f t
Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto. • . $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov
GLAS llJARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki«
The only Slovenian daiiy J in the United States :-
Issued every day except jjj Sundays and Holidays :«
TSLXFOH PIBAftNB: 4687 COBTLANDT.
Entered m B«cond-CIw Matur, »epUmber 11, ltOS, M tke Port Ofioe it Hew York, W. Y* ute the Ad of Congress of lUrek 8. 187». jTZLXFON PISAJLH*: 4181 nnmiwm
NO. 114. — ŠTEV. 114.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 15, 1915. — SOBOTA, 15. MAJA, 1915.
VOLUME JLXIII, m LETNIK TTTT1,
NEMŠKO PRODIRANJE PRI MITAVI USTAVLJENO. BOJI NA POLOTOKU GALIPOLIS SO NEODLOČILNI.
AVSTRIJCI SO SE ZAČELI UMIKATI NA ČRTI MED BISTRICO IN RUMUNSKO MEJO. — RUSE, KI SE UMIKAJO VZHODNO OD PETRIKOVA, ZASLEDUJE AVSTRIJSKI GENERAL DANKL. — RUSKO DESNO KRILO OGROŽENO. — KO SO RUSI ODŠLI IZ LIBAVE, SO VSE ONO ŽITO, KATEREGA NISO MOGLI VZETI SEBOJ, UNIČILI. — ZAVEZNIKOM, KI SO NA OTOKU GALIPOLIS U, DOVAŽAJO PROVLANT IN MUNICIJO
IZ EGIPTA.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija. 14. maja. — hiiiMs jf bila i/« I aim slede«"* a u-
radna izjava:
|titk;i. ki divja v okolici Kehawli, se ho /a na« Mjrodno kotirala. Včeraj >mo vjt-li ve«" k«»t tism" Nemcev in zaplenili «l«'v«'t strojnih litifik.
Situacija v zapadnem delu Ga-Iieije jc nei/premeiijena. Naša ar niiota j«* koncentrirana v okolici reke Sail in j»- nekoliko skrajšala svojo fronto.
11. maja so zapustile avstrijsko »Vtc dobro utrjeno bojno črto. ki se raz)»rost ira <>d l.isl !*]<•»• do ril* uillliskc meje iti je dol«ra kakih
140 vrst. 12. maja se jc umaknil sovražnik /a reko Prutli.
Naša kavalerijske divizije so na več ntestih prinlrle avstrijske bojne »"rte. Sovražnika neprenehoma zasledujemo. Položaj je za nas zelo ugoden. Število jetnikov z vsakim «1 nem raste.
§	Rusi se umikajo.
f • , , ,
Dunaj, Avstrija. 14. maja. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja :
Na Kusko-Poljskcin se Rusi še vedno umikajo. 1'inikaiiju je dala povod bitka, ki se je vršila ob reki l*iIit-i in se je za Ruse neugodno končala. Zasleduje jih «re-ncral Danki, ki je dospel s svojo armado vzhodno od IVtrikova. ob •rorenjem teku reke Visle.
\* srednjem delu tJalicije stoji ruski armadi nasproti armada avstrijskega nadvojvode Jožefa Ferdinanda. pri Stri ju in Samobru je pa jjesieral lloroevič s svojim tretjim armadnim zborom.
Hitka v južnem delu Ualieije se še vedno nadaljuje.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija. 14. maja. — Iz velikega nemškega glavnega stana poročajo:
Predstraže armade generala Mackensena so dospele na levi breg reke San in se nahajajo v neposredni bližini Przemvsla. Husi niso mogli vzdržati svojih postojank med Kielee in Itiwlodom ob reki Pilit i. Sedaj se umikajo proti vzhodu. Severno od reke Njeineu smo zaplenili nekaj voj nega materijala in vjeli par sto ruskih vojakov.
Za pad no od Prasniša je vprizo-ril 1. turkestanski armad ni zbor napad na naše prednje strelne jarke in jili po vročem boju zavzeli.
Položaj pri Lupkov prelazu.
Petrograd, Rusija. 14. maja. — V zapadnem delu tialieije so se Kusi umaknili v svoje strategične postojanke pri reki San in se dobro zavarovali. Vojaški strokovnjaki so mnenja da je avstrijsko in nemško ofenzivno prodiranje v srednjem delu (ialicije enkrat za vselej končano.
Nemci so sprva zelo pritiskali na ruski centrum, ko sta pa dohiti krili zadostna ojačenja. seje moral sovražnik za nekaj milj u-makniti. V teh bojih se je najbolj odlikovala ruska gorska artile-rija.
Rusi so se umaknili izpred Lupkov prelaza, toda tega niso storili zaradi nemškega pritiska, pač pa zategadelj ker je bilo njihovo »lesno krilo ogroženo. To krilo se nahaja ob dolenjem teku reke Vi-»lok. dvajset milj vzhodno od Tar-nova. Nemško ofenzivno prodirali je nied Vislo in med Karpati je zaenkrat untavljeno. iz vsega se pa da sklepati, da bodo začeli Avstrijci z novo ofenzivo med Stri-jcui in 1'žokora.
Na severi em bojišču se je posrečilo Rusom ustaviti Nemce na "•rti med Mitavo in Kelmom. Pred-iio so odšli iz Lihave. so vse žito. j kar ga niso moirli vzeti seboj, u-j »ličili.
Izpred Dardanel.
London, Anglija. 14. maja. — "Timesu" poročajo iz .Mudrosji no otoku Lemnos. da prihajajo iz Kgipta in Francije neprestano transportni parniki ter dovažajo municijo in živila za zavezniške čete na polotoku (ialipnlis.
Zavezniško brodovje je včeraj
cel dan in celo noč obstreljevalo d;ii*dane|ske utrdbe. Anjrleške in avstralske čete so začele pri (iaha ITepeh s prodiranjem in so vjele kakih >0 turških vojakov.
Brzojavka, ki jo je dobila neka tukajšnja brzojavna agentura. se i glasi:
Zavezniki so napadli turške postojanke pri K rit h i j i in Kilid Bali rn. Po hudem boju so se morali umakniti. Sedaj se pripravljajo jna nov napad.
Turki so dobili ojačanja.
London, Anglija. 14. maja. — Atenski dopisnik je sporočil "Dailv i Mail*:
Boji na (ia ipolisu se za zaveznike še precej ugodno razvijajo, toda dosedaj ni hilo še nobene odločitve. Francoska artilerija je prizadela Turkom ogromne izgube. Zadnje tlni so dobili precejšna j ojačenja. Odločilna bitka se bo najbrže vršila na črti ined mestom iCalipolis in Maidos. Turški vojaški strokovnjaki pravijo, da so turške postojanke na tem delu o-toka tako utrjene, da jih sploh ni mogoče zavzeti.
Nemška vest.
Berlin, Nemčija, 14. maja. — Vsa prizadevanja zavezniških čet. tla bi prodrle v sredino polotoka, s>o ostala dosedaj še popolnoma brezuspešna. Če enkrat napredujejo za eno ali dve milji, se morajo vdrugič za pet milj umakniti.
Kristjani v Armeniji.
Washington, I). <\. 14. maja. — Državni department je dobil zadnje dni iz vseh delov dežele vprašanja. kako se godi kristjanom v Armeniji, ki so pod turškim go-( spodstvom. — Na vprašanje zaenkrat še ne more odgovoriti, ker ui že dalj časa dobil nobenega poročila od ameriškega poslanika Mor-genthau-a. kateremu je bilo pred kratkim naročeno, da naj celo zadevo natančno preišče.
Kurdski rodovi postopajo nečloveško s kristjani v Armeniji. , Ameriški poslanik je že pred nekaj tedni naprosi! turško vlado, da naj kaj stori za ondotne prebivalce. pa kakor se vidi. ni dosedaj še ničesar storila.-
Odlikovanje.
Berlin, Nemčija, 14. maja. — | Cesar Viljem je podelil vrhovnemu poveljniku avstrijske armade, nadvojvodi Frideriku in šefu avstrijskega generalnega štaba. Konradu pl. Hoetzendorfu, red "Pour le Merite".
Zračne bombe za ribiški čoln.
Londcn, Anglija, 14. maja. — fz Vinu id en se poroča, da je vrgel neki nemški aeroplan bombe na holandsko ribiško barko ' Sgra-venhage". Barka je imela razvito holandsko zastavo, a bombe so padle jioleg barke ter niso napravile nobene škode.
Z zapadnih bojišč. Odbiti naskoki Angležev.
Nemci poročajo, da so bili angleški naskoki na pozicije pri Ypres popolnoma brezuspešni.
VEČ MUNICI JE.
Francozi poročajo o uspehih ter se glasi, da drže vse pozicije, katere so osvojili.
