PORTE PAGO CONTRALOR POSTAL He. 2493
SLOVENSKI TEDNHK
^to - Año IV.
No. 187
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
	Uredništvo in upravniStvo		---------	Naročnina za pol leta S arg. 3.—
	Calle SAN MARTIN '201/11. eser.	19	Buenos Aires, 3. decembra 1932.	celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.—
5--	Sprejemanje strank vsak dan od	15.—18.	1	List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno
Življenje naših političnih areti-ranci'v v laških jecáh
Pet zaporov pride pred-Vserrl v poštev za naše poli-^čne aretirance: Goriški sodniški zapor, „Cow¡neo" in »Jezuiti" w Trstu, kaznilnica v Kopru in zloglasna „Regi-na Coeli' V Rimu. iremnogi najboljši ljudje so pre-Sedeli mesece in leta v enem ali drugem, mnogi s© obiskale vseh pet in ne «smo po enkirat.
Kakšno je torej življenje naših neinečnežev v ječah? Težko je -odgovorit., ker ZaPor se razlikuje od zapora, travno je pravilnik za vse ' enak. Med tem io sta „<gori-in „Jezuiti" že zastare-'a in ne odgovarjata pwfd-Vseni hi^ijenskim zahtevam, •>e »Coroiieo" eden ^najmodernejših (zgradila ga je še st&-?a .Avstrija) toda hrana, k«
inern ozira pa zaostaja celo za drugimi, starejšimi zapori. To predvsem rad? odprave odpadkov.
Obsega «sem oMelkov in šesti je določen za obtožence posébnega tribunáíía. Radi prevelikega inavala iteb obtožencev, pa »o pozneje dodali še ¿četrti -oddelek, pozneje še polovico tnotjega, "l¿i je po obsegu največji, po snagi pa najjnemarnejši Zadrgi čas, pa so dodali se -sedmi oddelek. Tak« se lahko reče, <da je triéetvrt celega zapora zasedenega ojtl političnih obltožen-cev.	#
Ta zapar, lahko prevzame do 3000 oseb. Prednjači pa pred vsemi drugimi ječami, ravno radi discipline, kar pa je kaznjencem le v otežkoče-nje, ker jih za vsak >najmanj-
•|e že itak -nezadostna, je to j ši prestopek vržejo w kazen-
8e nanogo Slabša.	ske celice, katere so podobne
Tudi koperski zapor, star	onim v Kopru. Celice «o zgra-
P^eunedjeni grad, še precej	sene za enega samega člove-
^obro odgovarja zahtevam	ka in so dolge šest korakov,
a ne za politične, — iker ti	široke pa približno dva me-
8° Navadno vrženi v takozva-	tra. Dokler je tu kaznjenec
sam, se že še nekako kneta, toda vsak si želi družbo, za kar pa mora imeti dovoljenje
®e kazenske celice, ki se na a3ajo popolnoma pod zem-brez .oken, kamor ne po- , sončni žarek, >ker so tte- ' od posebnega tribunala, iki od zunanje stwini ločene mu rad dovoli, če ni ravmo p0 dolgih hodnikih.	težko obiožen in to ker pri-
celice «o nekaj strašne- manjkuje prostora. Tu pa se ga in le kdor jih je poizku- pojavi novo gorje: živeti mo-
til
ra v družbi z dvema drugima. in v istem prostoru, ki je že za enega premajhen. Dveh
«i lahko o njih »apravi l5i<>. Široke «o komaj pologi meter, a dolge toliko,
Srednji človek lahko na- ' namreč radi moralnih ozirov ^avi trj korake in pol, ka-' ne pustijo skupaj. Ležišče, 8e je £ia¿vadil pravilno takozvana „branda" je le eno, ^racati, to pa radi omotice, , ostala dva pa morata spati Qujno pojavi že po ne- kar na tleh. Zato mnogi raje J korakih. Le v luknji nad ostanejo sami posebno poleti, , Mojimi, železnimi vratmi ko je vročina že itak nežno-
n°c in dan lučka. Kaz-dostikrat ne vedo ali n°č ali je dan in se časov-
Ho .,
, ,oriJentirajo samo potom
Poli ga d0bi;)0 okr°g , aa», ker v te luknje ne u°sežP v, v T
« niti glas zvonca, niti ^onov
»fte
zRra
Sina Cseli" je sicer
Po modernejših na-iv ' to je v obliki dvojne ■ r°Čiee katere tvorijo ** oddelki in v teh so raz-'eile celice. V higijenie-
Omenili smo že, da je pravilnik za vse ječe enoten. Zjutraj okrog šeste ure pozvoni in treba je vstati ter si urediti ležišče. Sledi pregledovanje in štetje. Potem sledi „zrak", odhod na dvorišče. V Rimu je to dvorišče malo boljše kakor celica, ker je za vsakega posebej ograjeno od visokih sten, le da nima stropa, tako, da človek lahko vidi nekoliko neba.
Minimum tega sprehoda je predpisan na eno liro, vendar tu doseže komaj pol ure, ker primanjkuje prostora.
Okrog desete ure prinesejo kruh. Predpisanega je 600 gramov in na teži se res ni (mogoče pritoževati, ker je trd kakor svinec in tudi odgovarja predpisu teže, a po •velikosti bi človek mislil, da -ga je kvečjemu za %kg. O-krog poldan prinesejo kosilo, liter „mineštre" (t. j. zmes vsega, kar si človek more misliti : makaroni, včasih fižol ali krompir, grah, bob, kakor je pač letni čas . temu so primešane še razne zelenjave). Predpisano je tudi 12 gramov masti, ko pa prid® v roke kaznjencem na vodi plava le ; še par „cinkov", M spominjajo na zabelo. Zadnje čase pa so radi propagande za riž nadomestili takoj vso hrano ravno s tem nacjonalnim pirdelkom, ki po redilnosti ne dosega žitnih živil. S tem je prehranjevanje ugodeno za cel dan. Navadni človek se bo čudil, kako ti nesrečneži ne umrejo pri taki hrani. In res, vsak zdravnik, ki se razume na statistike se bo tu na licu mesta prepričal, da so vsi odstotki prehranjevanja zgrešeni. Pravijo predvsem, da je moderna znanost ugotovila, da se brez vitaminov ne da dolgo živeti. Zna-.no pa je, da v hrano, ki je po italijanskem zakonu predpisana kaznjencem ne pride niti en sam vitamin, predvsem, ker je vse razgreto nad sto stopinj. Hrana sama, pa že itak dosega 85 o|o snovi, ki jih potrebuje navadno človeško telo.
Sicer pa že samo dejstvo, da dajejo hrano samo po enkrat na dan, nam zadostuje, da si predočimo, kako živijo italijanski jetniki. Tega se zavedajo tudi oblasti same, zato dovoljujejo, da si vsak kaznjenec lahko dnevno kupi hrane do zneska 5 Lir. Kako pa je z onimi, ki nimajo denarja in to je večina? Mus-solini je dovolil celo kajenje, to pa je razumljivo z ozirom na monopolne dobičke.
Da ti ljudje ne umrejo, se da razložiti samo s tem, da
.ne porabijo nobenih energij, ker so pač prisiljeni samo ležati ali sedeti cel božji dan. Dnevi pa so vsi enaki, pa naj bo delavnik ali praznik.
Naši ljudje, dokler niso obsojeni, živijo po večini izolirano, ker so obtožbe navadno težke. Približno mesec dni po obsodbi pa jih odženejo, v posebnih celularnih in oklopnih vagonih, v razne kaznilnice. Ta potovanja so najgroznejše episode ki jih doživljajo, ker so poleti izpostavljeni najhujši vročini, pozimi pa največjemu mrazu, v celicah v katerih človek le s težavo sedi. Kljub temu, da je vsaka celica posebej dobro okovana z železnimi ploščami in zaklenjena, ostanejo jetniki vklenjeni v okovju. Med prevažanjem dobijo samo kruh in dostikrat, če je spremstvo hudobno, jim ne dajo niti vode.
V kaznilnicah se jim godi le malo boljše, četudi so v družbi. (Novi zakonik je namreč odpravil izolacijo). Predpisano je sicer, da morajo biti politični ločeni od navadnih delinkventov, to pa se radi pomanjkanja prostora le deloma izvaja. Y družbi, pa vedno naletijo na elemente, ki naših narodnih razmer ne razumejo ali nočejo razumeti in jih torej zavidajo in zmerjajo, tako, da se mnogokrat niti ne morejo braniti, ker ne razumejo popolnoma jezika ali pa dijalektov, ki jih govorijo. Delo je tu obvezno, vsaj novi zakonik tako predpisuje, vendar pa po uradnih statistikah je zaposlenih komaj 30% vseh kaznjencev, ker je v zaporih brezposelnost še večja kakor zunaj. Pri političnih pa je ta odstotek še mnogo manjši, če sploh pride v poštev. Dela si želijo, da preženejo čas. Zaslužijo pa s svojim delom nič, ker jim vse požre država, na drugi strani pa podjetnik, ki ima obrt v najemu. Kadar zaslužijo 80 sto-tink lire dnevno, je že mnogo. Delo pa se vrši vedno v zaprtih prostorih in nikdar na prostem, kakor v drugih državah. Politični so bili največ zaposleni pri notranjem
Samo $ 5
stane odslej za celo leto
Slovenski tednik SAMO $ S.-
za pol leta POSAMEZNA ŠTEVILKA
10 centa voso v
uradniškem delu.
