istega dne pa je okrožno sodišče v Ljub- ljani na glavni razpravi zoper Josipa Lombarja izdalo tudi rešitev, da se proti Andreju Maliju uvede preiskava zaradi zločinstva zoper pravosodje (kriva prisega), ker je na prvi razpravi dne 16. febr. 1933 obtožencu Lombarju na korist po krivem prisegel, in zaradi zločinstva po §§ 34, 215 k. z., ker je hotel koncem februrja 1933 zavesti župana občine Križe pri Tržiču, Ahačiča Franca, naj bi ta potvoril uradne zapiske o izdanju živinskih potnih listov, ter da se ukrene zoper njega preiskovalni zapor iz razloga v § 113/3 k. p. Z ena ga je rešila zapora Dne 13. marca 1933 je bil Andrej Mali proti obljubi po § 130 k. p. zopet izpuščen na svobodo, ni se pa vrnil domov k svoji ženi, ki je bila dne 9. marca zaslišana kot priča in ga je pravzaprav ona s svojo razbremenilno izpovedbo rešila preiskovalnega zapora, temveč se je zatekel naravnost k svoji ljubici Mariji Golmajerjevi na Golnik, kamor ga je pozneje nepričakovano prišla iskat njegova žena in ga šele na ta način zopet spravila na svoj dom v Št. Vid. Strašna noč V noči dne 26. aprila ob 3 zjutraj je bila Amalija Mali, žena prvoobdolženca in svakinja drugo-obdolženca, med spanjem umorjena v podstrešni spalnici v svoji postelji kljub temu, da je pri njej spal tudi njen mož Andrej Mali, ki se mu pa ni nič zgodilo. Sodni zdravniški izvedenci so izrekli mnenje, da je storilec svoji žrtvi najmanj dvakrat prerezal z nožem na levi strani vrat in glavno žilo, s posledico popolne izkrvavitve. Ta poškodba na vratu je bila povzročena z veliko silo in bi nobena, tudi takojšnja zdravniška pomoč ne mogla več preprečiti smrti. Razen te smrtonosne poškodbe je dobila Amalija Mali še 18 drugih vreznin in vbodnin, katere poškodbe z ostrim orodjem so bile le lahke. Ali izvirajo te številne poškodbe iz smrtne borbe v spanju napadene žrtve, v izvidu ni povsem razjasnjeno, a zelo verjetno. Kai pravi Andrej Mali Andrej Mali, ki je bil isti dan zaslišan kot priča, je izpovedal, da ga je zbudil krik 9 letne Hrovat Anice, ki je spala v sosednji sobi v L nadstropju, prav na podstrešju. Opazil je, da se je med tem zbudila tudi žena. Oba sta prestrašena skočila iz postelje, on je iskal vžigalice na nočni omarici, ne da bi jih mogel najti, nakar jc skočil proti vratom. Tam je stal v sobi neznan moški in zastavil pot ženi, ki jo je on razločil v svitu električne svetilke tega tujca. Njemu nasproti pa se je na pragu obe pojavil drugi moški, držal v levi roki električno svetilko, v desni pa samokres. Andrej Mali je takoj planil proti njemu in ga odrinil, ter si pridobil izhod v gornjo vežo in skozi vrata naprej v podstrešje, odkoder je klical na pomoč tasta Anžlovarja Antona in soseda Ignaca Pevca. Iz sobe je planil v vežo zalo, da bi dobil kak predmet za obrambo in se je pri tem spomnil na puško, ki pa je bila spodaj v pritlični sobi, njemu nasproti pa je zavpil »razbojnik«: »Kje je denar!« Hrovat Anica, nečakinja njegove žene, je obupno vpila in klicala na pomoč v svoji sobici za zaprtimi vrati, cu pa je prišel iz podstrešja nazaj v vežo v trenutku, ko je že prihajal njegov tast s petrolejko iz pritličja v I. nadstropje. Takrat ni že bilo nikjer več nobenega napadalca. Ko sta s tastom vstopila v spalnico, je njegova žena ležala vsa krvava na postelji z glavo proti vznožju; bila je topla, je še dihala in hropela. S tastom sta šla v spodnjo vežo klicati na pomoč, oče tudi s tem, da je tolkel po vežnih vratih, ki so bile sedaj že odprta. Andrej Mali jc slišal strel na cesti, ne da bd vedel, kdo strelja. Kmalu na to je že prišel sosed Pevec Ignacij v trenutku, ko sta bila tasl in on v pritličju, nakar so šli vsi trije v spalnico k ženi. Pevec je rekel, da je še živa in je zato poslal svojetfa hlapca po duhovnika in po orožnike v bližnji Št. Vid. Andrej Mali je slišal tudi avto, nakar so vsi trije pregledali zopet spalnico in ženo in tudi druge prostore. Andrej Mali je opazil, da je bila železna vez iz ovalne line v podstrešju odtrgana, v sobici Ane Hrovaiove pa odprta skrinja za perilo Pri lini je našel staro žepno uro in električno svetilko, pri pregledovanju zunaj pa postavljeno pod ovalno lino ob hišnem zidu domačo lestvo, po kateri sta morala priti oba razbojnika v notranjost hiše. Iz gospodarskega poslopja, ki stoji zase, sta roparja ukradla njegovo kolo, čeprav so bila vrata zaklenjena, oziroma zapahnjena. Vozne lestve so bile poprej prislonjene ob gospodarskem poslopju na dvorišču, sekira pa, ki se je našla blizu druge lestve, je bila prej na podu. Ob premišljevanju o vzrokih tega strašnega dejanja je vrgel Andrej Mali sum na neznane tolovaje, ki so se hoteli polastiti denarja, mislil pa je tudi na to, ali ni bil morda kdo nevoščljiv njegovi poroki z ženo, ki je imela bojda več domačih snubcev, on pa da je bil iz tujih krajev. Odkar je bil 11. marca izpuščen iz preiskovalnega zapora, je bil čez teden dni zopet v Ljubljani, sicer pa ves čas pri ženi, ne da bi se s kom družil, izvzemši na velikonočni ponedeljek, ko je obifkal svojega svaka Hrovata, župana v Zagradcu. Spretno je govoril Andrej Mali je torej zelo spretno in prepričevalno govoril o ponočnem razbojniku, kojega žrtev je postala njegova žena, on sam pa jc srečno utekel, dočim je padlo obema roparjema kot plen te njegovo kolo v vrednosti 800 Din brez vsake druge koristi, posebno denarja, ki sta se ga neznana zločinca očividno za vsako ceno hotela polastiti, a se jima to ni posrečilo. Kje je denar? Priča Anica Hrovat je namreč izpovedala, da je neznan moški z električno lučjo v roki z zaporednimi klici »punca« prebudil tudi njo iz spanja in jo vprašal, kje ima oče denar, ona pa je odgovorila, da ne ve. Vsa prestrašena je nato začela klicati Mqlko. Dotični moški ji je grozeče zauka-zal z dolgim nožem v roki, naj bo tiho, ker jo bo sicer na drobne kose »razsekal«. Ko se je odstranil proti vratom, jc začela na ves glas kričati: »Malka, Malka, ravbarji so tu, Malka, Andrej, pojdita sem!« Razbojnik pa, ki je imel čudno siv-kaste lase, kakor narejene, je dvignil zopet nož ,n nato počasi odšel iz njene sobe in vrata za seboj zaprl, ne da bi bil sploh odprl skrinjo. Ko je jtonč-no iz strahu pobegnila po stopnjicah v pritlično sobo, sta bila oba stara Anžlovarja še v postehi, ona pa jima je v groznem strahu in trepetu povedala, da so gori ravbarji in da je Malka mrtva, >na dva pa sta jo tolažila, da se ji je le hudo sanjalo in da je zato pritekla doli, dočim se ona ni dala pomiriti in je venomer ihtela rekoč, da je Malka mrtva, ker se ni nič oglasila. Priča Pevec pripoveduje Priča Pevec Ignacij je izpovedal, da mu ie Andrej Mali ob njegovem prihodu javil, da ie žena mrtva in da je tedaj izbruhnil v silen jok Ko je prišel gor v spalnico tudi oče Anton Anžlovar in videl svojo hčerko umorjeno, sta oba klečala na tleh, se držala in plakala. Andrej Mali je znal ludi naslednje dni vpričo javnosti hliniti svojo navidezno globoko žalost zaradi tragične smrti svoje žene tako, da je bil na dan pogreba s taščo vred pri spovedi in pri obhajilu samo zato, da bi tembolj odvrnil sleherni sum od sebe, ob grobu pa >•«• 'e zopet krčevito zvijal v nevtolažljivem jokanju. Toda njegov svak Hrovat Ivan mu je že ta dan rekel v obraz, da je to »njegovo delo«, obdolženi Andrej Mali pa se je obrnil in šel molče v stran. Nagel razvoj dogodkov je kmalu pokazal, da se Hrovat Ivan v svojih slutnjah ni prav nič zmotil, navzlic temu, da bi D.sta'i storilci morda vselej prikriti, da ni hotela jso-da drugače. Kajti policijski organi so hitro prišli na sled, da je Anton Mali 1. pred umorom neznano kam odpotoval l gr-reniskim vlakom do Ljubljane in od lam daiie z dolenjskim viakom proti Novemu mestu, po zločinu pa se je ves okrvavljen po obleki in obrezan na roki vrnil v domači kraj in se pri sorodnikih zelo nemirno in sumljivo kretal; 2. da je bil on tisti, ki si je ob nekem potoku med Št. Vidom in Litijo izpiral roke in krvave hlače in da ga je takrat srečal Alojzij Hostnik, kti ga je pozneje na policiji z vso gotovostjo spoznal v osebi onega mladeniča, ki sc je ob potoku zopet spravil na kolo in se odpeljal v smeri proti Litiji, in 3. da je baš ta Alojzij Hostnik takoj potem zvedel od Pavla Groznika šc to, da je nekdo pustil v sredo zjutraj (24. aprila) okrvavljeno moško kolo pred gospodarskim poslopjem posestnice Boči-čeve v Šmartnem pri Litiji in da je bilo to kolo last Andreja Malija, ki je izginilo kritično noč na njegovem domu v Št Vidu. Prvo priznanie Zato so Antona Malija 28. aprila aretirali in ga zasliševali na upravi policije v Ljubljani tako dolgo, da je 2. maja pod težo obremenilnih dokazov, zlasti po soočevanju z Alojzijem Hostnikom omahnil in priznal, da je bil zares v Št. Vidu pri Stični skrit v senu cela dva dni in tri noči in da je z osebnim sodelovanjem pripomogel k temu, da je pod krinko razbojništva njegov brat Andrej Mali usmrtil svojo ženo. Andrej Mali je sprva taji! Obdolženi Andrej Mali jc temu nasproti na policiji v Ljubljani vse tajil preiskovalnemu sodniku pa priznal, da sta se z bratom Antonom res dogovorila, da bo ta prišel k njemu v Št Vid in da bosta umorila njegovo ženo Amalijo. Ko jc bil obdolženec v Lombarjevem procesu v Ljubljani dne 1. marca aretiran radi suma krive prisege in potem dne 11. marca zopet izpuščen, je odšel namesto k ženi v Št. Vid, na dom svojih staršev na Golnik. Tam sta z bratom Antonom skovala načrt, kako bosta spravilu njegovo ženo s tega sveta. Izrecno sta sc dogovorila, da bosta fingirala roparski napad tako, da bo bral Anton ob določenem času vdrl v hišo in da bo Amalijo ustrelil, Andreja pa le lahko zadel. Ves načrt sta zasnovala tako, da mu bo Andrej pisal, naj pride določenega dne k njemu v Št. Vid, na kar mu je listi teden res poslal pismen poziv, naj pride v petek ali v nedeljo ponoči k nicmu v smislu žc znanega dogovora. Pisal mu je prav posebei, naj o tem nikomur ničesar ne izda. Anton Mali se je pripeljal res v nedeljo zvečer 23. aprila z vlakom na njegov dom in ga je on takoj skril v seno na gospodarskem poslopju, kjer je ostal brat skrit cel ponedeljek in torek, on pa mu je tja prinašal jed in pijačo. V torek ponoči je brat Anton dogovorno postavil ob hiši dve lestvi in jc nato zlezel skozi ; podstrešno lino v 1. nadstropje in tam najprej pre- J strašil 9 letno Anico Hrovat in končno prišel v njegovo in njegove žene spalnico. Obdolženca je j prebudilo kričanje Ilrovatove, vsled česar je pla- I nil pokonci in skočil proti vratom, kjer sta se z | bratom srečala. Obdolženec jc videl samo še to, da se je žena dvignila na postelji, nakar je on od-fcel ven na hodnik in tam čakal tako dolgo, da je bral izvršil svoje delo On je ves čas čakal zunaj, misleč, da bo brat ustrelil, ker sta se tako dogovorila, ni pa prav nič vedel, da njegov brat mori njegovo ženo z nožem. Ob vstopu v spalnico je brat svetil z žepno svetilko, katero je sam prinesel s seboj, ni pa videl, ali je imel še kaj drugega v rokah, ali nož aH samokres. Pištolo je brat sicer res prinesel s seboj od doma, nož za rezanje klobase pa mu je izročil on, ko je bil skrit na senu. Pištola jc njegova, to je Andrejeva last in mu jo jc Marija Golmaier vzela bojda kmalu po poroki ler jo šele sedaj izro- 1 čila njegovemu bratu Antonu. Temu je namreč on sam povedal, da ima Golmajerjeva shranjeno njegovo pištolo. Po izvršenem umoru z bratom Antonom nista ničesar več govorila, ker se je ta takoj odpeljal na njegovem kolesu v smeri proti Litiji, kakor sta imela že poprej dogovorjeno ter je brat nož in masko med potjo zavrgel po njegovem izrecnem naročilu. Maskiran je bil torej njegov brat Anton, ki je masko prinesel že s seboj. Namen tega umora je bil ta, da bi on postal vdovec in da bi se potem lahko oženil z Golmajerjevo, s katero je imel že poprej ljubavno razmerje, a je tudi še po poroki pogosto zahajal k njej in sta skoro do umora ves čas tudi občevala. Golmajerjevi je večkrat razlagal, da bi se dal od svoje žene ločiti, ker je imel nijo rajši, dočim njegova žena ni bila povsem zdrava. Ko pa je pozneje Golmajerjevi tožil, da s svojo ženo ni srečen in da bi se najrajši ločil od svojo ženo ni srečen in da bi se najrajši ločil od nje, mu je Golmajerjeva ločitev resno odsvetovala, ravno tako resno pa ga tudi neprestano nagovarjala, naj se svoje žene na kak način iznebi, da bo poslal udovec in da sc bosta potem onadva vzela. Ko je bil 1. marca v Lombarjevem procesu aretiran in 11. marca zopet izpuščen iz preiskovalnega zapora, je šel na Golnik in rekel, da sedaj ne bo več šel nazaj k svoji ženi in da ji je o tem tudi pisal. Golmajerjeva pa mu jo svetovala drugače, namreč da naj rajši dobi zanesljivega človeka, ki bo lingiral napad in njegovo ženo ustrelil, njega pa le lahko obstrelil. Drugi dan nato je šel k bratu Antonu, katerega je med štirimi očmi vprašal, ali bi hotel priti on v Št. Vid in izvršiti roparski napad in umoriti njegovo ženo tako, kakor sta se dogovorila ludi z Golmajerjevo. Bratu jc obljubil za to uslugo plačati pozneje tako nagrado, da bi si lahko kupil kje malo posestvo. Brat Anton je bil s tem načrtom takoj zadovoljen in sta se dogovorila o vseh nadaljnjih podrobnostih. Obdolženec je zase prepričan, da njegova žena ni vedela, da zahaia on h Golmajerjevi zaradi ljubavnega razmerja in mu tega tudi ni nikoli očitala. Svojo ženo je sklenil usmrtiti zato, ker ga je k temu nagovarjala Golmajerjeva zaradi poznejše ženitve, pa ludi iz mržnje proti ženi, s katero se ni čutil srečnega in zadovoljnega. Zakaj sedaj Golmajerjeva sokrivdo na tem umoru taji, on ne ve ' pojasnili, čeprav so njegove obremenilne navedbe resnične in nima on sedaj, ko jc neposredno sostorilstvo obeli bratov vendar dokazano, nobenega povoda za to, da bi spravil Golmajerjevo po nedolžnem v nesrečo. Anion Mali priznava da se ie pripeljal v nedeljo zvečer 23. aprila na dom svojega brata Andreja v Št. Vid potem, ko ga je brat pismeno povabil k sebi. Dočim je na policiji trdil, da je Amalijo Mali usmrtil brat Andrej, je obdolženec po daljšem oklevanju preiskovalnemu sodniku priznal, da je z nožem usmrtil svojo svakinjo on sam. To pa je storil zato, ker ga je Gol-majer Marija že poprej ponovno in slednjič v soboto zvečer osebno nagovorila, naj gre v Št. Vid in skupno z bratom fingira razbojniški napad, v kateri namen mu je dala 200 Din za vlak, istočasno pa mu je izročila tudi Andrejev samokres, s katerim naj bi po njenem in bratovem naročilu ustrelil Amalijo, Andreja pa le lahko telesno poškodoval. Golmajerjeva mu je obenem dala še nekaj slivov-ke in tudi masko za obraz rekoč, naj jo natakne, da ga nihče ne bo spoznal, slivovko pa naj popije, da bo bolj korajžen. Z Golmajerjevo sta o tem žc dvakrat poprej govorila in je bil on sedaj popolnoma prepričan, da je stvar med rajo in med njegovim bratom končnoveljavno sklenjena in dogovorjena, zlasti ker je dobil tudi pismeno povabilo od brata za Št. Vid. On se je sicer še nekaj obotavljal, rekoč, da si kaj takega ne upa storiti, ona pa ga jc podkrepila s tem, da to ni nič tako hudega, ker človek itak nima duše in je vseeno, če ga ubije, ker jc to ravno tako kakor da bi ubil žival. Golmajerjeva se je večkrat sovražno izražala o Andrejevi ženi, njemu pa dejala, da mu da makar vse svoje premoženje, samo da bo tega hudiča proč spravil in mu je vsega skupaj v ta namen izdajala dotlej najmanj 1500 Din. Umor iz koristoljubna Anton Mali je izrecno priznal, da je krvavo dejanje izvršil iz koristoljubja, ker sta mu tako Golmajerjeva kakor njegov brat Andrej obljubljala, da ga bosta za ta čin bogato nagradila, da bo lahko izhajal vse življenje. Brat Andrej mu je celo obljubil malo posestvo. Ko je prispel z večernim vlakom v Št. Vid, ga je pričakal brat Andrej pri veznih vratih domače hiše in ga takoj odvedel v skrivališče na seno v gospodarsko poslopje, kamor mu je potem dva dni nosil hrano in pijačo. V torek zvečer 25. aprila v mraku je prišel brat Andrej k njemu in mu naročil, naj takjj zaspi, ker bo moral zgodaj vstali, po polnoči pa naj pristavi eno lestvo k lini ob zid stanovanjske hiše blizu državne ceste, drugo pa k hodniku gospodarskega poslopja. On je zahteval pojasnilo, čemu vse to, toda brat Andrej mu je v razburjenosti izjavil, da sc mudi in da nima časa, ker ga kličejo domači spet. Drugo jutro okoli pol 3 je videl hoditi brata Andreja okoli hiše potem, ko je on že postavil lestve. Ker se v hiši ni spoznal, je najprej prišel v sobo Anice Hrovat, kakor mi je bil brat že poprej naročil, češ, naj jo prestraši in vpraša, kje ima oče denar. Ko jc to storil, je šel proti spalnici brata Andreja in njegove žene in je na vratih srečal brata, ki je bil v spodnji obleki. Proti njemu je takoj sprožil s samokresom, ki se pa ni vžgal ter ga je zato vtaknil v tep in potegnil no4, ki mu ga je brat Andrej žc prejšnji večer prinesel v skrivališče. V levi roki »e driaJ električno žepno svetilko, katero je prinesel z doma, čn v trenotku, ko se je izmuzmi brat Andrej iz »obe, je od odprl žepni nož in •kočil k Amaliji. ki ie zavpila: »Sai tc poznam!