Berlin, Nemčija. 14. maja. — Nemški glavni stan je izdal danes sledeče poročilo: "Na zapadnem vojnem pozorišču so se izjalovili ostri naskoki Angležev na naše pozicije, katere smo pred kratkim zasedli v bližini V pres. Sovražnik j*' imel težke izgube. Na deželni cesti Meniti—Ypres smo pridobili na ozemlju v smeri proti Ilooge.
V	distriktn jiižnozapadno od Lille so naskočili včeraj sovražniki le na nekaterih mestih in š>-to po izdatnem artilerijskem oy nju. Vse te naskoke smo odbili. Na gričih pri Lorette ter severno
o«l Arras je potekel dan primeroma mirno ter ni bilo zaznamovati nobenih važnejših naskokov
sovražnika.
Naše izgube pri osvojitvi vasi f'areney od strani Francozov znašajo od MM) do TiK) mož. Izjalovil se j.» nadaljni poskus sovražnika, da deloma zopet osvoji zakop severno od Berrv-au-Bae, katere ga smo zavzeli z naskokom.
Pariz, Francija. 3 4. maja. — Franeosko vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne sledeče poročilo: "Od včeraj zjutraj je brez [»restanka deževalo. Kljub težavnemu in spolzkemu terenu smo zasedli v pretekli noči več nemških zakopov jiižnozapadno od Souchez ter smo vzdržali na ostali fronti, med Loos in Arras vse preje dobljene postojanke. V dolini A i sne smo razdejali včeraj štiri nemške bločne hiše ter porušili več zakopov.
V	današnjem večernem poročilu se glasi, da ovira severno od Arras teren vse večje operacije, da pa kljub temu nadaljujejo Francozi z ofenzivo v smeri proti Anjrres in jiižnozapadno. Severno od Aix-Moulettes—Souchez ceste so os v o jili Francozi močno utrjene nemške zakope v razdalji ene«ra kilometra. Južno od te ceste so osvojili močno utrjen gozdič in za tem gozdičem nadaljni zakop druge linije. Po bitki se je našlo 400 nemških mrtvecev.
Na iztočnih in južnih obronkih pri Neuville—St. Vaast ter iztočno in južno od Lorette so Francozi nadalje prodirali ter zasedli celo število hiš, ki so se nahajale v rokah Nemcev. Francoska artilerija je prizadejala Nemcem težke izgube.
Od zadnje nedelje so ujeli Fran cozi približno sto nemških častnikov. zaplenili 20 topov ter 100 mitrajez iu metalcev bomb. Angleži potrebuje več municije.
London, Anglija. 14. maja. — Poročevalec lista ' Times", ki se mudi na fronti v severni Franciji dviguje klic po več munieiji. Po roČeval ee izjavlja, da je pripisovati izjalovljenje angleškega naskoka pri Fromelles in Riehebo-urg na preteklo nedeljo pomanjkanju municije.
On pravi nadalje, da je treba pravilno razumeti položaj, v katerem se nahajajo Angleži na za-padni fronti in tež k oče. s katerimi se morajo boriti.
Dve nemški armadi se nahajata na fronti pred Angleži ter ju podpira težka artilerija. Pri Fromelles in Richebourg so našli Angleži Nemce v veliko močnejših postojankah kot so pričakovali. Nadalje je bilo opaziti pomanjkanje močnih eksplozivnih snovi.
Izgube Canadcev.
Ottawa, Canada. 14. maja. — Canadske vojaške oblasti so ob javile danes nadaljne sezname i-gub. vsebujoče 2.~>0 imen. Med njimi se nahaja pet oseb. ki so navedle Združene države kot biva-liiee.
ameriško kolonijo.
Zvezni mornariški tajnik Daniels je poslal bežečim Amerikaneem dve križarki na pomoč.
MAYTORENA.
Potopljena angleška bojna ladija "Goliath."
Odgovor Nemčije na ameriško poslanico.
Povsod se pričakuje z veliko napetostjo odgovora Nemčije na pro testno noto Združenih držav.
MIROLJUBNI TON.
V Washingtonu so prepričani, da bo Nemčija vse opustila, kar bij privedlo do spora.
Washington, 1>. C.. 14. maja. 7. objavo poslanic*- predsednika Wilsona na Nemčijo so se razburjeni duhovi precej pomirili. Puščica je izstreljena * in pričakuje se le še odgovora Nemčije, ki bc dospel semkaj najdalj«' v enem tednu. Merodajni politiki, državniki. uradniki in angleški listi v deželi so sprejeli besedilo poslanice z zadovoljstvom. Precej pozornosti se posveča sedaj izjavam j časopisov v Nemčiji. Ker pa je časopisje vsled stroge cenzure zelo odvisno od vlade, bo iz izjav listov lahko posneti, kako stališče namerava zavzeti nemška vlada. V kolikor se je doznalo dose-<laj. j«* sprejelo angleško časopisje poslanico predsednika z velikim zadovoljstvom, dočim se nemški listi kaj reservirano izražajo.
Večina nemških listov v Združenih državah ni zadovoljna s poslanico in nekateri listi pravijo, da ščiti predsednik "Wilson nehote angleško strahopetnost. Ako je mogoče vrjeti tem nemškim listom. potem ni misliti na to. da bi se opustilo vojskovanje s podmorskimi čolni.
Znani nemško-ameriški voditelji v St. Louis SO 4 nes izjavili, da jih ne more nobena stvar oma jati v njih zvestobi do Združenih držav. Kot en mož bi stali vsi za predsednikom. Charles Nagel, biv ši delavski tajnik, se je izrazil danes v tem smislu oh priliki nekega govora.
Poslanik Bernstorff je danes pismeno in ust men o sporočil državnemu tajniku Brvanu. da se bo on in osobje poslaništva vzdržalo vsakega komentarja glede pogajanj, ki se vrže sedaj med obema državama.
Glede stališča, katero bo zavzela nemška vlada, si odločilni krojri še niso na jasnem. Domneva se pa. da so bo nemška vlada po možnosti izognila vsemu, kar bi moglo dovesti do spora z Združenimi državami. Neki uplivni Nemec je rekel danes: "Nemčija ima dosti vojne ter je zadovoljna s tem. kar ima."
V širjih krogih prevladuje prepričanje. da se ne bo Nemčija v vseh točkah uklonila zahtevam Združenih držav, temveč da se bo skušalo doseči kompromis ter v odgovoru apeliralo na javno mnenje Združenih držav. Skoro za gotovo se pričakuje migljaja, naj skušajo Združene države upi i vat i na Anglijo, da opusti slednja svojo politiko izstradanja. Na drugi strani pa se izjavlja, da se ne sme staviti v eno vrsto angleške blokade s torpediranjera ameriških parnikov in ogrožanjem ameriških življenj.
• Poslanik Page v Rimu je sporočil državnemu departments da.
je dospela poslanica predsednika na Nemčijo tjakaj šele oh 2. uri ter <ia se jo je poldrugo uro pozneje poslalo naprej v Berlin. Iz tega je razvidno, da se je izjalovil načrt vlade, ki je želela, da hi ne bilo besedilo tukaj preje objavljeno kot pa v Berlinu. Vlada j«' hotela preprečit i. tla bi bila poslaniea preje objavljena v Londonu kot pa v Berlinu, a se ji to ni posrečilo.
Državni department pošilja take dokumente v Nemčijo preko Italije in na tej črti so zamudi
kaj pogoste.
London, Anglija, 14. maja. — Danes sem došla številka **K«»lni-sehe Zeitnng" z dne 10. maja vsebuje peni naslovom "'Nevtralnim" uvodnik, ki je posebne znamenitosti vsled dejstva, da je ta list poloiicijelen. V članku se glasi:
"Lusitania" je bila za nas sovražna ladija in nje razdejanje je bila naša pravica in naša dolžnost. Mi smo sedaj predmet trpkega sovraštva in imenuje se nas Ilune, barbare in morilce, a to le raditega. ker je nemški pogum zadal sovražniku hriljanten udarec.
Tudi v tem slučaju so nevtralni posvarjeni. Videli so krvavo resnost našega boja s podmorskimi čolni in sedaj naj se vzdrže nadaljne drznosti. Usoda "Lusitani-je" bo zadcia t ti« 1 i druge angleške parnike in vsak nevtralen, ki se izroči varstvu teh parnikov. izziva sam zase usodo, ki je zadela potnike " Lusitanije'*.
Dosedanja zmerjanja nevtralnega časopisja se lahko smatra za izraz naivnosti, ki ne more priti do spoznanja, kako resna je zadeva. Ako se bo nadaljevalo z zmerjanjem, potem ne bodo nevtralni več naivni, temveč i in pert i-iientni."
Stališče Avstralcev.
London, Anglija. 14. maja. — Oficijelni tiskovni urad je danes objavil, da sta sprejela avstralski parlament in senat resolucije, v katerih se izraža simpatije sorodnikom onih, ki so izgubili na '' Lusitaniji" življenje.
