Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 2 Sreda, 9. januarja 1935 Leto X Sporazum 1 Italija in Francija sta se sporazumeli o sporazumevanju Dne 6. januarja sta Mussolini in Laval sklenila sporazum, ki je po komunikeju konkreten samo v koloni-jalnih vprašanjih med Francijo in Italijo z ozirom na italijanske zahteve v Afriki. V drugih vprašanjih ugotavlja komunike, da sta obe vladi enakega mišljenja glede najvažnejih problemov splošne politike. Pomembno je priporočilo, da naj Avstrija, nje sosede oziroma nasledstvene države (Nemčija, Čehoslova-ška. Madžarska, Jugoslavija, Poljska in Rumunija) sklenejo medsebojno konvencijo o spoštovanju državnih meja in o nevmešavanju v notranje zadeve druge države. Francija in Italija pa skleneta pakt v varstvo avstrijske neodvisnosti in da se bosta, če bi se ta ogrožala, o ukrepih med seboj posvetovali. Dogovor bo objavljen, ko ga obe vladi odobrita. Evropski problem je z načelnimi sklepi obeh zastopnikov zadobil ini-cijativo, na podlagi katere se kot zamotani kompleks vprašanj lahko dalje razvija. Rešen pa je z rimskim dogovorom samo problem — Afrike in tamkajšnjih kolonij. Za Avstrijo in nasledstvene države, dalje države francoskega sporazuma, malo antanto, balkansko zvezo, Madžarsko in Poljsko naj bi se sklicala konferenca v Rimu, da bi sklepala o sklenitvi mednarodne konvencije v duhu Mussolinijevega dogovora z Lavalom. Za su2enjstvo... V imenu največjega boritelja proti suženjstvu Naši klerikalci vedno govore, da smo vsi ljudje bratje med seboj in da imamo vsi enako pravico do življenja. Vedno in povsod to povdarjajo in pod tem naslovom podpirajo vsakršno reakcijo, v kateri siromašno človeštvo največ trpi, ker brezpravnost najbolj zadene siromašne sloje. Silno se tudi zgražajo, če se govori o suženjstvu. Sedaj pa poglejmo, kaj pravi tajnik za pobijanje suženjstva pri Društvu narodov, kakor poroča beograjski dnevnik. Ta pravi: »Senzacijo je izzvalo odkritje Johna Harrysa, tajnika Društva narodov za pobijanje suženjstva. Izjavil je, da je v Abesiniji krščanska cerkev največji lastnik sužnjev^ oziroma na vsem svetu. Tako je krščanska cerkev v Egiptu, ki ima 450 cerkva in samostanov, 10 škofov v Egiptu, 1 Kartumu in 3 v Abesiniji, lastnica 400.000 sužnjev.« Ugotovitve ni treba širše pojasnjevati. Tudi dogodki zadnje dobe v Evropi jasno kažejo cilj klerikalizma, ki vedno podpira nasilje v svojem ’na-sprotstvu do ljudskih svoboščin in pravic. Klerikalizem se še vedno prav dobro spominja na špansko inkvizicijo in nje sadove zanj. Neposredni davki in delavstvo Pred izpremembo nemške zunanje politike. Nemčija upa na plebiscitno zmago v Posaarju. V tem primeru namerava Hitler sklicati svoj parlament ter tam skoraj konkretno ponuditi svojo zvezo s Francijo. Oči-vidno mislijo v Nemčiji na antanto štirih velesil. In ja leta smo dobili več novih davkov na delavske mezde. Ti davki so: a) 1 odstotno obdavčenje delavskih in nameščenskih mezd po čl. 16. lit. 4. finančnega zakona za 1. 1934-35. b) Obdavčenje po § 37. zakona o samoupravnih cestah od 13. maja 1929 (kuluk). c) Nekatera samoupravna obdavčenja, med katerimi je najvažnejši prispevek za bednostni sklad Dravske banovine, vpeljan v budžetih za leti 1933-34 in 1934-35. Od zgornjih davkov se kuluk v Dravski banovini zadnja leta ne izvaja več, v ostalih delih države pa se ta davek še pobira. Vsi ti novi davki se od smernic, po katerih naj bi bile obdavčene delavske mezde glasom zakona o neposrednih davkih, zelo oddaljujejo. f\l I« Ct*Clt> Kalili l»Su|*'J. v).« vCilr otlhvsd CK1 tiHjii Uvajanju ti'|l /,>,u .... , vzbuja med delav- stvom zavest, da je z neposrednimi davki nesorazmerno obremenjeno. Delavske zbornice so zatrpane s protesti proti novejši obdavčitvi delavstva. To je dalo upravnemu odboru Delavske zbornice povod, da je tajniku naročil, naj to vprašanje prouči in poda o tem poročilo. Upravni odbor je bil tembolj mišljenja, da je treba posvečati temu vprašanju največjo pažnjo, ker ogroža previsoko neposredno obdavčenje delavstva izvedbo tako potrebnega zavarovanja delavcev in nameščencev za slučaj onemoglosti, za katero so podani sicer zakoniti pogoji. II. Bistvena razlika med smernicami, na katerih sloni na eni strani zakon o neposrednih davkih in onimi, na katerih slone na drugi strani drugi davčni zakoni, bo razvidna najbolje iz naslednjega pregleda: Znaš a v % z a s lužk a E a> a XJ % 3 12 cn a 01 ■id O ra O.N *} B O O aE-c »s-S ■a oj C .O T3 w „ C a 5 C3 d. N Uslužb davek •a ■— w *"■ M <6 o — Q ■o £ jra o u 2 ^ .* O M a, Q N 3 ■“h" o» C £> >■£ « ^ ° £ a cb (X 3 M VJ O a» ca Z 600 0.95 1.00 1.5 3.45 248.50 720 1.05 1.00 1.3 — 3.35 288.24 850 1.30 1.00 1.1 1.5 4.90 499.80 1000 1.95 1.00 0.95 1.5 5.40 648.— 1200 2.00 1.00 1.2 1.5 5.70 820.80 1650 2.65 1.00 1.2 1.5 6.35 1263.24 2500 5.00 1.00 1.6 1.5 9.10 2730,— Odstotek uslužbenskega davka smo ocenili v zgornji tabeli na osnovi skale, po kateri se ta davek odmerja, vpoštevaje pri tem rodbino z 2 rodbinskimi člani. Pri takem računanju so manjše napake seveda neizogibne. Celotna slika pa bo tembolj, ker se po tej tabeli izračunan efekt raznih davkov precej ujema z iznosi, ki so bili v resnici doseženi. Iz tega pregleda se vidi, da davčna postavka pr J uslužben-skem davku pri večjih dohodkih raste, medtem ko je pri novih davkih za vse vrste dohodkov stalna ali pa celo pada; da se je povečalo obdavčenje delavca z mesečnim zaslužkom 850 Din po naknadnih davkih in samoupravnih dokladah tekom krize za celih 250 odstotkov, četudi bi se po zakonu o samoupravnih dokladah na take direktne davke ne smele pribijati nikake samoupravne doklade. Pri takem položaju se je treba vprašati: Kdaj smo bili na pravi poti? Ali takrat, ko se je uzakonil zakon o neposrednih davkih, ali takrat, ko so se vzakonjali >>. kutui iit!iiruru>; lavntiU' zgoraj navedeni kasnejši zakoni. Tako veliko povečanje neposrednega obdavčenja bi moglo biti le takrat upravičeno, če je bilo delavstvo po zakonu o neposrednih davkih prenizko obdavčeno. Kdo zmaguje v pogajanju v evropskem paktu Štiri velesile na obzorju? Francoski zunanji minister Laval je bil v Rimu. Obiskal je Mussolinija, kralja in papeža. Kljub pestem, da Laval še ne pojde v Rim., je nenadoma odpotoval. V Rimu so se vršila najrazličnejša posvetovanja, toda bistveni namen La-valovega potovanja v Rim je bil, kako naj se reši vprašanje — afrikan-skih