Z začetkom letošnjega leta, pa je prišel od minister-stva ukaz, da se morajo vsi politični kaznjenci odstraniti iz pisarn in da jim morajo, po možnosti, preskrbeti delo v zaprtih in ločenih prostorih.
Novi zakonik o katerem je ■ fašistični tisk toliko pisal in ¡ ga hvalil, položaja političnih kaznjencev ni zboljšal, pač pa v mnogih ozirih zelo poslabšal. Zakonik dovoljuje tudi čitanje političnih časopisov, z naredbo, ki je bila izdana drugi dan po zadnjem 1 poizkušenem atentatu na Mussolinija, pa je minister-stvo to dovoljenje ukinilo. Malo pozneje so prepovedali tudi naročevanje inozemskih revij, in prejemanje kakršnih si bodi knjig od doma. Tako so zadnji čas vsi kaznjenci (ne samo politični) omejeni samo na notranje knjižnice, ki v mnogih zaporih sploh ne obstojajo.
Posojilnica v Vipavi
Slovenska posojilnica v Vipavi je bila do pred nekaj leti eden najmočnejših slovenskih denarnih zavodov na Primorskem. Fašisti so si vedno mnogo prizadevali, da bi jo iztrgali iz rok našega naroda. To se jim je končno posrečilo. Posojilnica ni mogla podpisati jamstvo za kritje primanjkljaja pri Zadružni Zvezi, ki so jo bili fašisti upropastili, vsled česar je goriški prefekt imenoval komisarja v osebi Endrizzia, fašističnega tajnika občine Vipava, ki bo skrbel, kakor so negovi pajdaši vedno poskrbeli v podobnih slučajih, da bo čimpreje uničen tudi ta poslednji slovenski denarni zavod.
STRAN 2
SLOVENSKI TEDNIK
No. 187
lutllllililiuilliiiiiluil.l
Dol s stroji!
Ako bi danes kdo predlagal, da se železnice odpravijo in nadomestijo z nekdanjimi konjskimi parizeljni, bi se mn smejali. Zgodovina pa nam pove, da je bil pred sto leti hud boj proti železnicam, ki so ogražale voznikom in lcočijažem službe. Takrat so bil tudi »učenjaki", ki so svarili, da je železnica silno nevarna za življenje ljudi. Vlak, ki bo drvel petnajst milj na uro — petnajst milj! — bo podrl hiše ob progi in potniki v vlaku se bodo zadušili !
To je bilo pred sto leti. Danes se temu smejemo — ! med tem pa preklinjamo nove stroje in razne moderne iznajdbe. Če bi mogli, bi jih najrajši razbili na drobne kosce kakor so pred sto leti fanatiki razbili lokomotivo.
Danes, ko je trda za zaslužek, se delavske organizacije tu pa tam jezijo na stroje in zahtevajo, da se strojno delo nadomesti z ročnim. Revež bi razbil stroj za drobitev kamenja in bi s težkim železnim batom tolkel kamen deset ur na dany da bi mu pot lil iz slehrne znojnice — pa misli, da bi bil srečen. Nekatere ameriške občine so tudi tega mnenja in danes odrejajo, da se morajo javna dela vršiti ročno, kjer je le mogoče.
Vse je mogoče. Človek gre lahko nazaj v dobo egiptovskih faraonov in bo vlačil težke skale z vrvmi kot živina. Piramide, staroveški nebotičniki, so bile zgrajene izključno z ročnim delom — ampak 300,000 sužnjev je zidalo eno piramido dvajset let.
Newyorski listi poročajo o novi strojni lopati, ki jo goni elektrika. Ta stroj bo z enim mahom zagrabil in dvignil 54,000 funtov zemlje in zagnal jo bo dvesto čevljev daleč. To strojno lopato bodo rabili za odkrivanje premo-gove žile, ki leži sedemdeset čevljev pod zemljo; stroj pobere zemeljsko plast in potem bo metal še premog na površje. Rudarjev ne bo več treba. Par moških — lahko so dečki — opravi delo stotin rudarjev.
To je slaba vest za rudarje. Rudarji se še najbolj pritožujejo čez parne in električne lopate ter stroje za nakladanje, ki jim odjedajo delo in zaslužek. Čudno. Ročno delo v premogovnikih in drugih rudnikih je velika muka
za človeka. Tudi če sedi ali leži pod zemljo, je v nevarnosti, da kaj pade nanj in ga zmečka. Rudar vsak dan tvega svoje življenje. Vendar ima rajši mučno delo in tvega svoje življenje, kakor da bi stradal brez dela. Tako je revež vzgojen in navajen..."
Kakšna razlika med mišicami in možgani! Človeške mišice so pripravljene na vsak napor — možgani pa ne. Možgani so navajeni na po-čivanje; le ono je v njih, kar so delavcu v mladosti zabili notri. Samo malo napora v možganih ,malo premišljevanja in novih idej, pa bi revež razumel svoj problem!
Zakaj delavec ne spozna, da vzrok njegove smole in ne sreče ni v stroju, temveč v lastniku stroja?
Stroj sam na sebi pomeni napredek. Stroj je dvignil človeka iz fevdalne sužnosti in osvobodil ga je težkega ročnega garanja. Stroj — z drugo besedo: industriali-zem — je prinesel novo dobo, v kateri ima mehanizem nadomestiti človeške mišice in v kateri bosta elektrika in jeklo i kopala, orala in zidala
i »
namesto človeškega sužnja. Manjka pa še enega stroja: — takega, ki bi človeku vlil novo pamet v možgane in ga osvobodil iz mentalne lenobe in sužnosti!
Stroj danes koristi lastniku in škoduje delavcem, ker jim odjemlje delo. Kaj je treba storiti? Razbiti stroj, da bo več fizičnega garanja? To pomeni vrnitev v stare čase, ko je bil človek obenem živina.
Stroj je treba ločiti od lastnika in ga narediti za socialno last vseh! To je edina rešitev.
Stroj je privatna last zaradi privatnega dobička. Kakor hitro izgine motiv zasebnega dobička in se dobiček raztegne na vse ljudi kolektivno, je stroj blagoslov za delavca. Delo se razdeli, da bodo vsi sposobni delali toliko kolikor bo treba dobrin za vse. In čim več bo strojev, manj bo dela in krajši bo de-lovnilc. Ali ni to jasno tudi za zakopano pamet? Najbrž ni, ker je danes še tako malo onih, ki vidijo to največjo in najvažnejšo resnico.
Pameten delavec se ne jezi
na stroje. Jezi pa se na svoje slepe tovariše, ki ne morejo ali nočejo videti pravega vzroka, da je še vedno tako slabo na svetu.
"Prosveta"
Iz tajništva SPD I.
PODLEŽEM NE BOMO ODGOVARJALI
Na razne napade nekih Sokolov v tukajšnjem jugo-slovenskem tedniku, ki mislijo da je jugoslovenstvo monopol Sokola La Paternal in sodijo ljudi po sebi, misleč, da je vse na svetu podlo, lažnjivo in nepošteno kot so oni, ne bomo odgovarjali, ker se nam zdi škoda za vsako vrstico SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki je po-J svečen izobrazbi slotvenskih | izseljencev, ne pa prepirom za prazen nič.
Pravila našega društva so vsem na razpolago v društvenih prostorih; kdor pa hoče spoznati naše delovanje, naj sledi našemu delu in naj si napravi sodbo o nas na podlagi dejstev.
Klinika Za Spolne Bolezni
NAJUSPEŠNEJŠI V JUŽNI AMERIKI
Svoj dober glas si je zaslužila:
ZA VSAK PREGLED RAČUNAMO $ 5.-
Dobro postrežen in ozdravljen bolnik
1)	Ker jo vodijo zdravniki specialisti, brez praktikantov in asistentov;
2)	ker je vsak bolnik vestno zdravljen od zdravnika, in je vsak dan pregledan;
3)	ker se ne uporabljajo izpiranja in škodljiva zdravila;
4)	ker se bolniku ne obljubljajo čudeži, marveč se ga zdravi na pošten in vesten način, ki ga narekuje zdravniška odgovornost;
5)	ker so naše cene dobro pretehtane in ker se ne zdravi na mesečne obroke, kajti to je samo prikrit način izkoriščanja.