« Nato je takoj vstala iz postelje, on pa jo je v tem hipu z nožem zaklal. Vsekal je po njej na slepo, ne da bi mogel povedati, ali je meril ravno na vrat ali kam drugam. V naglici tudi ni pazil na to, ali se je Amalija kaj branila, najbrž pa sc je, ker jo je večkrat obrezal tudi drugod. Pri tej priliki se je tudi on sam poškodoval na levi roki. Po dejanju je zasedel bratovo kolo; pištolo ler masko je zakopal pri nekem kozolcu, nož pa je zavrgel pri nekem potoku. Vse lo se je na podlagi policijskih poizvedb izkazalo kot resnično, ker so bili vsi ti predmeti najdeni na pokazanih mestih. Obdolženi Anton Mali je svoje priznanje z dne 2. junija sicer dne 10. junija zopet preklical in začel natvezati, da je Amalijo usmrtil brat Andrej, on sam pa da mu je pri tem le toliko pomagal, da je fingiral roparski napad. Toda dne 23. avgusta pa sc je Anton Mali zopet povrnil k svojemu prvotnemu priznanju, da je namreč on umoril bratovo ženo in je svoje pri^name poprej preklical le iz strahu pred smrtno obsodbo in iz strahu pred obe-šenjem. Golmajerjeva je nagovarjala Vztrajal pa je na tem, da ga je k umoru začela nagovarjati Golmajerjeva že kake tri mesece poprej, za vzroke pa on ni dalie izpraševal, ker mu je bilo znano, da je bila Golmajerjeva pred poroko in tudi po poroki bratova ljubica in bi se ona na vsak način rada ž njim poročila. Golmajerjeva taji Marija Golmajerjeva dosledno vse taji in jc prvotno na policiji kakor tudi v preiskavi trdovratno zanikala, da bi sploh imela s katerim Ma-lijem ljubavno razmerje, čeprav je res, da je Andrej Mali pred poroko in tudi pozneje pogostokrat zahajal k njej, ker je na Golniku zidal svojo hišo in ker sta si v svaštvu. Njen brat Andrej Golma-jer ima namreč njegovo sestro Ivanko za ženo. Vse to, kar trdila brata Malija, da bi namreč ona oba hujskala in zapeljevala v zločinstvo umora, je povsem neresnično, priznava pa, da je nekoč Andreju Malij.. res odvzela njegovo pištolo iz bojazni, da bi si utegnil storiti kaj žalega, toda še pred dobrim pol letom je izročila to pištolo njegovemu bratu Antonu, ki jo je zahteval od nje, ne da bi povedal, za kaj jo bo rabil. Tudi si z Andrejem ni nikoli dopisovala, Antonu pa ni dajala nobenega denarja razen 100 Din, ki mu jih je posodila letos spomladi, a ji je on to posojilo žc vrnil, pred kakimi tremi meseci pa mu je posodila zopet 200 dinarjev, ker je želel iti k svojemu dekletu. Teli 200 Din ji doslej še ni vrnil. Pozneje se je obdol-ženka v preiskavi toliko omehčala, da je priznala ljubavno razmerje z Andrejem Malijem pred poroko, priznala pa je tudi, da je on še po poroki zahajal k njej. Ko je prišel Andrej Mali 11. marca iz ljubljanskega preiskovalnega zapora, se je zopet zglasil pri njej, rekoč, da se bo od žene ločil in da ne gre več v Št. Vid. Ona mu |e svetovala, naj se z ženo lepo izmiri in gre na njen dom, on pa ji je ponovno razodel svoje načrte v tem smislu, da se bo od nje ločil, da pa bo poprej ženo spravil ob ves njen denar. Obtožnica nadalje obširno izvaja, kako je prišlo v Lombarjevem procesu do Malijeve krive prisege, kako je Andrej Mali skušal razbremeniti Lombarja. Malijeuo prijateljstvo z Lombarjem Dokazano je, da je bil Jožef Lombar dobro znan z Andrejem Malijem, ki je pozimi 1930-31 nekaj časa pri njem celo stanoval, pozneje pa sta skupaj zahajala v Malijevo lovišče. Sredi leta 1932 pa je prišel Andrej Mali skupno z Antonom Škr-jancem, Andrejem Golmajerjem in Francem Zupančičem v preiskovalni zapor okrožnega sodišča ljubljanskega, ker je bil osumljen, da je skupno z imenovanimi nekje v gorah dne 7. aprila 1928 oropal Janezu Tomažiču gotovino okrog 2000 Din in ga potem sunil v prepad. Sumljivo je dejstvo, da je bil sredi lanskega leta Lombar Jože v Ljubljani zaprt kot kaznjenec in da je bil ves presenečen, ko je zvedel, da so prignali v zapore tudi Andreja Malija, ki jc hotel na vsak način dobiti s pomočjo kaznjenca Franca Kremžarja z njim stike. Tihotapski posli Jože Lombar je Kremžarju Francu začel zaupno pripovedovati, da so prijeli Andreja Malija in njegove tri tovariše radi suma umora nekega tihotapca, ki da so ga vsi štirje ubili pred več leti na državni meji in mu odvzeli precejšnjo vsoto denarja, umorjenca pa potem vrgli v prepad in se med seboj dogovorili, da bodo trdili, da jc dotič-niku po nesreči izpodrsnilo in da je torej samo po nesreči padel v globino in se ubil. Lombar je Kremžarju povedal, da tega zagonetnega slučaja sodišče nikdar ne bo moglo razjasniti, ker so se vsi udeleženci dobro dogovorili, kako se bodo zagovarjali. Kdo pa je bil razen Andreja Malija pri tem navzoč, Lombar ni povedal, Krcmžar pa je iz njegovega pripovedovanja sklepal, da jih je moralo bili več skupaj. Krcmžar Franc je letos na policiji izpovedal, da ga je Lombar Josip prav posebej prosil, naj Maliju pove, da je lahko glede njega popolnoma brez skrbi in da on Malija ne bo izdal, Mali pa je zopet dal po Kremžarju vedeti, da se storilci sami ne bodo izdali in da je lahko tudi Lombar brez skrbi. Kazensko postopanje (k. zp. VIII, 1918/32) zares ni moglo dokazati Andreju Maliju in njegovim tovarišem krivde na tem umoru, ker so se vsi enako zagovarjali, da je namreč Janez Tomaiič po' nesreči padel v prepad in se ubil. Kdo ve, če ni Andrej Mali kot Lombarjev intimus temu kdaj razodel prave resnice, ko sc vendar ne more trditi, da bi si mogel Kremžar Franc izmisliti, kakšne skrivnosti sta si nosila na ušesa lansko leto v zaporu Lombar in Mali z neprestanim zagotavljanjem, da drug drugega ne bosta izdala. Kdo more jamčiti, da ni morda Lombar razodel groznega storilstva na Vojnikoviču, Andrej Mali pa ga je v zahvalo za njegovo molčečnost v zvezi s slučajem Janeza Tomažiča skušal odtegniti roki pravice s svojo krivo prisego, katero bi utegnila tedaj izdati žena. Se dve nepojasnjeni smrti V nadaljnjo ilustracijo, v kaki morilski atmosferi sc je kretal obdolženi Andrej Mali, sc navaja tudi slučaj doslej nepojasnjene smrti Starela Janeza, ki je dne 6. junija 1927 v Malijevi hiši na sumljiv način izgubil svoje življenje. Dokazano jc, da je imel Janez Stare takrat pri sebi okrog 12.500 dinarjev gotovine v svrho udeležbe na vliholaplje-nem saharinu v teži bojda okrog 70 kg v visoki vrednosti. Soudeležen na tem tihotapstvu je bil ludi Andrej Mali in njegova dva brata. Kar naenkrat pa so v Malijevi hiši začeli natvezati Janezu Starctu, da so udeleženci tega tihotapskega podjetja sami krivi, da so prišli ob ta saharin. Grozili so drug drugemu z usireljenjem. Ko so stvar pojasnili tudi Janezu Staretu in mu očitali, da je tudi on sokriv te velikanske izgube, je Janez Sta- re baje zaprosil za samokres in sc šc tisti dan ustrelil. Popolnoma izključeno je, da bi bil Janez Stare izvršil samoumor poprej, preden sc je prepričal, da je saharin res izginil, ako je bil sploh že kje na razpolago. Zdi se, da gre tudi tu za fin-giran trik in da so se udeleženci tega tihotapskega podjetja spretno dogovorili, da bodo spravili Janeza Stareta ob njegov denar, potem pa lingirali njegov samoumor. Dokazano je namreč važno dejstvo, da se je Janez Stare zgrudil pod samokresom, ki je bil last Andreja Malija. Andrej Mali pa je bil pozneje tisti, ki je z veliko skrbjo nadlegoval Staretovega tasta, naj gre ali k orožnikom ali pa na sodišče in skuša dobiti v roke samokres, češ da je njegova (tastova) last, v resnici pa da ima la samokres veliko vrednost za Andreja Malija. Že po tem načinu prikazovanja tragične smrti Janeza Stareta je samoumor izključen, le da se danes po tolikih letih zločinstvo ne da več dokazati. Končno se omenja ludi tretji slučaj, o katerem govori ljudstvo na Gorenjskem, da je neki Karel Mali lansko leto usmrtil svojo ženo na ta način, da jo je sam ali s pomočjo obdolženih Malijevih obesil. Maliji pa so pozneje natvezli, da se je ubogi ženski zmešalo in da se je obesila sama, kar je pa povsem izključeno, ker jo je, kakor je dogna-no, moral nekdo zvabiti v oddaljeno pastirsko kočo, kamor bi sama gotovo ne šla in se tam končala. Policijski nadzornik Merhar piše v zvezi s to nasilno smrtjo žene Karla Malija, da jc strogo zaupno izvedel od zanesljive osebe, da je obdolženi Andrej Mali nagovarjal baš tega svojega znanca Karla Malija, po domače Blejčevega iz Vetern, naj bi on prišel enkrat k njemu na Dolenjsko ir umoril njegovo ženo Amalijo. Karel Mali jc sicer priznal, da ga je vabil Andrej Mali na svoj dom v Št. Vid pri Stični, zanikal pa je, da bi bil skušal obdolženec najeli njega za ta umor. Nedvomno so vsi trije nepojasnjeni umori v veliki meri vplivali na vse tri obtožence, ki so črpali iz njih potuho in spočetka ubrali slično pot skrbno zasnovanega fingiranja z nasilnimi roparji, le da se tokrat Andreju Maliju ni posrečilo zabrisati sledov, ki so kot očitni dokazi njegovega peklenskega dela stopili takoj v ospredje in enkrat za vselej pokopali njegovo živo vero, da bo tudi ta bestijalni umor lastne žene ostal prikrit posvetni pravici. To njegovo nakano je porušil predvsem tudi ljudski glas, ki je iz vsega početka označil njega kot glavnega morilca. Zasliševanje Andreja Malija Z ogovarja se tiho in rezervirano Senatni predsednik je po prečitanju obtožnice pripomnil; »Sedaj se prične zasliševanje obtožencev. V dvorani ostane Andrej Mali. ostala dva se naj odstranita!« Paznika sta nato odpeljala Antona Malija in Golmajerjevo iz dvorane, predsednik pa je nadaljeval: »Andrej Mali! Stopite bližje! Ste razumeli obtožnico?« Andrej Mali ki ga je nekaj tiščalo v grlu, je tiho odvrnil: »Da.« Predsednik ga je kratko poučil, da ima kot obtoženec pravico jtodati svojo obrambo tudi nove predloge, pozval pa ga je, da natanko pove, kako se je stvar razvijala. Obtoženec je pripomnil: »Prosim.« Predsednik: »Kaj pravite k obtožbi?« Obtoženec: »Ni vse resnica, kar je pisano!« Predsednik: »Ali ste krivi?« Obtoženec: »Toliko, da sem brata nagovoril k umoru.« Predsednik: »Kaj glede krive prisege v Lombarjevem procesu?« Obtoženec: »Sem le pomotoma pričal. V času sem se pomotil. Krive prisege nisem kriv.« Začelo se je nato zelo podrobno in temeljito obtoženčevo zaslišanje o umoru Amalije Malijeve. Predsednik je pripomnil: »Povejte nam o umoru svoje žene! Kako se je to izvršilo in iz kakšnih razlogov.« Obtoženec je dolgo časa molčal in naposled šepeta je odvrnil: »Visoko sodišče! Zalo, ker sem bil z ženo nesrečen. Postrežbe pri njej nisem imel. Golmajerjeva mi je večkrat očistila mesto nje obleko. Hotel sem se od žene ločiti, ker sem mislil, da bom imel lepše življenje z Golmajerjevo.« Kdaj je bil sklenjen umor Predsednik: »Kdaj ste prišli do sklepa?« Obl.: »Jaz sem se branil glede umora. Samo ločiti sem se hotel.« Predsednik je f>oriovil vprašanje: »Kdaj je bilo sklenjeno jo umoriti? Bili ste v zaporu okrožnega sodišča v Ljubljani od 1. do 11. marca 1933, torej 11 dni! Kdaj je bil sklenjen umor?« Obtoženec je Irenotek molčal in nato pripomnil: »lz zajx>ra sem šel v Kranj k svoji sestri, ki je poročena z orožnikom. V Kranju mi je sestra obleko in perilo očistila." P.: »Cez koliko dni ste šli na Golnik?« O.: »Sobota je bila 11., v ponedeljek je moralo biti.« P.: »Koliko časa ste bili v Kranju?« Obtoženec je omenil nato, da je v ponedeljek odjx»loval v Ljubljano k odvetniku dr. Luliku, da bi vložil tožbo proti časopisom, češ, da so po njegovem mnenju na|>ačno poročali o njegovem zaslišanju v Lombarjevem procesu. Zvečer se je vrnil nazaj v Kranj. P.: »Ali je bila Golmajerjeva v Kranju?« O.: »Da. Skupaj sva prenočila.« P.: »Kako je potem stvar potekla? Zakaj niste šli v Stično?« O.: »Tako, tako... Imel sem namen ločili se od žene.« Predsednik mu je nato prav resno predočil, kako je skušal pričati v Lombarjevo korist in da je fiotem prišel sam zaradi krivega pričevanja v preiskavo, ban 9. marec je bil za obtoženca važen dan, kajti žena ga je rešila nadaljnjega zapora in j>redsednik je zato prijel obtoženca: »Zakaj niste šli domov k ženi, ki vas je rešila, marveč ste šli naravnost v Kranj, da se tam sestanete z Golmajerjevo. Kako ie prišlo do tega sklepa?« O.: »Saj jaz nisem rekel, da je mene žena rešila.« Zakaj je sklenil umoriti ženo P.: »Kaj sta se dogovarjala z Golmajerjevo? To nain povejte.« O.: »Povedal sem Golmajerjevi, da ne bom šel več nazaj k ženi.« P.: »Kakšne vsebine je bilo pismo na ženo?« O.: »Pisal sem ji, kako sem nesrečen in da ne grem domov.« P.: »Povejte razlog, zakaj!« O.: »Se ne vem dobro sjiomi-njati. Se ne spominjam, kaj vse sem ji pisal. Vem, da sem ji pisal, da sem nesrečen, ko so časopisi pisali o meni in nesrečen zaradi sramote.« P.: »Žena je vse storila, da je vas rešila iz zapora. Kaj sle ji pisali? Povejte! Kakšna je bila vsebina pisma?« O.: »Za vse to se natančno ne morem spominjati.« P.: »To je vendar važno pismo! Alorate vendar vedeti za njega vsebino.« O.: »Javil sein ji, da sem izpuščen iz zapiora in da sem v Kranju in da bom vložil tožbo proli županu.« P.: »Kaj še?« O. ponovno prav tiho: »Se ne morem spominjali. To še vem, da sem ji pisal, da bi najraje šel v kakšne tuje kraje.« P.: »Zakaj ste bili z ženo nesrečni?« O.: »Skregala sva se.« P.: »Zakaj?« O.: »Zaradi zakona. Cigarete mi jc branila.