kolonij. To priznavajo tudi poročila, ki govori o doseženem sporazumu glede delitve politične sfere v Somaliji in Abesiniji v Afriki. Govorili so o srednji Evropi in garanciji za neodvisnost Avstrije, ki naj bi jo prevzele sosednje dežele, Italija in Francija. V teh stvareh pa do definitivnih dogovorov ni prišlo. Diplomati niso nagli. Žele le ščititi svo-je države na znotraj, na zunaj pa doseči čimveč uspeha v gospodarskem v praksi niso prav nič sentimentalni. Italija zahteva predvsem, da se naj nihče ne vmešava v nje notranje razmere. To je, v najbolj pereče vprašanje narodnih manj- šin. Isto zahteva za Avstrijo in Madžarsko, čeprav je zaščita manjšin del mirovnih pogodb. Francija na sankcioniranje kršitve te določbe ne bo mogla pristati iz načelnih razlogov, čeprav v praksi nima skoraj nobenega pomena, še manj pa y mednarodni politiki, kjer odločujejo samo gospodarskopolitični interesi. Vesti, da dogovora o srednji Evropi še ne bo nekaj mesecev, pomenijo, da je dogovor na taki podlagi nemogoč, ter da obvelja Mussolinijevo naziranje, da naj se sklene pakt štirih velesil (Italija, Francija, Anglija in Nemčija), ki si med seboj razdele skupni in posebni vpliv v srednji Evropi. Zdi se. da se tudi Francija nagiba k taki rešitvi evropskega problema. Avstrijski kancler dr. Schuschnlgg namerava obiskati Prago v svrho razgovora s čehoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Obisk pomeni zbližan je obeh držav. Brez vojne napovedi Vojna v Abesiniji Italijanski fašisti napadajo po zgledu japonskih imperijalistov Znano je, da je Japonska dve leti vojevala s Kitajsko ter vzela jako obširna Kitajska ozemlja, ne da bi bila napovedala vojno. Japonske vojne ladje so obstreljevale milijonsko mesto Šangaj in za mesto se je vršila prava vojna, toda japonska vlada je neprenehoma trdila, da vojne sploh ni. Zdi se, da sedaj posnema ta zgled fašistična Italija. Abesinska vlada je poslala že štiri note tajništvu Društva narodov, v katerih ga obvešča, da italijanske čete prodirajo na abesinskem ozemlju ter ga urejajo za vojno. Abesinska vlada ugovarja takemu ravnanju. Italijanska vlada pa obenem izjavlja, da to ni resnica ter da se nikakršne nje čete ne nahajajo na abesinskem ozemlju. Želeti bi bilo, da bi bila intervencija Društva narodov v tem primeru uspešnejša, kakor je bila v primeru japonskega vpada v Kitajsko. Interesantno je bilo videti, kako so italijanski novinarji v čitalnici Društva narodov v Ženevi zahtevali, da se odstrani stenski zemljevid severne Afrike, na katerem so označene meje Abe-sinije in pregled, kje se vrši vojna med italijanskimi in abesinskimi četami in ki je abesinsko ozemlje. Slučajno so pa prav italijanski novinarji svoječasno izročili čitalnici ta zemljevid. Zemljevid je tudi izdelan v Italiji. Amnestija Za novo leto je izšla amnestija za tiskovne prestopke do 1. januarja 1935, izvzemši one, ki se kaznujejo po zakonu o zaščiti države. — Dalje za kazil jiva dejanja po-gozd nem zakonu, kazni do treh mesecev, ki so jih izrekla civilna ali vojaška sodišča, oziroma denarna globa do 2000 Din. Izvzeta so obrekovanja in žalitve, ki se kaznujejo po privatni tož- • bi. — Oproščajo se kazni osebe, ki so obsojene od civilnega ali vojaškega sodišča na zapor od 3 do 6 mesecev (in ostanki kazni), pod pogojem, da v petih letih ne zagreše delikta, kaznjivega po zakonu o zaščiti države. — Od pomilostitve so izvzete kazni po § 307, 308 in 309 kaz. zale. ter osebe v javni ali samoupravni službi, ki so obsojene zaradi pod- » kupovanja, kaznovani po poglavju XII. kaz. zak.; osebe, ki so pobegnile v inozemstvo, pa se do tega dne niso vrnile v državo: osebe, ki so obenem obsojene poleg kazni na izgubo častnih pravic in osebe, ki jih je sodišče pogojno obsodilo. Privatne zahteve do obsojencev glede odškodnine v pomilostitvi niso zapopadene. O sporih glede izvajanja tega ukaza razsoja minister pravde. Kam drsi Hitler? O nemški diktaturi V francoskem listu »Le Journal« pravi dopisnik, da Hitler v minulem letu ni dosegel svojih ciljev. Nemško ljudstvo je večinoma izgubilo svoje pravice, nima več svobode tiska in mišljenja; sme samo še hvaliti »uspehe« režima. Atmosfera je težka, ker se vrši vse skrivnostno v poltemi. Če temu Hitler osebno ni kriv, pa so vsi prepričani, da je krivih pet ali šest oseb njegove okolice, ki Hitlerja informirajo kakor jim je prav. Politična policija sili ljudi lagati. V municijski tovarni ali v tovarni za vojni maternal delavec še ženi ne sme povedati kaj‘dela, če ne pride pred preki sod, ker so povsod špijoni Zahteve poslanskega kluba Jugoslovanske narodne stranke in vsi delavci na sumu. Zunanji tisk stalno plenijo, pismene tajnosti ni in se pisma na pošti odpirajo. Telefonske pogovore prisluškava policija in jih posnemajo na gramofonske plošče. Dopisnik govori o razdrapanih rodbinskih razmerah, o politiki, družabnosti, verstvu in financah, končno o bedi in nezaposlenosti. Čas hiti, pravi, po posaar- Na tretjem kongresu svobodnih strokovnih organizacij Jugoslavije so bile po poročilih in razpravi sprejete te-le resolucije: Enotnost gibanja. 1. Pregledujoč in ocenjujoč dosedanje delovanje, tretji kongres URSSSJ-a s posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da je v zadnjih treh letih, kljub najtežjim neprilikam, dosežen velik duhovni in organizacijski napredek svobodnega delavskega in na-meščenskega gibanja. Kongres pozdravlja vse borce in sodelavce na tem polju, ter odobrava delovanje izvršnega odbora. 2. Kongres zadovoljno pozdravlja ustvaritev koalicije vseh svobodnih delavskih in nameščenskih organizacij v socialnih ustanovah in pri akcijah splošnega razrednega značaja. V tej koaliciji vidi kongres krono koraka k popolni enotnosti delavskega razreda. To smatra za svojo glavno nalogo. 3. Istotako kakor je odbil naval rumenih plačanih organizacij, URSSJ z isto odločnostjo odbija idejo levih elementov o takozvani enotni fronti, ki bi bil v naših razmerah samo varanje delavcev o enotnosti ter pomenila ustvarjanje neistinite situacije v delavskem gibanju. Komur gre za odkrito in pošteno delovanje na podlagi popolne notranje demokracije, brez zahrbtnih namenov in brez navodil iz central in ustanov, v katerih naš delavski razred nima nikakršnega vpliva, naj pride v naše vrste: takoj bo enakopraven in more po svojih duhovnih sposobnostih v delavskem gibanju imeti duhovni vpliv. Agentstva in celjaštva v naših organizacijah nismo trpeli, ne trpimo in ne bomo trpeli. Kongres nalaga izvršnemu odboru ter ga opozarja, da pazi na priključene organizacije, da store vse potrebno, da se bo normalni razvoj gibanja nadaljeval ter da se ideja resnične in iskrene enotnosti med delavskimi množicami čimbolj razširi. Svoboda organizacije. 