Naša najboljša propaganda je: Obrnite se na:
INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL
Če smo mnenja, da je za naše izseljence, ki so skoro sami ročni delavci, bolj P0' trebna delavska izobrazb» kot pa kakšno bedastvo mahanje z rokami in postavljanje na glavo, ne moremo si pomagati. Takšno je pač naše mnenje. Kdor se strinja z njim, naj nam sledi, kdor p» misli, da je potrebnejše mahanje z rokami in postavljanje na glavo, naj maha z rokami, da bo kar veter nastal okrog njega in naj se postavlja na glavo makar od zore do mraka; samo nas naj pu-sti v miru.
Jan Kacin
t. č. tajnik SPD 1
PEVSKE VAJE
Vse članice pevskega odseka so naprošene, da se redno udeleže pevskih vaj, ki se vrše vsako nedeljo v društvenih prostorih na Pater-nalu, ob 16. uri. Udeležujte se redno, da se dobro pripravimo za Silvestrov večer.
Pevovodja SILVESTROVO
Kakor smo že poročali * zadnji številki TEDNIKA, bodo tudi letos, kakor prejšnja leta, priredila silvestro-vo v Buenos Airesu Slovenska prosvetna društva. Si*' vestrova prireditev, ki se bo vršila v lepi dvorani "Gari-baldi", calle Sarmiento, bo tudi letos nekaj posebnega-Na kratkem, a dobro izbranem vzporedu, bodo petje, kupleti in šaloigra. O pol«' noči se bodo luči v dvorani ugasnile in s plesom in z lepo domačo prosto zabavo bomo vstopili v novo leto.
Prireditev se bo pričela Silvestrovo ob 9. uri zvečer in bo trajala do ranega jn' tra. Ne pozabite, cenj roja' ki in rojakinje, da treba stopiti z optimizmom in v do* brem razpoloženju v novo leto. Zato pridite na našo vestrovo prireditev, kjer b° z vsem preskrbljeno, da °e bo nobeden pozdravil 1- Ja' nuar 1933 s kislim obrazom-Nasvidenje!
Prireditelji: SPD I in SPD U
Zfl 30ZDR AVN1CA .
Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do .12-in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347
J
^0. 187
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN 3
SLOVENSKI TEDNIH
Lastnik: Konzorcij SLOVENSKEGA TEDNIKA Urejuje: PETER ČEBOKLI
1. DECEMBER
■Dne i. decembra smo Ju-gosloveni zopet praznovali za Na-s velepomemben dan. dan ujedinjenja Slovencov, Hr- i vatov in Srbov v edinstveno ''Ngoslavijo, dan izpolnitve i Največje želje prvih Jugoslo- ■ *enov.
Cena za ujedinjenje Slo- : VeQcev, Hrvatov in Srbov ni i mala. Tisoči in tisoči za-
(cej veliko. Primorci pa so se udejstvovali v vsem narodno - tvornem delu za Jugoslavijo ter zasedli v njeni u-pravi odlična mesta.
Če ne moremo danes praznovati obletnico Jugoslavi-
delj časa in ki se obvežejo, da bodo skrbeli za prehrano in stanovanje navedenih sorodnikov. Drugače pa ne bo več dovoljen prihod nobenemu inozemcu, ki bi se hotel naseliti v Argentini po 1. januarju 1933.
Ker znamo tolmačiti svobodo tiska v Argentini tako kot jo treba tolmačiti, če hočemo, da bo naš list redno izhajal, ne bomo dosti govorili o dekretu, s katerim zabra-
LABORATORIJ JfcA MALIZE Dr. German Scliwartz
Analize krvi, Wassermann, Ultromikroskopia i. t. d.
CALLE POZOS 170
Widal, Urina, Pljunkov, — Vseh vrst cepljenja
BUENOS AIRES
če rane, ki so še vedno odprte in krvave. Reka, Trst, Gorica, Zader ječe v rob-vednih Jugoslo venov so mo- j stvu. Zato bo vsem razumi ji-
je z istim veseljem kot lahko praznujejo odrešeni njuje Argentina, ki je deset-bratje, so temu krive skele- krat večja od Italije, a šteje
vsega skupaj nekaj čez 10 milijonov prebivalcev, prihod delazmožnim ljudem.
rali dati svoje Potoki krvi in
življenje; s z nezaslišni-
vo, da bi se mi mnogo bolj
Mi smo tu gostje, zato je najboljše, da molčimo in da
^Ugoslovenov. Zato je pravično in pošteno, da z veseljem Praznujemo obletnico ujedinjenja tudi mi, ki živimo v daljnjem svetu, v izšel jen-saj je Jugoslavija tudi Naša domovina, čeprav mno-od nas niso živeli še nikdar pod njenim okriljem.
Vsak narod ima svojo zgodovino . Tako tudi naš jugo-slovenski. In naša zgodovina le tako bujna in pestra, da Se malokateri narod lahko Ponaša z enako, živeli smo v®sele in žalostne dobe, dobe Neprestanih vojsk in prega-Njanj, dobe trplenja in po-N^anja. Zgodovina vsakega Naroda je dokument njegova udejstvovanja in živ-^enja, njegovega dviganja aJi Padanja. In baš od začetega padanja moremo mi ju-^ni Slovani zabeležiti tako j lePo vstajenje, da se mu je j zadivil ves svet.
Zgodovina nam je namenila
veselili 1. Decembra, ko bi se pokorimo vsem odredbam
čeravno
se nam nekatere ne zde ravno modre.
V Združenih državah Sev.
N*i žrtvami je bila kupljena j bila tudi 2adnja ped jugoslo- argentinske vlade, Narodna in politična svoboda j venske zemlje prosta, ko bi
sleherni Jugoslcven mogel objeti svojega osvobojenega brata. Trdna je naša vera, da bo ta dan prišel in upamo, da nam ne bo treba dolgo čakati nanj. Toda dan, v katerega mi tako trdno verujemo, nam ne sme prinesti samo narodno svobodo, marveč tudi socialno in gospodarsko.
Zabranitev naseljevanja v Argentini
Te dni je bil od argentinske vlade izdaji dekret, s katerim bo, pričenši s 1. januarjem 1933, zabranjen v-stop v Argentino vsem novim emigrantom. Do tega koraka se je vlada odločila, da prepreči naraščanje brezposelnosti, ki je, kakor je bilo razvideti iz številk zadnjega štetja, tudi v Argentini zadnje čase silno narastlo. Vladni krogi so namreč mnenja, da pod nobenim pogojem ne
napad v sredi mesta in o belem dnevu. Če so torej mislili j tam, da bodo preprečili naraščanje brezposelnosti s prepovedjo naseljevanja, so se, kakor vidimo, presneto motili. In tako se bojimo, da se j moti tudi Justova vlada v i Argentini.
Lečenje gospodarske bolezni, na kateri boleha ves svet in ne samo Argentina, zahteva malce drugačnih zdravil I kot je prepoved naseljeva-| nja. škoda le, da se o tem ¡ nočejo prepričati ljudje, ki j imajo v rokah usodo člove-; štva. škoda, res škoda, ker
Amerike so n. pr. že pred leti bodo morali slej ko prej dra-prepovedali naseljevanje e- j go plačati to svojo kratkovid-migrantom, ki jih je vabila nost; in mi, ki nam je usoje-v 'deželo dolarjev povojna ! no ž iveti v teh čudnih časih, prosperiteta. Če pogledamo z njimi, današnji gospodarski položaj Združenih držav, vidimo, da je naravnost obupen: 12 milijonov brezposelnih, vsake pol ure en samomor in vsakih pet minut en roparski
FANI KEEŠEVAN, Calle Campana 4675, Villa Devoto, sprejme dekleta in žene, ki pridejo iz Evrope, ali M so brez službe na hrano in lepo Btano-vanje. Dobra postrežba.