« P.: »Ali ni vaša žena vedela za vaše predživljenje, da ste osumljeni umora in da ste tihotapec? Kaj vam je rekla žena? Nenadoma ste bili 21. julija 1932 v Stični aretirani zaradi suma umora. Med preiskavo vam je žena pisala, pisala je vaši sestri, omoženi Golmajer. V tem pismu pravi žena Amalija, da ste obe enaki revi. V taki hudini, je pisala žena, nisem še bila vse svoje življenje. Zaupa v Boga in na nedolžnost, toda ljudje so hujši ko smrt. V pismu na moža je omenjala, da se ji Andrej smili, toda upa, da ga bo dobila iz zapirov. Ljudje so takšni m mislijo, da je mož največji zločinec. Njo bodo spravili ob pamet, lil predsednik je nato naglasih »In to so pisma, iz katerih je očitno, da je bila vaša žena silno potrta, da ima moža, ki ima take stvari. Ali ni bil povod prav to vajinim |>rcpirom, kako to pojasnite?« Obtoženec: »Visoko sodišče! O mojem življenju je že vedela pred jroroko.« Obtoženec je nalo kralko povedal, da se je v ponedeljek 13. tnnrca vrnil iz Ljubljane v Kranj in šel k Golmajerjevi. Prišel je po njega z vozom njegov brat Tone, ki je jiovedal, da je prišla žena na Golnik. P.; »Kako je žena izvedela, da ste v negotovosti. Vendar v zaupanju božiem.« In predsednik je nadaljeval: »Pač je morala imeti zaradi 1 pričevanja kakšne težave? Povejte nam to. Žena je za vas pričala!« Obloženec se je izogibal temu i vprašanju in prijwmnil: »Golmajerjevi sem predlagal, da bi skupaj živela in da bi se ločil od žene. Golmajerjeva mi je rekla, da bi rada z menoj živela kot žena, toda se boji, da jo ne bi pustil, če ne bi bila poročena.« P.: »In kaj nato?« O.: »Rekla mi je, da se bo dalo to na kak drug način napraviti in jo s sveta spraviti.« Kranju? Ali jc pismo prejela?« O.: »V ponedeljek dopoldne je pač dobila pismo in se je odpeljala.« Predsednik je nato obtožencu pripomnil: »V sobi umorjene žene ua umivalniku so našli orožniki sliko, ki predstavlja Jezusa, pod to sliko pa ie bilo zabeleženo: »Dne 12. marca 1933. V upanju in Mali obdolžuje Golmajerjevo Predsednik svečano: »Opozarjam vas, da morale to opraviti s svojo vestjo. Težko obremenjujete Golmajerjevo! Rekli ste, da se hočete ločiti od | svoje žene.« O.: »Rekel sem Golmajerjevi, če ne bi j bil p>oročen in zaradi ljudi. Spravila naj bi jo na kak način s sveta, da bi postal vdovec.« P.: »Na kakšen način?« O.: »Da bi najela kakega človeka. Ugibala sva, koga bi za to dobila. Potem sva prišla na Toneta. Ona je dejala, da bi bil Tone dober, ker rad pije. V pijanosti bi ga do tega pripravila.« P.: »Vas o|xizarjam, da niste vedno tako govorili.« O.: »Visoko sodišče! Ugibala sva ua vse načine. Prišla sva na to, da bi bil Tone dober.« P.: »V Kranju ste ostali. Vaš brat je prišel z vozom. Povedal je, da vas čaka žena doma. Kaj ste napravili?« O.: »Ostal sem v Kranju. Tone se je sam vrnil z vozom domov. Rekel sem mu, da naj reče, da me ni v Kranju.« P.: »V preiskavi sle drugače rekli. Ali niste rekli, da naj gre domov v Stično?« O.: »Nisem rekel, visoko sodišče.« P.: »To je napisano. Ali ste Tonetu naročili, da vas ni I našel?« O.: »To sem naročil.« P.: »Kaj ste delali j prihodnji dan zjutraj?« O.: »Opravil sem se in šel na dom na Golnik.« P.: »Kako ste spremenili svoj načrt?« O.: »Šele na domu. Tam sem še našel svojo ženo.« P.: »Kakšno je bilo Srečanje z ženo?« O.: »Šel sem v 1. nadstropje, lam me je čakal brat. Žena je v kuhinji govorila z domačimi.«rjP.: »Kaj je bilo z Vami in ženo?« O.: »Prosila me,,je, naj grem ž njo domov. Oče ii je naročil, da ne sme brez mene domov. Povedal sem ji, da sem bil v Kranju.« Andrej nagovoril Antona Predsednik je nato predočil razne druge njegove izjave in ga opozarjal na mnoge podrobnosti. Obtoženec je trdil, da je bil zelo nesrečen, odkar je bil jjoročen. Žena pa ga je še prosila, da bi šel z njo nazaj v Št. Vid. Predsednik ga je vnovič opozoril, da je fKJtcm šel nazaj v Kranj k Golmajerjevi. P.: »Kako ste to ženi pojasnili?« O.: »Rekel sem, da grem v Goriče k bratu.« P.: »Cemu? Dne 14. marca ste se vrnili v Kranj, 15. marja ste šli na Golnik in koliko časa ste bili na Golniku?« O.: »V sredo sem šel nazaj v Kranj.« Nato je obtoženec na razna vprašanja predsednikova premišljeno odgovarjal. Obtoženec je pripomnil: »Z Golmajerjevo sva ugibala. Odločil sem se za fingiran roparski najjad. Odločil sem za brata.« P.: »Kdaj ste bratu Antonu |»vedali o tem?« O.: »Tisti dan, ko je bila žena sf>odaj v kuhinji. Z bratom sva bila v L nadstrojjju skuj^aj.« P.: »Ali je bilo dopoldne ali popoldne?« O.: »Ne vem dobro. Mislim |x>poIdne. Z ženo sva se odpeljala v Stično namreč popoldne ob 2.« P .: »Razgovor je moral biti samo do[x)ldiie. Žena je bila v kuhinji pri materi. Z braloin pa sta se razgovarjala v I. nadstropju, kako jo bosta spravila s sveta. Ali je brat kaj rekel?« O.: »Brat ni nič rekel. Potem je rekel samo, da bo. Bratu sein samo povedal, da sem nesrečen v zakonu.« P.: »Ali ste bratu povedali, da bi vzeli Golmajerjevo v zakon?« O.: »Nisem, brat ni o tem nič vprašal. Samo to, če naj jo umori.« P.: »Kako ste mogli brata pridobiti s tako navadno izjavo, da ste nesrečen v zakonu? Če hočete, da vam sodišče verjame, morale jx»vedati, kakšen je bil razgovor z bratom.« O.: »Povedal sem mu samo, da sein nesrečen.« P.: »Kaj ste bratu obljubili?« O.: »Obljubil sem mu. da mu bdm toliko dal, da se bo lahko poročil, ker je imel punco.« Obtoženec je nato povedal, da je bratu omenil, da mu bo pisal, kdaj naj izvrši umor in da bi naj prišel v hišo tako, kakor bi prišel ropar. Njo naj bi ustrelil v postelji, mene pa lahko ranil* Predsednik je nato obrnil pogovor na pištolo, ki jo je bil dobil brat Anton od Golmaierjeve. >Kako ste vedeli, da bo Golmajerjeva izročila njemu pištolo? Kako je brat prišel do maske?« O.: »O tem nisva nič govorila! Rekel sem mu samo, da mu bom pisal.« P.: »Ali je bilo govora o denarju?« O.: »Denarja nisem imel pri sebi. Rekel sem mu samo, da mu ga da Golmajerjeva.« Dopisovanje z Golmajerjevo Predsednik je nato pripomnil, kako sta obtoženec in žena odpotovala nazaj v Št. Vid in vprašal obtoženca: »Kaj je potem sledilo? Umor je bil izvršen 26. aprila. Torej 40 dni sta se poprej o tem razgovarjala. Kaj Je je zgodilo?« O.: »Z ženo sva se skregala.« P.: »Ali ste pisali Golmajerjevi in bratu kaj takega, kar bi bilo sumljivo?« O.: »Nel Nisem bil za to, da bi sam ženo spravil s sveta.« Na -azna druga vprašanja je obloženec odgovarjal negativno in se ni vedel gotovih momentov dobro spominjati. Večkrat je odgovarjal stereotipno: »Visoko sodišče! Nc vem dobro, se ne spominjam.« Zelo je obremenjeval Golmajerjevo in ponavljal, da se je ž njo ponovno razgovarjal, kako bi se znebil svoje žene. P.: »Koliko pisem sle pisali Golmajerjevi?« O.: »Nc dosti. Mislim, da 15 do 20 pisem.« P.: »Kakšne vsebine so bila pisma?« O.: »Različne.« P.: »Kako ste se podpisovali za Golmajerjevo?« O.: »Nič!« P,- »Ali se niste podpisali Nejček?« O.: »Ne!« P.: »Mogoče z Edi? To je vaše pismo?« O.; »Podpisal sem se samo rahlo in sem malo pokracljal.« P.: »Ali ste bratu pisali? Kdaj ste pisali?« O.: »Mislim, da po veliki noči, i torek ali sredo.« Predsednik je nato ugotovil, da je bilo to po veliki noči, ko je obtoženec pisal bratu, da naj pride ženo umorit. Obtoženec je pripomnil, da sta se poprej na velikonočni ponedeljek močno skregala. P.: »Iz kakšnega povoda?« O.: »Anica Hrovatova mi je rekla, da nimam tu nič komandirati. Nato sem se razjezil in jo udaril od zadaj. Žena s tem ni bila zadovoljna in sera potem ženi še rekel, da naj dekleta posvari. Omenil sem ji, da sem najslabši pri hiši. Zena pa mi je odvrnila, da nimam pravice tujega otroka tepsti in da naj svoje tepem, če jih kaj imam.« Anfon je prišel P.: »Vi pravite, da sta se sprla z ženo, ker ste udarili Anico Hrovatovo ter vam je ona dejala, da nimate pravice tepsti tujih otrok, temveč le svoje, če jih kaj imate.« O.: »Očitala mi je še mnogo drugih reči, kakor, da bi prihranil tisti denar, ki ga dajem za cigarete, za boljše stvari, jaz pa sem ji očital, da mi obleke ne zlika.« P.: »Pa je bil to zadosten povod, ker vam ni obleke zlikala, da ste zasnovali umor proti njej?« O.; »To sva se že poprej dogovorila z Golmajerjevo!« P.: »Torej že aprila ste pisali bratu Antonu kaj nameravate!« O.: »Pisal sem pismo.« P.: »Ste mu v pismu naročili, naj se oglasi pri Golmajerjevi?« O.: »Ne, tega ne.« P.; »Zakaj ste pa bratu pisali, naj se zglasi v petek ali v nedeljo, zakaj pa ravno ta dva dneva?« O.: »Ker sem ga lahko ob teh dveh dnevih počakal sam.« P.: »Pa niste nič računali z možnostjo, da vašega brata kdo spozna in kaj z»-sumi? Saj ga je vaša žena poznala! Kaj je že bil kdaj vaš brat v Št. Vidu?« O.: »Ne, nikoli. Žena ga je pa res poznala.« P.! »Pa na to niste nič mislili, da bi ga žena opazila?« 0.: »Ne, na to nisem mislil.« P.: »Kako pa ste ga počakali?« O.: »Bilo je ob pol devetih. V mraku sem ga opazil, ko je prihajal. Šel sem mu nasproti ter sem ga takoj vedel na seno.« P.! »In v nedeljo? Obiskali ste ga in ste ga kaj povpraševali, če je prinesel s seboj kakšno orožje?« O.: »Ne. V nedeljo ne. Nisem imel časa. Pozneje sem ga obiskal!« P.: »Zakaj pa niste imeli časa?« O.: »Sem moral spati.« P.: »Potem, ko ste ga obiskali, kaj ste ga vprašali?« O.: »Vprašal sem ga, če je dobil pištolo. Videl sem jo, da jo ima pri sebi.« P.: »Ste ga vprašali še kaj drugega?« O.: »Vprašal sem ga, če je dobil denar.« P.: »Odkod naj bi dobil denar?« O.: »Dobil naj bi bil 200 Din od Golmajerjeve!« P.: »Kaj pa je z masko?« O.: »O maski jaz nič ne vem.« P.: »Kajne, dogovorila sta se, naj bi on imel masko,' da ga žena ne bi spoznala?« O.: »Ne, nič. Niti časa nisva imela, da bi se toliko dogovorita.« P.: »Kaj vam je pa znanega o žganju, ki ste ga dali bratu?« O.: »Dal sem mu šabesovo steklenico žganja.« P.: »Odkod pa je ta steklenica prišla v hišo? Saj je dognano, da take steklenice ni bilo nikdar v hiši.« Razgovor na seniku Pristopi sluga ter razvije corpora delicti. Predsednik pokaže steklenico: »Na steklenici je gravirano: Kunčič«.« O.: »Brat ni omenil, odkod mu je ta steklenica. Žganje sem mu dal jaz in sicer v drugi steklenici. Eno steklenico pa sem mu dal mošta.« — Sluga razvije dve približno polliterski steklenici. P.i »Torej, kaj sta govorila, ko ste ga obiskali?« O.: »Vprašat sem ga šel, če je pripravljen. Brat mi je obljubil, da bo napravil.« P.: »Do-brO; toda morali ste mu razložiti ves načrt, saj on ni poznal hiše, morali ste mu opisati vsako podrobnost, kod naj hodi!« O.: »Pokazal sem mu lino ter mu razložil, kam naj pride. Povedal sem mu, da sta zgoraj dve sobi.« P.: »Govorite o sebi, ne o takih stvareh, ki so nam že znanel Povejte o tem, kako ste naročili bratu, naj prestraši deklico in kako naj pride k vaši ženil« O.: »Rekel sem mu, naj njo ustreli, mene pa lahko rani.« P.: »Rekli ste mu, naj pride v noči od ponedeljka na torek. Ali ste mu dejali, da ga boste vi vodili? Kako naj sam pride, kako naj najde vašo ženol Je bila v tisti noči vaša žena sama, je bila budna?« O.: »Žena je tisto noč spala. Jaz... jaz sem spal, jaz sem bil v skrbeh, kako se bo stvar zgodila.« P.: »V torek ste ga pa šli vprašat, zakaj ni namena izvršil. Kaj sta zopet govorila?« O.; »Vprašal sem ga, zakaj ni prišel. Rekel mi je, da je zaspal. Obljubil mi je, da pride v noči od torka na sredo « P.: »Ste ga vprašali, kako misli po umoru oditi iz hiše, kaj sta govorila, kako bo odprl vrata. So bila vrata zaklenjena, ali ste jih vi pustili odprta?« O.: »Rekel sem mu, da bo šel pri vratih ven. Bila so samo zapahnjena.« P.: »Torej sta govorila samo, kako naj pride, prestraši deklico, ustreli vašo ■ženo, vas obstreli in nato naj zgine pri zapahnjenih vratih?« O.: »Samo to.« P.: »Torej, kdaj sta se dogovorila, naj pride?« O. (tresoč); »V torek!« P.: »Ob kakšnem času? Kdaj sta se dogovorila, da ga nihče ne zaloti? Zakaj je brat čakal od nedelje do torka, zakaj ni izvršil zločina prej?« O.; »Midva sva se zmenila za ponedeljek.« Sledi predsednikovo izpraševanje, zakaj je bil zločin preložen za en dan in Mali ponovno zatrjuje, da mu je brat dejal, češ, da je zaspal. P.: »In za ponedeljek, kdaj ste mu naročili naj pride?« — 0.: »Okoli polnoči.« — P.: »Toda, kako naj pride notri, ko pa ne ve kod?« Sledi zopet Malijevo zatrjevanje, da mu je povedal za dve sobi, ki sta zgoraj in da v eni spi deklica, ki jo mora prestrašiti. P.: »Kako pa naj bi se to zgodilo in kako je to mogoče? Vaš brat naj pride, naj prestraši deklico in nato naj izvrši takoj zločin. Saj bi deklica vendar vpila, spodaj pa sta spala stara Anžlovar-jeva, ki bi se gotovo zbudila in v trenutku bi bila hiša pokonci. Ko bi deklica vpila, saj brat ne bi imel časa, da umori vašo ženo, vas rani in še pobegne, ne da bi ga kdo videl. Kako naj bi se to izvršilo?« — O.: »Samo to sem mu naročil, na drugo nisem mislil.« — P.: »Kaj pa sta govorila o denarju?« — O.: »Ne, o denarju nisva govorila. Nič mu ga nisem dal. Samo kolo sem mu dal. Kako Andrej opisuje umor P.: »Kdaj pa je v tifti noči žena zaspala?« — O.: »Okoli polnoči!« — P.: »Kdaj pa je brat potem prišel?« — O.: »Okoli pol treh.« — P.: »Kaj se ni vaša žena tedaj zbudila, ko je vaš brat prišel? Ali ste kaj opazili, je vaša žena kaj slutila? Kaj ni vaša žena bila poprej pri deklici? Ali ni bila prej vaša žena nekoliko otožna?« — O.: »Ne, otožna ni bila, samo malo prehlajena je bila.« P.: »No, kako je bilo pri dogodku?« — O.: »Najprej je nastal vrišč in nato je prišel brat v sobo. Ko se je pojavil on, sem stopil jaz med vrata ter počakal, kdaj bo padel strel!« (Mali umolkne in molči. Ker ne nadaljuje, ga predsednik ponovno vprašuje.) P.: »In žena jc spala medtem, je kaj opazila? Ste vi kaj videli?« — O.: »Videl sem, ( da je sedla na posteljo!« — P.: »Ste slišali kaj vpitja, je vaša žena kaj klicala?« — O.: »Nič ni-•em slišal.« P.: »Kako dolgo je to trajalo?« — O.: »Kmnlu je minilo in nato je brat stekel ven.« — P.: »Sta kaj govorila, ko je tekel mimo vas?« — O.: »Ne. Samo mimo je smuknil.« — P.: »Pa Ani-ra?« — o.: »Bila je zunaj.« — P.: »Povedala je, da ie videla dva moška. Ali ie bil brat brez sve- tilke? Kako je mogel v temi smukniti k vratom?« O.: »Tega ne vem.« — P.: »In nato? Kaj se je potem zgodilo?« — O.: »Nato je prišel oče gori!« — P.: »Niste šli vi doli?« — O.: »Ne. Oče je prišel gori.« P.: »Vi pravite, kakor ste izpovedali, da ste se zdravili pri zdravniku dr. Virantu? Kaj niste vedeli, da ste spolno bolni? Ali ste ženi kaj povedali o tem?« — O.: »Nisem vedel, da sem spolno bolan.« — P.: »Kaj da ne bi vedeli! Dobili bomo še dokaz, da še niste zdravi!« Sledi nato zasliševanje o krivem pričevanju v Lombarjevem procesu. P.: »15. aprila 1931 ste bili zadnjič pri dr. Virantu, 14. januarja 1932 ste se poročili z Anžlovarjevo, dne 29. septembra, ko je bil Vojnikovič umorjen, ete bili, kakor ste sami izpovedali v Lombarjevem procesu, z Lombarjem pri Figovcu. Zakaj ste tudi ženo nagovarjali k pričevanju, saj je dr. Virant iz svojih zapiskov izpovedal, da ste bili pri njem. Zakaj niste tega povedali pri preiskavi?« — O.: »Mi tedaj to ni prišlo na misel. Šele v zaporu sem se tega spomnil.« Razmerje z Lombarjem P.: »Vaše razmerje z Lombarjem se je pričelo že leta 1930, to je bilo tedaj, ko ste se v gostilni Mali sestali nekoč z Lombarjem in s Stiligojem. V času, ko je bil Vojnikovič utnorjeu, ste obiskovali šolo (tečaj), stanovali 6te tedaj pri Lombarju. Pri zaslišanju ste označili svoje bivališče v Kranju. Šele pozneje se je našel neki Kremžar, ki je izpovedal, da je slišal od Lombarja razne stvari zaradi umora tihotapca Tomažiča. Kako Lombar sploh ve, da ste bili leta 1927 s Tomažičem? Kako je mogel Lombar o lem vedeti in kako pripovedovati o tem Kremžarju?? Kako vas je mogel posvariti, da vas ne bo izdal, vi pa njega ne?