1. V boju za svobodo organiziranja, mora beležiti naše gibanje veliko izgubo. Mini 2. Podobna m' nsc je zgodila delavskemu društvu, kateremu je bila, * J »uti ukinjena znižana vožnja po železnicah. To poniževanje delavskih turistov o ttmu. mu je izvršeno na podlagi intrig konkurenčnih društev, ki se boje, da jim delavci ne obrnejo hrbta. In čeprav to vprašanje na videz ni važno, je pa načelno največje važnosti. Zato kongres predlaga, da se delavski turisti z ozirom na vse ugodnosti izenačijo z ostalimi. Podpiranje nezaposlenih. Podpiranje nezaposlenih delavcev in nameščencev smatra kongres za najvažnejo socialno nalogo. Dosedanji obseg tega podpiranja smatra kongres za absolutno nezadostno in nevzdržno. Pomočki Javnih borz dela se morajo zvišati z državnimi dotacijami oziroma socialnimi dokladami samuopravnih ustanov. Kongres predlaga, da se neodložljivo izvede podaljšanje rednih podpor na dvajset tednov. Produktivna gospodarska politika. Ustavitev investicij, ki jo je ministrstvo financ predlagalo, ne samo državi, nego tudi samoupravam, in to pb času, ko so javna dela najbolj potrebna, bistveno vpliva na celotno ske plebiscitu se Hitler loti dela. Pomagal mu bo dr. Schacht, ki je pravi gospodar v Nemčiji. ♦ Dr. Schacht je guverner nemške državne banke in član enega največjih kapitalističnih koncernov v Nemčiji. Še močnejši je, ker ima državno banko v svojih rokah. gospodarstvo in na trg dela. Preziranje zakonitih določb glede delovnega časa postaja čim kritičneje. Kongres predlaga aktivno in produktivno gospodarsko politiko, omejitev nepotrebnih izdatkov v javnih proračunih, velika investicijska dela ter omejitev delovnega časa v praksi vsaj do one mere, ki jo določajo veljavne zakonite določbe. Zaščita delavske dnine. V mnogobrojnih gospodarskih strokah so nečuvene zlorabe glede zniževanja dnin, tako da je to postalo nevarno ne samo za življenje, cele generacije, nego tudi za vse socialne in kulturne ustanove, ki služijo potrebam delavskih množic. Kongres predlaga sklenitev zakonitih ukrepov proti tem zlorabam in ustanovitev zavodov, ki bodo imeli pravico, da te zlorabe, ki so v škodo tudi socialnim podjetjem, odpravljajo in kaznujejo. Davčna obremenitev dnin. Mizerija današnje delavske dnine postaja še večja zaradi neposredne davčne obremenitve. Zvišanje tega davka za 1 odst., ki ie uvedeno letos, predstavlja očividno k<-• ki je naravnost v nasprotju z zakonom, na podlagi katerega je bil uveden. Kongres predlaga davčno razbremenitev u* > >..■ dnine ter zlasti ukinitev 1 odst. i. •» v., poviška. Delavsko zavarovanje. Kampanjo, ki se vodi proti delav- j skemu zavarovanju, smatra kongres ! G. dr. Kosti se je doslej dvakrat predstavil širši slovenski javnosti in na žalost, obakrat zelo nesrečno. Prvič je bilo to ob priliki zadnjih volitev v Delavsko zbornico, ko je po radiu proslavljal trboveljski rezultat, in drugič sedaj, ko je informiral »Jutro« o sklepih seje Središnjega urada za zavarovanje delavcev (Suzor) glede reorganizacije bolniških blagajn privatnih nameščencev. Trboveljski rezultat je bil po nekaj tednov kasneje se vršečih zaupniških volitvah in po dvakratnih občinskih volitvah tako kruto demantiran, da o njem ni treba izgubljati besed. Glede sklepov Suzora je pa potrebnih nekaj ugotovitev, da javnost ne bo dobila napačnih utisov o tej stvari. Dr. Kosti je sicer mlad pravnik, odločil se je pa za karijero v socijalnih ustanovah, kjer je že dosedaj dosegel razmeroma visok položaj pomočnika direktorja Pokojninskega zavoda. Od tako visokega socialno-političnega delavca bi upravičeno pričakovali, da bo socijalno-politična vprašanja tretiral, če ne že stvarno-strokovno, pa vsaj objektivno in konstruktivno. S te strani so nas njegove informacije v resnici zelo razočarale. Predvsem pogrešamo slehernega sledu navedbe vzrokov, ki so dovedli ravnateljstvo Suzora, da se je sploh pričeto baviti z vprašanjem reorganizacijo bolniškega zavarovanja privatnih nameščencev. Če bi bil on s te strani zastavil svoje pero ali jezik, bi se znašel takoj na pravilnem tiru in bi lahko povedal svoje mnenje o reorganizaciji — bilo kakršnokoli — ne da mu izpodrkne poročilo, ki ga izpostavlja očitku nelojalnega poročanja, in očitku, da zdravi posledice bolezni, ne da bi vzel v račun njene vzroke. Oba očitka sta neprijetna, tudi če bi se izkazalo, da izhajata več iz površnosti, kakor iz slabega namena. <• Razmere, kakršne vladajo sedaj v nameščenskem bolniškem zavarovanju, so nevzdržne in gorje tistemu ravnateljstvu Suzora, ki bi jih dalje brez odpora trpelo. Naj ugotovim takoj spočetka, da nameščerisko zavarovanje v Sloveniji v tej kritiki ni ušteto, kar Poslanski klub jugoslovanske narodne stranke (ki je edina opozicijska stranka v beograjski skupščini, medtem ko je jugoslovanska nacionalna stranka bila a,, nul ku.JhJm naša vladna stranka) je imel 3. t. m. svojo sejo, na kateri je formuliral sledeče programatične zahteve: Poslanski klub jugoslovanske narodne stranke smatra za potrebno, da se radi težkih razmer, ki vladajo v državi, morajo dati narodu čimprej svobodne volitve. Da se uvede zakonitost in enakost pred zakonom' za vsakogar in da se zahteva spoštovanje zakona ne samo od državljanov, ampak tudi od oblasti. Narodu je treba dati politično svobodo, svobodo tiska, svobodo zborovanja, dogovorov in združevanja, kakor tudi pravico tajnega volilnega glasovanja. Potrebno je rešiti vsa finančno-go- za zlonamerno in uvedeno v interesu onih, ki so proti vsaki socialni politiki v naši državi. Ne uničenje, marveč razširjenje in izpopolnitev delavskega zavarovanja smatra kongres za neodložljivo potrebo. Kongres zlasti predlaga uvedbo invalidskega delavskega zavarovanja, vsaj v omejenem obsegu in obenem postopno ter uvedbo penzijskegi zavarovanja za namščence na način, ki bo v or-ganizatoričnem pogledu najbolj praktično in najceneje. Da se ukinejo obrekovanja in sumničenja ter da se opusti sistem imenovanja, predlaga kongres, da se za delavsko zavarovanje izvedejo volitve, četudi proti ceni