Ustaši v Tripolisu.
Rim, Italija. 14. maja. — V bližini Misurate je napadel močan oddelek ustašev neko italijansko infanterijsko in kavalerijsko kolono. Padlo je dvanajst Italijanov, kakih trideset jih je hi!o pa ranjenih. Izgube ustašev niso znane, ker so odvedli mrtvece in ranjence seboj.
POZOBI
Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam posije najmanj en dolar (za stirimesečno naročnino), dobi zastonj
SLOVENSKO - AMKRTKA NSKI KOLEDAR ZA LETO 1915:
Ker smo lansko leto	tri-
tisoč iztisov več, ga imamo še nekaj v zalogi Rojaki, ne zamndite te ugodne prilike!
Koledar dobe tudi stari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga še nimajo.
Slovenie Publishing Co., tt OorUaadt St, New York City.
Položaj v Italiji, Velikanske demonstracije.
V Rimu in v drugih mestih je prišlo do velikanskih izgredov in spopadov z vojaštvom.
ODSTOP KABINETA.
Politična situacija je zelo zamotana in bo najbrž sestavljen nov narodni kabinet.
Trije Amerikanci so bili baje u-morjeni. — V Esperanzi je kakih 60 Amerikancev. Poročila.
Rim, Italija, 14. maja. — Danes so se vršile v Rimu in v drugih mestih demonstracije, ki so zavzele velikanski obseg. Z de-monstracijami se je pričelo takoj. kakor hitro se je zaznalo, da je odstopil kabinet Salandra.
V	Rimu j«« šla velika množica ljudi pred hotel, kjer stanuje pesnik 1)' Annunzio. Ljudje so kričali toliko časa. dokler se ni prikazal pesnik ter imel nagovor, v katerem je priporočil vojno z Avstrijo. Na trgu San Kilvestro je prišlo do spopada med nevtralnimi, ki so imeli tam svoje zborovanje ter vojnimi fanatiki. Razbilo se je šipe n»'k»* nemške kavarne in one neke drnge prodajalne. Policija na konjih je razpršila množico.
Prejšna ministra Bertolini in Facta, ki sta pripadala kabinetu Giolitti. t»*r poslanca Valenzani in Graziadei so postali predmet napada. Za njimi se je metalo bakrene novce v znamenje, da so podkupljeni od Xemeije in Avstrije. —
Popoldne je jahala po cestah kavalerija in demonstracije'so do segle višek krog 4. ure. Množica je sprejela zelo prizanesljivo vojaštvo s klici: Živela Italija!" — "Boj Avstriji!"' — "Proč z Gio-Iitti-jem!" — Od vojaštva razkropljene množice so se zbrale zopet na drugih mestih.
V	Genovi. Florenci. Napolju. Palermo in drugih manjših mestih so se vršile slične demonstracije in v Milanu je prišlo cHo do resnih nemirov. Pristaši nasprotujočih si strank so rabili pri spopadih revolverje in položaj se oz načiije kot zelo resen.
je sprejel danes celo vrsto politikov t*-r zatrjujejo dobri poznavalci razmer, da se ho najbrž oživotvorilo naroden kabinet, sličen francoskemu, v katerem bodo zastopane vse stranke.
Pristaši Giolitti-ja trdijo, da i-ma za seboj večino v parlamentu in senatu, vendar pa se glasi, da bi se Giolitti-ju ne posrečilo stvo-riti kabineta, ki bi imel za seboj eeli narod .
Posadko v Rimu se je danes o-jačilo za nadaljnih 25.000 mož in razdelilo mesto v štiri distrikte da se hitro zaduši vsak poskus revolucije.
Vila kralja je zastražena z vojaštvom. vendar pa nimajo demonstracije protidinastičnega zna čaja. ker se splošno domneva, da je kralj za intervencijo.
Veliko zastav v mestu je na pol-drogu v znamenje narodnega žalovanja.
Washington, I). ('.. 14. maja. — Ameriški mornariški tajnik ...1-redil. da sta odpluli dve ameriški križarki 'New Orleans'* in "Raleigh ' na pomot« Amerikaneem, katere so bili napadli Yaqni 1 m iijanei.
Xeoficiclne brzojavke pravijo, da v dolino Yaijui. kjer j.- bila amt riška kolonija, poslal gover-ner Mavtorena. poveljnik Villovih cet v Sonori. precejšno množino vojakov, ki imajo nalogo hraniti Ainerikaiiee pred divjim indijanskim plemtMiom. Vojaki bodo prišli tja št- prej. ].redno bo priplula
križarka "New Orleans" v Guay-
mas.
Ameriški konzul Simpich v No-gales j,, brzojavil. da so Indijanci umorili Johna Wilsona in \V. A. Kava. ki sta imela južno od Guav-mas svoja posestva. Amerikama -J. Oobavana pogrešajo.
Los Angeles, Cul.. 14. maja. — Indijanci so napadli t udi kolonijo Esperauzo. kjer je kakih (jO Amerikancev. Oplenili so vse, kar jim je prišlo pod roko in umorili tri Anierikanee.
Nogales, Sonora, 14. maja.__
V vas Sail Jose de Lraeia, ki leži J-»3 milj južno od tukaj, je prišlo 250 Indijancev iz rodu "Bronchos". 1'morili so osem žensk in zažgali dve hiši.
Danes je dospel v Esperanzo "e-nerala Nosa s 400 Villovimi vojaki. Tukajšnja Villova agentura jc dobila poročilo, da so ameriški kolonisti v bližini Esperanze naprosili zvezni department, da naj izkrca nekaj čet. Villov polkovnik de la Vega. šef Mavtorenovega generalnega štaba, je izjavil, da ne bo dovolil ameriškim vojakom izkrcanja.
"GLAS XABODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ!
"Karlsruhe" pred Azori. Punta Delgada, Azori. 14. maja. Ameriška barka "Camillamay Page" je bila v nedeljo, t tista milj od Azorov, ustavljena od neke bojne ladije. Kapitan je prepričan. da je imel opravka z nemško križarko "Karlsruhe", vendar pa jn izpovedal, da je imela bojna ladija le tri dimnike, dočim jih ima "Karlsruhe" štiri.
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Poifljamo denar na Kranjsk* Štajersko, Primorsko, Koroško Tirolsko, Cežko, Hrvatsko in a grško tako zanesljivo kakor pre<? vojno. Iz poslovanja zadnjih tre* mesecev smo se da dobrega pre pričali, da pride denar tudi se^ daj sigurno ▼ roke naslovnikov Vojakom se ne more sedaj de nar pošiljati, ker se nikdar zs go tovo ne ve kje se nahajajo h nam skoraj vsako pošiljate v ** vojake e. kr. postni urad vrne Denar nam poiljite po "Dc mertie Postal Money Order ter priložite natančni Vaš našlo* in one osebe, kateri s« ima ixpl% tati.
E
K
6 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 100 110
.90 1.7S 2.60 3.40 4.25 5.05 5 90 6.70 7.55 8.25 S».10 9.90 10.75 11.55 12.40 13.20 14.05 14.86 16.50 18 15
190 130 140 150 160 170 180 190 200 250 300 350 400 450 600 600 700 800 000 1000
9
19 80 21.45
23	10
24	75 26 40 28 05 29.70 31 35 33.00 41.25 49.50 67.76 66.00 74.25 82.6t 99.00
115.60 132.00 148.60 163.00
TvsDKA run iA*mt
1
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.) Ownnd and pubhihed by th«
liow«ic Publishing Co.
corporation > f -AN K. SAk^ER, Prandest. * LOUIS BEN ED IK, Treasurer. «.
P.arw of Business of the corporation and
add reuses of above officers : if (.ortlandt Street, Borough of Msn-hattan. New York City, N. Y.
trn celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00
*	pulita...................... 1.50
*	leto za mesto New York........ 4.00
" po! leta ta mesto New York ... 2.00 M Lvropo ca vse ieto..........4.50
** pol leta.............2.55
	*.....četrt leta............ 170
'"GLAS NARODA" izhaja vsak dan ic vsemi i nedelj in praznikov.
letih so se razmere nekoliko obrnile na boljše. Glavni vzrok leži v tem. Ua je delavstvo razcepljeno po narodnostih in jezikih, ki zelo otežkoeajo sporazumljenje. K temu pride še, da je veliko priseljencev z malim zadovoljnih ter da se žele polagoma vzbudi želja po udobnejših življenjskih razme rah. Veliko oviro tvori tudi krat kovidni egoizem izučenih delav cev. ki ne marajo organizacij njih neizueenih tovarišev, ker mislijo, da lažje dosežejo kako izboljšanje. ako so organizirani le oni. Vedno bolj razvijajoče se delo s stroji ter iz tega izvirajoča izrav nava med učenim in neučenim de lavcem pa bo kmalu pokazala, da so take ideje nepravilne.