^Žn0 nalogo. Na Balkanu bi bilo d0br0; ^ bise ne. N*amo v lepi in vsega zemeljske:
ega blaga obilujoči državi tvoriti moč, ki naj jamči za i 1N*r in razvoj Srbov, Hrva-tov in Slovencev. Zavedati se
Gorami
ovirano pustilo prihod novim i emigrantom v deželo, ker bi se s tem položaj delavstva, ki je že delj časa v Argentini, samo poslabšal, z ozirom na
io, da prihajamo tako naraščajočo krizo. ®lQvenci kakor Hrvatje in ' rbi iz enega kolena, da smo SI bratje, katerih dolžnost
Prvi člen dekreta določa, da od 1. januarja 1933 pa do je	nove odredbe ne smejo daja-
skL, raniti	drugega in j ti argentinski konzuli v ino-
keti, da bo v domovini ?av*adala za vse enaka svo-da, brez katere ne bo pra-e sloge, ki edina more jam-Clti obstoj in napredek naše sknpne države. JNgoslo venska misel je na-med primorskimi Sloven-VQete pristaše in število
°nih i •
fro • so se na , Nti v zavezniških legijah
1 Proti Avstriji, je pre-
BOŽIČ
zemstvu vizuma nobenemu emigrantu, ki bi želel v Argentino, če ne dokaže, da ima tu zagotovljen obstanek in de lo. Nadalje določa dekret, da bo izseljensko ravnateljstvo v Buenos Airesu (Dirección de Inmigración) dovolilo prihod v Argentino staršem, možu. ali ženi, otrokom, nečakom in vnukom vseh inozem-cev, ki žive v Argentini že
Naši najlepši prazniki, ki nas pominjajo najlepših
dni, se približujejo. V domovini so naše družine, ki razen zime trpe še druge nadloge ter čakajo, da jim pride od nas kako tolažilo.
• NAJVEČJE VESELJE
pa bodo imeli, če jim za praznike prispe kak denarni znesek od Vas, ki ga lahko pošljete:
POŠTNO, x AEROPEANOM ali BRZOJAVNO
naravnost na dom, brez kakih odbitkov ali stroškov, ker ko ste pri nas plačali neznatno provizijo, ste s tem vse poravnali.
SLOVENSKI
Banco
ODDELEK
Holandés
de la América del Sud
BUENOS AIRES — Bmé. MITRE 234 Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8y2 pa do 7. zvečer. Ob sobotah do 1 popoldne.
PRAVIJO
Pravijo, da je Pavelié prodal Italijanom kar celo Dalmacijo in da je napravil prav dobro kupčijo v imenu hrvatskega dela jugoslo venskega naroda. <5e bi jaz podpisani bil na mestu Pavelica, bi ne prodajal Dalmacije, ki je naj lepši del naše- odrešene domovine, marveč ponudil bi Lahom oni del Kranjske, kjer so zagledali luč sveta tisti štirje Janezi, ki pišejo vse one gorostasne kozla rije v nekem tule. listu, ki jim je odstopil par strani, da lahko tam nadaljujejo svoje "patriotično" delo, ki so ga bili začeli v pok. Šveglovem "Slovenskem domu".
Pravijo, da je Primorska žena, ki je napisala v štey. 185 SLOVENSKEGA TEDNIKA dopis "Žena govori" zelo zadovoljna z uspehom svojega članka. Niti sanjalo se ji ni, da bodo dvignile njene priproste in iskrene besede toliko prahu in da bo nek tukajšnji jugoslovanski list posvetil njej kar cele strani. To jo je tako prijetno presenetilo, da je te dni sporočila uredništvu TEDNIKA, da se bo v kratkem še oglasila.
Pravijo, da je Anton Mozetič postal nasprotnik SLOVENSKEGA TEDNIKA samo zato, ker mu urednik ni hotel objaviti neke dopise, ki so nosili sicer podpis Anton Mozetič, njih vsebina pa je bila že prej nekje drugje objavljena in sicer pod drugim imenom.
Pravijo tudi, oziroma šepeta se, da je nekdo, ki so prišteva za voditelja Sokola La Paternal, dolžan društvu SPD I $ 107, ki si jih je ob neki priliki kratkomalo pri-držal in zapravil. Tudi o nekem vagonu sokolskih uniform v Zagrebu ter o nekem gramofonu na Paternalu se mnogo govori. Ampak o tem bo podpisani spregovoril e-ventuelno enkrat pozneje.
Pravijo, da kdor drugim očita grehe, mora imeti čisto vest. Zakaj drugače samemu sebi jamo koplje. Tega mnenja sem vsaj jaz
Jure Zgaga.
STKANA 4
SLOVENSKI TEDNIK
Na... 187.'
PRIMORSKE VESTI
Nova žrtev fašizma
,Trst, oktobra 1932. Po vsem Primorju je bila te dni razširjena žalostna veipt, ki je našo bol še povečala, da je v zaporih umrl, po dolgih in nepopisnih mukah, Berbuč Bogomil, star 31 let, iz Sela pri ičerničali. Aretiran je bil z nekaterimi prijatelji, ker je bil osumljen, da so v Batu-jah razbili desko na šolskem poslopju, na kateri je bil italijanski napis. Poleg pokojnega Berbuea so bili zaradi iste zadeve aretirani tudi Ivan Bavčar, študent v Ljubljani, njegov 17-letni brat Zorko. 20Jetni Prane Bavčar. Odvedeni so bili v goriški zapor. To je bilo pred približno enim letom...
Preiskava še zdaj ni končana; še danes morajo reveži sedeti v ječi in čakati...
Samo Berbuč ne čaka več. On ni mogel prenesti vseh muk laškega preiskovalnega zapora. Prerana smrt ga je rešila nadaljnjega trplenja. Šel je tja, kamor so šli pred njim Vladimir Gortau, bazoviške žrtve, Kerševan in Drago Baje.
Naj mu bo lahka domača žemljica! Slava njegovemu spominu!
Španger premeščen na Sicilijo.
Alojzij Španger iz Prose-ka, ki je bil obsojen v procesu Bidovec, Miloš in drugi na trideset let ječe, je bil nedavno premeščen iz kaznilnice v Santo Štefanu pri Na-polju v kaznilnico Augusto na Sicilijo. Pravijo, da je težko bolan, pa da je bil zato premeščen. Bolezen si je nakopal v ječah, kjer je zlasti za časa preiskave moral pre-
trpeti strašnih muk. Številne aretacije na Krasu
Zanesljive vesti iz Gorice nam sporočajo, da je prišlo koncem oktobra do spopadov med miličniki in kmeti na Krasu. Skupina kmetov je v vasi Ležeče priredila demonstracijo in vkorakala v vas z rdečo zastavo na čelu po-vorke. Tudi v Premu je prišlo do prepira med miličniki in stanovništvom. Dkne 30. oktobra ponoči je bila na vasi razobešena rdeča zastava tudi tam. Demonstranti so klicali proti fašizmu in Mussoli-niju. V vasi Trnovo so našli na dan Vseh Svetih na pokopališču vse polno komunističnih znakpv. Oblasti preiskujejo z vso vnemo, da bi izsledile krivce. Vse navedene vasi leže med Ilirsko Bistrico in med Sv. Petrom na Krasu. Povodom teh demonstracij so bile izvršene številne aretacije. Po celem okraju so bili močno ojačani karabiner-ji in miličarji. Beda je nastala na Krasu v zadnjem času tako velika, da je ljudstvo že popolnoma obupano in se pričenja že puntati. Niti fašistični teror ne straši več našega trpečega ljudstva. V skrajnem obupu se izpostavljajo ljudje, ki postajajo vsak dan bolj apatični in vsega naveličani, z največjo hladnokrvnostjo nevarnostim fašistične „pravice". Mera trplenja mora res biti že do vrha polna, da se ljudje že puntajo...
Imenovanje goriškega nadškofa
Kakor javja ljubljanski „Slovenec" na podlagi vesti iz Rima, bo kmalu imenovan za goriško škofijo namestnik pokojnega dr. Sedejo. Kakor znano, upravlja goriško ško-
Za nakazila in izplačila
v angliških funtih
na vsa mesta in kraje Jugoslavije, češkoslovaške in Julijske Krajine
ter na vse države celega sveta, obrnite se na
BANCO DE LONDRES
Y AMERICA DEL SUD
Najstarejša banka, katere samo ime pomeni že
VARNOST in RESNOST
Osrednji zavod: 6, 7 in 8, Tokenhouse Yard, London Buenos Aires: Bartolomé Mitre 399 esq., Reconquista Mendoza, Paraná, Posadas, Rosario, Santa Fe, Tres Arroyos, Tucumán in Asunción. Rosario: calle San Martin 849 y Salta 2809-13 Podružnice: Azul, Bahía Blanca, Concordia, Córdoba
| fijo začasno« zloglasni administrator Sirotti, ki ne služi cerkvenim nego v prvi vrsti fašističnim interesom. Ne le med Slovenci, marveč tudi med Purlani, ki so z Italijo in s fašizmom nič bolj zadovoljni od nas, je Sirotti ob-sovražen. Vsi komaj čakajo, da pojde tja, od koder je bil prišel. Prav nihče ne bo žaloval za njim.
„Kras je sovražil Italijane..."