velikih materialnih žrtev. Kongres odobrava delovanje predstavnikov URSSJ-a v Delavskih zbornicah, delavskem, nameščenskem' in rudarskem zavarovanju, javnih borzah dela, pričakujoč od njih, da zastavijo ves svoj napor in svoje sposobnosti, da te ustanove v teh težkih razmerah za izboljšanje položaja delavskega razreda store kar bi bil moral g. dr. Kosti tudi ugotoviti, če ni hotel, da izzvene njegove informacije tako, kakor, da je Suzor pokrenil nekatere odredbe v zli nameri proti vsem privatnim nameščencem. Ogledati si torej moramo krivca, ki je privedel do te razprave, da bomo lažje obvladali objektivno višino. Ta krivec je v glavnem zagrebški »Merkur«. »Merkur«, kakor ga tu obravnavamo sestoja iz dveh elementov: bolniške blagajne in društva »Merkur«. Društvo »Merkur« zbira letno okoli 7 milijonov Din pod pretvezo dodatnih dajatev obolelim članom blagajne »Merkur« (II. razred bolnice itd.). In kako porabi teh 7 milijonov Din? Čitali smo nešteto javnih kritik, da je porabilo to društvo v svrhe, za katere je bil denar zbran, komaj polovico tega zneska, dočim je bila druga polovica, to je preko 3 milijone Din izdana za administracijo, za podporo tamburaških zborov in sličnih stvari. G. doktor, je-li je to zdrava socijalna politika? Ni li tu intervencija vrhovnega organa nujno potrebna in to tembolj, ker predpisujejo sedanja pravila tega društva, da zamorejo le člani tega društva biti upisani v blagajno »Merkur« in so torej tisti, ki hočejo uživati prednosti nameščenskega zavarovanja prisiljeni podpirati take klikaške ustanove, kakor jih goji društvo »Merkur«? Še večje razmetavanje premoženja se pa vrši pri sami bolniški funkciji te ustanove. Oglejmo si najbolj kričeč beograjski primer. V Beogradu poslujejo kar tri ustanove bolniškega zavarovanja: Okrožni urad z 42 tisoč člani in 51 zdravniki, »Merkur« z 2600 člani in 17 zdravniki in bolniška blagajna Beogradske trgovačke omladine z 2.300 člani in 10 zdravniki. Vsak pameten in varčen človek bi mislil, da se poslužujejo vse tri blagajne, ki imajo v Suzoru skupnega nosilca vsaj skupnega ambulatorija in terapije v Okrožnem uradu, ki je urejen po najmodernejših izsledkih zdravniške vede, ne samo v naši državi, temveč gotovo na celem Balkanu. Kaj še! V divji konkurenčni borbi med »Merkurjem« in Omladino, ki se oba rujeta za privatne nameščence, si izmišljujeta vse mogoče posebnosti, ki stanejo ogromne vsote denarja, proč vrženega denarja. Vsaka teh blagajn najema svoje lastne specijaliste in dogaja se tako, da so posamezni specijalisti v službi vseli treh ustanov, seveda s trikratno plačo. Primerilo se je, da so stanovali v isti hiši trije bolniki, ki so bili člani vsak pri drugi blagajni in obiskali so jih v isti hiši trije zdravniki, namesto da bi odpravil vse eden, kar bi bilo edino logično, če pomislimo, da imajo vse spodarska in socialna vprašanja, a posebno še vprašanje razdolžitve kmetov, v soglasju s cenami poljedelskih pridelkov. Potrebno je rešiti vprašanje dolgov delavcev, obrtnikov in vseh malih podjetnikov in privesti zopet v promet prikriti denar. Spremeniti je treba davčni zakon s tem, da se uvede progresivni davčni sistem, znižati je treba zemljarino, dohodnino in vse državne in samoupravne davščine. Potrebno je znižati cene monopolskim produktom, ukiniti eksekucije in eksekutivne stroške. (Po »Jutarnjem listu« z dne 4. 1. 35.) ❖ Gospodje, ki so -o tem sklepali, so bili nekateri v prejšnjih letih že sami na vladi. Staro pravilo pa pravi: po njih delih jih boste spoznali. tri blagajne skupnega nosilca. Mesto, da se odkažejo zdravnikom mali rajoni, katere bi zamogli hitro in temeljito obdelati, se pa vozarijo vsi po celem obširnem Beogradu in predkrajih. In na čigav račun? V brezobzirni medsebojni konkurenci zapadajo te blagajne stalno v deficite, tako je imel »Merkur« 1. 1931 preko 1 milijona deficita, letos pa grozi deficit Omladini. Plačati ga bo pa moral Suzor, ki je pravni nosilec zavarovanja in to na račun viškov aktivnih Okrožnih uradov, kjer so zavarovani mnogo slabše plačani ročni delavci. G. doktor, ki v svojih informacijah lakonično trdite, da so sklepi Suzora, s katerimi se ne strinjate, samo zato mogoči, ker prevladujejo v ravnateljstvu zastopniki ročnih delavcev, ali ne mislite, da bi bilo treba take delavske zastopnike, ki bi proti sličnemu razmetavanju denarja nič ne storili, pretepsti s pasjim bičem, če morajo take deficite plačevati ročni delavci, o katerih je konstatirano, da jih zasluži okoli 300.000 le 10 Din povprečne dnevne mezde? Naše socijalno pojmovanje bi zahtevalo, da ljudje z visokimi mezdnimi razredi pomagajo vzdrževati zdravljenje ljudi z nizkimi mezdnimi razredi. Če že dopuščamo, da se je izločilo boljše plačane privatne nameščence iz skupnega zavarovanja, ne zahtevajte od nas še to, da bodo morali ljudje iz nizkih razredov plačevati deficite boljših plačancev, ki izvirajo povrh tega še vsled neverjetnega razmetavanja denarja. # Poglejmo končno še načelno stran tega vprašanja. Kako upravičujete Vi, gospod doktor stremljenja, da se mora tudi bolniško zavarovanje organizirati iz treh plemenskih središč, katera naj vsaka za sebe varujejo ali celo negujejo neke zastarele tradicije? Kaji ima moderna socijalna politika skupnega s temi tradicijami? Naše strokovne organizacije, ki se ne bahajo z jugoslovanskim nacijonalizmorn, so se od nekdaj borile za to, da imej delavec ali privatni nameščenec iste zakonite pogoje po celi državi. Zakaj bi privatni nameščenec, ki potuje z enega dela države v službo v nek drug del države moral tudi v bolniškem zavarovanju povsod iznova začeti s karenčnimi dobami in sličnim. Če boste po mojih zgornjih ugotovitvah pristali na to, da je v nameščenskem zavarovanju na jugu treba napraviti red, zakaj bi potem to vprašanje le krpali in ne uredili stvari za celo državo in za cel ta stan naenkrat. Ali ie razen nekaj jokave tradicije in »ferajnsmajerije« še kak drug zadržek? Ljudje, kakor g. dr. Goričan, ki se ne bavi s socijalno političnimi problemi v širšem smislu, zadenejo žebelj na glavo in govore o centralizaciji bratovskih skladnic, o potrebi notranje kolonizacije, mi, ki delujemo v centralnih socijalno-političnih ustanovah, naj bi pa gradli smešne barikade med Zidanim mostom in Zagrebom in med Siskom in Beogradom. Kdo naj bi^ v takem postopku še videl socijalno politiko? Ne smejal bi se nam samo