-GLAS NARODA**
("Voice of the People") id + v*-rf day except Sunday« an J
Holidays. Subscription yearly 13.00.
A.d*«rti*em«nt on Mresmant.
i>oj • br*-s i">«1f sa in osoboosti tene
pr»ob*U}«)0. (*o«r cal se blagovoli pošiljati po — Money O Mer.
Prt •pteiremLi kraj* naročnikov prosi da se nam tudi prejinj« knraiiU« naznani, da hitre;« najdemo naslovnika.
Dopisom in poftiljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA** v
12 ( ortlan it St., New York City.
Telefon Cortlandt.
®peisifUffiS
Izučeni in neizučeni delavci.
—o-
V-a k«lo se lahko spominja. <la pretila poleti l'Jl.'i izbruhniti 1 ika nska stavka delavcev in
•	'u/betice v na z&padnili železu i-i Združenih držav. Stavko se preprečilo, ker so se železniške užbe in delavske organizacije diuile na toeki. da se predloži hteve delavcev razsodišču.
T » rasandi^ce >e j«» sestalo v ileagu in posledica je bila iz-»lj^anje pla<" delavcev. Meieau-O Časopisje je delalo ob tej priči veliko vodo in hvalilo želez-
•	raili njih popustljivosti. Na ugi strani pa so porabile želez-
družbe to razsodišče kot a vili vzrok pri njih zahtevah za išunjtt tovornih in voznih cen. > zvišanje pa je odvisno od pri-Ij'-nja meddržavne trgovske ko
> laj objavljeno poročilo o me/dnem gibanju na zapadnih že-1« znicah v zadnjih desetih letih kaže, da niso bile žrtve železnic t. ko velik«- kot bi s** rado naslikalo občinstvu. V splošnem pride > jMištv 1.716.000 delavcev. Od t h dobilo v zadnjih desetih le tih le :iS 1.000 povišanje plače ml L> do 4(1 odstotkov, dočim je bilo pri ostalih zaznamovati nazadovali je /a tri odstotke, pri nekaterih pa zvišanje do 14 odstotkov. Naše čitatelje bo najbolj zanimalo to, i a s.* je omejevalo izboljšanje 28 do 4<> odstotkov le na organizira ne delavce, dočim je nazadovanje ali malenkostno povišanje zapaziti pri neorganiziranih delavcih. To je pač najboljši dokaz, kako potrebna jo organizacija delavstva.
Nobene dmge industrijske stroke ni, pri kateri bi se dalo boljšo opazovati vrednost organi racije za delavce kot ravno pri železnicah. Pri železnicah so za poslene vse delavske kategorije, od ncizučenih do najvišje kvalifi eiranih. Pri tem pa ojiažamo, da se izučeni delavci, dasiravno itak boljše plačani, ne zadovoljujejo z dobljenim, temveč neprestano skušajo izboljšati svoje plače ter skrajšati delavni čas, dočim sene-izučeni delavci skoro nic ne bri gajo za organizacije ter žive tja vendan.	;	4 •
Največje povišanje, do 40 odstotkov, so dosegli strojevodji, kurjači in mašinisti. Neorganizirani izmikači, pazniki, delavci na postajah pa so dobili celo manjše plače ali so se pa morali zadovoljiti z malenkostnim povišanjem. Sprevodnikom se je zvišalo plače od $2.17 na $2.97 na dan; stroje vodjim od $4.01 na $5.02 na dan, dočim so poskočili neorganizirani delavci od $1.64 le na $1.86 ter od $1.87 na $2.20.
Ta obžalovanja vredni prepad med maso neorganiziranega delavstva ter sorazmerno majhnim organiziranega je opaziti povsod y Združenih državah.- V zadnjih
GLAS NARODA ,15. 3IAJA, 1915.
postopala Avstrija s to malo slo- sc solit! Ko je prišel k nam sta-, V tem hipu se zasliši pritajen, vansko državico Srbijo. Po izbru-' novat. je pripeljal razen stare ša-1 grgrajoč vzklik. Hipoma se ozro hu evrops-ke vojne ga je vlada re tudi marsikaj drugega, kar je vsi proti oni strani, odpoklicala v Berlin. Ker so se kazalo, da nima samo uši. Sama1 Ob vhodu sloni ubožna, slabo mu pa pristudile spletke avstrij- skopost. grešna skopost ga j«', da'oblečena ženska. Nje obraz je piske vlade, je odšel nazaj v Ame- ^ ue privošči ničesar. Kakor pra- stenobled, desnica se je zarila v
i'iko in se tukaj odpovedal svoji službi. Glede Slov. Lige je rekel,
va konjska smrt hodi okoli..." .prsi. Široko so odprte oči, kakor ''Nazadnje je pa morda umrl bi tudi hotele gledati to, kar so
da bi moral biti vsak zaveden Slo- že za lakoto t" se zasmeje policaj, gledali drugi. Nje ustnice se
venec član te prepotrebne organizacije.. V kratkem bo sklican v tem mestu velik jugoslovanski shod. Želeti bi bilo. da bi tudi na tem shodu nastopil kot govornik Mr. 4ioričar. Pozdrav vsem zavednim Slovencem! — Fran Omerza.
Prepozno.
Poslanik Iternstorff bi moral biti zadnji, ki bi se pritožil, da se mu je grozilo z bombnim atentatom. — Sedaj, ko se ga je posvarilo, se ga lahko požene v zrak ne da bi se ga umorilo. To je nemška logika, zakaj bi se torej vznemirjali *
# « t
Nemčija najbrž želi. da bi delala vsem drugim narodom postave.
* £ «
Poroča se. da obstaja nekaka napetost med republiko Chile in Nemčijo. Najbrž se Chile prav kot Združene države zahvalijo za take vrste ** kulturo" kot jo širijo Nemci.
« * «
llrzojavi pravijo, da bo Nemčija izpremenila svojo taktiko s podmorskimi čolni. To bo zelo razočaralo številne Nemce v tej deželi, ki so bolj cesarski kot je cesar sam ter si celo drznejo zagovarjati tako počenja nje.
Spisal Josip Stariha.
"Čudno bi ne bilo... kaj tak-'premikajo, toda iz njih ni be-šnega", odgovori žena.	I sede...
*"ln že od včeraj zjutraj ga ni. Preduo se drugi zavedo, dvigne iz sobe .' Ali je soba zaprta?" j ženska roke, kakor bi prosila po-, "Zaprta. Klicali smo in tolkli moči, kakor bi iskala opore... a že večkrat, pa zaman. Nobenega v teui hipu se zgrudi na tla... glasu ni od znotraj. .Moj mož je! Nepopisna groza se polasti 11a-že hotel razbiti vrata, pa sem rek-( vzočih, kri se strdi v žilah. Ilišni jla. bolje je, da grem na policijo.'gospodar priskoči... 1 Bog ve, kaj se mu je pripetilo, če-] '"To je starčeva nečakinja", iz-! mu bi se mešala midva v takšne pregovori resno, ' pomoč prihaja stvari."	prepozno..."
i Zavili .so v ozko, umazano ulico. Skozi strešno lino se

Srbeči opahki,
* *
H
t
^ kakor srbečica, kraste, lišaj. ofclotočnik, brsljansko zastrupljenje. srab. slani tok, luskine, pri&č in mozolji zahtevajo nadeja vanje težilnega mazila.
I levera's Skin Ointment
>ko/.i strešno lino se vsuje [Pred starinsko hišo so se ustavili, solnce... žarki plešejo po kipe-j Za njimi je počasi lezla mlada že- čem zlatu... se roga jo... se sme-Visoko nad mestom je plulo na* radovednost je nekoliko uhla- jejo...
. „*„,„ svoj, zlat.; pohot-	LISTNICA UREDNIŠTVA.
: ue pramene na ulice, široke 111 1 1,11 ,llv) J* M.ua giuca ijuui,
prostorne trge, zlatilo streh * vi- vcdno so prihajali drugi. Stiskali( Mr. L. M., Brooklyn, N. Y. — šokih hiš in srebrilo komaj vidne so	polglasno šepetali in sefVse bo pravočasno priobčeno v
morske valčke, da je bila videti vpraševali. .Med nje se pomeša. "Domačih vesteh", vsa daljna morska ravan kakor "boga vdova.	j Grafton, Wis. — Pisem, ki so
velikanska, pregibajoča se srebr-' "KaJ se zgodilo.'" vpraša količkaj sumljiva, avstrijska p<>-na plošča.	j tiho. boječe.	j št a ne ekspedira. Osoba. ki bi za-
Izpred stare in častitljive kate-	nit' posebnega, stari Mi- pisala kako malenkost, ki je v na-
snrotstvu s sedanjimi postavami, je le mogoče malo ali pa nič kaz-
se oglasi'novana.