« — O.: »O tem nisem jaz nikdar govoril. Krenižarja še poznam ne. Lombar ni mogel govoriti teh stvari!« P.: »Kako da ste priznali, da ste v zadevi Vojnikovič krivo pričali?« — O.: »Nisem priznal tega, rekel sem le, da sem pomotoma pričal.« Predsednik čila nato zapisnik izpovedi, ki jo je Lombar dne 19. oktobra t. 1., t. j. pred šestimi dnevi dal pred preiskovalnim sodnikom. Iz zapisnika je razvidno, da sta Lombar in Stiligoj res prišla k njemu zaradi neke puške. Lombar je prišel zaradi insernta, ki ga je čital v «Jutru». Puške Lombarju ni izročil, ni pa res, da bi bila puška kdaj Vojuikoviču naprodaj. Lombarjeve obdolži-tve so po Malijevem mnenju izmišljene. Možno je, da se je 29. septembra 1930 res sestal z Lombarjem pri Figovcu. Mali v izpovedi priznava, da mu je Lombar po svoji materi iztihotapil iz zapora plav listek, v katerem ga prosi, naj priča zanj. — O.: »Listek sem prebral in sežgal.« — P.: »Ali ostanete pri priznanju, da vas je Lombarjeva sestra Mihaela pred sodiščem prosila, naj pri pričevanju nič ne omenite o tistem listku?« — O.: »Ostanem.« P.: »Vi ste imeli lovsko puško sistema »Beau-coup*. Koliko sle dali zanjo in kje sle jo dobili?« O.: »V Kranju za 2.500 Din.« P.: »Puške tega sistema so po 4 do 5 tisoč Din.« Predsednik vprašuje dalje: »Po smrti tistega tihotapca ste vi hodili k njegovi ženi in ste zahtevali od nje revolver, češ, da je vaša last. rev pa je bil tedaj pri sodišču.« O.: »On se ni ustrelil pred menoj!« [P.: »Na Kadilcu je 1926 pogorela Dolenčeva koča, ki pa je bila poprej izropana!« O.: »'lega j že dolgo in o tem mič ne vem.« P.: »Ali poznate Karla Malija? Ste kaj v sorodu z njim?« O.: »Poznam ga, v sorodu pa nisem.« I5.: »Po smrti svoje žene ste brzojavili na Golnik: Malka umrla, pogreb v petek. Nato je prišel vaš brat Franc?« O.: »Da!« P. »Se spomnite podrobnosti o nekih 300 Din, katere vam je omenjal vaš brat Franc?« O.: »Se spomnim, da mi je rekel, da jih je dal nekemu delavcu za zaslužek.« P.: »Se spominjate, da sle ob tej priliki tudi naročili svojemu bratu, naj dvigne pri Golmajerjevi neko listino, ki naj jo nese v Kranj, kjer naj jo izroči vaši sestri Dolšinovi? Kakšna pogodba pa je bila to?« O.: »Šlo je radi Čehove gcstilne v Rožni dolini.« !P.: »Zakaj pa naj bi šel brat France po tisto pogodbo?« O.: »O.: »Ne brat France, temveč brat Lojze!« P. »Zakaj pa ste se bali tiste pogodbe, saj ta pogodba je še iz starega veka, še iz časov, ko niste bili poročeni z Anžlovarjevo. Zakaj ste se bali, da bi kdo izvedel, kako ste pred svojo poroko nameravali najeti neko gostilno?« Vprašanja branileljev in državnega ložilca Branitelj Andreja Malija dr. Vasič izprašuje: Kdo je prvi prišel na misel, spraviti spoti Anžlovarjevo, vi ali Golmajerjeva?« O. »Prva ona, naj ženo spravim spoti in naj njo poročim.« Dr. V.: »Kaj je ona s tem nameravala, kaj je hotela?« O. »Naj jo poročim.« Dr. Vasič izprašuje nato nekatere intimne detajle iz zakonskega življenja s pokojno Anžlovarjevo. Iz odgovorov Malija je razvidno, da je bila pokojnica zelo vzdržna in resna ženska ter da je od zakona zahtevala predvsem resnosti. Maliju je dejala: »Spolno občevanje ni vse.« Iz kratkih skoraj odrezanih odgovorov Malija je bilo spoznati slepi idealizem pokojnice. ki pa je imela za moža človeka, ki ni mislil na nič drugega, kakor na sla-doslrastje, na zakonsko nezvestobo, na denar in ki je bil povrhu lega še spolno bolan. Dr. V.: »Vi ste bili prepričani, da ste bili dne 20. septembra 1930 z Lombarjem pri Figovcu? In ste to pričali, čeprav vas je Lombar po listku pro-I sil, da pričate isto.« O.: »Bil.« 1). V.: »Kaj ste bili redno več ponedeljkov znporedno v Ljubljani?« O.: »Več ponedeljkov sem se redno vozil v Ljubljano, ker sem se takrat zdravil pri dr. Virantu. Dr. V.: »Kakor iz vsega razvidno, je Golmajerica nagovorila vas in Antona za umor!« O. »Da.< Branile^ Aniona Malija dr. Ivanetič: »V času od 11. do 16. marca ste se dogovorili z Golmaje-rico, da spravite ženo spoti. AJi ste morda že kdaj poprej govorili z njo o lem?« O.: »Že poprej sva govorila o tem: Že večkrat sva se razgovarjala.« Prisednik dr. Prijatelj: »Kdo je prvi prišel na misel, uporabiti za ta zločin brata Antona? Golmajerjeva ali vi?« O.: »Tako sva ugibala in ne vem, ali je ona na to prišla ali jaz.« Dr. Prijatelj: »Zakaj pa je bil brat pripravljen za ta zločin, ali iz gole bratovske ljubezni do vas?« O. »Tožil sem mu. da sem v zakonu zelo nesrečen. Obljubil sem mu, da mu dam toliko, da se more poročiti.« Dr. Cepudcr (branitelj Golmajerjeve): »Kdaj ste pričeli razmerje z Golmajerjevo?« O.: »Takrat ko sem hodil v tečaj« Dr. C.: »Ste se takrat že poznali z Anžlovarjevo?« O.: »Poznala sva se že poprej.« Dr. C. navaja nekatere podrobnosti, kako je Mali pregovoril Golmajerjevo s tem, da ji Je obrekel njenega prejšnjega ljubimca. O.: »Se no spomnim.« Dr. C.: »Vidva sta se zmenila, da najameta kje knkšno gostilno?« O.: »Najprej v Poljanah.« Dr. C. Koliko denarja je imela Mici?« O.: 60.000 Din.« Dr. C. »Koliko naj bi znašala najemnina za tisto gostilno?« O.: »Tisoč Din.« Dr. C.: »Hoteli ste reči 3000 Din, Pa kavcija je znašala 40.000 Din. Kdo naj bi jih plačal?« O.: »Jaz.« Dr. Gonilna moč v pralnem kotlu Na milijone kisikovih mehurčkov vzbudi gibanje. Razvijajo se med kuhanjem (vsaj 15 minuf) v raztopini Schichtovega Radiona in poganjajo — brez prestanka za Vas delajoč — milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo lepo •n prizanesljivo, če redno uporabljate S c h i c h t o v Radio n. C.: »Vi je niste iskali, ona pa je je iskala, ker je imela svoj denar izposojen pri svojem svaku in pri vašem bratu. Zakaj nisle prevzeli gostilne?« O.: »V časopisih je bilo, da pride čez tri dni na dražbo.« Dr. C. »Vi lažete!« Predsednik svetuje branitelju, naj rabi bolj zmerne izraze. Dr. C.: »Vi ste prosili Mickinega očeta, naj vam jo da za ženo, češ, da boste ono drugo na Dolenjskem pustili.« O.: To ni res!« Dr. C.: »Kdo je prej od vaju dveh prišel na misel fin-girati roparski napad, vi ali Golmajerjeva?« O.: »Ja, to je ona rekla.« Državni tožilec dr. Rus: »V procesu smo videli, da ste pričali, da ste bili na kritični dan z Lombarjem pri Figovcu?« O.: »Možno je, da sem se motil.« Drž. tožilec: »Saj menda sami priznavate!« Državni tožilec nadaljuje; »Vi ste 16. marca, ko ste prišli iz preiskovalnega zapora, pisali ženi, da se čutite zelo nesrečnega. Kaj sle pisali, da ste bili obdolženi krivega pričevanja?« O.; »Pisal sem o svoji nesreči, o krivem pričevanju pa ne, ker nisem maral, da bi to žena vedela.« Drž, lož.: »To pismo se bo med obravnavo že našlo.« Predsednik: »Vaša ždna je bila zaslišana v Višnji gori in je tam zvedela, da vas je drž. tožilec obtožil krivega pričevanja.« — Sledi še nekaj manjših vprašanj in opomb, s čimer je bilo dopoldansko zasliševanje Andreja Malija zaključeno. Sestavljanje zanisnika Predse nik je nato začel narekovati dolg, skrben in obsežen zapisnik o tem zasliševanju. Predsednik je prosil tudi vse, ki so stavili kaka vprašanja, naj ga na eventuelne pomote opozore, vendar pa to ni bilo potrebno, ker je bilo že pri dopoldanski obravnavi takoj vidno, da predsednik ODvlada ves proces do vseh podrobnosti. Sestavljanje zapisnika je trajalo dobri dve uri ter je predsednik v njega zabeležil vsako podrobnost in vse momente, ki obremenjujejo obtoženca odnosno ga razbremenjujejo. Ugotovil je med drugim: Kot motiv za umor svoje žene navaja obtoženec, da je bil v zakonu z njo zelo nesrečen, ker žena ni bila za spolno občevanje, ker ni skrbela za njegovo obleko in perilo in ker mu ni pustila kaditi cigarete, sploh pri njej ni imel nobenega življenja. Kar se tiče njegove prošlosti, je bilo obto-ženčevi ženi že pred poroko znano, da se je bavil s tihotapstvom, ker ji jc to sam povedal. Tudi si žena ni napravila nič iz okolnosti, da je bil obtoženec že pred poroko julija in avgusta 1932 aretiran in v preiskovalnem zaporu skupaj z Andrejem Golmajerjem, Antonom Škrjancem in Francetom Zupančičem, ki so bili osumljeni umora Janeza Tomažiča. Glede slike Jezusove in napisa na hrbtu je obtoženec pripomnil: »Žena mi kaj takega niti ni omenila, niti pokazala, da bi bila zato nesrečna. Sliko je videl, napisa ne. Na ženi ni opazil ni-kakih znakov sumničenja. Predsednik: »Kako ste ženi pojasniti razmerje s tako proslulim razbojnikom Lombarjem?« O.: »Visoko sodišče! Jaz nisem vedel, da je Lombar tak.« P.; »Ali je vam kaj o tem žena povedala?« Obtoženec je molčal. Naposled je pripomnil, da mu ni nikoli očitala posledic zaradi njegovega pričevanja v Lombarjevem procesu. Obtoženec je še ponovno skušal močno obremeniti Golmajerjevo, da je ona bila tista, ki ga je k umoru nagovarjala, ker se je sam branil in se je hotel le od žene ločiti. Zasliše anje prvega obtoženca Andreja Malij? je trajalo do 13.30, nakar jc predsednik odredil odmor. Kaj pravi Anion Mali Predsednik je otvoril znova razpravo ob 15. | Stavil je prvemu obtožencu Andreju Maliju neka- i tera dodatna vprašanja, nakar je odredil: »Pripeljite Malija Antona!« Jetniška paznika sla pripeljala drugega obtoženca. Predsednik jc nadaljeval: »Mali Anton! Stopite bližjel Ali ste slišali obtožbo? Ali ste jo razumeli?« Mali Anton je najprej nekoliko pobledel, nato ga je oblila rdečica in je dalje časa molčal. Predsednik: »Vi ste obtoženi, da ste sodelovali pri umoru svoje svakinje Amalije Mali na ta način, da ste po prejšnjem dogovoru smrtno poškodovali Amalijo, da je na poškodbah umrla. Ali se čutite krivega?« Mali Anton je odvrnil z nasmeškom: »Seveda se. Jaz sem napravil.« P.: »Povejte, kako.« O.: »Golmajerjeva me je začela nagovarjati že tri mesece pred dogodkom.« Obtoženec se je na razna predsednikova vprašanja, kako je prišlo do nagovarjanja, zapletel v protislovja ter trdil, da se je z Golmajerjevo trikrat sestal v gozdu. P.: »Mali Anton, pazite dobro, kaj govorite! Težko obremenjujete Golmajerjevo.« Drž. tožilec: »Gospod predsednik! Opozorite ga, da mu lo nič ne koristi.« Predsednik dalje stavlja še več vprašanj, ki so se vsa tikala njegove trditve, da ga jc Golmajerjeva nagovarjala k umoru. V razpravni dvorani jc bil popoldne večji naval občinstva, ki je sledilo zasliševanju drugega obtoženca z največjo napetostjo. Anton Mali je v vseh podrobnostih opisal, kako se je sestal z Golmajerjevo, kako se je sestal s svojim bratom in snoval načrt za umor svoje svakinje. Na vsako vprašanje je odgovarjal prav na kratko ter tupa-tam priznaval vse podrobnosti, ki jih je dognala sodna preiskava. Brat njegov je prišel potem, ko je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora zaradi krive prisege, v Kranj, in lam sc je Andrej sestal 7. Golmajerjevo, in sicer pri svoji sestri, omoženi Dolžina. Pozneje je prišel on k bratu z vozom in — Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Jo-sef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je ®Franz-Josef«-voda radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih, i mu sporočil, da ga mati prosi, naj pride na Golnik, kamor je prišla njegova žena Malka. Bral se je izgovarjal, da bo prišel drugi dan. Predsednik: »Kdaj sta se začela razgovarjati o umoru?« Obtoženec: »Drugi dan jc prišel Andrej okoli pol 6 na Golnik. Začel me je nagovarjati, da bi šel v Št. Vid in da bi mu tam spravil ženo s sveta. Povedal mi je, zakaj. Samo to mi je pravil, da bi rad oženil Golmajerjevo.« P.: »Ali je povedal, kako bi se to napravilo?« Obtoženec na kratko: »Ženo naj bi ustrelil, njega pa lahko ranil s pištolo, ki bi mi jo dala Golmajerjeva.« Anton dalje pripoveduje, kako mu je brat dejal: »Kar boš rabil zase, to ti bo vse dala Golmajerjeva.« P.: »Kaj vam je obljubil Andrej za nagrado?« O.: »Toliko ti bom dal, da boš vse svoje življenje prost vseh skrbi.« Tudi Anton obdolžuje Golmajerjevo Obtoženec je nato še v vseh podrobnostih opisal, kako se je o tem umoru razgovarjal z Golmajerjevo, ki mu jc naposled dala pištolo, steklenico žganja in 200 Din za vožnjo proti Stični. Na predsednikovo vprašanje, kdo je napravil masko, je obtoženec pripomnil, da mu jo je napravila Golmajerjeva sama. P.: »Koliko časa jc rabila za to?« O.: »En teden.« Predsednik začuden: »Za takšno delo, kot je ta maska, ni bilo treba toliko časa. Kje ste blago dobili?« O.: »Ona mi ga jc dala.« Predsednik začuden: »Ta maska jc vendar iztrgana iz starega suknjiča in brez vsakih šivov!« Obtoženec nato omeni, da mu je Golmajerjeva napravila tudi pravo masko iz črne ovčje koče ter jc to masko v vseh podrobnostih opisal. Predsednik je ugotovil, da jc na policiji v Ljubljani bile nekaka taka maska, toda sedaj je izginila iz zbirke corpora delicti. Dalje je obtožcncc zatrjeval, da mu jc dala pištolo Golmajerjeva in da se ic poleni napolil v Slično. Prišel jc tja proti večeru, kjer ga je žc čakal bral, ki ga je spravil spat ni senik. Prvo noč z Andrejem ni nič govoril. Di-poldnc mu je Andrej prinesel žganje ler sla se m kratko razgovarjala. Načrt za umor Amaliie je izdelal brat Andrej. Anton je ležal še dva dni v seniku, kamor mu jc nosii brat hrane in žgan a tako da sc je močno napil. Žganje je napravil An-urej iz navadnega špirita, ki mu je primeSal vode. Obtoženi Anton nato opisuje podrobnosti, kako je prišlo do umora Amalije. »Sprva nisem holel izvršiti uniorn. Hotel sem iti domov, češ, sam napravi, jaz ne bom, doma me čaka delo. Brat pa mi je odgovoril: Uh, danes se mora to izvršiti. Domov ne moreš, ker je ponoči zgorela hiša in te bodo kot tujca takoj orožniki prijeli. Tega sem se zbal.< Predsednik je pripomnil, da so orožniki poročali, da je res v bližini zgorelo poslopje in da sta to napravila obtoženca, da bi tako odstranila sum na umor. Kako je Anton izvršil umor Obtoženec je nato opisal zadnje trenutke pred umorom. Že ob 10 ponoči je vstal in hodil okoli hiše do pol 3. Nato mu je brat odprl vrata in ga spustil v hišo. Anton je šel najprej v sobo, kjer je spala Malluna nečakinja Anica Hrovatova. S seboj je imel nož, pištolo in svetilko. »V postelji je ležala punčka, šel sem k njej in ji zaklical: Kje ima oče denar? Punčka je skočila s postelje in zavpila: Ravburji. Jaz sem se obrnil in rekel: Bodi tiho, ne kliči. Punčka je šla potem po stopnicah doli. Brata pa sem srečal pri vratih njegove spalnice. Potisnil me je v sobo, kjer je bila Malka že zbujena in je stala pri postelji.« P.: »Ko ste dekleta zagledali, se-li niste bali, da bi vas spoznala?« — O.: »Mar je meni bilo, saj sem bil pijan v kamri. Brat mi je rekel, naj hitro izvršim.« — P-: »To je popolnoma novo.« Obtoženec je nato pričel pripovedovati, kako je sunil parkrat Andrejevo ženo z nožem. Izgovarjal pa se je, da nikakor ne ve, kolikokrat je sunil, ker je bil pijan. Predsednik je pripomnil, da jo ugotovljeno, da je dobila Amalija 19 lažjih in težjih ran. Konfrontacija bratov Sledila je zelo dramatična kontrontacija obeh bratov. Predsednik je pozval Andreja: »Andrej, vsta-nite! Kdo je govoril resnico? Poglejta si oba v oči.« Andrej je pripomnil: »Tone ni resnice povedal.« Predsednik je še enkrat ponovil: »Poglejta si v oči!« Tone je glasno odvrnil: »Danes sem resnico govoril.