Westnov delavec, ki razpošilja svoje izdelke po celem Balkanu in Aziji in Afriki, še savinjski plaveč, ki ne izhaja baš iz naše šole, bi ob taki kurji diplomaciji zmajeval z glavo. Proč torej z vso sentimentalno navlako, proč z malim politikastrstvom! Za veliko in moderno socijalno politiko! Podlistek »Slučaj Kumberger« je v današnji številki moral izostati radi obilnega gradiva. Turkinje se modernizirajo. Predsednik turške republike je dal skleniti, da žene ne nosijo več zastrtega lica, uvesti enoženstvo in končno so dobile žene še aktivjoi> in pasivno volilno pravico. V parlamentu so razpravljali, če sme biti žena tudi vojak. Irt v parlamentu res zahtevajo eman-cipiranke to pravico za žene. Sklepi strokovnega kongresa v Sarajevu največ. France Svetek: Nekoliko korektur dr. Kostlovim informacijam Ljubljana Dopolnilne volitve v senat Kraljevi ukaz z dne 5. t. m. razpisuje dopolnilne volitve v senat. Volitve se bodo vršile dne 3. februarja 1935 za dobo šestih let. Volijo župani občin. Voliti je pri teli volitvah senatorjev; v dravski banovini, tri, v savski banovini dva, v vrbaski banovini dva, v primorski banovini enega, v drinski banovini tri, v zetski banovini tri, v dunavski banovini tri, v moravski banovini štirje, v vardarski dva. Kako bo s kandidaturami v Dravski banovini, se zaenkrat še ne ve, ker JNS še ni imenovala svojih kandidatov, pa tudi imena protikandidatov niso znana. Vsakih petdeset županov pa lahko postavi svojega kandidata. Delavci na teh volitvah nimajo interesa, niti njihovi predstavniki. Doma in po svetu Novoimenovani župan v Beogradu. Z ukazom kraljevskega namestništva sta bila razrešena dosedanji župan in občinski odbor beograjske mestne občine in je bil imenovan za novega župana Vlada Ilič, industrijalec. '*»■>- > * > • VO iKftogC rt* •* \<' lullnfl Ih /fi fa km im vavm jr miom, je Stanovska država in dr, Stefanovič. Kakor poroča dr. Štempihar, je dr. Stefanovič (ki je znan izza prevrata kot jugoslovanski komisar na Dunaju in pozneje kot radikalni vodja v trboveljskem revirju) spisal posebno brošuro v srbohrvatskem jeziku o tem. kako se naj spremeni Jugoslavijo v stanovsko državo. Po Stefanoviču' bi moralo biti v Jugoslaviji štirinajst »stanov«. Štirinajsti stan bi bil stan brezposelnih. — Stanovi bi bili enakopravni in bi bili zastopani po enakem številu delegatov v stanovski zbornici. Sicer pa pravi dr. Stefanovič, da bi v stanovsko urejeni državi brezposelnost sploh ne bila mogoča. V stanovski državi bi tudi ne bilo državotvornih in proti-državnih elementov, ker bi v njej vladal red in bi bil vsak poedinec postavljen na svoje mesto. Štefanovi-čevi brošuri je spisal predgovor sam. Othmar Spatm. »■>•»*«!»< Prejšnji predsednik vlade g. Nikola Uzunovič je že dalj časa bolan —. Zadnja seja ožjega odbora JNS se je zaradi tega morala vršiti ob njegovi bolniški postelji. — — Listi poročajo, da odide dr. Korošec, bivši ministrski predsednik, v Nemčijo konzultirat zdravnike zaradi svoje sladkorne bolezni. — Zbolel je tudi sedanji kmetijski minister dr. Dragutin Jankovič. Predsedoval je še osebno seji srbskega zadružnega saveza, na kateri so se posvetovali o finančnem stanju tega saveza. Tudi o drju Mačku se čuje, da zaradi svojega slabega zdravja za sedaj ne namerava aktivno posezati v politiko. Krvave obsodbe na Španskem. V mestu Turonu je bilo obtoženih 62 prebivalcev upora. Pri obravnavi je bilo 25 obtožencev obsojenih na smrt, 6 na dosmrtno ječo, drugi na daljši zapor. — Dobrih sadov ta re-akcija za režim ne bo prinesla. Ptuj Mezdno delo in kapital, se je glasilo v četrtek predavanje s. Šegule. Iz poljudnih izvajanj predavateljev so lahko tudi oni, ki se še niso pobliže bavjli z marksistično literaturo, spoznali življenjsko delo Marxa. Njegove Prerokbe v »Kapitalu« se točno izpolnjujejo, čeravno še danes skušajo meščanski ideologi prikazovati njegove nauke v napačni luči, predvsem postanek krize in nje posledice. Vsak misleč človek more uvideti, kako resnična je trditev marksistov, da se v sedanjem ► gospo- darstvu proizvaja le za profit, ne pa za potrebo in kako drugačno bi bilo sociiali-stično gospodarstvo, ker se ne bi smelo uničevati dobrin, ki jih široke mase delovnega ljudstva tako pogrešajo. Zato danes kljub grmenju fašistov raznih barv, ki obetajo vsakemu vse in delavcu »pravično« mezdo (reci: neusmiljeno izkoriščanje), nikdo z zdravim razumom ne more oporekati, da na ta način ni mogoče rešiti so-cijaluega vprašanja. Danes bolj kot kdajkoli velja Marxov izrek: Rešitev proletarijata le delo proletarijata samega! Predavanje o Čelioslovašk! bo v četrtek^ zato naj nikdo ne manjka. Tudi vsi oni, ki žele obiskovati esperantski tečaj, naj pridejo in se po predavanju prijavijo. Kriza ali umazanost. V Ljubljani se podjetniki tudi izgovarjajo na krizo. S to pretvezo znižujejo plače. Se hujše je pa primer, ko natakarica, ki je že nad tri mesece v službi, ne prejema prav nič plače in niti ni zavarovana pri socialnem zavarovanju. Taki primeri pač pomenijo vnebovpijočo izkoriščanje današnjih razmer. V obratu ni v navadi »napitnina«. In kadar se bo natakarice, ki mu dela za golo hrano in stanovanje, podjetje naveličalo, jo bo zapodilo na cesto — nago in brez dinarja v žepu. Kaj potem? Podružnica »Svobode« v Ljubljani priredi v sredo, dne 9. januarja 1935 točno ob pol 6. uri zvečer v veliki dvorani Delavske zbornice poljudno predavanje o temi: »Delavstvo in kultura«. Predaval bo s. Bogo Teply iz Maribora. — Ker je predavanje namenjeno predvsem delavcem in delavkami iz Celje Celjski akademiki prirede danes 9. in jutri 10. t. m. predavanja o »Sodobni slovenski umetnosti« in o »Materializmu in idealizmu«. Predavata gg. prof. Šijanc in dr. Zgeč. — Celjski akadeiriiki so nas že presenetili s svojo delavnostjo. S svojimi lepimi in poljudnimi predavanji lepo vzgajajo publiko. Priporočamo vsem delavcem in nameščencem, da se teh predavanj udeleže v čim večjem številu. Predavanja se vrše obakrat ob 8. uri v Delavski zbornici. Zaključek plesnih vai s čajanko priredi Svoboda Celje v nedeljo, dne 13. t. mi Pridite vsi v večjem številu. Hrastnik Dopusti steklarjev. V dopisu, katerega smo priobčili v št. 1 »Delavske politike« z dne 5. januarja t. 1., moramo resnici na ljubo popraviti napako, katera se nam je vrinila pri stilizaciji dopisa: Naročilna lista, katero so sestavili zaupniki, je bila popravljena že v tovarni, ko so jo zaupniki dali na pregled in je torej ni spremenila tvrdka, katera je naročilo izvršila. Tudi je poročilo v toliko prenagljeno, kolikor se navaja, da je blago že prispelo. Gospodu poslancu Pavliču. Noben človek ni univerzalen in za vse poraben, noben zdravnik ni za zdravljenje vseh bolezni enako spreten oz. izvežban, Tudi naš poslanec g. Pavlič ni za vse. Popolnoma bo pa odpovedal, če bo poizkušal pri prihodnjih volitvah svojo srečo pri delavstvu, da bi naj ga zopet izvolilo, m.