Povodom desetletnice fašizma je priobčil „11 Popolo di Trieste" članek o delili, ki so bila pod fašizmom izpeljana na tržaškem Krasu, z namenom, da bi se pridobilo Kra-ševce za Italijo in fašizem. V tem članku se govori o preteklosti in se med drugim omenja, da so bili odnošaji med tržaškimi Italijani in med Kraševci v preteklosti vedno hladni, če ne popolnoma ne-prijateljski. Posebno so sovražili Kraševci Italijane za časa velikih političnih borb. Danes, piše „Popolo", so se prilike spremenile. Kras ni več zabranjena zona centralne Afrike, kakor je bil pod Avstrijo, tam se danes vse več širi italijanski jezik, italijanska kultura in civilizacija. Ali, pravi „Popolo", na tej optimistični sliki so tudi neprijetne sence: še je tam takšnih, ki nočejo menjati svoje miselnosti. Te bo pa čas spremenil...
Bomo videli! Fašistom gre vse na boben!
Praporci na Krasu, oktobra 1932. V naši vasi smo sami revni kraški kmetiči, a vendar se vsi v znoju in trudu prerivamo naprej na naši ljubi žemljici. Drugače pa ¡e z onimi, ki so se nam izneverili. Trem našim vaščanom — fašistom je šlo vse na boben in z njimi še gostilničar, ki jim je dajal vino na — Mussolinijev kredit. S tem je minilo dolgotrajno veselje in popivanje, vsi so na cesti in naj jim pomaga oni, od katerega so pričakovali rešitve!
Municijska skladišča in škoda na naših njivah.
Poljubin pri Tolminu, oktobra 1932. — V Perobne so že lani zgradili milmcijska skladišča in zato odvzeli nekaterim kmetom potrebna zemljišča. Ker nameravajo povečati vojaške objekte :;o tudi letos vzeli skoro ves o-stali del terena. O odškodnini ni ne duha ne sluha. Prizadeti so zlasti Andrej Leban, po domače Ruse, Jožef Leban
Dr. MIL0SLAV1CH
diplomiran na univerzah v Buenos Aireau,. Berlinu in Dunaju SPELCIJALISTA ZA SPOLNE BOLEZNE, KAPA-VEC (TRIPER), SIFILIS IN KOŽNE BOLEZNI Sprejema osebno brez asistentov. — Zdravljenje garantirano. — Zdravilna elektrika. — Ultravijialetni žarki. — Zdravljenje na abonament NOVI NASLOV:
T A li C A II fij A X O 1.025
med CHARCAS in SANTA FE
Sprejemanje bolnikov od 8. do 10. in od 3. do 7. (prej Lavalle 310)
in Kavčič Ivan. Prvemu so uničili vso zemljo z edino njivo, ki jo je imel. Sedaj .je številna družina — na zimo — brez pridelkov. Teran bo izgubil svoj ugled?
Na /Krasu pridelujejo po večini le črno vino. To je tisti teran, znan daleč naokoli kot zelo prijetno vino, ki ima 1 dober okus, prijetno mlečno j kislino, precej železa in dru-! gih snovi, malo pa ima prav za prav alkohola. Teran ni tako močno vino, kakor je močno belo italijansko vino. Zaradi teh lastnosti je teran zelo priljubljen. Toda zdaj mu u tegne „pasti" ugled. Italijanska vlada je namreč prepovedala prodajo črnega vina, ki nima 10% alkohola in belega vina, ki nima 9% alkohola, ičrno vino, teran, nima 10% alkohola. Zato so s to naredbo posebno prizadeti kraški vinogradniki, ki bodo prisiljeni, da sami popijejo ves teran ali pa da ga prodajo italijanskim veletr-govcem, ki bodo to vino mešali z močnejšim, zaradi česar utegne izgubiti teran svoje dobo ime.
Slaba letina na Goriškem
Gorica, oktobra 1932. Vsled dolgotrajnega deževja se je trgatev zelo zavlekla. Grozdje gnije; vino pa bo po kakovosti slabše od lanskega. Cene grozdju so poskočile, ker je zelo slaba izbera. Na drobno se prodaja grozdje od 2.— do 2.50 Lir kg. Seveda so se sorazmerno zvišale cene vina, od česar pa nimajo naši ljudje nobenih posebnih koristi. Vsled slabe letine je zlasti prizadeta Vipavska dolina, nekoliko, a zelo (malo boljše je v Brdih; povsod pa je veliko slabše kot lansko leto. Gospodarske razmere so
¡ bile že lansko leto izredno
j slabe, pa poleg tega davčne
i
1 dajatve in druga bremena naraščajo, kar upropašča našega kmeta. Posledice letošnje slabe letine bodo še obup-nejše.
PENSION ZA ŽENSKE
ženske se sprejmejo sia hrano in stanovanje. Lepe zračne sobe. Hrana dobra in na izbero. Telefon in radio na razpolago
M. KOJANEC
U. T. 59 Paternal 2499 Calle SAN BLAtí 991
INSTITUTO MEDICO
ao
Direktor: Dr. LUIS N. RENOULIN Stranke sprejemajo specialisti
SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica, Analize za ugotovitev ozdravljenja od kapavice. BLENORRAGIA — Abona po $ 20 mesečno. SIFILIS — Moderno zdravljenje. KOŽNE: Izpadanje las, lišaji. ŽIVČNE: Nespanje, omotica, glavobol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadarje. ŽELODČNE: Bolečine, kislina,
razširjenje, rane in
povračanje.
OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami. ŽENSKE: Bolestno čiščenje. Jajčnika. Beli tok. čnika. Beli tok.
PRVI PREGLED BREZPLAČNO ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12.
Ulica CALLAO 339
No. 187
SLOVENSKI TEDNIK
STRAN 5
Slovenski Faust — Trentarski stndent.
Star Tolminec mi je povedal to-le pripovedko o slovenskem Faustu, trentarskem študentu.
V	drobcih sem jo že prej Tudi jo je že 1. 1882 pif
bliciral prof. Rutar. Pa je le zanimiva. Zlasti radi prerokuj ki se menda danes ures-n'čuje.
V	Drežnici na Tolminskem •>e bival trentarski študent, ^ je svoje čase živel v laškem Vidmu in tam študiral Za gospoda. Bil je vnet študent, toda starše je imel sila revne. Komaj so se sami prebijali s kozjim mlekom, si-roi*i in turšičnim kruhom, drugega jim zemlja ni dala.
vendar je mati romala po yečkrat na leto čez hribe in doline doli v Videm, da je Ponesla sinu živeža za nekaj tednov. Bil je namenjen za duhovski stan.
Nekoč po zimi — študent ^ b il že visoko v črni šoli, ^al je točo delati in priklici hudiča — je naglo v fh t
1 renti zapadel tak sneg, da studentovi starši niso mogli üa noben način k sinu v Vi-ae«i s hrano. Študent je tako silovito stradal, da se je ^ smrtni stiski zapisal hudi-ytl za denar. Hudič mu je dal denar, študenta pa je, ko se
zopet enkrat pošteno naje-
VAŽNO!
Za vse izseljence moške in ženske, ki želijo preskrbeti se z dobrimi stvar-in z dobro obleko za ■»al denar. Pri tvrdki "Astra", Córdoba 901 vdo-bite z druge roke in v dobrem stanju briljantne, biserne, zlate in srebrne °akite; umetniške slike, k'Pe, porcelano, kristale i.
d. Moške in ženske o-bleke, svilene in iz blaga, vežerne in promenadne o. bleke, kožuhe, suknje in Kamiture i. t. d.. Zaloga m°ških oblek in delavnica.
Velika ----
—— novost
, V barvarni (tintoreriji) Belga", Córdoba 901, sem «tvoril krojaški odde-k> ki izdeluje po najmo-®5«ej§em kroju obleke in iz najboljšega an-^skega blaga. V tej mo-, rni barvami morete pre. J^vati in očistiti oblekf
tako da izgledajo kot lov11186 stvarl za par pe"
G tiščite na vsak na-
8otov^jetje' kar vam b0 l°vo v veliko korist.
__ lastnik
UBEH PODJETIJ: TOŠKOVIČ
OSTOIÓ
í
del, zaskrbelo radi duše. Torej je romal k sveti Šembi-lji in jo vprašal za svet.
Prijazna Šembilja ga je poučila, kako naj se odkriža hudiča, obenem pa mu je podarila dar prerokovanja. Študent se je hudiča kmalu od-križal in rešil dušo, toda duhovnik ni mogel postati več. V dolg črn plašč zavit je posedal po samotnih skalah na Tolminskem in v Trenti in premišljeval. Ljudi se je izogibal.
Nekoč je prerokoval, da bodo nekdaj prišli v Tolmin in vso Goriško in Primorje „vojaki s kozlovskimi bradami" da bodo oropali in okra-
dli vso soško dolino, da ne bo ostal od Predila do Gorice niti en sam goveji rep več v hlevih. Napravil bo strašne zmede, strah in bedo, prelil obilo krvi, nazadnje pa bo moške kar v trumah gonil s seboj, da jih bo končno na Goriškem ostalo le še toliko, da se bodo zbrali v senci enega samega orehovega drevesa. Ženske bodo v takšnih stiskah, da bolo letale od gore do gore in iskale moških sukenj.