« Velika napetost v dvorani. Predsednik še enkrat poziva Andreja, naj izjavi, kdo je govoril resnico. Andrej pa je zamolklo odvrnil: »Brat Anton si je mnogo izmislil.« Anton pa nato: »Andrej, zakaj lažeš! Res si vse to ti napravil.« Konfrontacija je bila še v mnogih točkah izredno živahna in napeta, zlasti ko je Anton pripovedoval, kako je Andrej odprl vrata in kako ga je porinil v sobo. Predsednik je pripomnil Andreju: »Sedaj ču-jemo. da ste mu masko sami nataknili na glavo.« Andrej: »Jaz mu nisem dal maske.« Anton: »Andrej, ti si jo nataknil na glavo.« Med Andrejem in Antonom je prišlo med konfrontacijo do dramatičnih prizorov. Anton je vzkliknil proti Andreju: »Andrej, priznaj vse — povej, kako je bilo, ne pomaga nič — najboljša je resnica!« Pri tej razburljivi kontrontaciji je Andrej še enkrat pripomnil, da govori njegov brat brez vsa kega premisleka. Nato pa so začeli vsi trije branilci na obloženega Antona Malija staviti posamezna vprašanja, na katera je Anton deloma takoj in točno odgovarjal, pri drugih vprašanjih pa se je skušal izmotati z raznimi dolgoveznimi izgovori. V nadaljnji kontrontaciji med obema prvima obtožencema ie Andrej Mali zatrjeval: »Moj brat Tone je prišel v hišo brez moje pomoči in najbrž skozi lino. Sploh njemu nisem nataknil na obraz nobene maske. Tudi električne svetiljke mu nisem dal.« Opozorjen na važnost svoje izpovedbe je obtoženec Anton Mali v svojem zagovoru še dejal, da je dobival od Golmajerjeve večje zneske v gotovini in da mu je dala za velikonočne praznike celo 400 Din za pirhe. P.: »Kako, da niste potem imeli več denarja?« O. Anton Mali: »Zapravil sem ga z nekim fantom. Denar mi je dala Golmajerjeva zavit v papir, a skrit v žepni robček, ki mi ga je tudi poklonila.« P.: »V družbi s kom ste denar zapili?« O.: »Z delavcem Antonom Vallerjem iz Goric.« Drž. tožilec proti Antonu Maliju: »Kje imate sedaj robec?« O.: »Ga ima brat Lojze. Posodil sem mu ga , naslednji dan ker je bila Velikanoč in je brat nosil praznično obleko. Povedal mu nisem, odkod imam robec.« ; Zaslišanje drugega obtoženca Antona Malija je bilo končano ob 18.30, nakar je predsednik odredil četrturni odmor. „Lažnivec!" V tem tonu strašnih očitkov in zmerjanja se nadaljuje kontrontacija. Med tem, ko je Marija gledala z očmi, kot bi ga hotdla j>rebosti, je Andrej umikal svoje |»glede, tako da ga ie moral predsednik o|>ozoriti, naj le pogleda Mariji v oči. Andrej jx>tem ponovi vse svoje trditve, ki jih je navajal že prej, in ojjozorien na to, ali je res ali ne, kar je govoril, je zatrdil: »Tako je bilo!« Marija pa je odgovarjala na to: »Lažnivec!« itd. Brezdno človeške duše Tudi Anton je deležen takih strastnih in patetičnih izbruhov Marije Golmajerjeve. Najprej Anton pojasnjuje svoj sestanek z Marijo, na katerem ga je nagovarjala na umor Amalije ter trdi, da je na enem sestanku prišlo med njim in Marijo do zelo intimnega odnosa. Marija: »O ti, sram te bodi! Lažeš!« Anton: »Kar sem naredil, sem naredil. In to sem priznal. Povedal sem čisto resnico o sebi in o vas dveh, o Andreju in o tebi, Marija!« P.: »Anton: Ali je res, da ste pTejeli tistih 400 Din?« Anton: »Res.« Marija: »Nikoli!« Anton: »Prejel sem tudi šnops tik pred umorom. Obe, Marija in njena mati, sta skrivali šnops pred očetom.« Marija: »Ti boš grdil mojega očeta?l Kolikokrat sem dala tvojemu očetu po 2 Din! Mojega očeta ti ne boš sramotil!« Dr. Vasič: »Marija, če je res, da ste Andreja nagovarjali, naj se vrne k svoji ženi, zakaj ste pa fiotem rekli, ko ste videli v domačem kraju Ama-ijo Anžlovarjevo: »Ta k .. .. ne bo dolgo hodila okoli! Ubiti človeka ni nič, če človek nima duše.« Marija: »Jezus Marija, nikdar to ni res!« Prisednik dr. Dolenec: »Pa vi verjamete v Boga, hodite k spovedi?« Marija: »Verjamem, hodim k spovedi!« Dr. Dolenec: »Saj ste rekli, da človek nima duše in da ni nič ubiti koga?« Marija: »Ni res, nikdar nisem kaj takega rekla,« Predsednik zaključuje s tem zasliševanje Marije Golmajerjeve ter diktira prav tako izčrpen zapisnik o njeni izpovedi. Kaj povedo priče Zasliševanje Marije Golma$erjjeve Med splošno tišino je urnih korakov v spremstvu paznika stopila v dvorano Marija Golmajer in se naravnost obrnila k predsedniku sodnega zbora. P.: »Marija Golmajer, ali ste razumeli obtožnico?« Marija: »Prosim, da!« P.: »Ali ste krivi?« Marija: »Jaz sem kriva samo to, da sem se spustila v občevanje z Andrejem.« P.: »Vi ste obtožena, da sle vi zasnovala umor Amalije Malijeve.« Marija: »Tega ne!« In obtoženka je nato v vseh podrobnostih začela pripovedovati, kako se je razvijalo njeno razmerje do Andreja in je opisala tudi vse podrobnosti, kje sta govorila in kje se je vse mudila kritičnega dne. Svoj zagovor je brez večjih prekinitev od strani predsednika ponovila kakor pri preiskavi in je jasno ter točno opisala vsako malenkost, ki jo razbremenjuje, ali pa deloma tudi obremenjuje. Omenila je vse od začetka, kako je bilo. »Jaz sem začela z Andrejem Maliiem razmerje že 1. 1030. Takrat sem poznala lanta, ki sem ga hotela tudi poročili. Fanta sem svarila, naj ne pije. Andrej Mali ixi je tega fanta vedno črnil. To sem tudi fantu jx>vedala, ta jna je rekel, da Io ni res. Njemu nisem verjela, pač pa na žalost Andreju. Obljubila sem zvestobo Andreju in prekinila vsako razmerje s prvim. Andrej je šel v trgovski tečaj v Ljubljano. Ko se je tečaj končal, sem se mu vdala z dušo in telesom, obljubila sem mu zvestobo do groba. Večkrat me je obiskal. Ko je prišel iz trgovskega tečaja, mi je obljubil, da me bo jx>ročil in je začel iskati, da bi kje dobil kako gostilno. V Poljanah nad Skofjo Loko sva dobila le|x> gostilno v najem. Najemnina pa je bila jjrevisoka, namreč 12.1X10 Din lelno. To gostilno pa sva pustila, ker je bil na gostilni neki mutec. Polem sva se začela pogajati z g. Cehom za gostilno v Rožni dolini. Vse je bilo dogovorjeno, samo pogodba še ni bila podpisana. Mesečna najemnina je bila 3000 Din, Ceh pa je zahteval, da morava vložiti 40.000 Din kot kavcijo, iz katere bi se potem plačevala mesečna najemnina. Denarja- pa jaz nisem mogla dobiti. Andrej je zaradi tega postal zelo nervozen. Ker je nastala istočasno tudi denarna kriza, sem pisala Andreju, da denarja ne morem dobiti za gostilno. Andrej je bil žalosten. ... postala sem huda reva Obtoženka je nato začela v vseh podrobnostih pripovedovati, kako se je razvijalo njuno nadaljnje razmerje. Obljubil ji je, da jo jx>roči. Pozneje pa ji je začel trditi, da je z njim zanosilo neko dekle na Doieujskem. Prepričana sem bila, da sem postala huda reva. On je bil name hud, jx>zneje pa sem ga svarila, da naj bo s sedanjo ženo dober in da ne dela več sramote. On pa je bil vedno bolj jezen na inene. Zahtevala sem, naj bo do mene odkrit in naj se odloči za eno, ali pa za drugo. Potem ,e prišlo najhujše, ko se je poročil. Pa še pozneje je hodil k meni in vedno zatrjeval, da je zelo nesrečen s svojo ženo, ker je bolna in da se njena bolezen ne more ozdraviti. Nekega dne je prišel zopet k meni in bil zelo hud. Grozil mi je celo z revolverjem. Revolver sem mu vzela, on pa je še hujše grozil, da ustreli sebe in mene. Vdala sein se mu. Šest mesecev pred umorom Malke pa sem izročila revolver bratu Antonu. Obtoženka je zatem prav obširno opisala vse dogodke, ki so se razvijati, ko je bil Andrej Mali zaprt zaradi krive |>risege. Prišel je iz preiskovalnega zapora neko soboto. On je bil takrat pri svoji sestri Marianci v Kranju. — Njej so povedali, da je jirišel Andrej v Kranj. Ona triu je očitala: »Kaj delaš, da si zopet zaprt?« On pa ji je odvrnil: Hudiča, saj bom še crknil. Tebi se tudi kaj takega lahko pripeti.« V nedeljo sta bila skupaj, v ponedeljek pa je odšel Andrej v Ljubljano. Njej pa ni povedal, zakaj je šel in sploh tli o tem nič govoril, govoril pa je, da je zelo nesrečen in da ga ne mara. Nato je omenila, kako je v |X>nedeljek zvečer Andrej zojjet prišel iz Ljubljane v Kranj, a kmalu nato Anton z vozom ter mu naznanil, da je prišla njegova žena na Golnik. Andrej in Tone sta odšla iz Tcuhinje. Ona je sama ostala v kuhinji. Okoli 11 ponoči pa je prišel Andrej zopet domov. Očitala mu je, kako grdo dela z ženo in da to nc sme še naprej trajati. Bil pa je zelo trmast. Jokal je v postelji m sem ga močila, ker mu je postalo *lo slabo. „Nič hudega z Antonom 1" Potem je obtožena Marija Golmajer podrobno opisala svojo nesrečo in orisala tudi, kako je imela sitike z njegovim bratom Antonom. Z močnim poudarkom je izpovedala: »Z Antonom nisem imela nič hudega, nobenega razmerja. To mu tudi povem danes v nhraz! Z Antonom sploh nisetn imela nobenega Ijubavnega ra/merja in nisem z njim občevala. Nisem mu dala nobenega žganja. Posodila pa sem mu večkrat denar, prvič 100 Din, ki mi jih je vrnil, pozneje pa me je prosil, da mu posodim 200 Din. Ta denar je rabil za svoje dekle.« Golmajerjeva izpoveduje nadalje, kako je še enkrat iz Št. Vida prišel Andrej Mali k njej na dom. Bil je bled in prepaden, pa tudi precej vinjen. Prišel je ponoči in je vrgel p>esek v okno. Odšla sem mu opret, ker sem vedela, da je zelo razburljiv in sem mu rekla: »Andrej, zakaj si tak?« Odgovoril mi je: »Sem bolan.« »Zakaj si bolan?« »Pil sem.« Jaz sem ga lepx> spravila v posteljo in nisem ga vprašala, kje je bil. Potem je z žalostnim glasom izpovedala, kako io je spravil obtoženi Andrej v sramoto, da so jo ljudje začeli zmerjati s prešustnico ter da je za njo boljša smrt, kakor pa, da bi ostala še taka reva. Rotila ga je, naj ostane svoji ženi zvest, ker je tudi ona dobra z njim. P.: »Kdaj ste Antonu dali 200 Din?« O.: »Tri mesece pred umorom.« To izjavo je Golmajerjeva zelo podkrepila. P.: »V preiskavi ste rekli drugače.« O.: »Ne, rekla sem: tri mesece pred umorom.« Nato je predsednik ugotovil, da je dala 2(0 Din Anionu zares tri mesece pred aretacijo. Obtoženka je ponovno zatrdila, da jo niso o tem niti vprašali in da je pravila to tri mesece pred umorom. Predsednik ji je nato predočil njene izjave pred preiskovalnim sodnikom, toda ona je vztrajala pri svoji današnji izjavi. Predsednik je nato tudi ugotovil, da se njena današnja izpoved krije z iz])ovedjo, ki jo je podala 12. maja pred preiskovalnim sodnikom. V preiskavi je bila tudi konfronlirana z obtoženim Antonom in je pri svoji izjavi vztrajala. Zasliševanje Marije Golmajerjeve se nalo nadaljuje. Ona govori gladko v šolski slovenščini in vse ga ona rada imela. Lhorana je |>od vtisom, da se je ona naučila svojo obrambo na pamet. Predsednik: »V preiskavi sta vas oba Malija dolžila, da ste vi dali idejo za (a umor, da bi se |>ozneje poročila z Andrejem.« Marija: »Ni res! Nikdar nisem kaj takega rekla. Lahko je Andrej nagovarjal Antona, toda jaz nisem nikdar svetovala kaj takega.« „Kedaj ste dali oištolo?" P.: »Kdaj ste mu dali pištolo?« O.: »Šest mesecev pred umorom.« P.: »V preiskavi ste trdili, da sle mu jo dali šest mesecev pred preiskavo.« O.: »Ni res! Rekla sem: Šest mesecev pred umorom.« P.: »Anton (rdi, da ste pred njim delali masko, da ga nihče ne bi spoznal, da ste mu dali slivovko, da bo bolj korajžen, in da'ste mu dali pištolo.« O.: »To ni res! Res pa je, da me je njegova seslra Ivanka zmerjala s prešustnico, ker sem imela razmerje z Andrejem.« P.: »Anion trdi, da ste imeli z njim na prostem tri sestanke, na katerih sle ga nagovarjali k umoru. En sestanek sicer priznate.« O.: »Nikdar nisem Aniona nagovarjala k umoru. Nikdar nisem imela z njim sestankov. Nikdar se mu nisem vdala in me tudi nikdar ni za to vprašal.« P.: »Anton trdi, da ste mu dali za pirhe 400 Din, zavitih v robček, ki ste mu ga |x>molili skozi okno.« O.: »Ni res! Dala sem mu enkrat 100 Din, ki jih je vrnil, posodila sem mu pozneje še 200 Din. ki jih ni vrnil. Denar sem mu dala, ker je rekel, da gre k svoji punci.« P.: »Imamo priče, kako se je Andrej hvalil, da dobi od vas denarja, kolikor hoče.« O.: »Ni res!« »Povejte po resnici, Andrej Pri tem [»staja Marija vedno bolj agresivna iu osorna do obeli bratov. Ud tega trenolka ue varčuje več s psovkami in očitki. Andrej in Anion pa odgovarjata sicer odločno, vendar brez žaljivk. Obrnjena proti obema je rekla Marija: »Nimata dosti samo ene ženske na vesti, rada bi imela še drugo. Andrej! Mojemu otroku si z obrekovanjem mojega fanta odvzel očeta. Sedaj bi mu rad še mater. Pri-znajta kar sta napravila! Povejta po resnici, Andrej! Vedno sem te svarila, da bodi dober, da se vrneš k svoji ženi. Sram te bodi, da ne poveš po pravici!« P.: »Ali je res, da ste Andreju dajali nasvete, kaj naj da svoji ženi, da bo na porodu umrla?« O.: »Nikdar, nikoli! Andrej! Vidiš, sram te bodi, da kaj takega govoriš! Vedno si bil lažnivec in lažnivec osfnnpš ilnklcr le ne zagrne črna zemlja. Kar povej, kaj si mi govoril o mojem prejšnjem tantu.« Po zaslišanju vseh treh obtožencev je predsednik odredil zasliševanje prič, ki so bile povabljene na današnjo razpravo. Prva je stopila v dvorano 72 letna mati pokojne Amalije Marija An lovar Sprva se je hotela odpovedati pričevanju, pa je nato vztrajala pri tem, kar je že izpovedala v preiskavi. Bila je vsega skupaj zaslišana trikrat. Povedala je med drugim: Malka je bila takoj bolna po poroki, prej pa nikdar. Smatram, da jo je okužil Andrej. Nikdar pa ni povedala, kakšno bolezen ima. Bila je pri zdravniku. — Med zasliševanjem je uboga mati ihtela in jokala in ji je postalo slabo, tako da je moral predsednik za deset minut prekiniti njeno zasliševanje. Mati Anžlovarjeva je pred sodnikom tiho in naslonjena na mizo pripovedovala vso tragedijo Anžlovarjeve družine. Predsednik: »Ali ste opazili, če je bila Amalija kaj drugačna po prihodu z Golnika?« Priča: »Rekla mi je, da je bil mož samo en dan boljši, ko je prišel iz zapora.« Na vprašanje predsednika je potrdila, da je bila Malka na veliko sredo pri spovedi. »P.: »Kaj ste imeli na veliki petek?« Priča: »Na veliki petek je bilo trpljenje. Toliko sem bila v strahu in grozi in sem hotela, da bi ostali prijatelji z Andrejem. Nazadnje sem si rekla, da bo nazadnje za njega težko. Na veliki petek je bilo dolgo časa v hiši tiho. Potem pa sta se pri belem dnevu kregala z Malko zaradi punčke Anice. Rekla sem Andreju: Andrej, kaj je to? Pokazala sem na križ, da se to ne spodobi na veliki petek. Nam je vsem hudo. Moja sestra Katarina Zajčeva je omenila Andreju, da se zanj zanimajo ljudje. Svarila ga je: Andrej, nikarl Bog te bo kaznoval! Andrej je odgovoril: i Pa naj me!« P.; »Ali je hčerka Amalija pripovedovala o Andrejevih sorodnikih?« Mati: »Da, hčer- ; ka je rekla: Nikoli ne gremo gori na Golnik, gori i bomo dali v najem.« — Potem je še priča omenila, da je hčerka potožila: »Mati, tista pogodba, ki so jo oče napisali, je kar izginila.« P.: »Ali je bila hčerka na obisku pri Hrova-tovih?« Priča je potrdila, da je bila hčerka na obisku pri Hrovatovih, da sta šli tja ona in Anica, Andrej pa se je pripeljal s kolesom. Ves čas je priča jokala in je še poudarjala v zapisniku, ki ga je diktiral predsednik, da je bila hčerka Amalija ob priliki prve Andrejeve aretacije zelo potrta, vendar se je tolažila s tem, da je on vsekakor nedolžen. »Ko pa je bil Andrej Mali v Lombarjevem procesu drugič aretiran, pa smo se zelo prestrašili, sluteč, da ne more biti vse prav. Kako je moia hčerka zvedela, da je mož izpuJčen iz preiskovalnega zapora, se ne spominjam. Pač pa vem, da mi je rekla hčerka, ko se je vrnila z moiem z Golnika: Moj mož je bil samo en dan po zaporu dober. Hčerka je večkrat izjavila, da na Golniku sploh noče živeti in da bo tam sezidana hiša oddana drugim v najem. Hčerka ji je tudi večkrat tožila, kako prihaja mož domov slabe volje in jo nahruli. Zagovornik dr. Vašič je stavil dodatno vprašanje na obtoženko Golmajerjevo, če je bila tudi ona okužena, ko je vendar občevala z Andrejem od leta 1930, in če je od nje zahUval kaj nenormalnega. Obtoienka Golmajer: »Ne, nič nenormalnega.