*« <.*..>,*» t*, kB p« it n....i.ii Mlad delavec. Silvestrovanje je priredila Svoboda I. v Del. domu z lepim sporedom, igro, petjem, deklamacijami in prosto zabavo. Dvorana je bila nabito polna. O polnoči je bil pozdravni nagovor. — Ves program! je bil lepo izveden. Tudi prosta zabava je potekla v polno zadovoljnost obiskovalcev, v lepem redu brez najmanjšega incidenta. Lesce Nagrobni venec z rdečim trakom izginil. G božiču je umrla v Lescah agilna članica naše podružnice »Svobode«, sodružica Hilda Podobnikova. Na nje zadnji poti jo je spremila velika množica ljudi, med njimi tudi vsi člani »Svobode«. Pevski odsek ji je zapel tri nagrobnice. Člani naše podružnice so ii Poklonili lep nagrobni venec z rdečim trakom. Čez nekaj dni je ta nagrobni venec izginil z groba. Ko se je brat umrle sodružice s. Jožef Podobnik informiral o tem pri nekomu, mu je ta dejal, da venec z rdečo barvo ne .spada na grob, ker je rdeča barva brezverska. Povedal bo, kje je venec, šele tedaj, če se mu obljubi, da venec ne pride več na grob. »Svobodaši«, ki so iz pietete in iz spoštovanja do mišljenja umrle sodružice podarili ta venec, pozivajo dotičnega, ki ga je odstranil, da ga položi zopet na prejšnje mesto, sicer bomo prisiljeni napraviti druge korake. tovarn, vabimo, da se ga polnoštevilno udeležite. L (XXVII.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje«. V soboto, dime 12. januarja 1935 ifco v dvorani Delavske zlbornice v Ljubljani ob 20. .uiti otvoritveni delavski prosvetni iveoer »Svobode« in »Zarije«. Prvi v tej sezoni, 28. odkar se vrše prosvetni večeri. Spored ije lep in bogat in se vstopnice že sediaj prodajajo v Strokovni komisiji. Nastopalo bo deliavsko pevsko društvo »Solidarnost« iz Kamnik a. Igrala Ibo go dba »Zarja« in sioein (godba na pihala im. orkester. Pisatelj Angelo Cerkvenik b.o preidbval o zanimivi temii. Nastopil bo govorilni zbor z Vukovo »Tam mla vogiliu...«. Vmes bodo deklamacije, solospevi im sofo z violino. — Na siviidlemje v soboto, dtae 12. t. m. ob 20. I uri! Kranj Strah pred zavednim delavstvom. Imamo v našem mesta več podjetij. Večina je manjših, katerih lastniki so kar histerični, če iloai slišijo o delavskih organizacijah ali zaupnikih. Največji strah so jam naše marksistične or^an1 ;e. Zakaj? Mislimo, da te- ga' mi treba posebej razlagati. Naivni delavci ipa boidio vendlarle viprašali, zakaj ta strah? Poglejmo samo malo pobližje tista podljetja, pa bomo videli zaikaj. 1. Podjetnik hoče biti v podjetju alblsoluften gospodar; 2. ker delavstvo ni organiizinamo, lahko plače vedino znižuje, tako da si le-ti danes že ne morejo kupiti zadostne hrame; 3. brez glasovanja delavcev pol nepotrebnem podaljšuje delovni čas, veča profit, kier opravlja idblo z manjšim številom delavstva kot pa bi bilo potrebno; 4. mi ise mu treba ozirati na pritožbe delavstva. Ako se delavec pritoži, mu lahko pokaže vinaitia. Lahikio ibi še marsikaj našteli, pa že iz tega je razvidtoo', dal imajo gospodje pred zavednim delavstvom upravičen strah. Ko bi ne ibilii absolutni gospodarji v podjetju, ibi me teptali zakona o zaščiti delavstva 'kar na 'debelo. Zelo pomanjkljive pa so tudi zavarovalne in higienske naprave. Ker se delavstvo iboji za svoje slulžibe, večina mirno prenaša istorjene krivice, ki se mu gode. Imamo slučaje, da ®e delavec ali delavka ne upa niti pritožiti, če dobi premalo iplače, sploh mora ibiti zadovolljno, kar dobi. Raizu-me se, da na škodo 'delavstva spravljajo gospodje v žep lepe dlofbičke. — V izkoriščanju se odlikujejo zlasti imlladi podjetniki, kateri hočejo sviojie obrate spopolniti v velepodjetja in to tekom par let. Tako neko niovo domače te/kstilmo podjetje plačuje delavce od' Din 1.50 d/o največ Din 3 na uro. Na račun delavskih plaič je Milko povečati obrat, saij to povečanje plača delavec. V takšnih razmeralh gre delavstvu danes za biti in ne biti. Dani sta dve možnosti. Prva, dia se puisti kapitalizmu brez vsakega odpora izrabljati, da ga izkorišča naprej, dokler je še sposoben za delo, poltem pa, 'da postane žrtev onemoglosti in v bedi, brez vsakih pravic, čaka na konec. Druga, da stopi med zavedne dielavoe in složmo zahteva, ne miloščine, ampak pravic. — Pa bodo zopet rekli naivni delavci, saij imamo tri organizacije, pri kateri pa so zavedlni delavci? Odgovor je ikratek in jasen. V Kranju imamo saimo eno pravo delavlsiko organizacijo, to je razredna organizacija, ki ise ibori za izboljšanje položaja delavstva ibrez razlike vere in narodnosti. Potem pa imamo še takorekoč plave in ibele organizacije, ki pa sta enia nacionalna, dlruga verska organizacija in delita torej delavstvo po veri in nacionalizmu, dočirn druži razredinai organizacija vse delavstvo brez razlike. Sicer pa je treba samo poznati zagovornike obeh spredaj omenjenih organizacij im človek ve vse, kar mora znati. Pri nas v Kranju ne vemo, če plavi I’ • < spToh še obstojajo, vidimo pa njih delo v 'drugih mestih. Zadnje čase iz demagogijo pobijajo razne osnutke o minimalnih mezdah. Zmedeni isio ipa že 'tako, da ne vedo, kaj je eksistenčni minimum in kaj je pa miinimalna mezda. Malo čudno je, da tega, kar so oni obljubili delavstvu, še niso dosegli, saij 'SO tjiim šli vsi merodajni faktorji na roko in poleg tega še vsa nacionalna javnost. Tudi socialisti bi nič ne rekli, ako bi se obljube naiciiiomalcev že izpolnile. Kdor ni Protekcija ali kaj? Pod sedanjim »režimom« v Trbovljah se je mnogokaj izpremenilo. Na separaciji so že večkrat menjali čas dela. Ako je kakšna družina tako srečna, da ima zaposlena dva člana, potem mora gospodinja cele noči čakati, dokler se eden ali drugi vrne z dela. Družine ne morejo nikdar skupno sesti za mizo in mora žena rudarja, če ima šoloobvezne otroke, pripravljati trikrat kosilo, dvakrat zajuterk in dvakrat večerjo. Tega nepretrganega kuhanja se reši go-podinja le vsled praznovanja in majhnega zaslužka, ker