Raca na vodi, če ni imel študent nekoliko prav! Kako je z ženskami, ne vemo, toda moški postajajo tam doli če dalje redkejši. Vse je izgna-
no ali pa v ječi. Izsesano tudi. Mari naj verjamemo tej stari prerokbi? Kdaj bo pa konec takega stanja, o tem pa je prerok molčal. Škoda.
Mussolini — vojak Pariz, oktobra 1932. Mnogo knjig je že izšlo o njem, o njegovi junaški in nejuna-ški osebnosti. Tudi sam je napisal svoj vojni dnevnik, v katerem povelijcuje svoje junaštvo in svoje življenje na kraški fronti. Zadnje čase pa je znana pariška revija „Le Monde" napisala o Mussoli-nijevem vojnem junaštvu te le vrstice: „Mussolini je bil v vojski štiri leta. V vseh teh štirih letih samo dva meseca
Ruenosaireške in pariške univerze
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila

Reakcija Wassermann
Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje
EEViHAT11 CM
in komplikacije zdravimo brez bolečin
SV FILIS 6C6-Q14
Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arterioskleroz» Povračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava
ČREVESNE
Krči, zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE
X ŽARKI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST
Pregled SAMO $ 3,-
1017 SARHirNTC 1017
od 10 do 12 in od 14 do 21 ure
na fronti, kjer pa ni prisostvoval nikakemu vojnemu spopadu. Govorijo in pišejo, da je bil Mussolini na fronti ranjen. To svojo ranjenost, toliko poveličano in opevano, pa ni dobil od nikakega sovražnega orožja temveč je bil zadet le slučajno pri vajah z ročnimi bombami v svoji lastni armadi".
Aretiranci iz Doline pred specijalni tribunal?
Dolina, oktobra 1932. Zopet udarec za nas. Tovarna opeke [„Na Klemenki" pod Dolino, je ustavila vsako delo in s tem je prizadetih o-krog 100 delavcev.
Aretiranci so še vedno v tržaških zaporih. Sirk Dorči in Slave pridejo skoro gotovo pred izredno sodišče v Rim. Sirk je bil svojčas že v rimskih zaporih šest mesecev samo radi tega, ker je leta 1930. prečital protifašistični letak, ki ga je našel na cesti.
ZANIMIVOSTI
Porodi z oblastvenim dovoljenjem
Mehiško mesto Veracruz nameraiva uvesti oblastveno nadzorstvo porodov. V bodoče bodo smeli dobivati otroke samo tisti roditelji, ki bodo imeli zadevno dovoljenje mehiških oblasti.
Roditelja, ki si želita potomstvo, se bosta morala zglasiti v zdravstvenem uradu, kjer ju bodo najprej preiskali, da ugotove, če sta dovolj zdrava. Če bo ta ugotovitev zadovoljila, bosta morala mož in žena tudi dokazati, da razpolagata z zadostnimi sredstvi za preživljanje otroka. Starši, ki se ne bodo držali teh določil, zapadejo strogi denarni globi.
Nadzorstvo nad porodi je sprožil in ga realizira zdravnik Mendoza, ki hoče za vsako ceno preprečiti, da bi roditelji spravljali na svet bolno deco, ki bi bila vrhu tega še izpostavljena socialni bedi.
Krompir in višinski zrak
Francoski botanik Costan-tin je z dolgoletnimi poskusi ugotovil, da se neke vrste krompirja počutijo naravnost nebeško v višinskem zraku. Tu dobe posebno dober okus, kmalu dozore in dajejo bogato letino. Že rastlina, ki jo je za eno samo sezono presadil ▼
V DAR DOBITE X
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje SAVA JOVANOVI6, F. Quiroga 1267, Dock Sud
STRAN 6
SLOVENSKI TEDNIK
No. 187
gorovje, se je tu silno popravila in „pomladila". Gorovje ni potrebno bogve kako visoko, zadostuje višina okrog 1500 m.
Pridelovalcu krompirja seveda ni treba pošiljati svoje rastline od časa do časa na „letovišče" v gore, temveč zadostuje, da sadi krompir, ki od tam izvira. Tudi takšen krompir daje več in boljšega pridelka nego krompir iste vrste, ki je rasel vedno v ni-žavi. Ta ugodni učinek višinskega zraka pa ni za vse vrste enako velik. To je kakor pri ljudeh : Nekaterim se gore bolje prilezejo kakor doline.
Upor kaznjencev v žitomiru
V sovjetski kaznilnici v Žitomiru so te dni kaznjenci
napadli paznike, jih razorožili in se polastili njihovih pušk in samokresov. Zaradi tega je prišlo med pazniki in zločinci do pravcate bitke, v kateri so kaznjenci ubili dva paznika. Vendar so jo tudi zločinci izkupili. Pazniki so jih 29 smrtnonevarno ranili. Oblasti so dale preiskati incident. Pri tem se je pokazalo, da sta bila dva paznika v zvezi z uporniki, katerim sta preskrbela orožje. Gospodarska depresija
ozdravlja Američane Iz Washingtona poročajo, da imajo ondotni zdravniki, odkar je pritisnila gospodarska kriza, začudo malo posla. Na podlagi konkretnih statističnih podatkov so ugotovili, da je ljudska higiena v zad-
Veliki zavod RAMOS MEJI A'
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno modorno zdravljenje.
SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in .šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po inodAnom nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kialine, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini to vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri
GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Krojačnica
"THE ENGLISH CHANNEL

1 25 DE MAYO 627
BUENOS AERES 1
Obleke po meri, angleško blago, najmodernejši vzorci, prvovstna podlaga iz pravega platna od
$ 70 dalje
šivanje obleke s prvostno podlago od
$ 39 dalje
Velika izbera fantazija hlač po meri iz platna in svile od
$ 16
Popravljamo, čistimo, peremo in likamo obleke, površnike in dežne plašče.
P-;,IIMIIIIIIIUItllllltt!!tI)IM^
njiii treh letih močno napredovala. Umrljivost je nazadovala, tudi bolnikov je manj in celo primeri kompliciranih bolezni so se skrčili. Dr. S. J. Crumbine, eden vodilnih hi-gienikov Zedinjenih držav, meni, da je k temu stanju doprinesla največ zmernost, ki so si jo ljudje naložili zaradi gospodarskih razmer. Tudi športno udejstvovanje je nedvomno pripomoglo, da so se Zdravstvene razmere izboljšale v ljudskih množicah. V POROČNI NOČI PRODANA ŽENA Rumunski policiji se je posrečilo prijeti trgovca z belimi sužnjami Dina Panteli-morna, ki so ga zasledovali tudi zaradi umora. Panteli-mon se je pred poldrugim letom oženil z 221etno hčerjo rumunskega veleposestnika Marioaro Dumitrescu. Poroka je bila v Parizu. Takoj po obredu sta odšla novopo-ročenca na svatbeno potovanje in sta se medpotoma u-stavila tudi v Konstanci, kjer sta se ustavila v nekem hotelu. Tam je mož nenadoma izjavili ženi, da mora odpotovati po nujnem opravilu. Žena je nato zaspala. Ponoči je vdrl v njeno sobo neki pijanec in ji storil silo. Šele naslednji dan se je žena zavedla, da je postala žrtev trgovca z belimi sužnjami, kajti obiskali so jo še trije gosti, katere je bil poslal k nji, njen "mož". Pet dni pozneje se je nesrečni ženski posrečilo pobegniti iz oblasti ne-zaželjenega tovariša. Prevarana Marioara se je vrnila k svojim roditeljem, njena sramota pa je bila tolikšna, da ji je branila ovaditi moža na policiji.
Dva meseca po tem dogodku se je njen "mož" zopet pojavil v stanovanju njenih staršev in zahteval od žene, da se mora vrniti k njemu. Pri tej priložnosti je prišlo med možem in sorodniki žene do strahovitega pretepa, ki se je končal s tem, da je Pantelinom ustrelil brata o-sramočene žene z revolverjem. Morilec je nato pobegnil, policija pa ga je zdaj zasačila v Konstanci in ga izročila sodišču. TRAGEDIJA JETNIKA IZ SVETOVNE VOJNE
V okolici Szeegdina se je pred dnevi odigrala žalostna tragedija.
Pri neki hiši je služil za hlapca moški, ki se je po 18 letih ruskega jetništva vrnil
v domovino. Jetništvo ga je tako spremenilo, da ga ni nihče spoznal pri povratku na Madžarsko. Šele te dni, ko se je obesil na skednju pri kmetu, kateremu se je vdi-njal za hlapca, se je do zadnje podrobnosti pojasnila njegova istovetnost.