« Zaslišana je bila nato priča . iarija Hrovat sestra pokojne Amalije, 42 let stara, žena posestnika in župana v Zagradcu. P.: »Kaj vam je znano?« Priča: »Posebnega nič. Andrej se meni ni pritoževal nobenkrat. Povem to, kar sem povedala v Višnji gori. Medsebojno občevanje je bilo prijazno in domače Andrej Mali je bil hitre jeze. Nejevoljen je bil, ker ni bilo otrok, in me blagroval, da sem srečna, ker imam dosti otrok. Opozorila sem ga, da z Malko še nista dol^o poročena in da bosta tudi lahko imela otroke. Pokojna Amalija se je večkrat pritoževala, da mnogo trpi in da Andrej ne ve, kako trpi. Zaradi aretacije radi Tomažičevega umora je Amalija mnogo trpela in Andrej tega njenega trp-, ljenja ni vpošteval.« Tretja priča ivan Hrovat posestnik in župan v Zagradcu, je kratko povedal: »Kaj sem izpovedal v Žužemberku, se sedaj točno ne spominjam. Ne vem, da bi bila Amalija nesposobna za zakonske dolžnosti. Moja žena ima 11 otrok. Andrej ni nič govoril o nesposobnosti žene. Rekel je samo, da še ni nič otrok. Osetn dni pred umorom sta bila Andrej in Amalija pri nas. Andrej je silil, da bi šli na Gorenjsko, ona pa se je branila Po umoru je pa bil Andrej zbegan in razburjen. Na dan pogreba sem mu naravnost rekei. Vse to je tvoje delo!« Predsednik mu je prečital zapisnik preiskave in priča je na kratko odvrnil: »Točno je tako! Sumljivo se mi je zdelo njegovo obnašanje po umoru. Vprašal sem ga, kako sc je to zgodilo.« P.: »Ali vas je pogledal v oči?« Priča: »V oči mc še ni nikoti pogledal.« Priča je nalo poudarjal, da ga je ravno zato prijel, da bi povedal, kako se je izvršil umor in 7.akaj ni nikogar klical na pomoč. Četrta priča Franc Mali brat obeh obtožencev, je na predsednikov pouk, da sc lahko odpove pričevanju in sc posluži dobrote zakona, kratko odgovoril, da se odpove pričevanju. Zagovornika obeh obtožencev sta zahtevala, da bi se ta priča zaslišala o razmerah pri obto-ženki Mariji Golmajer. Njen zagovornik dr. Capuder pa jc kratko izjavil: »Protestiram, da bi se priča zasliševala samo o gotovih stvareh. Naj sc zas'iii o vseh stvareh.« Sodišče je nato po kratkem posvetovanju skle- nilo, da se priča Franc Mali ne zasliši o razmerah obtoženke Marije Golmajer. Zaslišan je bil nato pismonoša Jernej Golmajer ki je brat ootoženke Marije Golmajer. Tudi njega je predsednik opozoril na dobroto § 169 k. p., da se lahko odpove pričevanju. Priča Jernei Golmajer je kratko izjavil: »Ho^em pričatil« On jc pismonoša na Golniku in star 20 let. Predsednik: »Vi ste pomožni pismonoša? Dostavljate pisma. Ali se spominjate zadnji čas po veliki noči, da ste prinesli pismo Anionu Maliju?« Priča: »Da, s pošto.« P.: »Kdaj je bilo to?« Priča: »Tisti teden pred umorom.« P.: »Ste pogledali na pečat?« Priča: »Ne. Izročil sem pismo Antonu Maliju pri nas na domu, ko sem prej naroči! njegovi materi, da naj pride ponj na pošto sam. Anton mi je naročil, da ne smem pisma drugemu izročiti kot njemu samemu.« P.: »Koliko je bila ura, ko ste mu izročili pismo?« Priča: »Med šesto in sedmo zvečer,« P.: »Ali je pismo odprl pred vami?« Priča: »Da, odprl ga je, malo pogledal, ga zaprl, dal pismo v žep in ostal pri nas nekoliko časa.« P.: »Povejte po pravici, nikar ne premišljujte! Ali ste vi prinesli Antonu Maliju tudi kake listke od sestre Marije Golmajer?« Priča: »Ne, nikoli!« P.: »Take stisnjene listke?« Priča: »Ne, nikoli!« P.: »Kolikokrat ste videli na svojem domu Aniona Malija tisti teden po veliki noči?« Priča: »Samu enkrat. Poprej je bil večkrat, ne spominjam se pa, kolikokrat.« Predsednik se je obrnil k obtožencu Antonu Maliju: »Ste slišali pričo, kaj je rekla? Ali je res to, kar vi pravit., ali kar je on rekel?« Mali Anton je razburjen zanikal, da bi priča govoril resnico, in trdil, da mu je priča večkrat izročil pisma. Priča je odločno odvrnil: »Ni resi Samo eno pismo s pošte sem nesel, drugih pisem ne « Anton Mali: »Ali ne veš, kako si nesel kolo na rami?« Priča: »Ni res!« P.: »Kaj je z listki brez kuverte?« Anton Mali: »Kako da ne, vedno si nosil listke.« friča vztrajno: »Samo pismo s pošte sem nosil, listkov ne.« Obtoženec Anton Mali ves razburjen: »Lažeš, si bil stokrat poučen doma.« Predse 'lik je nato pričo Jerneja Golmajerta, ki ie imel v levem žepu robec, vprašal, kdo mu je napravil ta robec. Priča: »Moja sestra Marija.« Predsednik: »Ali veste, da sle se izrazili, da bi šli radi z Antonom Malijem na Dolenjsko, če ne bi imeli službe?« Priča kratko: »Ni res!« Priča je nato navedel še podrobnosti, kako je prišlo do izročitve usodnega pisma, s katerim je Andrej Mali povabil brata v Stično, da izvrši umor. Zagovornik dr. Vašič je nato izjavil v imenu obtožencev Antona in Andre a Maliia, da se pro-tivi zaprisegi te priče, ker je prišla v očividna nasprotja. Enako se izjavi državni to."i!ec. Zagovornik Marije Golmajer predlaga, da se priča za-priseže, ker ni za to nobenega zadržka. Po kratkem posvetovanju je predsednik senata razglasil sklep, da se Jernej Gošmajer zapriseže. Pred prisego pa je priča še kratko omfn'1: »Anion Mali se je izrazil v času aretacije Andreja tako-le: Župana Ahačiča naj hudič vzame, ker je sedaj poročal, da so Malijevi na slabem glasu.« Ob 22 :e bilo zasliševanje povabljenih prič končano in ;e predsednik prekinil glavno razpravo za tričetrt ure. Ko ie predsednik zopet otvoril razpravo, se jc začelo čitanje številnih dokumentov in poročil. Ob času poročila se razprava še vrši in bo trajala do zgodnjih jutranjih ur. Sodba bo razglašena jutri. Posvetovanja mesarjev Bolgrad, 25. okt. m. Istočasno s kongresom gostilničarjev so bila tudi posvetovanja Zveze mesarjev iz Sbvenije in pa belgrajskih mesarjev radi ustanovitve Državne zveze mesnrjev kraljevine Jugoslavije. Na sestanku se je sklenilo, da deluje ta odbor že sedaj v tem smislu, da se z novelo k obrtnemu zakonu omogoči ustanovitev strokovnega združenja mesarjev-obrtnikov, ki naj se ustanovi po pos-imeznih banovinah, ki naj potem ustvarijo državno zvezo. Posvetovanje z belgrajskimi mesarji 1 sta vodila v imenu mesarjev iz Slovenije predsednik mesarske zveze Jakob Dimnik in glavni tajnik Ivo Žan. Sodni dpoozitf Belgrad, 25. okt. (a) Na podlagi čl. 49 uvodnega zakona k zakonu o sodnem |iostopku v civilnih pravdah od 9 julija 1930 jo minister za pravosodje izdal uredbo o izprenicmbi uredbe o sodnih depozitih. ČL I. odst. t S 57 uredbe o sodnih depozitih. izdajanju denarja in denarnih vrednosti ter o |X)stopku z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem, od 17. maja 19T5 se iz-premeni in se gla.si: »Ta uredba stopi 'v veljavo, ko se razglasi v Službenih novinali. obvezno moč pa dobi I. januarja 1934. Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo in rlobi obvezno moč, ko sc razglasi v Službenih novinali. Belifraiske vesti Belgrad. 25. okt. m. Z današnjim jutranjim brzovlakom se je vrnil iz Berlina v Belgrad nemški poslanik na našem dvoril von Heeren. ki je bil pred dnevi sprejet v daljši avdienci pri predsedniku nemške republike Ilindenburgu. Belgrad. 25. okt. m. 7. nocojšnjim brzovlakom odpotuje na proslavo 10-letnice obstoja turške republike delegacija jugoslovanskih časnikarjev, v kateri sta iz Slovenije Josip Košiček in glavni urednik »Jutra* g. Virant. Belgrad, 25. okt. m. Mednarodni komite za varčevanjr jc poslal hranilnicam vsega sveta poziv, naj organizirajo v svojih okrožjih tudi letos 31. i oktobra kot dan varčevanja. Hajduk : Primorje Težka naloga čaka našega predstavnika v dr-;.ivni ligi prihodnjo nedeljo. To pot pridejo k nam splitski nogometaši, ki niso znani samo pri .nas, temveč tudi izven mej naše države. Njihova enaj-s.orica je na svojih tleh skoraj nepremagljiva in je dosegla doma in v tujini nešteto zelo lepih uspe-l-ov. V nedeljo bo pa borba še veliko važnejša, sai gre za točke in sicer obojim: Primorju, da ostane v ligi, Splitčanom pa da si zasigurajo drugo mesto. F.ni kot druga bodo napeli vse sile, da si i/vo ujejo čim boljši rezultat. Nedeljska nogometna tekma, ki se vrši na igrišču Primorja, nam bo torej nudila prvovrsten športni užitek, kakršnega že dolgo nismo videli v Ljubi,ani. Razpis mladi-tshega gozdnega teli a zt letnike 1016, 1017 in 1918, ki ga priredi SSK Maraton v nedeijo, dne 29. oktobra 1933 popoldne ob 15. Proga je dolga približno 2 in pol km. Start iu cilj na športnem prostoru SSK Maratona na Livadi. Nagrade prejmejo: prvak — plaketo, drugi j„ tretji — diplomo. Pravico starta imajo verificirani in neverificirani člani klubov. Prijave s pri-javnino 5 Din za osebo je poslati do 28. oklobra na naslov Grešak Ciril, Spodnještajerska ljudska posojilnica, Maribor, Gosposka 23. — /a prijavljene i-i stanu se plača dvojna prijavnimi. Na startu se mora vsak tekač izkazati, da je rojen v letih glasom razpisa. — SSK Maraton. Službene objnee LMP (Seja u. o. 20. oktobra 1933.) Navzoči gg.: Rybaf, Stanko, Kuret, Novak, Logar, ravn. Šetina, Jugovec, Melicer, Pevalek, Kral), Buljevič, Drufovka, Vospernik, Petrič, Malovrh, Skalar, Kačar in Dorčec. V zadevi prijave zoper gosp. Kemeny]a prejme SK Maribor dopis. Z ozirom na dopis SZNS Ljubljana od 11. oktobra se urgira odgovor pri JNS. Na osnovi dopisa SZNS Ljubljana od 11. oktobra se pozivajo gg. Potušek A., Repič Drago, Svetek A., Prcsinger A., Seitl F., Jenko J„ Martelanc M. in ' Marussig G., da čimprej obnovijo svoje prijave za podzv. sodnike, sicer se jih bo iz seznama črtalo po naročilu SZNS, Na dopis gosp. Anka od 16. oktobra se mu dovoli 2 mesečni dopust. , Dopis SK Svobode Vič od 4. oktobra v zadevi izključenih igralcev Habihta N. in Janežiča T. se preda k. o. LNP. Opozarjajo se klubi na službene objaVe .tiNS, ki so objavljene v zagrebkem »Sportskem Listu« od 13. oktobra. Sporoča se ŽSK Hermesu in Svobodi Vic, da je SZNS Ljubljana sporočil s svojim dopisom od 4. oktobra, da bo jima izplačala odškodnino za pranje opreme po 100 Din, odnosno odškodnino za Svobodo Vič zadržala za sodniške takse. Sporoča se klubom LNP, da JNS glasom svojega dopisa št. 2487 od 12. oktobra ne more pristati, da igrajo naraščajniki in juniorji, ki niso verificirani, javnih tekem. Odbija se pritožba Ilirije zoper izročeno kazen nad igralcem Berglez L. kot neutemeljeno. Odbija se protest Ilirije v zadevi verifikacije kaznovanih igralcev Jug F., Sveti clgn. in Slapar F. in to na osnovi rešitve u. o. JNS. Izvršena veri-likacija se vsled tega anulira. Protst Rapida od 1. oktobra se odstopi JNSu. Verificirajo se igrišča za vse tekme na osnovi pOTOČil gg. ss., ki so igrišča pregledali in sicer: SK Ilirije in Gradjanskega, SK Čakovec. Kamnih Kavarna v Kamniškem domu ni zaprta! Društvo »Kamnik«, ki je bilo nedavno razpuščeno, je imelo v svojem domu tudi kavarno. Ker se je govorilo, da je kavarna sedaj zaprta, moramo resnici na ljubo ugotoviti, da kavarna še vedno obratuje. Kamnik : Logatec 7 : 3. Kamniški športniki so se v nedeljo zelo postavili. V nadmočni igri so premagali enajstorico Logatca, ki je to pot prvič gostovala v Kamniku. Igri, ki je bila izredno lepa in napeta, je prisostvovalo rekordno število gledalcev. Novo rciesfo Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Norem mestu je poklonila tuk. dijaški kuhinji 100 Din namesto venca umrlemu članu upravnega odbora g. Meršolu Simonu. Kooptacija gosp. Hvale F. na mesto gosp. Gosaka v O. O. LNP Trbovlje se potrdi. Preda se OZKS pri LNP ss. g. Mahkovec na osnovi poročila, da ni vodil tekme, za katero je bil poverjen. Seje kaz. odbora LNP se bodo vršile redno vsak četrtek ob 19.30 v prostorih LNP, na kar sc opozarjajo gg. odborniki k. o. Poziva se SK Elan, da poravna preostali znesek g. ss. Janežiču. Z ozirom na sporočilo O. O. Trbovlje glede sankcij zoper gosp. Gosaka se zadeva stavi med spise, v kolikor se tičejo imenovanega Krhlineja, člana O. O. Trbovlje. — Tajnik I. Catnera : Paolino Borbi med omenjenima bokserjema je prisostvoval sam Mussolini ter druge visoke italijanske in inozemske osebnosti. Med drugimi so bili navzoči tudi Jeff Dickson, Maks Sehmelling, Carpeu-tier in druge boksarske veličine iz sedanjega in preteklega časa. V okviru prieditve so se vršile tudi nekatere dilige borbe. V težki kategoriji je premagal Ame-rikanec Hutton po točkah starega Pierre Cliarlesa. Nekdanji evropski prvak Tamaglni (Italija) je v peresni teži premagal po točkah Angleža Rogersa. V italijanski vvelter-teži je premagal Venturi svojega rojak Palermota in končno se je vršila borba v lahki teži za evropsko prvenstvo. Zmagal je po točkah Italijan Locatelli nad Belgijcem Sybille. Odločitev sodnikov je pri tej borbi v protislovju s potekom igre. Nato sla se spoprijela mojslra Camera in Paolino. Carnera je težak 118 kg, Paolino samo 92. Vse je torej govorilo v prid Carnere. osobito pa še dejstvo, ker je orjak Carnera precej mlajši, toda vseeno si ni izvojeval lake zmage, kakor se je sp^šno pričakovalo. Paolino se je v prvih rundali v resnici slabega poka/^il in v peti rundi je celo izgledalo, da jo že pri koncu, zlasti še zalo, ker je vsled močnih udarcev začel krvaveti nad desnim očesom in iz rane na čelu. V šesti rundi je bil pa še na drugem očesu ranjen. Toda kljub temu se je sijajno branil in celo napadati je poskušal svojega nasprotnika. Dobil je siepr precej n-«*nfh udarcev, t da odjenjal ni. V sedmi rundi sr videlo, da je začel tudi Carnera popuščati in h ed tega, ker si je siri na roki neko koščico pri pogostih in si'nih udarcih. Paolino mu kljub temu ni mogel prav do živega in si je Carnera vsled svoje premoči zasluženo izvojeval zmago po točkah. Carnera n1 ' nzal kaj posebnega in se ima za zmago 7"i' predvsem svoji orjaški postavi. iPaolino se je d — kakor rečeno — prav dobro, saj ni niti enkrat zletel na tla. Kari Sehiifer, svetovni mojs'er v umetnem dr sanju, ki se je pred par dnevi preselil v Pariz v svrho treninga za tekmovanja v predstoječi zimski I sezoni, že nastopa. Sicer ne v tekmi, temveč o pri-liki avstrijskega večera se je predstavil v pariški j sporlni palači par'skemu občinstvu obenem z ; umetniškim parom na ledu Papetz—Zvvaek. Pa- ' r.iški listi so navdušeni nad temi umetniki in pra- i vijo, da morejo ti športniki tudi brez treninga ne- j kaj pokazati. Zlasti so strokovni listi navdušeni za . Sehalerja, o kalerem trdijo, da |e v resnici sve- ! tovni mojster, ki radi svoje izredno elegantne in ! na videz enostavne izvedbe vsakogar navduši. \ Enako je Klitika navdušena za umetniški par Pa-petz-Zvvack. To so pa tiči! Zadnjič smo poročali v našem listu, kake minimalne mere je določila mednarod- I na lahkoatletska zveza za atlete, ki se bodo hoteli udeležiti olimpijskih iger. Iz Japonske pa po- j ročajo sedaj minimalne mere, ki jih bodo morali i doseči japonski lahkoatletski kandidatje za olim- j pijado. Mere, ki so precej višje kot jih zahteva j mednarodna zveza in ki jih bodo morali doseči , japonski udeleženci berlinske »limpijade, izgledajo tako-le: 100 m _ 10.6; 2C0 m — 21.5; 400 m — j 47 sek.; 800 m — 1:53; 1500 m — 3:54; 5000 m [ - 14:55; 10 C00 m - 31 :C0; - maraton 2:33; 100 zapr. - 14.6; 5000 m zapr. 54 sek.; skok v dalj. - 7.45 m; skok v višino — 1.95 m; skok s palico v viišno — ; 4.15 m; troskok 15.5 m; disk — 48 m; kopje — ; 68 m; kladivo — 50 m; desetoboj — 81C0 točk. Kakor je torej videti, morajo imeti na Japonskem dosti in tudi prvovrstnega materijala, ker drugače ne bi stavili na svoje kandidate tako strogih pogojev. Vsekakor je pa s tem podan zopet j en dokaz več, da bodo Japonci na berlinski olim- j pijadi izredno nevarni tekmeci in da bomo doživeli na svotevnih igrah v Hitlerjevi deželi še mar- j sikako presenečenje. Kongren gostilničarjev V naši državi ie 50-000,*ostiln 8 „„ * pol mutjona namescertcev Belgrad. 