vsled pomanjkanja enostavno nima kaj kuhati. TPD naj razmišlja o tem, če je bila njena odredba o znižanju deputatnega premoga spričo takih razmer opravičena. Znižani deputat ne zadostuje niti za zimsko kurjavo, tako morajo hranitelji, ki kopljejo premog, v zimskem času dobesedno zmrzovati. Vzlic temu, da so se vršile razne redukcije z izgovorom, da je to nujno potrebno, so nekateri ljudje tako srečni, da uživajo očitno protekcijo s strani gotovih gospodov v Trbovljah. Pri rudniku je namreč zaposlenih mnogo kvalificiranih delavcev, kovačev, klju-čavnčarjev, mizarjev, tesarjev in strojnikov, ki so bili svoječasno zaposleni po delavnicah, v času redukcije pa so bili prestavljeni k drugemu delu in so še danes tam zaposleni. V času, ko morajo ti profesijonalni delavci opravljati težaška dela, se v delavnicah nastavlja ljudi, ki bi morali pravilno nadomestiti one profesijonalne delavce, kateri so bili svojčas premeščeni iz delavnic. Tako se zaposluje v Osrednji delavnici nekega človeka kot ključavničarja, o katerem vemo, da je pri nekem društvu, ni se pa nikoli učil ključavničarstva. Zanimivo bi bilo poizvedeti, kateri mojster je izstavil učno spričevalo človeku, ki se ni nikoli učil in v koliko je dotični mojster upravičen, da takšna spričevala izstavlja. To bi se lahko poizvedelo pri pristojnih obrtniških zadrugah. Skrbite že enkrat za to, da prestanejo take in podobne razmere, ki pri delavcih vzbujajo domnevo, da se uganja protekcija. popolnoma zaslepljen, lahko vidi, da uresničitvi obljub najbolj nasprotujejo gospodje, s katerimi nacionalni »delavci« sede skupaj v raznih nacionalnih društvih. Nemogoče je, da bi ostal volk sit in koza cela. Delo belih (J. S. Z.) pa poznamo v Kranju še izza časov usmjarsike organizacije in sklepanja kolektivne poigodbe. Govore .naj pa prizadeti sami. Preteklo teto so nam pa zopet pokazali pravo lice. Kdor jih pozna, od njih tudi drugačnega dela zahtevati ne more. Saj ka-tolišiko načelo še vedno velja, razlike med 5'ludimi morajo biti. (Gospod naj ostane gospod, hlapec pa hlapec. Da bosta oba zadovoljna, pa morata (biti pod ,jokriljem katoliške akcije, če je delavec lačen, mora pa molčati, da se ga gospod usmili). Gre za našo bodočnost. Smo še ‘toliko močni, da se ne pustimo poteptati in da se ne bomo pustili voditi od raznih nepoklicanih »delavskih« demagogov. Vemo, 'da bodo v boju, ki mas čaka, padle tudi žrtve, toda ibrez žrtve ni zmage. Delavci, me pustimo se voditi še naprej tv moderno suženjstvo, iki je slabše, kakor v srednjem veku, zato vsi v članske vrste Splošne delavske strokovne zveze, ikatere podnulžnčioo imamo v Kranju. Kapitalisti so zdnuiemi, zidtauižimo se še mi proletarci! — Delavec, 'marksist. Zahvala. Poidpisani delavci tovarne »Ju-g.oibmuna« se zahvaljujemo delavstvu in ma-mieščenstvu podljetja za podporo', ki mam jo je nakazalo v času naše bolezni v višini po Din 200. Še enkrat istktrema hvala! Peneš Emil, Marn Ciril, Benedičič Jožef. Zabukovca Zelo dobro obiskano predavanje, ki ga je priredila naša agilna podružnica »Svobode«, se je vršilo preteklo nedeljo, dne 6. t. m. v prostorih pri s. Zupancu v Migojnici. Otvoril je predavanje s. Levstik. Predaval je s. Eržen o »postanku železnih sužnjev«. Po predavanju smo videli celo vrsto skioptičnih slik, ki so nazorno prikazale ono, kar je predavatelj v svojih izvajanjih poprej povedal. — Predavanje je izzvenelo v poziv vsemu delavstvu, da se trdno oklene svoje strokovne in kulturne organizacije in skrbi za čim večjo razširitev delavskega tiska, da bomo v stanu čimprej prebroditi težko dobo, ki je začela z rojstvom železnih sužnjev pod neomejeno oblastjo dobička željnega kapitalizma. Gibanje rudarjev. V nedeljo, dne 6. t. m. dopoldne se je vršil v Migojnici velik shod rudarjev, ki ga je sklicala podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije. Na shodu je govoril s. Arh o važnih rudarskih zadevah. S potekom zborovanja smo rudarji prav zadovoljni. HeZica Naročnikom »Delavske Politike«. Poverjenik prosi vse zamudnike kakor tudi tiste, ki sproti plačujejo naj vzamejo naznanje, da bo odslej pobiral naročnino od tistih, ki jo sami pošiljajo po pošti, od 1. do 4. in od 15. do 19. vsakega meseca. Kdor se teh rokov ne bo držal, naj potem ne bo užaljen, ako bo prejel od uprave lista opomin. Vsakdo mora sam vedeti, da delavski tisk mora delavstvo tudi samo vzdrževati. Nikdar nista za človeka predraga pouk in razvedrilo, katerega nam nudijo potom naših časopisov. Poverjenik. Črna Predavanje o stališču delavstva v jugoslovanskem vprašanju v zvezi s tivolsko resolucijo, se bo vršilo v nedeljo, dne 13. januarja s pričetkom ob 2. uri pop. v dvorani | pri Knezu. — Sodrugi in sodružice, udeležite I se tega predavanja v čim večjem številu! Maribor Predavanje. V sredo, dne 9. januarja 1935 ob 20. uri bo predaval v dvorani Delavske zbornice s. prof. Stupan o rasizmu. Predavanje priredi »Svoboda«. Pridite v čim večjem številu. Zveza delavskih žen in deklet, podružnica Maribor, bo obdržala v četrtek, dne 10. januarja svoj prvi redni občni zbor. Vabijo se vse članice, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Vznemirjajoče vesti o ukinitvi mestne avtobusne delavnice se širijo po mestu. Baje je med zasebnimi podjetniki mnogo interesentov, ki bi radi popravljali tudi mestne avtobuse, kar radi verjamemo. Dvomimo pa, da bi bili ti podjetniki zmožni konkurirati v cenah mestni avtobusni delavnici, ako bi plačevali svojim delavcem primerno plačo. Ne vemo, kolikor je na stvari resuice, toda odločno zahtevamo, da mestno ravnateljstvo izda tozadevno pojasnilo, ker ne moremo verjeti, da bi mestna podjetja bila tako kratkovidna in ukinila lastno delavnico, tudi če bi se trenotno našli ponudniki, ki bi stavili ugodne pogoje, ker se mora vodstvo MP pač zavedati, da bi ti ponudniki, čim bi bila lastna delavnica ukinjena, znatno zvišali cene za popravila. Odprava davka na motorna vozila, ki doprinaša mestni občini četrt milijona letno, dela hude preglavice mestnim očetom. Ako bo ta davek odpravljen, bodo težko našli nove vire dohodkov za uravnovesenje proračuna mestne občine. Pričakovati pa je, da se bo, ako odpade ta davek, število posestnikov motornih koles znatno dvignilo. Takso za kolesa morajo letos plačati lastniki koles v kolekih, t. j. poleg 5 Din ko-leka še kolek za Din 20.— za celo leto. Minulo leto je umrlo v Mariboru 368 moških in 295 žensk ter 125 otrok. 