£
(Severovo Mazilo zeper kožne bolezni) prežene bolečine in odpravi epahke. V nekaterin slučajih bi SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno miio) okrajšalo čas zdravljen.a s tem. da bi vzdrževalo bolne dele v čistem star.-j.
Čit:ijte vi"«- n:.m.tn.>'n.>; i-m.) in >•• prepričajte.
Cene Severcvef a Mazila zocer kožne bolezni je 50c Cena Sevcrovega ?<lravilnc(a rr.il* je	26c
Opahki so Izginili.
"N.iznanj.im Vam. f!.- je Se\e:v>vi» Mj. tl.i z tn/.-n<- boWm izborili pr.jir:-zopi'r r. . iif k / i .- < -jvihke. To govorim p-> o-Sfbnrm t'l«z<iv:inj'j. Mt j sin irrnl > i.':ihk- k- t erio it-t«». Zdrav ni!;, vi n-t ni ^o pnxta;sii vodno večji tf l.: nir mu ni P«.ii: i-Etiio. «"11 j t -cm v fjvjpi.ii o Seven>v«'in M.i/ilu zi-x»t ko/nr b"H»/-ni ler	«r»
l>< -kn-il 111 jt dubrn t.rin-k«>» .1". Kismni-miii!: ni lončke, m. oijubki UKioiiL" Albert •"■.-ru'.,
lil :i.m» -t..
Uitijrltiintoi . N. V.
Severa's Tab-Lax
V; m^ r !i ral i*i v-i. ki tr-p. <>	/i.p«'ke :i!i «•:.;.-
Kiti ni-[»rilik". ^•> pr.• -'.:i«lkorno <>lvu;aio utr-v ki* tu •►ir.i>'w>.
LVna 10 in rentov.
Ka^arVopiij^o zilnilh, TPf»!iijh' tri . r; . . . ^t-vi-r...u m ti,- vzrmitr- n:i-flon>e«titev. i.;Ti- f r i --T1 <■.
:»• iiiiin'U"i l'.u v Vufi "količini. uur«xijtc ilti «xl L.: .
g Wp F. Severa Co,
Cedar Rapids, la*a.
J d rale se je odpiral bajen razgled ,ia'4 stih me,,da umrl", odgo-č< z veliko šumeče mesto, čez vso vori
čudovito obal, ki so bili ob njej zasidrani velikanski j>arniki. motorni čolni, ribiške ladje in ladji-«•<*, Povsod svetloba, povsod polno plujoče življenje, povsod bogastvo in blagostanje. Povsod, do ! kamor je s«-galo oko. .. Ali pa tu-1 di tam. kamor ni moglo prodreti |oko s tega kraja... tudi tam v", zatohlih podzemeljskih kleteh J' brez solnea in svetlobe, v tlušlji-veui zraku, v vlagi in za ga t nem
"Tega pa poznam drugi. ''Star norec... čudak... liolje se mu je že godilo, lepše dni je že videl. Ta se je razumel na grabije. vil ni poznal nikoli. Pa se vendar zdi. da mu ni šlo zadnje čase več lako dobro 111 da je obubožal."*
"Iti sedaj je kaput. iztegnil se , *e j«' surovo zasmejal drugi. "Zakaj ako «ra ni iz sobe ž«* d Vidni, je težko, ila l»i še brcal..."' Policista pa sta stopila z ženo
Forest City, Pa. — Kljub temu, tla je naša naselbina zeio velika, s.t dopisi primeroma redki. Delavske razmere	kakor povsod: slabe. Nekateri delajo vsak dan drugi pa počivajo in se vesele boljših časov. Zasluži se toliko da se pošteno preživimo, za j«*č-menovee nam pa ne ostane veliko. Za Slovensko Liso niso ljudje posebno navdušeni, ker je med nami preveč—takili, ki so preveti z nemškim duhom. Pred kratkim se je oglasila pri Mike Zupančiču štorklja in mu jnjdarila krepkega sinčka. Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam! — Naročnik.
Seminole, Pa. — Delavske razmere so pri nas take kakor po eeli širni republiki. Neakteri delajo toliko, da se pošteno prežive, veliko je pa tudi takih, ki še za hrano ne zaslužijo. S Slovensko Ligo se popolnoma strinjamo. Je sicer nekaj takih, ki so proti njej, toda zanje se ne zmenimo. Podmžnieo bi že zdavnaj ustanovili, če bi bile malo boljše delavske razmere. Pred kratkim nas je obiskal tudi Zottijev agent, pa je prazen odšel. Rojaki, ne sedite mu na lim, ker z ljudmi Zottijeve vrste ni dobro češenj zobati. Pozdrav vsem zavednim Slovencem širom Amerike, tebi list pa želim obilo naročnikov. — Josip Gujon.
Crosby, Pa. — Delavske razmere so tukaj slabe, kakor povsod v Ameriki. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker se dela ne dobi, in se bo vsak opekel, kdor bi prišel sem. Slovenci prav radi prebiramo Glas Naroda, ker nam prinaša vedno novice-iz vseh delov sveta. Pred kratkim je bil tukaj velik požar, ki je upepelil skladišče za oglje. Kdo je zanetil požar, ni nikomur znano. Drugega novega ni. C"e bo kaj posebnega, bom že sporočil. — Naročnik.
Bobbins, Pa. — Poročam žalostno vest. da je 5. maja ob 3. uri popoldne umrl Alojzij Grum. Zapušča žalujočo soprogo in tri nedorasle otroke. V starem kraju zapušča šest bratov, mater in sestro. Bodi mu lahka svobodna žemljica! — P. G.
Chicago, HI. — Pred kratkim smo imeli sejo Slovenske Lige. Seja je bila precej dobro obiskana, posebno zategadelj, ker je nastopil kot govornik tudi g. Josip Goričar, bivši avstrijski konzul v Denver, Colo., in San Francisco, Cal. Najprej je pozdravil vse navzoče, potem je pa na kratko opisal svoje delovanje po Ameriki. Nadalje je povedal, da je prepotoval skoraj celo Rusijo, bil je na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in Port Arturju. Omenil je tudi, da je bil v BelgTadu in nam natančno pojasnil, kako surovo je
vonju po vsem, kar je i/pahnila ...	,
,	, ,	.. , m nje možem navzgor v podstres-
ulu-a 1/. sebe 111 poslala tja doli. -	„
.. . ...	--i-,, 'J*'- po strmih, vratolomnih stopni-
hilo naj bi o te.ui razmišljal ob ,	...	.. . ' .
^ , „	,	... ean. Za njimi se je rilo nekoliko
taksnem, bleseobe polnem, od 15o- ,
ga vu
»ainega blagoslovljenem dne-
Mimo velikega, svetlega hotela stopa mlada žena. a nje stopinja
drugih sostanovalcev, a nazadnje
je stopala počasi, težko sopeč.
mlada žena. Stihova nečakinja.
"Ako še živite. .Mihael Stili.
.	, v .	. .odprite!" je za klical polieai in
je trudna, noge se vlečejo za njo.!, , , J	»	J potrkal na vrata.
nočejo je nositi. Nje obraz je bled in i/sesan, čudna rdečica šine semtertja v ta vdrta rumenkasta lica. šine in likratu izgine. Mučne morajo biti misli, podeče se p<> tej vpognjeni glavi, vsaka misel trn. ki se zabode globoko v razgrete možgane...
Pred dvema letoma je ponesrečil nje mož. preprost delavec, ki ga je bila poročila iz ljubezni. Nekega večera so ga potegnili izmed dveh odbijačev s strtimi prsmi, nekoliko dni potem je že ležal pod hladno rušo. Ona sama, šibka in bolehna. je ostala v tujini s
Vsi stoj,' nepremično, komaj si upajo dihati.
Nobenega odgovora, vse tiho...
( V/ nekoliko hipov odpreta policaja vrata s silo.
Na pragu so stali radovedneži na prstih, iztegovali vratove in strmeli v sobo. Na vsakem obrazu radovednost in plahost. Vsak bi rad videl in vedel, kaj se je /.godilo. ..
''Vraga, kaj se zgodilo?" vikne prvi policist.
Njegov tovariš je takoj za njim, za obema gospodar.
Njegova žena zavpije in se tre-
stirnni malčki, brez imetja, brez	. . ,
,	... , ,	. i soc nasloni ob vrata. V se se mesa
podpore. Nje šibke roke so se sri-! .	,	,
. . . , , • na njenem obrazu, strah, groza, bale od jutra do večera, eestokrat	.
,	-ti nepopisno začudenje. Za 1110 z i
pozno v noe, da so preživljale	,	. , , .