25. okt. 111. Danes jc pričel tukaj zasedati prvi jugoslovanski gostilničareki kongres, katerega se je udeležilo par tisoč: delegatov iz vse države. Za predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik belgrajskega Gostilniškega združenja g. Nikolič. Kongresa so se poleg številnih zastopnikov goetilnicarske stroko udeležili tudi zastopniki zunanjega in trgovinskega ministrstva, društva >Putuik< in zastopniki belgrajske, zagrebške, ljubljanske banjalušku in .sarajevske trgovinske zbornice. Ljubljansko trgovinsko zbornico je zastopil dr. Jure Koce. Predsednik kongresa Nikolič jt: v svojem govoru povdurjnl velik pomen Gostil-ničarske /veze in gostilniških obratov. Iz njegovega referatu posnemamo da imamo v naši državi nad 50.000 gostiln, v katerih jc zaposlenih okoli 500.000 nameščencev, ne ručunajoč pri tetu družin. Današnje težko .stanje je seveda zelo prizudelo gostilničarje in hotelirje. Zuto je treba najti otlpomoč, ki naj bo predvsem v razbremenitvi nekaterih velikih taks in bremen. Za njim je o istem predmetu govoril še delegat za urinsko banovino Perišič. Ljubljanski delegat Anton Peteln je govoril o potrebi sprememb v obrtnem zakonu ler ie izjavil med drugim v svojem referatu, da bi bilo potrebno, da se izda nov speeijalni zakon za gostilnlčarsko in hotelirsko obrt. Popoldne se je kongres nadaljeval ter so bile sprejete razne resolucije. Sianfe Narodne banke Po Izkazu za 22. oktober je bilo stanje 'Narodne banke naslednje ( vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za n. oktober): Aktiva: zlato t.794.9, valute 0.33 (+ 0.5). devize 118.3 (+ 0.1), skupaj podlaga 1.915 ( + 0.14). devize izven .podlago' 49..T5 (+ 6.8) kovani denar 220.1 (+ 28.6), posojila: menična 1.874.8 |— 19.4). loinbnrd na 309.5 (— 0.2). prejšnji predujmi državi 1.718.4 (+ 0.3), razne aktiva' 200.6 (+ 3.4). Pasiva: bankovci v obtoku 4.292.8 (— 29.2), drž. terjatve 14.7 (+ 8.7b). žiro računi 6^2.» (+ 7.95), razni računi 439.5 (+ 56.9). skupne obveznosti po vitlu 1.086.5 (+ 73.6). obveznosti 1.119.1 (— 44.9) razna pasiva 358.35 (+ 20.2). Obtok in obveznice po vidu so se povečale za 44.4 na 5379.3 milj. Din in je zaradi tega skupno kritje padlo od 35.S6% na »5.57%, zlato kritje samo pa od 33.64% na 33.36%. Tudi v pričujočem izkazu se je nadaljevalo pretvarjanje obveznosti z rokom v obveznosti po vidu. Dne 8. septembra so zaušnic obveznosti z rokom t'34.8 milj. Din ter so do 22. oktobra padle za 215.7 na 1.119.1 milj. Din. Obenem so pa med obveznosti po vidu razni računi narasli od 31.2 dne 8. septembra za 208.-1 na 4V)."> milj. Din 22. oktobru. Žiro računi .so narasli v običajnem tempu, posojila pa padajo nevzdržno dalje, še 3t. julija so znašala vsa posojila 2251.9 milj. Din, v teku avgusta so se zmanjšala za 4.6 na 2247.3 milj. Din, v septembru je znašalo zmanjšanje 36.5 na 2210.8 milj. Din. (ločim so se v oktobru po-sojilo dalje zmanjšala za 26.5 na 2l84.'i milj. Din. V začetku leta so znašala vsn posojila 2456.8 milj. Din in so se torej do 22. oktobra krediti Narodne banke zmanjšali za 272.r> milj. Din, kar je zelo oteževalo normalni razvoj razmer na denarnem trgu. Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo že lani osnovanje d. d. »Radjevine« v Belgradu z glavnico I milijon Din (4000 delnic po 250 Din). Namen društva je, izkoriščati premogovnike itd. Polovica kapitala je priznana utemeljitelju, odvetniku Mil. Bogdanoviču za prenos prostosledov. Pri vpisu se plača 20% ter 10% za ustanovne stroške. Binder in Polgar, d. d. za industrijo in trgovino z lesom. Bilanca 1930 izkazuje izgube 0.4 milijona Din, kar je narastlo 1931 na 1.9 milj. Din in lani 2.3 milj. Din pri glavnici 5 milijonov Din. Iz, bilance za 1932 je razvidno, da je podjetje prodalo veliko nepremičnin in investicij (2.95 v primeri z. 10.56 milijona Din). Vpisi v trgovinski register. Srečko Kobi. <1. z o. z., Irgovna z lesom in mešanim blagom. Breg pri Borovnici (100.000 Din, poslov. Kobi Srečko): Vranjek Josipina, izdelovanje in prodaja dežnikov. Pernat Ivan, trgovina z vinom na debelo, Črna, okraj Dravograd. — Železni majdan in topilnica, d. d., Topusko, je prenesla svoj sedež i/. Zagreba v Ljubljano. Glavnica znaša sedaj 0.2 milijona Din. Zrnati' ije brezposelnosti v l'SA. letos v septembru so našteli v celi 1'niji (0,089.00(1 brezposelnih. K tem številkam je pripomniti, da je bilo naštetih lani \ septembru 10.880.000 brezposelnih. Najvišje doslej zabeleženo število je bilo v marcu letos s 13,360.000. Letno poročilo Jueoslovniisko-avstrijske trgovske zbornice za I. 1932. |ugoslovansko-uv-strijska trgovska zbornica na Dunaju, ki je bila osnovana 1. 1931. je i'.dalu svoje prvo poročilo o delu v I. 1952. Poleg poročila o poslovanju zbornice v nemščini in srbohrvaščini vsebuje poročilo tudi statistične podatke o avstrijsko - jugoslovanski trgovini v I. I«>~ I. 1932 ter prvi polovici 1933. Navedena so tudi določila dodatnega suoraziinui z dne 9. avgusta t. L, jugoslovanski devizni predpisi, carinski itd., kakor tudi avstrijski. Našička. Bilanca za 30. april 1933 (10)2 1933) I izkazuje donos 0.627 (0.628) milj. Sv. I'r. in čisti I dobiček 0.231 (0.127) milj. Dolžniki so se zmanj- j šali od 16.7 na 13.5 milj. švic. fr. Dividenda znaša j 2.5%. Ugodni poslovni uspeh je pripisovali vrnitvi | 7% pos. 5 milj. funtov neki angleški skupini v letu 1932. ' Borza Denar Dne 25. oklobra. Neizpremenjena sla ostala Berlin iu Curih. Po pustil je Pariz, nadalje London iu posebno Nevv Vork, drugi tečaii pa so narasli. Avstrijski ši' < je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.70, na zagrebški po 8.625 in belgrajski po 8.00—8.55. — Grški boni so notirali v Ljubljani zaklj. 40.25, v Zagrebu 41—42 (41.50), v Belgradu pa 40.25—41 (40.50). Ljubljana. Amsterdam 2308.18—2319.54, Berlin 1362.91 — 1373.71, Bruselj 797.74—801.68, Curih 1108.35—1113.85, London 182.75—184.35, Nevv Vork 3319.38—3847.64. Pariz 223.79—224.91, Praga 169.84 do 170.70, Trst 301.35—303.75. Zagrebški promet brez kompenzacij 51.326 Din. Curih. Pariz 20.1975, London 16.45, Nevv York 343, Bruselj 71.975, Milan 27.24, Madrid 43.225, Amsterdam 208.225, Berlin 123.125, Dunaj 72.57 (57.10), Stockholm 84.80, Oslo 82.50, Kopenhagan 73.50, Praga 15.325, Varšava 57.90, Atene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05. Pariz. Ob 11.45. Nevv York 17.00, London 81.20. London (začelek). Nevv York 4.77, Pariz 81.25 Zfato v Londonu 130/1. Vredno tni papirji Tendenca za vojno škodo je bila danes sla-bejša in so tečaji popustili. Nasprotno pa so bili na belgrajski borzi višji tečaji dolarskih papirjev. Promet je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 200 kom. in 8% Bler 3000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 50 - 52, agrarji 26 do 28, vojna škoda 244—248, begi. obv. 36—38, 8% Bler. pos. 37—38, 7% Bler. pos. 34—36. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 50—53, agrarji 26 28, vojna škoda 246.50—247.50, 12. 247.50-248.50 (248), 6% begi. obv. 36- 38, 8% Bler. pos. 37—38 (36, 37), 7% Blerovo pos. 34.50 do 35.50. — Delnice: Narodna banka 3565 den., Priv. agr. banka 226—230, Šečerana Osjek 140 165, Impeks 50 den., trboveljska 80—110. Belgrad. Narodna banka 3630—3690, Priv. agr. banka 227—228 (227.50, 227), 7% inv. pos. 51.50 do 52.50 (52), agrarji 27-27.25 (27.25, 26), vojna škoda 246.50 247.50 (247.50, 246.50), 12. 247 do 247.50 (247), 6% begi. obv. 37 37.20 (37.15, 37.10), 8% Bit r. pos. 37 38 (37.50), T/, Bler. pos. 35 do 36.50 (36). Kulturni obzornik ■ Dom in svet Nova knjiga I., št. 7—8. Zadnja številka »Doma in sveta« je po obsegu kakor po vsebini izredno bogata. Ne le, da je v skladnem ravnovesju med leposlovnimi, eseistični-mi in kritičnimi prispevki, marveč prinaša za Pregljevo 50 letnico rojstva (ter hkrati 30 letnico književnega delovanja in izdajo 25 knjig) doslej prvo vsestransko strokovno študijo o Pregljevem umetnostnem problemu s stvarnim pregledom njegovega dela pod enotnim kritičnim vidikom, ki jo je napisal eden izmed najboljših poznavalcev Preglja, Tine Dcbeljak. Avtor razčlenja Pregljevo umetniško rast od njegovih prvencev, v katerih sc jc javljal še izključno idejni in ideali-»tični pisatelj z zavestno vzgojnimi slikami, prek »Romantike« z izrazom močno čuvstvujoče osebnosti, religiozno razvnele in filozofsko premišljene, v »Mlado Bredo«, prvim večjim tekstom, ki pa je še zmerom več ali manj realistična povest z jasno vzgojno tendenco. Toda že se poglablja Pregelj v socialni kolektivistični roman (ki jc naš prvi!) s poudarjeno metafizično mistiko, »Tolminci«, ki pa kliub vsej stvarni epičnosti ni roman, marveč drama, sestavljena iz baladnili prizorov posameznih tragedij; naslednje večje delo »Štefan Golija in njegovi«, ki je prva res religiozna postava v naši literaturi, pa je že romantična povest z individualnim romanom duhovnika v borbi proti grehu izven sebe, pa delno ludi žc v sebi. Od tu pa gre P. pot v naj-globokcjše slovensko delo zadnjega desetletja, »Plc-banusa Joannesa«, kjer se odigrava izključno religiozna borba duhovnega človeka z dvojno naravo v sebi, pa še v realnem miljeju; v »Bogovcu Jerne-iu«, kjer je šel P. najdlje v duhovnost in idejnost, P1 ie vsa realnost miljeja izginila, pred nami se zvMa le še mučeni duh, ki grize samega sebe. Od vzgo ne vaške povesli jc torej preko slovenskega baroka prešel P. v najčistejši ekspresionizem. Tine Debeljak vrla v Preglja še dalje in umetnostno problematično razčlenja Pregljeva naslednja dela kot so »Otroci solnca«, »Balade v proz/i«, »Azazel«, kjer je zanimiv poizkus modeme stiliza-cije v biblijskem slogu, dalje večerniške povesti, kjer je poudarjeno prvenstvo ideji vsebine, a podrejena jc oblika, tak je na pr, »Odisej iz Komende«, novi tip Pregljevega duhovnika, »Božji mejniki«, »Magister Anton«, »Peler Markovič« itd. — Po »Bogovcu« pa je iskal P. od religioznega vprašanja v ožji problem slovenske boli in slovenske pesmi. | lak je v svojih »Slovenskih legendah«, a zlasti v »Simonu iz Praš«, pa tudi v študijah, ki jih jc pisal o slovenski misli in slovenskih umetnikih. — Mimo ' ostalih proznih del (»Zvodnik« je bil tiskan v »Na-i šem čolničti«, ne v »Družini«!) se je D. dotaknil Preglja tudi kot rapsoda in prigodničarja ter končno slovstvenega kritika in literarnega eseista, kjer ; razkrije iz njegovih kritik njegovo osebnost v vse] umetniški problematičnosti in svojstvenosti. Zlasli j članka »Nekaj misli k slovstveni izobrazbi slovenskega ljudstva v bodoče« (»Mladost«) in »Pismeni i jezik in pesništvo« (»Čas«) sta vogelna kamna, na katerih sto-ji P. umetnostna stavba. — D. označuje ! končno Preglja še s temi svojstvi: Njegova borba z. usodnostjo v človeku ni pripovedna epika, marveč _ avtobiografska. Ustvaril je nov stil, novo umet- j nosi kot n. vernejši izraz dobe po dekadentizmu.... i Opeval jc največ naših zgodovinskih mož, v knjigo je uvel največ slov. pokrajin... Pregljeva osebnost se more izživeti le v romantično-umctnoslneni lii-storizmu, nc v vsakdanjosti; in le iz sebe jc Pregelj aktiven, problemov izven sebe nc zna oblikovati, ne socialnih ne narodnih. Itd. — Kot rečeno, De-belakova Študija o Preglju bo brez dvoma služila za podlago in izhodišče slehernemu prihodnjemu po-' skusu širšega dela o sočasno največjem slovenskem pisatelju. Tudi naslednja dva članka se bavita o Preglju in sicer »Bukovski demon med idilo in grotesko«, kjer zanimivo raziskuje Silvester Skerl vzroke v Pregljevem pisateljskem značaju za čudovito druž-' nost dveh duševno si nasprotujočih razpoloženj, kot i sta idiličnost in grotesknost. — Jakob Šolar pa odpira Pregljevo delavnico, kjer pokaže na neka-1 terih zgledih iz »Šmonce« na ncumljivosl Preglja i na mestih, kjer uporablja neznano snov kot izrazno 1 sredstvo. Brez ključa pa je seveda nemogoče od-] motati misel, ki jo P. skrije v to nalašč poiskano snov, katera naj namesto njega govori. Anton Breznik nadaljuje z razpravo »O časnikarski slovenščini«, topot nam razkaže Že-leznikarjevo poslanstvo v takratnem časnikarskem jeziku. Pravi, da »Narodovi« uredniki za Tavčarjem niso več imeli umetnostnih darov in zato ludi ne čuta za jezik. In tako se je Z. zmerom bolj od-mikal ljudskemu jeziku ter uvajal vedno več romanskih in srboluvatskih besed. Sicer se jc zadnja lela urejevanja nekoliko unesel, vendar je on začetnik tistega neljudskega jezika* ki je poslej značilen za slovenske časnike. — litbin Boje jc prispeval »Mladino ob svetovni vojni«, kjer pokaže usmerjenost naše povojne inteligence s treh vidikov, narodnostnega socialncga ter religioznega. Dobro je poudaril razliko med miselnostjo predvojne in povojne generacije ravno v območju teli treh vidikov. Poudarek manj zavednostne težnje v vsakega izmed teli treh kulturnih gibanj je zaostren šele po svetovni vojni, ko se je sleherna smer bolj ' ostro začrtala. V umetnostnem delu jc predvsem vidna daljša 1 Velikonjcva novela »Pomlad«. Zadehlo življenje ubožcev v hiralnici se v poslednje prebuja, zunaj je pomlad, in si šiloma napravi pot ven iz zidov. Seveda se vse tragično konča. Velikonja je še zmerom močan novelist; tudi »Pomlad« je, kakor dosedanja njegova dela, dramatično napeta stvaritev. psihološko zgoščena, neprisiljena, neposredna, včasih malce preveč opisna, a znova se dramatično vzpenja do vrha. — Tudi Jože K a s t c I i c jc I pokazal v ciklusu »Carmina passionis« (Mesec, | Bridkost, Opoldne, Zibka, Jutranjica, Kva in Adam, i Mornarji) lepo rasi. — V »Razgledniku« pa naj opozorimo posebno na oceno Ocvirkove knjige ■ Levstikov duševni obraz«, ki jo je napisal Ant. Slodnjak. Tu je SI. upravičeno navedel mnogo ugovorov zoptr Serkovo in Ocvirkovo teorijo o Lev-stikvi duševni bolezni, katero jc videl O. v Lev-j stikovi duševni razklanosti. Med drugim je Slod-niak odgovoril: Osebnosti brez boja med dušo in , le'csom ni, prav lako ne brez najburne ših med-1 sebojnih spopadov med dušnimi prvinami. Le ii- 1 vali, šleve in popolni duševni bolniki so brez lake »razklanosti« ... — Mimo mnogih ocen je tu še I študija o Ivanu Mešlroviču (za n!egovo petdesetletnico), ki jo je napisal Fr. Štele, in članek »Nekaj o izdajanju kn;ig«, ki ga je prispeval Silvester Škerl. — Te dvojne številke »Doma in sveta« moremo bili radi vsebinskega bogastva v resnici veseli. L. G. Zagrebške knjige Ob letošnji 