Spoznali so v hlapcu prvega moža žene sedanjega gospodarja. Samomorilec se piše Asztalos. Po 18 letnem u-jetništvu v Rusiji se je mukoma prebil skozi Kitajsko domov, kjer je izvedel, da sta mu oče in mati za njegove odsotnosti umrla in da se je njegova žena vnovič omo-žila. Mož je prišel raztrgan in razcapan na svoje nekdanje posestvo, prosil za délo in ga dobil. Nikomur pa ni odkril tajne, kdo je, kajti ni hotel motiti sreče svoje žene
posameznik se čuti prostega jarma, ki ga je vklepal ob učiteljevi navzočnosti, in vsak hoče delati po svoje. I» ker hipoma ne ve, kaj bi P0' čel, se postavlja na glavo i® postavlja na glavo vse drugo.
Evropa je danes podobna takšnemu šolskemu razreda ki ga je ostavil učitelj. Vsako, tudi najmanjše ljudstvo v njej si daje videz odrasle osebnosti, ki hoče sama voditi svojo usodo. Karakteristično pa je, da mase teptajo vse individualno, vse kar sega čez normalno in kar se po čemer koli odlikuje. Samo to, kar mislijo in delaj0 vsi, bi moral misliti in delati vsak. Boljševizem in fašizem sta tipična primera takšnega množstvenega gibanja, ki gfl vodijo povprečnjaki in ki
v sedanjem zakonu in zato i spravlja človeštvo nazaj. Se se je rajši obesil. Šele pri na- trideset let takšnih gibanj i®
tančni preiskavi po smrti je prišlo na dan, kdo je prav za prav marljivi hlapec, ki se je mesece in mesece s takšno vnemo trudil za hišo.
MNOŽICA IN CIVILIZACIJA
Znani španski esejist José Ortega y Gasset obravnava v svoji novi knjigi "Revolucija mas" nevarnost, ki preti Evropi in vsemu svetu po invaziji novih barbarov, rano-žestvenih ljudi. Množestveni človek je po njegovem nov pojav v človeški družbi, tako rekoč razvajeni otrok zgodovine in nje dedič. Njegova dediščina je civilizacija. Vedenje teh ljudi spominja na vedenje šolskih otrok; čim o-stavi učitelj razred, izbruhne med njimi revolta. Vsak
gesel, pa bo Evropa popolnoma barbarizirana.
PRODAM radi družinskih
razmer dobroidočo restavr«' cijo, kavarno z bilijardoi® "Jadran". Klijenti v splošnem so Slovani. .Lokal pri' praven tudi za trgovino. I®* teresenti naj se obrnejo v Olavaria 212 (višina Almirante Brown 1300) Boca. Telefon: 23 - 3389
ŠIVILJA za navadne obleke in večerne toalete. I*' delava prvovrstna, po naj®0' vejši modi. Priporoča se cenj-rojakinjam Marija Kojane0' ul. San Blas 991. Bs. Aires-Telefon: 59 - 2499.
Dr. J. H A H N
ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. SIFILIS — KRVNE BOLEZNI
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do '8 zvečer.
NIZKECENE	_
DOCK SLI)
(¡Prov. Buenos Ares) Calle Facundo Quroga 1441
nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA
Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni.
Franjo Huspaur
Afeo hocete biti zdravljeni od vestnega in od' govornega zdravnika, zatecite se na
KAPAVICO
ning
| hrano in | | stanovanje |
| sPrejema možke, ženske | J in poročence.
| Klijentom, zlasti žen-j | skam in matrimonjom, I | Preákrbi potom dobrih |
zvez brezplačno J	nameščenje
| Pensión Viena ¡
¡ Sta. Fe 1938 ¡
| U. T. 44 - 5207 — Bs. As. j
j Priporoča se lastnik 1 ¡ E. KRAVANJA
^■"lllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllll^i
L A MODERNA
^lojim cenjenim odjemal-Certl sporočam, da bom da-^ tekom zimske sezone Vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bo-predstavil z listom, velike ^Puste. Daroval bom tudi lfiPo izdelane povečave. Pri-P°račam se cenj. čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA.
S. Saslavsky
U. T. 45 - 1720
Av- San Martín 1679, Bue-Aires. — Podružnica, ca-
Dopisovanje
Franc Husu: Vaše cenj. pismo s priloženim zneskom od $ 10 smo prejeli v redu. Srčna hvala. Vaš naslov smo popravili, manjkala je namreč ulica s številko, in upamo, da boste odslej prejemal redno. Pozdrav! Sledečim cenj. naročnikom se zahvaljujemo za poravnavo naročnine:
Podgornik Andrej do 30. sept. 1933. Uršič Ignacij do 31. okt. 1933. Brajnik Josip do 31. okt. 1933. Huljat Ivan ka do 30. nov. 1933. Gorup Frančiška do 31. avgusta 1933. Špacapan Dora do 31. decembra 1933. Trbižan Luis do 31. okt. 1933. Bergoč Rafael do 30. nov. 1933. Vodo-pivec Lovrenc do 30. nov. 1933. Mizerit Karol do 31. marca 1933.
Ose so usmrtile človeka
Vbližini Bologne so našli dninarja, ki je ležal na kupu listja in vej mrtev. Strašno oteklo telo in roj razdraženih os sta pojasnila vzrok smrti. Mož se je zjutraj od-
[jURIDIČNI ŠTUDI "SLAVIS" !
| Ravnatelj: dr. PEDRO PANDOL TADIČ	j
i Tri odvetniki in štiri prokuratorji oskrbujejo civilne, trgovske in kriminalne zadeve. Prevajatelji vseh slovanskih jezikov
SARMIENTO 1011, 5. nadstr. U. T. 35 Lih. 0406
BUENOS AIRES
BUE
pravil na njivo, ki jo je hotel prekopati, pa je med grudami zadel na osino gnezdo. Cel roj je planil nanj. Najprej se je skušal braniti, nato pa se je spustil v beg. Seveda so se pognale ose za njim in mu zadale toliko pikov, da je mož izgubil zavest. Padel je na kup listja, ose pa so ga še toliko časa obdelovale, dokler ni za za-strupljenjem umrl.
Drznost kitajskih roparjev
Komaj eno leto obstaja redna letalska zveza Hankov-Čungking, pa se je že dvakrat pripetil roparski napad na potnike. Drugi napad je bil izredno držen. Dva roparja sta se vkrcala v zrakoplov. Med vožnjo sta ustrahovala z revolverjem pilota in ostale potnike in celo ubila damo, ki je imela pri sebi ček za 10.000 dolarjev. Ženo sta o-ropala in vrgla truplo preko krova. Po storjenem zločinu sta se še sama spustila s padalom na zemljo.
Nenavaden samomor
V Černovicali si je na ne običajen način vzela življenje 21-letna Berta Wahr. Polila se je s petrolejem in nato zlezla z veliko domačo krušno peč, obeko pa je prižgala s svečo, ki jo je držala v rokah. Iz krušne peči so potegnili pozneje njeno zoglenelo truplo.
Prva, ki je opazila Bertino smrt, je bila mati. Potrkala
Á
je večkrat zaporedoma na vrata, ki se niso hotela odpreti. V strašni slutnji, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega, je nato poslala po sosede in ključavničarja. Neki moški je zlezel skozi okno v kuhinjo, kjer je uzrl strahovit prizor. Iz kadeče se peči so molele samo samomoril-kine noge. Rešitev v tem položaju je bila nemogoča. Na kuhinjski mizi je pustila ne-srečnica listek z besedami: ,,Odpustite! Morala sem to storiti." Vzroka pa ni navedla. Mati pravi, da ni hči kazala nobenega sledu duševne zmedenosti, iz katere bi se dalo sklepati na to strašno prostovoljno smrt.
Neobičajne tatvine
Nedavno je v nekem ru-munskem kraju zaspal neki pek, ki si ga je privoščil precej nad običajno mero v gostilni. Mož je smrčal z odprtimi usti, kar je dalo pivcem priliko, da so uzrli v njegovih ustih umetno zobovje iz zlata. Neki uzmovič pa je spretno izrabil ugodno priliko in odnesel zobovje iz ust, ne da bi pek čutil, kdaj in kako se je primerila tatvina. Še spretnejši od tega tatu pa je bil v španskem mestecu Ocani uzmovič, ki je ukradel nekemu imovitemu avtomo-bilistu med spanjem njegovo umetno nogo. Tudi o tem tatu ni duha ne sluha.
t Diplomirana I t babica
| ANA CHARPOVA
| v Pragi in Buenos Airesu i
0	Ima dolgoletno prakso v I
1	porodnišnici v Pragi in v j s bolnici Rawson v Buenos |
Airesu.
! Sprejemajo se penzijoni- J A stke, posebno s kampa. | j Pomoč pri porodih za J $ 30—	?
I calle COLOMBRES 178 I
IU. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia)
Ponarejeni dolarji.