13 oseb je šlo prostovoljno v smrt. Davčna uprava opozarja vse delodajalce, ki morajo plačati uslužbenski davek v znamkah, da predložijo tekom tega meseca knjižice na vpogled davčni upravi. Novo tezensko železniško postajo so minulo nedeljo slavnostno otvorili. S tem je bila uresničena že davna želja Tezenčanov, ki so si upravičeno želeli svojo železniško postajo. V jetnišnici tukajšnjga okrožnega sodišča se je nahajalo v prošlem letu v skupnem številu 2835 kaznjencev in preiskovancev. Čudna aretacija. Minulo nedeljo je v Frankopanov! ulici nenadoma pristopil k delavki Mariji Kranjčevi mlajši človek, ki se je izdal za detektiva in jo aretiral. Na sumljivega detektiva je opozoril policijo nek delavec. Ko si je stražnik ogledal navideznega detektiva in ga trdo prijel, je končno priznal, da je napovedal Kranjčevi aretacijo, ker jo je hotel odgnati seboj, ker pa se mu je uprla, ji je dal tudi več zaušnic. Navideznega detektiva bodo podučili na sodniji, da se ne sme zlorabljati detektivske oblasti. Narodno gledališče. Torek, dne 8. januarja ob 20. uri: »Carjevič«. Red A. Znižane cene. Socialisti centralne Evrope in revizija mirovnih pogodb Kako presoja angleška korespondenca »The Central European Observer« stališče socialističnih strank v Evropi v vprašanju revizije mirovnih pogodb Socializem v centralni Evropi se razlikuje od anglosaškega v glavnem v večjem doktrinarstvu. Zastopa ga ponajveč socialna demo-racija, katere filozofska osnova je marksizem. To je edina razlika, ki jo vidimo v bistvenih potezah svetovnih socialističnih strank in brit-skh Labouristov. V praksi ni temeljne razlike med socialističnimi strankami centralne Evrope in britsko delavsko stranko. To se tudi vidi iz dejstva, da so vse te stranke združene v socialistični internacionali, v kateri, neglede na gotove miselne razlike, prevladuje popolna praktična enotnost. To v glavnem radi državne politike svetovnih socialističnih strank, ki se realno in konstruktivno izvaja. Njihov razvoj v politične stranke širokih ljudskih mas je omilil njihove dok-trinarske tendence. Bilo je potrebno dodati k temeljnim socialističnim nazorom obzir na državne interese, narodne in splošne, ter iste respek-tirati. In ravno v tej zvezi je zanimivo ogledati si način, kako so te važne politične frakcije centralno-evropskega občestva gledale — in še gledajo — v praksi vprašanja revizije mirovnih pogodb. Glede nemške socialne demokracije to vprašanje ni aktualno, dokler Nemčija ne obnovi demokratičnega konstitucionelnega reda s svobodnimi političnimi strankami. Vkljub temu, seveda temeljni pacifizem zatiranega nemškega socialističnega gibanja ni brez pomena. Ta pacifizem nasprotuje vsaki napadalni vojni in zato tudi vsaki nasilni reviziji. Stremljenja socialnih demokratov v Nemčiji so se gibala v zadnjih letih v smeri panevropskega ideala, kar pomeni premostitev teritorijalnih sporov v Evropi. Socialna demokracija v Avstriji je od februarja t. 1. tudi zatrta, čeprav je bila po zadnjih volitvah leta 1930 najmočnejša politična skupina v državi. V teku njenih zadnjih let stranka sploh ne goji revizionističnih ciljev; narobe stranka je prihajala bolj in bolj do prepričanja o potrebi uveljavljenja status quo v centralni Evropi. Bila je — in je — strogo opoziciorialna proti restavraciji, zavračajoč povratek Habsburžanov; ponovno je tudi obravnavala svoje zadržanje z ozirom na »Anscliluss« in se ga je popolnoma odrekla, kakor hitro je hitlerizem poplavil Nemčijo, tudi je strogo nasprotovala tajnemu oboroževanju revizionistične Madžarske, opozorivši javnost na tajni transport orožja po avstrijskih železnicah (zadeva v Hirtenbergu). Po marsejskem atentatu je tisk omenjal to zadevo in je bilo rečeno, da je vtihotapljeno orožje služilo za oboroževanje tajnih band, ki so bile koncentrirane okoli jugoslovanske meje ria madžarskem ozemlju, iz, či-jih vrst je prišel tudi atentator, katerega žrtvi sta bila mirotvorni jugoslovanski kralj Aleksander in veliki tvorec mirovne koalicije evropskega kontinenta francoski zunanji minister g. Barthou. V tem leži gotova materielna osnova za trditev, da se marsejska tragedija ne bi mogoče nikdar pripetila, ako bi se vzdrževala v Avstriji demokracija in ako bi moči republikanske Avstrije, zasledujoč tajno oboroževanje teroristov in neprijateljev miru, ne bile prisiljene molčati. Na Čehoslovaškem so tri mogočne socialistične stranke: čchoslova-ška in nemška socialno demokratična stranka, obe ustanovljeni na podlagi znanstvenega marksizma, in narodna socialistična stranka s svojimi lastnimi teorijami narodnega, humanitarnega in demokratičnega socializma. Zadržanje te stranke na-pram mirovnim pogodbam je pozitivistično in evidentno protirevizio-nistično. Kot je dobro znano, je to stranka ministra zunanjih zadev dr. Beneša in je popolnoma pod njegovim vplivom in pod vplivom moralne ideologije prezidenta Masaryka. Češkoslovaška socialno demokratična stranka seveda je stranka, ki posebno brani politični red v centralni Evropi kot to določajo mirovne pogodbe. Novi program te stranke, prevzet v letu 1930., določa, da bo neodvisnost čehoslovaškega naroda vedno našla najmočnejšo oporo v stranki. Strankin program, kolikor se nanaša na zunanje zadeve, določa: splošna mednarodna razorožitev pod nadzorstvom zveze narodov se mora pospešiti in kompetenca mednarodnega razsodišča v Haagu mora biti proglašena kot obvezna za vse države in vse okoliščine. Zunanja politika čehoslovaške republike mora sistematično podpirati vsa stremljenja, da se vojne onemogočajo, mora podpirati obveznost pogodb pomir-ljivost med državami v slučaju sporov, mora podpirati mednarodne ukrepe proti državam, ki ne bodo pristale na ureditev sporov potom razsodišča. Napori za mir in dobre odnosa je med državami se morajo nadaljevati. Delo za Zvezo narodov je treba pospeševati, na obstoječih pogodbah o razsodiščih s tujimi državami je treba vztrajati in jih razširiti še nadalje v duhu ženevskega protokola ter nevarnost restavracije Habsburžanov pobijati. (Konec prihodnjič.) Mesec januar naj bo posvečen >Delav§ki Politiki Sportski večer „Sv©bode •t ki o nastopali pri GotziU. Po-/,nejc pa ;e ra di odhoda najboljših moči iz Maribora ta sekcija zasipala. Letos jo je naša aigilma nogometna sekcija znova oživila in v soboto so sie prvič ipredistavili jav no -sti- ikd so