100 letnici hrvatskega preporoda it sklenila zagrebška založnica Minerva«, da bo izdajala v posameznih knjigah (deset po številu), veliko antologijo hrvatske književnosti od I.j. Gaja do danes. Kot prvi zvezek te obširne kolekcije je pravkar izšla knjiga pesnika Silvija Sira h i -mira Kranjčeviča Za narod«, ki io je uredil in z opombami pospremil dr. Branimir Li-vadič. V tej knjigi ie obseženo prvo pesnikov o ustvarjanje (1883—1890), ki je rodoljubno ler živ odmev težkega narodnega življenja llrvalov za pesnikove mladosti. Vsa hrv. posziia tedanjih dni izzveneva v borbi za ogroženo politično samobit Hrvatov. Kot znano, je Kranjčevič eden izireH najvidnejših srbolirvalskih pesnikov, zalo se bomo h tej knjigi še vrnili. V isti založnici jc te dni izšla v seriji »Knii<.'fc našega časa < knjiga »D e s e t o r i c a s I o m a č e ,, kjer je zbrana proza nove nemške književnosti in sicer izmed onih pisateljev, katerih dela je narod-no-pocialistični režim sežgal na grmadi. Zastopani so med drugim tile moderni književniki, ki žive danes v emigraciji: Heinrich Mann, Frnsl Toller, Eg. Ervin Kisch, Arnold Zvveig, H. Kesten itd. Za slalne naročnike stane knjiga 25 Din. Kol novi zvezek »Nove pedagogije« iste založnice (Minerva) je izšel »Kolektivni rad u s a v r e m e n o j š k o I i«, katerega je napisala Vera Stein-hhrHch. Opisuje kolektivni pouk v nemških šolah pred Hitlerjem. Knjiga stane 15 Din. i udi k tej knjigi se bomo še povrnili. Koncertne prireditve V pioslavo češkoslovaškega narodnega praznika priredi CešKoslovasKa-jUgoslovanska Liga v peleK, dne it. t. m. v veliki Unionski dvorani slavnostni koncert. Pretežni del koncertnega sporeda nosi pomnoženi operni orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Izvajal bode prekrasno simfonično sliko Višehrad iz Smetanovega cikla »Moja domovina*. Dalje prvič na ljubljanskem koncertnem odru legendo za veliki orkester, ki jo je zložil profesor hmerik tieran, ki je po rodu Ceho-slovak, pa je ceio svoje življenje deloval kot glasbeni učitelj v Mariboru, v poslednjih letih pa je profesor čela na drž. konservatoriju v Ljubljani. Svoječasno je priobčeval bmerik beran 6vo.je zborovske skladbe v »Novih Akordih« in njegova dela so v tistem času zbujala veliko pozornost. Na tem koncertu pa se nam predstavi kot skladatelj simfoničnih del. Na sj>oredu je tudi l>vofakova veličastna overtura Karneval. Orkester spremlja končno tudi prerokbe Libuše iz Smetanove opere Libuša, katere poje pevka gospa 1 hierry-Kavčni-kova. Operni orKesler je za lo priliko pomnožen in prepričani smo, da bo izborno rešil poverjeno mu nalogo. Pretlproaaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Karel Rupel in Zora Zarnikova izvajata v petek, dne 3. novembra ob 20 v Filharmonični dvorani spored, ki sestoja iz dveh delov. V 1. delu izvaja violinist Rupel skladbe lugosiOvanskih avtorjev in sicer Josipa Slavenskega Slovansko sonato op. 5, dalje Mihovil Logarjevo Arijo in Frana Lhotke: 2 jugoslovanski rapsodiji in sicer Slepačko in Zetelačko. II. del pa obsega dve skladbi svetovnih avtorjev Cesarja Francka Sonato v a-duru in Španca Lalo Simfonije espagnole. Pri klavirju je pianistka Zora Zarnikova. Obisk koncerta naj-topleje priporočamo. Vstopnice v Matični knjigarni j>o običajnih koncertnih cenah. Učiteljski pevski zbor priredi v ponedeljek, dne 6. novembra v Unionski dvorani svoj prvi letošnji koncert. Spored obsega zbore deloma vokalne, deloma s spremljevanjem orkestra. Učiteljski pevski zbor je v zadnjem času izpopolnjen z novimi močmi in šteje 70 članov. Vstopilo je večje število mladih pevcev - učiteljev in abiturijentov. Zbor vodi od ustanovitve njegov ustanovitelj in zborovodja gosp. Srečko Kumar. Na koncertu sodeluje odlični naš basist gosp. Julij Betetto. O sporedu prihodnjič. Vstopnice v Matični knjigarni. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Četrtek, 26. okt. PRAVICA DO GREHA. Izven. Znižane cene. Petek, 27. oktobra: Zaprto. Sobota, 28. oktobra: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Izven. Znižane cene. Opera Začetek ob 20 Četrtek, 26. oktobra: HALKA. Red Četrtek. Petek, 27. oktobra: Zaprto. Programi fiadio-Lfubffana i Četrtek, 2(1. okt.: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Čas, jilošče, 18.00 Otrok in knjige (Marija K.melova), 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j), 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel), 19.30 Plošče [Hi željah jioslušalcev, 20.00 Prenoe iz Zagreba: Francoska glasba, 22.00 Čas .poročila, Radio-jazz. Petek, 27. okt. 11.00 Šolska ura: Jadransko morje (dr. Bohinec), 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 čas, |>lošče, 18.00 Plošče, 18.30 XVII. konferenca dela v Ženevi (dr. St. Bajič), 19.00 Sokolstvo (prof. Jeras), 19.30 Sarajevo in Hercegovina (Aljančič), 20.00 Prenos iz Uniona: Koncert čeho-slov. lige ob priliki 15-letnice čehoslov. republike, 22.30 Cas, poročila, plošče. Drugi programi i Petek, 27. oktobra: Belgrad: 18.15 Prenos z akademijo Jug.-čsl. lige. '20 00 Koncert kvarteta ('2 violini, viola in čelo), 20.35 Klavirski koncert. 21.15 Vokalni Koncert. - Dunaj: 11.30 Orkestralni koncert, 17.20 Vokalni komer: (sopran, tenor), 19.00 Operetna glasba — Budimpešta: 13.30 Salonska kapela, 19.30 Tnnnhauser, opera, Wagner. — Leipzig: 10.00 Radio orkester. 19.00 Mladinska glasba, 23.00 Koncert simf. orkestra. — London: 21.00 Vojaška godba. — Prago. 16.00 Orkestralna glasba. 19 40 Kantata za mešani zbor in orkester (Smetana). Radio orkestei MAXI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. NajmanjSi znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllo2itl znamko. tli 1000 Din dobi, kdor mi preskrbi stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Izučen zidar, zmožen kavcije« št. 12610. (a) Boljša služkinja ki zna tudi kuhati, išče službo pri manjši rodbini. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Poštena« št. 12663. (a) 1000 Din nagrade dam dotičnemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge, inkasanta ali kaj sličnega. Eventuelne do- j pise prosim na podruž- | nico »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiv« 12662. a flužbodobe Za bufet rabim osebo, zmožno de likatese, veščo nemščine, z lepimi spričevali, zmožno pisave in računstva, v starosti 18 do 20 let, čedne zunanjosti. Ponudbe s sliko pod »Kavcija 3500 Din« št. 12160 na upravo »Slovenca«. (b) Pek. pomočnika mladega, ki bi raznašal tudi kruh, sprejme takoj Andrej Krošelj, pekarna, Škof j a Loka. (b) stanovanja ISCEJOs Opremljeno sobo solnčno, v sredini mesta, iščeta dve mirni gospodični. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Cena«. (c) ODDAJO: Stanovanje se odda. Rudnik št. 57. Prednost imajo upokojenci;___(č) Manjšo sobo s štedilnikom, v pritličju, oddam za 1. november. Cena 110 Din. Val. Vodnikova ulica 32, Zelena jama. (s) Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom, takoj poceni oddam. Gradaška ul. 8,1. nadstr. Posestva Prodam iz proste roke v sredini mesta trgovino z želez-nino z vsem inventarjem. Plačljivo tudi v hranilnih knjižicah. Ponudbe vpo-slati na upravo »Slovenca« pod »Zeleznina« štev. 12615. (p) Hišo z vrtom zelo poceni prodam. Breg-Ptuj — Plauc, Maribor. (p) Opremljena soba zraven »Evrope«, poseben vhod, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12642. (s) VP,gfflffT Lep trgovski lokal na Gosposvetski cesti — oddamo takoj v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12586. (n) I Vajenci ii Večja trgovina z meš. blagom na deželi sprejme vajenko ali vajenca. Prednost hčere (sinovi) železničarjev. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »Poštenost« 12638. v Vajenko za špecerijo takoj sprejmem. Oskrba pri starših, Naslov v upravi »Slovenca« pod žt. 12650. (v) Pouk Šoferska šola L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Imrn-a Pianino kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dobro ohranjen« št. 11548. (g) Restavracijo v sredini Maribora dam v najem radi bolezni. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »V najem« št. 12626. (n) Stoječi parni kotel ca. 4—6 Atm. novega časa, v dobrem stanju, ali baterijski kotel do 4 Atm iščemo proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno na Hugo Stern & Comp., Maribor, Pobrežje. (k) Viakovrstno ZlafD kopale po nafvlšlib cenab ČERNE. luvelir Liubliaoa, Wolfov» ulica iL 3 I JSlT« fflffi Ce avto svo) stan prodajni aT motorja bi tntbil se rad bri kunetv ti mnogo prižene SUtveniev aa/manjš' inserat Stavbne parcele blizu Dunajske ceste, Stožice, prodam tudi na knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12640. p) Razno Več voz zdrave pese zamenjam za dobro krmo ali steljo ali jo poceni prodam. Gerkman, Ljubljana, Poljanska c. 85. (r) Obrt Hubertus plašči ter vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospode se izvršujejo ceno in solidno pri Fr. Himelreich, Ljubljana, Pred škofijo 9. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah. za strojno pletenie in ročna dela po nainižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Oves m koruzo kopite najceneje pri Ivrdlti A. VOLK, LJUBLJANA Veletrgovini ■ iitom. Realjeve ceste 2«. Prodajalna II. Nitman Llubltana, lfopliarrišli na naš večer! Z bridkostjo radi padlih in s sovraštvom do onih, ki so jih pognali v smrt! Ne bomo plesali! Proč s plesom lc Govoru je sledilo odobravanje, ki ni hotelo ponehati. »Kdor je proti plesu, naj dvigne roko!« je zakričal predsednik in s paznim očesom pregledal vso dvorano; niti ena roka ni ostala spodaj. Usoda naše dijaške veselice je bila odločena. Ko sem šla domov, sem z grozo premišljevala, iakn lahko se da človek voditi sami beeedi. V kratki četrt ure si je množica osvojila dvoje čisto različnih nastrojenj! 20. novembra 1916. Izbrali so me v odsek za okrasitev slavnostne dvorane. Nekaj ur smo porabili za to, da smo poslikali kioske. Postavili smo štiri: kočo na kurjih nogah, japonsko hišico, piramido in ledeno jamo. Hrupa in smeha je bilo dovolj. Med navzočnimi dijaki sem jih videla prav mnogo, ki so bili tudi na tajnem zborovanju. Spomnila sem se Grizelde Nikolajevne in čudno se mi je zdelo, da nobeden ni opazil njene odsotnosti. Govorili smo skoraj edino o Rasputinu. Vsi so zabavljali. Samo Gvozdjev je rekel, da mu moramo biti silno hvaležni, ker on bolj ko vsak drug spodkopava monarhijo. Opazila sem, da je hodil od skupine do skupine in na glas govoril, da Rusijo zdaj vlada pijano kmečko teslo, ki o vladanju seveda nima pojma. Potem je pripovedoval podrobnosti, kako so bili mnogi imenovani za ministre po Rasputinu. Odkod neki vse to ve? Dijoki so zamišljeno zmajevali z glavami in videla sein, da so se jih govori Gvozdjeva globoko dojmili. Ko sem šla zvečer spat, je prišla Daša k meni, se jvostavila k vratom in rekla: »Baruška, kdo pa je Rasputin, ki se zdaj o njem toliko govori? Pri nas je v dvoriščni hiši dekla, tako je revna, nima kaj jesti, odkar ji je mož umrl. Tako se je gnala, da bi dobila pokojnino, pa ni nič opravila. Potem je zadnje kopejke pobrala in se odpeljala k Rasputinu. To so ji svetovali; pravijo, dn je zdaj on car nad carjem, samo da do carja ni mogoče priti, do njega pa lahko. Tako, in samo dva dni je minilo in je dobila pokojnino in za j>ot ji je dal denarja in tako ljubezniv je bil do nje! Ta ima moč! Ljudje pravijo, da zdaj carja prosi, da bi se vojna končala, ker je ljudstvo že tako odrto in izmučeno. Trgovec Su-konščikov ie tudi po Rasputinu dobil sina s fronte in lekarnar tudi. Mazala sta. Toda denarja ne sprejema zase, ampak za reveže. Bogatinom jemlje, revežem daje. In ali je res, da so hudobni ljudje prestolonaslednika f>okvarili, da bo moral kmalu umreti? In da je Rasputin zato tam, da ga nanovo ozdravi, pa za vedno?« 2. decembra 1916. ! Včeraj se je vršil dijaški bal. Zelo sem razočarana. Mislila sem, da bo kaj posebnega, nekaj, kar se bo bistveno razločevalo od gimnazijskega bala; toda nič takega! Dobila sem vtis, da se naša mladina sploh ne zna zabavati. Ali pa je morda Gvozdjev vsem naredil, ki je zahteval, naj je naš večer žalno zborovanje? Prvič, plesali nismo nič. Bil je samo koncert. Ljudi je bilo dosti, pa ravno najimenitnejših ui bilo. Naša komisija za prireditev večera je bila prav nerodna. Ali pa se je zgodilo namenoma. Možno je tudi to, kajt' Gvozdjev in Žid, ki me je spraševal o ,platformi', sta bila v tem odboru. Šele med večerom se je namreč dognalo, da so jiozabili povabiti guvernerja, viceguvernerja, policijskega načelnika, celo rektorja! Profesorjev je bilo le nekaj navzočnih in ti so, kot se je do-znalo, prišli sami od sebe, tudi oni niso prejeli vabil. Nastal je grozovit škandal. Ob pol desetih so hitro razposlali nekaj dijakov z vabili. Rektor se je vljudno, pa odločno zahvalil, guverner dijakov sploh ni sprejel in jim je sporočil, da se pravkar pripravlja iti v posteljo. Je le nionalo biti namenoma; saj so dobili vabilo drugi, čisto neznani ljudje, med njimi tudi odvetnik Krasnovski, ki ni z vseučiliščem v prav nobeni zvezi, ki pa slovi po svojem .rdečem' mišljenju. Župan je dobil samo eno vabilo, za gospo nobenega. Bil je užaljen in ni prišel. Mene so določili, da sem sedela v piramidi in prodajala cvetice, prideljen mi je bil dijak, ki ga je pa od Saša do časa zamenil drug. Prvi, ki je imel z menoj vred službo, je bil medicinec Akulov, ki ga doslej nisem poznala. Ima nenavadno živahne, vesele oči. Ko sem ga prvič pogledala, sem si mislila, da ta človek pač ne zna biti žalosten. Ali pa se je pretvarjal, Imam smešno navado, da pri vsakem človeku, ki ga pogledam, takoj iščem izvora kake skrite žalosti. Vedno menim, da sploh pod krinko, ki si jo je nadel za druge, zagledam Ali pa se je pretvarjal. Imam smešno navado, da pravega človeka, kakršen je v resnici. Zato se pa tudi nisem nič začudila, ko je začel dijaku v očeh polagoma ugašati veseli sijaj in se je umaknil ža-lostvemu, zamišljenemu izrazu. Opazovala sem ga molče. Pravijo, da imam redki dar, da znam poslušati; to je menda vzrok, da »e vedno name obračajo, kadar bi si radi olajšali srce. »Veste, v meni se godi nekaj čudnega. Boga sem zgubil. To se pravi, nisem ga nikoli imel, zdaj pa sem zahrepenel po njem.« Pripovedoval je, da so mu bili starši brezboi ni in so ga vzgojili ,brez Boga'; niso mu hoteb oo remeniti glave s .starimi pripovedkami in izmišljotinami'. »In doslej sem bil popolnoma miren. V cerkev sem hodil le, ker so nas na gimnaziji pri morali, toda nisem zamudil nobene prilike, norčevati se iz cerkve in duhovnikov. Nikdar se nisem kesai tega In mislite si, kako se je to pri meni začelo! Poleti smo organizirali družino, da bi kmetom pomagali pri žetvi. Prav mnogo žita smo že pospravili in majhna skupina naj bi pomagala še neki vojni udovi. Živela je v veliki revščini, imela kopico otrok, ki so bili vsi bolni, in je bila zelo vesela naše pomoči. Pogostila nas je s pijačo in nadrgnjeno redkvijo in že smo se nameravali odpraviti na delo, ko je rekla: ,No, deca, j>okažite mi svoje križce, kajti raje od lakote umrjem, če niste krščeni; od nekristjanov si ne dam spraviti žita. vi bi mi ga samo oskrunili I' (Dalje sledi.) Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet» Izdajatelj: Ivan Raitovee.