Newyorška policija je po dolgotrajnem zasledovanju odkrila družbo ponarejevalcev, ki je že osem mesecev spravljala v promet ponarejene lOdolarske bankovce. Po dosedanjih ugotovitvah je družba že razpečala za tri milijone ponarejenih dolarjev. Družba je delala zelo velikopotezno in je imela zlasti v Evropi svoje tajne razpe-čevalnice. Ponarejeni bankovci so bili izdelani tako izvrstno, da jih tudi strokovnjaki niso mogli lahko odkriti.
SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM naznanjam, da sem se preselil iz ul. Coronel Ni-ceto Vega štev. 5823 na štev. 6014 v isti ulici. Priporoča se prvovrstna krojačnica ANDREJ BENČINA.
No. 186
SLOVENSKI TEDNIK
STKAN 7
zdravimo po načinu Dr. KAROLA RENNER (Rodom iz Nemčije)
Clinlca Medica
Renner
SIFILIS NOTRANJE ROLEZNI DIATERMIA Sprejema se od 15 do 20 ore
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Speeijalisti za sigurno in hitro zdravljenje RLENORAGIJE - KAPAVCA
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speeijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X - niATERmiVA - ANALIZE
Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. In od 15. do 21. - Ob praznikih od 9. do 12. ure.
CALLE CANGALLO 1542
ORGANO DE L A
COLECTIVIDAD
YUGOESLAVA EN
LA Am. DEL SIID
SLOVENSKI TEDNIK
Calle SAN MARTIN 201/11. escr. 19
EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Año IV Núm. 187 j u T
33 Avenida 5950
GLASILO SLOVENJ SKECA IZSELJg NISTVA V JU Z NI
- - AMERIKI - -
Rojaki in rojakinje, pripravljajte se za zimo življenja
(Poslano)
Veverice po gozdih nabirajo orehe, lešnike in kostanje ter jih spravljajo v skrivališča pod zemljo ali pa v drevesne dupline. Na podoben način zbirajo zaloge za zimo tudi nekatere druge živali. Ako bo zima dolga in huda, bodo te zaloge prav prišle; če pa ostane kak oreh, kostanj ali lesnik pozabljen v zemlji, ga bo vzbudila pomlad in bo iz njega zrastla nova rastlina, novo košato drevo, ki bo dajalo hrano potomcem sedanjih veveric. Ka kor vidimo, je to shranjevanje sadežev pravzaprav priprava za bodočnost.
Vse, kar je živega v naravi, se na svoj način pripravlja za zimo, za bodočnost. Narava je dobra mati svojim otrokom, obenem pa tudi stroga. Vsak greh brezbrižnosti in lenobe brezobzirno kaznuje. Nobenega greha ne pozabi in nobenega ne odpusti brez kazni. Najbolje izhaja tisti, ki se potrudi spoznati zakone naprave in jih upošteva.
Vse zavarovalne družbe in družbe za kapitalizacij^ so nastale iz spoznanja potreb, ki jih prinese zima človeškega življenja. Zima človeškega življenja pride, ko človek aboli in ne more več služiti vsakdanjega kruha sebi in svojim. Nihče ne ve, kdaj pride zanj zima življenja, zato je potrebno, da je pripravljen nanjo vsak čas. In pripraviti se je treba dokler sije zdravje, ki je solnce življenja.
Rojaki in rojakinje, odpovejte se rajši vsemu, kot bi se odpovedali veliki ugodnosti, ki vam jo nudi družba za kapitalizacijo "La Continental". Pišite družbi (naslov najdete v oglasu "LA CONTINENTAL"), naj vam pošlje natančne podatke za nov sistem varčevanja in podpišite vsaj en delež za 2500 pesov, ki vas bo stal neznatno svotico od 5 pesov me sečno. Pripravljajte se za
bodočnost, da vas zima bolezni in onemoglosti ne dohiti brez sredstev in da vaši dragi ne ostanejo brez najbolj nujne pomoči, kadar vas zima življenja zaziblje v trajno spanje.
Zlata vredne so vse tiste ustanove, kjer bi bil vaš de-
nar tako varno, plemenito in koristonosno naložen kot je v družbi za kapitalizacijo "LA CONTINENTAL".
Razširjajte SLOVENSKI
TEDNIK
ODKRITELJ JUŽNOAFRIŠKIH ZLATIH POLJ — BERAČ
Te dni se bo vršil v Johan-nesburgu slavnostni banket južnoafriških pionirjev, ki se ga bo udeležil tudi George Honeyball, mož, ki je pred 50 leti odkril prve zlate po-
nucfiš najboljši in najsigurnejši način štedenja
POTOM MAJHNIH MESEČNIH ULOŽKOV SI ZAGOTOVITE VEČJI KAPITAL. TA KAPITAL PA SE VAM IZPLAČA TAKOJ, TUDI AKO STE VPLAČALI SAMO 1 MESEČNI OBROK, AKO SE VAŠ DELEŽ IZŽREBA. ŽREBANJE SE VRŠI VSAK MESEC IN OD 2500 DELEŽEV SE IZŽREBA, EDEN.
Dne 30. novembra 1932. so bile izžrebane sledeče obveznice (títulos):
Ena od $ 5.000
Ena od $ 5.000
Ena od $ 5.000
Ena od $ 2.500
Ena od $ 2.500
Ena od $ 2.500 Ena od $ 2.500
Ena od $ 2.000
od g. Guillermo Palermo, Ga-zón 1266. Tigre F.C.A. ki je vplačal 12 obrokov po $ 10. od g.ne Inene Kiirzer, Biné. Mitre 559. Capital, ki je vplačala 9 obrokov po $ 10 mesečno, od g. Abel M. Brusco, calle So-lis 1324. Capital, ki je vplačal 7 obrokov po $ 10. od g. Vicente Raúl Botta, Zarate, F.C.A., ki je vplačal 16 obrokov po $ 5. od g. Roberto Zimmermann, Cangallo 456. Capital- ki je vplačal 16 obrok po $ 5. od g. Arturo Lannoy, Lavalle 1199. San Fernando F.C.A., ki od g. Bernardo Schwieters, Bal-vplačal 8 obrokov po $ 5. caree 12. Rosario, ki je vplačal samo 2 obroka po $ 5. od g. Alfredo Rufinengo, Tortugas F.C.A., ki je vplačal 15 obrokov po $ 7.
Pribodne žrebanje se vrši 31. Decembra 1932. ob 11 uri v teatru Ateneo,
Cangallo 927. Capital
Postanite tudi Vi lastnik od
$ 2.500
s tem da dnevno shranite samo 17 centavos ! ! !
Vse natančnejše informacije dobite v SLOVENSKOM ODDELKU
"L A CONTINENTAL"
ki ima sedež v lastni palači. Avda. R. Saenz Peña 556, (Diagonal Norte), 4. nadstropje (pol kvadre od Plaza Mayo), od 11. do 12. ore.
Ijane v tem ozemlju.
Honeyball je bil po poklicu kovač in je v neki gostilni kot potujoči pomočnik čul, da je neki moški v Transvaa-lu našel zlato. S svojima spr® mljevalcema je poiskal tega moža, ki mu je tudi pokazal najdišče. Honeyball si je mislil, da mora biti tu večja žila in je začel kopati. Kopal je dolgo časa med boleznijo in pomanjkanjem, končno se je dokopal do nje. Tedaj se je začelo nezaslišano romanje zlatokopov v te kraje. Žila, ki jo je odkril Honeyball. navzlic vnetemu izkoriščanju še danes ni izčrpana-Največji kos zlata, ki ga Je našel bivši kovač, je tehtal 2850 g. A ni imel sreče s svojo najdbo. V najbližji bezni-ci je priredil veliko gostij" in se je tako napil, da je vs® izgubil. Pred nekaj leti so g3 našli v oddaljenem kraji1 Transvaala vsega propalega in brez beliča v žepu. Žila, ki jo je odkril, pa je do danes ■vrgla preko 270 milijard Din — približno 27 odstotkov vse svetovne zlate zal°' ge.
Knjigarna
LUKA ALJINOVIČ
San Martin 450. — Bs. Aire« ima v zalogi gramafonsk® plošče slovenskih narodnih
pesmi po $ 2.50 V notranjost države se pošlje najmanj 6 plošč
Knjigarna
LUKA ALJINOVIČ
je izdala te dni v srbo-hrv8^ skem jeziku
IZSELJENSKI KOLEDAR s sanjarico
Na prodaj je v našem nT®®' ništvu po $ 1.—, po p^ cent. 30 več.
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENfiS DE BIX.XK, diplomiran» na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Airesu. Zdravi vse ien-Bke bolezni. Sprejem» tudi noseže v popolno oskrbo na dom.
Ordinira od 9. ure «j0' traj, do 20. ure zvečer.
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden S389 Buenos Alreii^^_
•v K