, ,	,	. . . h rese 1 jo druge ženske kako
drobne črve, borno m komaj za
silo, a sedaj so omagale, zadnje
moči so pešale in šle proti

Iščem svojega brata FRANKA BI RJA. Pred enim letom je bil tukaj pri meni v Broughton, Pa. Od tu jc šel v But te, Mont.. in potem nisem nič več slišal o njem. Jaz sem hudo bolan,) imam jetiko; dnevi mojega živ-j Ijeiija so šteti in moral bom kmalu zapustiti soprogo s tremi otročici. Prosim tra. da se mi vsaj pismeno javi. Zajedno pa prosim cen j. rojake, ki ga po-j znajo, da ga opozorijo 11a moj zadnji klic. — Joseph Burja. 1 J*. O. Box 1 -"»7. Broughton. 1*;:. (15-18—f> 1
Hail bi zvedel za syojega brata« Wada bi zvedela za svoje-;: l.vata FRANKA KOVA« '. I) .ma je iz j Motenje vasi. Ijr pri Ljubljani. Pred 0 leti se ja nahajal v (*!«•-velandu. < Prosim eenj. rojake. če kdo ve za njegov naslov, da ga mi poroča, ali naj se pa sam javi. — John Kovach. l.~»ol Junction Ave., Racine. \VN.
1
, J .">-1 S-."i
FRANK IVAKARJA. D- na je i/. Ihana pri Domžalah. V Ameriki i»iv;i že kakih	t kateri izmed rojakov ve za njeira, naj tx 11 naznani, za kai' m i boni •iVa' /na. ali pa naj - • s:, n o-■_:!a>i. - Jo>«-piiiu«* K '* roj. 1'čakar . 4J4 K. !>th >t„ N. \v V • k < "itv. 1."»-1 s
koncu...
Zasmilila se je celo drugim, ali ti so bili sami usmiljenja potrebni... v eno vrsto so spadali z ujo.
"Ali nimate nobenega sorodnika?" so jo vpraševali.
Alffl 7plitp P08^' samostojfn MU j ,g08Pcdar ~ farmar
v nairodovitnejSem delu Združenih držav z»htevajte sastonj in poštn ne prosto | fx»drobnei8ih pojasnil. Lepe delavske; prilike. Naslovite: Zastopnik Magnolia Springs Land Co ,
1595 — 3rd Ave., New York. N. Y.
Slovenskim pevskim društvom sirom Amerike:
I'OZOK!
Me«! večletnim delovanjem v tujih jievskih društvih sem z:ulel ob j«'>.iiii. ki >0 nravi l>is«-ri na umetiuKi»evskeiii I h *l j 11. Ju čemu ue bi i»resadil tujih evetk na doiaaei vrt? I»ane< -o pn'sa-jeiie in v < Srca ter New Yorku >•■ iN^jcj«. ter iNKtajajo — nanulne!
A čnjte predgovor v oni knjhn : Pevei Kvo Vam evetk s tujemi vrta! Tuje so. a zato nič uianj prijetno di^e-j če. I)uh časa nas sili. da spoznavamo ilru^ drutreiru tudi — v ix->-iiii. V dvajsetem veku pretiravati z L'lii|»i!ii šovi-
PIŠITE ro ILI STKOVAM CENIK!
66
99
IZVRSTNO!
Tako -v je v-:ik izrazil k-i<»r r;i!>i hrivski a]>arat. kar j»» j u tudi res. kajti s tem aparatom se zelo hitro in čisto ohrijet" in glavno je t... ila ne morete rani i.
N: j! !j v rahi <0 aparati. Irot jra vidite n:t v!iki. -laise samo $1.in» s jM.oni-in«. V lični u>njati skatlji je |M,le^ aparata tudi sedem najfinejših klin. ki <o izdehn. • iz najl»o'ijš»'^a jekla.
Denar pošljite j»o Postal Mm cv Orderu ali icotov »ienar v registriranem pismu. Na roča s<> pri:
Alois Adamič & Co.,
P. O. Box 1581,	New York, N. Y.
1JO
blazne.
V kotu majhne, za silo razsvet- <7,,ak<^d.» zadnje-a :itoma drugemu >r-
liizmom. ignorirati »luševne proizv««lc naridno^ti je — aUsunino in ker je pesem invor srca. molitev ilu<e. a src«
1 jene sobe je natrosene nekoliko slame in na tej slami odeja, stara, oguljena, razeefrana. Nekdaj je pač morala biti draga, to se je videlo na prvi hip. A to je bilo že davno, davno. Na tem ležišču pa leži staree, trd in nepremičen, do kolen na golih tleh. Truplo je tr-
„ "Nobenega... pač... neki stric do staro. izhujšano obličje nepre se »vi... nekdanji podjetnik• mično	izbnljene^iroko odpr
.Mihael Stih... saj ste ga poznali.
Ta stanuje sedaj v podstrešni sobi. prav takšen siromak kakor sem jaz.''
"A^, ta, le verjemite mu lum-pu!" se je oglasil nekdo vpraša-jočih. '"Ta je skopuh, da ga nima enakega, 111 ako je kdo skopuh, tedaj gotovo ni ubog. Le oglasite se enkrat pri njem... dosti upanja sicer ni, da bi vam pomagal, pa morda ga vendar gane vaša beda.
In sedaj se je odpravila do njega...
Počasi se odlega pot pod njenimi nogami, vročina pritiska, potne kaplje curljajo po izmučenem obrazu, padajo v cestni prah. Prsi sopejo hitro... tesno...
Naenkrat zasliši za seboj hitre korake, razburjene glasove. Mimo nje biti žena in žnjo dva policaja. Ljudje se ustavljajo in gledajo za njimi, žena pa maha z rokami in pripoveduje:
'*Saj sem vedno pravila svojemu staremu, da se tega skopuha bojim, naj ga postavi pod kap. Pa ni hotel slišati ničesar. Kaj ti je na poti! mi je vedno odgovarjal. Pusti ga v miru, naj skopari, kolikor se mu ljubi___ kaj nam
m ari___"
"Moral je vareiti, ljuba moja, to je jasno, v teh dragih časih", je odgovoril policaj.
Žena je vzkliknila:	1
te in osteklete. Desnica krčevito stiska odprto srebrno ročno blagajno. ..
Po tleh naokoli leže zlatniki, na stari razcefrani odeji se bleščijo in svetijo kakor posejani, zakota-lili so se od ležišča proč po umazanih tleh. prav tja do kotov in razlili kakor potok, zlat potok. Povsod zlato___suho zlato...
Toda, kaj je to?
Še več bogastva, še mnogo večje v tem gabnem prostoru.
Ob vzglavju je stala debela platnena vreča. Policaj jo dvigne, tehta v roki, maje z glavo. Ko jo odveže, se mu razširijo oči, zdi se mu, da sanja. Obrne se in pravi:
"Tudi ta vreča je polna zlata... Dosti doživimo v našem poklicu, ali na kaj takšnega še nisem naletel svoj živi dan. Ko je prešteval svoje bogastvo, je smrt zalotila starca .. . Toda za koga je skoparil tako neusmiljeno? Ali nima sorodnike
Vsi se zdrznejo. . . se spogledujejo...
"Samo enega — hčer svoje pokojne sestre", odgovori žena, pri kateri je starec stanoval.
"No, ta se bo lahko smejala", je zamrmral polieaj.
"Seveda se bo... se bo..."
"Ali jo poznate?" vpraša policij.	x
"Seveda... neka uboga vdova, ki ji je mož pred par leti pone-'
eu. je potemtakem pesem mednarodna, skupna last — pevčeva! Seveda ne smemo kot Slovenci prezirati ter zanemarjati svojih p'sini: jiestre so. ker s« divne in — naše! Žal. rta je tako malo teli evetk !
Sešel sem v tuji vrt. natrgal t?r oblekel v domače krilce kito "tujih" nem-ško-angleških pesmi. in. sodeT- p«, dosedanjih posrečenih poiskusih. sem se prepričal, da ]>ojejo greaternewyor>ki slovenski pevci z veseljem tudi "tujo" pesem. V originalu sem pustil edino-le klasično-lepo "My old Kentucky home" j ker to pesem pojejo i iffu^e narodnosti le v izvirnem angleškem jeziku.
