Za poduk in kratek čas. Lurška mati božja. (Dalje.) Res, tukaj nam je dobro biti; napravimo si šotore! Tukaj bi človek zmiraj oatal in na vse pozabil. 0 8rečne oči, ki gledajo, kar mi gledamo! Preljub prizor! Pred nami atoji mogoena, črnosiva pečina, tu in tam nekoliko obraščena, Pri tleh pod pečino je votlina kakih 10 metrov široka in kakih šest do sedem metrov globoka. Kakib aedein metrov nad votlino, toda bolj na desni strani, je v pečini duplja, enaka slepemu oknu na cerkvi. V ti duplji se je Marija osemnajatkrat Bernardiki prikazala. Na tiatem mestu atoji zdaj prezala podoba Matere božje iz najlepšega belega raarmorja umetno izaekana, z modrira pasom opasana. Roke ima sklenjene, kakor jih mi sklepamo, kedar molimo, njeno oko gleda v nebo; na nogab, ki nekoliko gledajo izpod dolgega oblačila, ji cvetijo zlate rože. Okrog glave je na črni podlagi s kristalnimi črkami zapisano: ,,Jaz sem brezmadežno 8početje*1. Okoli duplje ščipek zvija svoje pretanke roke. Doli je votlina z železno mrežo vmrežena, da se po noči ali kadar se snaži, zamore zakleniti. Sredi votline je na šesterih. stebričih stoječi srebrni altar, na katerem ae vsaki deu le po ena av. meša bere, kar je modro vrav nano, drugači bi ae vsi duhovniki k temu altarju gnjetli. Kedar stopiš v votlino, atoji na desno roko prost železni svetilnik ali luster, na katerem zmiraj gori do šestdeset darovanih sveč, in vštric tega luatra, a bolj globoko v votlini, atoji drugi luster, na katerem ravno toliko sveč gori. Zadi za tem lnstrom je v pečini luknja, kakor globok okenjak, v katerem leži sto in sto piaem ali listov. Tisti namreč, kateri ne morejo k Materi božji v Lourdea romati, ji pa pišejo, kakor otroci svoji materi ter ji pismeno svoja srca razodenejo. Tudi jaz aem prinesel več takih liatov od Marijinih otrok, ki niso mogli z nami iti na božjo pot io so tedaj pismeno Mariji povedali svoje želje. Kdo bo tajil, da Marijo taka pismica razveselijo! Med lnstroma na skalo naslonjena je mizica, na katero romarji polagajo Mariji v dar prelepe šopke iz friških cvetlie; zakaj, ako tam vzdigneš svoje oči, vidiš ravno nad seboj milostno podobo Matere božje. Tukaj 8em v imenu naše rodbine položil šopek k Marijinim nogam. Zadi za altarjetn je težka deska, iz katere gledajo železni klini, na nje pa romarji natikajo velikanske aveče; nekatere so debeleje, kakor roka nad laktom. Na deani etrani votline celo v kotu izvira iz peeine Sudoviti vrelec, katerega jeMarijina moo izbudila, ko se je Bernardiki aedmokrat prikazala. Ce železao mrežo dvigneš, s katero je vrelec pokrit, lebko vidiš iz pečine vreti čudodelno vodo, ki je že tiauč in tisuč ljudi ozdravila. Drugače je votlina lepo auba. Da se Ijudje preveč v votlino ne tlačijo po vodo, so zunaj železnega omrežja tri ali štiri pipe, iz katerih ai lehko natočia vode, kolikor boceš. Voda je po cevih napeljana v kopališče, v katerem boleniki zdravja iščejo. Po celem Lourdesu jo pije.jo tudi pri mizi. Veliko tiauč ateklenic pa jib oeetje misijonarji na leto razpošljejo širom sveta. Ako gledaš proti votlini, ti teče za hrbtom potok Gave. Na celem prostoru med Gavom in votlino, ki jo menda kakib štirdeset metrov širok, so tla vdelana z astaltom (z zemeljako smolo); na tistem torišči pa, kjer je Bernardika klečala, ko se ji je Marija prvokrat prikazala, je za apomin položen kamen. Klopi, ki so pred votlino postavljene. so vedno polne molilcev. Na desui strani kraj klopi stoji kamenita leca. Nad votlino okoli po pečini visi menda več ko tisuč bergljic, katere so hvaležni boleniki tukaj pozobesili, ki so po pomoči lonrdeske Matere božje ozdravili. In na tem svetem kraju vam ljudje prelepo molijo! Neki sklepajo roke, drugi molijo z razproatrtimi rokami, drugi stegujejo proseči avoje roke gori k Mariji in zopet drugi poljubujejo sveta tla in pečino, na kateri je Marijina noga stala. Nas vseh oči so v Marijo uprte, a Marija gleda v nebesa, in tamkaj s avojo besedo podpira prošnje romarjev. Tukaj se drug za drugega ne zmeni, ampak vai govorijo samo z Marijo. Tukaj molijo škofje, duhovniki, bogoalovci, dijaki; posvetna gospoda se tnkaj vklanja, visoke goapš se ponižujejo, tukaj matere molijo z otroci, tukaj očetje na pol glaano z JVIarijo govorijo; tukaj se device Mariji priporočujejo in mladenči za pomoč k Mariji zdibujejo; tukaj bogatin berači pri Mariji, in siromak bi se rad pri nji obogatil; tukaj boleniki na glaa vpijejo, naj se jih Marija vismili, elepi bi rad Marijo videl, nemi bi ji rad hvalae pesai pel, hromi bi rad k Materi tekel. Takaj ljudi ne razločaje staa, ne starost, ne premožeaje, ampak vsi so otroci enega dobrega Očeta, in otroci ene preljube Matere — Marije brez madeža spočete! Že je bila trda noč, ko se podam v gostilaico, da se nekoliko okrepfam s — petečno jabo. Post je o veliki gospojnici. (Dalje prih.) Smešnica 42. Žapnik pa učitelj sta bila v eai žapaiji celih 25 let in ljadje so ja radi imeli. Za to so jima za 251etaico dali v dar, žapaiku lep mešni plašc, učitelja pa zlate očali. Ko mežaar to vidi, brž vpraša ačitelja, kaj bi ategnili kje njemn podati, ko bode v 3 letihtadi svoje 25. leto izpolnil. Učitelj ma tadi brž odgovori ter pravi: Žapaika so dali mašai plašč, meni očali, tebi bodo dali pa — vože.