Zbirka začenja s pesmijo 1.) "Ko i»o-nosen orel jiesem dviga se"; za njo prihaja veličastna 2.1 "Svolioda" — glej. zdaj ori klic po zemlji: liratje smo enaki vsi: 4.) Pomladna pesem: Odpri srce. cvetne je dan: 5.1 Hišica očetova, z bariton solo: Domov, domov srce m« 1 žene: ft.) Samotarjeva nočna jiesem l Noč. tiha noč. čuj moj pozdrav: 7 j Vražji bas z vodilno arijo za 'J. bas : s. 1 Draira". laliko noč. z bariton-solo: Zapri nebeško ti oko: 1).> Stara nizozemska I>eseiii: Ko zaori jwsem moja. prvi l>a~ vodi: lO.i 1 H-kliea in metulj, nabirala je cvetja v gozdu, jta "a buterfle.v flew toward her and kissel her lips <0 fair" : ll.i ViHi'rna: 111. 1 <> plaviHiki devi: Dekle, slej na tem-le mestu, pravim ti pri se ženi ti: 1:». 1 Slovo junakovo: I'rtv-! jajo konjiči in i*»ka strel, junak pa zadet umirajoč l»ere še zadnjikrat mate-rno pismo in se poslavlja od drugih... 14.1 I.,ovčevo slovo: 15. ► My old Kentucky home: Hi. 1 Solza: — solza n; zabim ti nikdar, ki tekle so za me; 17.» Kapela : Kaj se blesti-le — na goro tam zroč — in zvonček mali kliče romar j; v božji hram: 18. • Zdrarka: nazdravlja Stvarniku, ki nam v vinu tolažbe da. pozdravlja domovino, materno oko. napija vrli Slovenki in navsezadne pra- ,
viet ki obsoja zlo...!
Opevajo se najslajši jiesniški predmeti v zbranih akordih. — Pesmi s« pravi biseri ter ne pretežke. Slušateljih ne nasiti, slušal bi jih venomer. Knjiga obseea 50 >*tratii: poedine par-titure si pisane na finem, trpežnem p: pirju in vezava je tudi ukusna. Društva, sezite po knjigi, po tej redki zbirki! Cena ni pretirana, društvom popust, pevovodji en iEvod — gratis! V zalogi
IVAN M. ADAMIČ, pevoradjs slov. pevsk. društva "Slaver"
Z

PISITK I'D ILI STROVANI CENIK!
Zastopnik 'GLAS NARODA"
-2 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-725 MARKET STREE1
WAUKBGAN, (Lk.
PRODAJA fina vina, izvrstna imotka patentirana zdravila
PRODAJA Toina iiftke ?>ab > rekoftor-skib črt.
POŠILJA denar v at tri kraj itneiljlvo in pošteno.
UPRAVLJA Tit v notarski posel spadajoča dela.
Ta? Da je moral?— Pojdite srečil in ki živi v najhujši bedi." 1336 Lincoln Place, Brooklyn, N. Y.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
. "Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Sašu tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite zrn cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA LNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
___...
----- - _ i*" Ltatf.
CLAN NARODA, 15. MAJA. 1!>15.
Povest Poljske.
Ruski kozaki in ujeti avstrijski ulanci.
F
Za 11
Konec.
:u. rt se je ponesrečil, kakor se je sploh ves poizkus zbuditi nti/.»*m iti razumevanju med Poljaki. Leta 1772. so začele deliti je Rusija. Avstrija in Prusija; vzele so morda dve petini vsega i ja. j r i sicer, Rusija vse vzhodno od Dnjepra, Avstrija Gtfli-: ii nekaj obmejnih pokrajin na jugovzhodu, Prusija pa je do-' i .i^-n kos. ki ga imenujemo danes vzhodno Prusijo.
0	tem ropu njihove zemlje so poskušali Poljaki reformirati de/» lo ter jo rešiti. Toda višji sloji niso kazali nikake volje, ii<ili svobodo kmetom. Verski in plemenski predsodki so bili stri, kakor pa v drugih progresivnih deželah. Bilo je sieer! t snih m treznomisl«*eih ljudi, ki so opazovali ameriško revo-J
i t i -o vodili posvetovanja poljskega takozvanega dolgega li.-nta. znamenito skupščino. ki se je sestala leta lTf^S. ter se jevsla skozi štiri leta.
skupščina je zborovala ravno eno leto. ko se je sestavila kon-• ..>. Zdru/eiiih držav. Označuje jo skozinskoz iskren poizkus,;
1	i * * / •' I o ^ privzetjein načrta mnogo občudovane ameriške zveze.
» -o napravili dedno in privzeli so prav dober načrt za koristi-j urino monarhijo. Toda pleiuenitniki. ki so uvideli, da jim grozil i njihov«- politične tiio«'i, so h«*/.ali v Rusijo, protestirali so zločinskemu radikalizmu ter so napotili Rusijo, da je poslala > v Poljsko, prav kakor je nahujskalo francosko plemstvo i sil ; ■ monarhistično Kvropo proti revoluciji v Franciji. j ti korupstvo in razbito Poljsko je bilo laže. kakor pa nav-
0	m živahno Francijo. Zopet so zasedi«* tuje čete d«*ž«*lo in tiru-j . • \ Pol j tke se je izvršila 17!J2. in tr«*tja je sh-dila 1. 179."j..
/.ikljueila tlelo, da si* izbriše Poljsko z zemljevida Leta 1M4.i • koliko izpremenili meje na dunajskem kongresu; to«la j«* bilo -
k.iko pitanje nadrobnega napisa. N.ir.ivno je. da so bili š.* poznejši odmevi. Revolucij ona rn o gi-ivi je imelo svoje središč«* v Franciji. j«» vzdržalo ogenj polj-
1	r« u I je n j. Ko se .1«» Napoleon povspcl do moči. so upali Poljaki, mi bo obnovil kraljevstvo. Ustanovil j«* vojvodino Varšavsko, ki
/dela kot nekaka obljuba za poznejše poljsko kraljestvo. In korakal «l;dje proti Moskvi, se mu j«* pridružilo mnogo Polja-■ lonnšljujoč si. «la jim je usoda poslala tega zmagalca. da jim njihovo staro kraljestvo. Ko je bil Kovzičan slednjič premagan ' • . />-i;t Riisij;i vojvodino Varšavsko, z obljubo. da jo napravi : umno kraljestvo, s carjem kot kraljem. To«la obljuba je bila . m izvršitev š«* manj stvarna, l^eta 1>-U). je bila ustaja. ki j«* pothn-eiia in je končala domišljije o tem poljsko-ruskem kra-vii. še druga ustaja je bila leta	ter jo označuje umor,
je in vse strahote guerilla vojne; pri te in so bili zopet opu-III ruski tleli dežele.
• in j«* začela Rusija zatirati poljski j«zik, uničevati narodni 'u-ifieirati deželo. Po načinu, ki ga je zamislil Bismarek. je \.ila Prusija nemške dele Poljske ravno tako graje vredno,
le tako US|M'ŠtlO.
trija je uspela z oiiuilodušetijein poljskega narotluega ini-
■	olj kakor Nemčija ali Rusija, deloma, ker Gadieija. avstrij-i a roda vne Poljske niktlar ni bila popolnoma poljska; de-r sti pustili Poljake v Avstriji, da so sotlelovali pri uprav-vojih lastnih dežel in sploh v celem cesarstvu. Poljaki so o svoj«*ga ministrskega predsednika.
.inji čas je prav pripraven, tla se omalotluši vse pričakova-odoenosti Poljske. Rusija je za jamčila začetkom te vojne, huovila Poljsko. S«* v novejšem času sta isto obljubili Nem-Nvstnja. Po vojni bo odločil zbor evropski, ali naj bo Polj->vlj«*na. ali pa naj se potrdi stara razdelitev. Če bi jo obno-kotie ne bi bila zmožna na skupno delovanje bolj. kakor po
razni deli so bili zvezani bolj ali manj trdno z vezmi vzgo. jalizma, prometnimi cestam in gospodarskimi zvezami v več raj« h sedanjega načina evropskih razmer. Kmetske mase so > revne in n«*vzgojene. Stare plemeuitaške rodovine so iz-unogo svoje zetulje. Poljaki bi, celo v svoji obnovljeni do-orili dvomljivo večino. Iti ne-poljski elementi hi se prav luševati za vrnitev k starodavnemu režimu. V najboljšem bila poljska neke vrste država, ki bi jo suvali drugi, kakor itlkanske države.
. j.* Poljska zopet pozor išče bojev med Germani in Slova-usotla, okrutnejša kakor v kat«*rikoli vojni v preteklosti, lstava dvajsetega stoletja vseh njenih izkušenj iz vseh »let i j, otlkar se je začel neizogibni boj med Slovani in V luči zgodovinskih izkušenj in današnjih uresničenj za-vropskih problemov, j«> njena bo« loč nos t vse «lrugo prej. ta jot'a.
o lepih misli, pa še več nespametnih razmotrivanj se je uso«li izgubljene republike.*' Tesla nobeden, ki smatra da-'.mere v Mehiki kot nevarne naši lastni domovini Ameri-e/ko razumel pretvezo, ki sta jo imela Katarina in Fride-♦edanje Poljske. Njenega ozemlja ni zaznamovala narava jasnimi potezami kot last enega naroda. Napoleon je r. kali. gorskih verigah in morjih naravne meje držav; Polj-ni imela. Bila je prav v sredini evropskega sveta, stiskana strani, brez naravnih obramb. Turki. Tatari, Avstrijci. Ru-
■	i — st> bili njeni naravni sovražniki in vsem je bih:
IZPOVED AVSTRIJSKEGA DIPLOMATA.
Dr. JOSIP GORIČAR.
v v r/;'.-.*■
j-. -- v,-;, ^zjgpm^n*
t ;	..s
>**» - — . •	J 9 ■» '
- ^
y.i
t
velikimi.
K k u a roti z močnejšim genijem za vlado bi bil mogel razši-ti svoj upliv ter postati velika sila: toda Poljaki niso imeli tak«>ga mja. V temelju so bili demokratični, kakor so vsi Slovani, toda i / ilost jim je manjkalo sestavljajoče sile. Vladajoč stan. ki je inie-•v.il «l«*ž«*lo republiko, j«' s.stajal iz pleiničev, ki so lastovali zemljo i/ «1« kadeiitnih članov onih slojev, ki so jo izgubili, pa so še vedno k It ponosne tradicije, tla so jo enkrat lastovali. Ti so bili vedno ipravljeni boj, •vati se za svobodo med seboj, toda vedno so bili lini. če je bilo treba ovirati ljudstvo, tla ne bi tlošlo svobodi.
Take in podobne razmere so seveda deželo lahko ktnalu spra-le na rob propada. Takozvana "pacta eonventa" ali dogovor med enisivoiti in kraljem, so oropala kralja skoro vsake prave moči. i/en. če je v vojni stal na čelu vojske. Plemiči so se ogibali, tla bi stavili na prestol kot kralje može. ki bi hoteli imeti kaj skupnega kmeti, kakor se je pogosto dogajalo v zapadni Evropi, cli. ki bi »teli pristriei peroti privilegiranim stanovom. V drugih državah sl. dilo prikrajšanju kraljevskih pravic vedno povečanje moči parni- nt.i Na Poljskem pa niso dali kralju odvzeti moči nikomur.
Poljaki so nazivali svojo deželo republiko. Njihove postave in i red lie bi t,- morda opravičile njih trditev, samo, če bi razumeli, i mora hiti republikanska vlada splošna in od vseh stanov zasto-tna. Predstavljati mora ves narod; poljska vlada pa je zastopala mo i zbran plemiški stan. To je bil najmanj' demokratični poizkus ■publike na svetu. Slabosti njihovih postav so bile nekak odsev na-ienega razumevanja, ki ga je imel vladajoči stan o razmerju vlade > naroda.
skozi Ves čas svoje važnosti kot narod je Poljska volila svoje .]«». Kako so skoro vsi narodi dajali vrednost monarhistieni ideji, so si predstavljali Poljaki, tla mora biti kralj iz kraljevskega stanu, rojen v škrlatu. Oe je bil zmožen za vlado, če je bil Poljak, ali ne. če je razumel in simpatiziral z narodom, tega niso vprašali. Tako so Poljaki vedno povpraševali po evropskih dvorih po prijaznih princih, ki bi bili pripravljeni nositi svojo krono poti pogoji, ki so obsegali tudi žrtvovanje samospoštovanja. Kralj je bil le nekaka runanjost; plemstvo je vladalo. In nikjer še ni bil noben stan tako u.lan svobodi — seveda samo za lastno uporabo — kakor je bila ta poljska aristokracija. Nikdar, ga ni bilo stanu, bolj odločnega, ne imeti prave oblasti nad seboj ali prave svobode pod seboj.
risni tega stanu bi mogH pošteno delati v poljedelstvu, ne pa v industriji, trgovini ali financah. Kmetje so bili prerevni in preue-
kral
Transportni vozniki ruske armade pri pečitku.
vedni, da hi sanjal o seli kot o pravh udeležnikih v narodu. Njihovi hrbti so skeleli in krvaveli pod bremenom nemirnega plemstva iti njegove zabave, neprestano s«* prepirati meti seboj. N«*kateri kralji. v obupu, tla s«* ktlaj spravijo s plemstvom, so s«- r«s z mislili na eno vojno zvijačo starih britskih monarhov, ki s«> dobili kmet«- na svojo stran ter združili kralja in kmete proti baronom; toda na Poljskem je plemstvo vedno gledalo na lo. tla se onemogočijo taki načrti.
Kadar je umrl kak kralj ter bi imel biti izvoljen naslednik, te-<!aj je bilo vedno veliko pehanje meti prineovskimi rodbinami sosednjih držav, tla bi dobili prednost ter preskrbeli iz svoje kraljevske srede koga. ki bi nosil krono. Avstrija. Francija. Rusija. Saška, i'rusija. Švedska. Ogrska in Češka so vedno spletkarile za poljsko ž.ezlo. Avstrija j«* bila posebno srečna, tla j«* potuožila svoje prin-cezinje s poljskimi kralji. To neprestano spletkarjenje za prestol je neizogibno privelo do misli na razdelitev Poljske.
Sleparije pri vojaških dobavah.
mer po istem stražniku poslal svoji ženi pitmo. v katerem ji pravi, naj tla Bastirovi ženi 40.000 K.
Tako >e je Riemer zahvalil Ba-> . . . . . . 0___jstirju. ker je preklical izjavo. Ali
.	.	i polieiji je bilo drugo zaslišanje
\ aferi velike goljufije z bla- j llastirja ze]o sum|jivo. tem boi j.
gom je prišla na dan nova epizoda. ki je znatno tiplivala na zaslišanje obtoženih trgovcev ter j>*! j vzbudila povsodi veliko o«lohr;i-vanje. Redarstvo je izdalo, kako poroča "Az I jsag" sledeče poro čilo: "P->iieija je aretirala stražnika CJabrijela Eleka. starega let. ki je rojen v Sarkadu. ter ga suspendirala. Imenovani stražnik je moral stražiti aretirance. Svojo tlolžnost je j»a slabo izpolnjeval. večkrat je celo svojo službo zlorabil in je nekim aretiraneem tlajal podatke o zasliševanju in jo s tem omogočil, tla so si mogli a-retiranci meti preiskavo medsebojno dopisovati. V pismih, ki jih je stražnik prenašal me<l areti-ranei. se nist» nahajale samo privatne stvari, ampak tudi vsebina njihovih zasliševanj. Policija je prišla še o pravem času na sled manipulaciji imenovanega stražni ka. tako da s tem preiskava v tej aferi ni oteškočena. pač pa je načrt aretirancev, tla si pridobe razne dokaze za obrambo, onemogočen .Gabrijela Elleka, kateremu so aretiranci obljubili ne samo denar, ampak hišo in ves imetek. je policija aretirala, suspendirala in izročila državnemu pravdništvu. Elek je služil 15 let pri peštanski polieiji. Njegova dolžnost je bila. da se sprehaja pred zapori in zvesto pazi na aretirance, da ne pride do kakega samoumora. To priložnost je izrabil ravnatelj narodne tekstilne industrije .tla pridobi stražnika, naj bi mu omogočil dopisovanje z aretiranim Bast i-
ker sta pri drugem zaslišanju Riemer in Bastir povedala vse do >csede enako. Policija je pričela sumiti, tla sta se imenovana preje dogovorila. Zato je postavilo celo straž«* in policijsko osobje poti najstrožjo kontrolo. Tako so odkrili, tla je Gabrijel Eleke prenašal vesti. Kakor je znano, je Riemer pri tej goljufiji z blagom za služil pol milijona kron. Riemer je priznal, da je velik del svojega imetka zaslužil s posredovanjem. ali tla niti on. niti tisti, od katerih je dobil denar, niso napravili nobene goljufije. Za vsoto 200.000 K je povedal, da jo je dobil otl neke tovarne, ker je izpo-sloval, tla je dotična tovarna dobila naročila za šotore in druge potrebščine v vrednosti 6.000.000 K. Moral je z 200.000 K nekega podkupiti, tla tla to naročilo tloti-čni tovarni. Ni se upal ponuditi denar dotičnemu gospodu, ker se je bal, da ga bo odbil, zato je denar pridržal za sebe. Včeraj je bil zaslišan lastnik imenovane tovarne. ki je pa odločno ugovarjal, tla bi bil tlal denar Riemerju za posredovanje. Policija je takoj izvr šila v stanovanju posestnika tovarne hišno preiskavo.
Strokovnjakom zadajejo mnogo skrbi knjige trgovcev in tovarnarjev ki so sodelovali pri goljufiji. V svojih knjigah imajo zelo mnogo popravkov in izradiranih mest. posebno pa se nahaja mnogo radiranih mest v trgovskih knjigah tvrdke Bastir. Naknadno
- *, ... .	Je vojna oblast dognala, da se je
rom Stražnik se je dal pridobiti | obleka> ki so jo Ijufi z b
z obljubami m denarjem ter je I dobavljali za vojsko, ne samo zadal aretirancu liste. svinčnik in to tako hitro raztrffaia. kcr je bila papir. Ravnatelj Riemer je napi-jiz slab b,	k tudi zat(J
Bast,rju pismo, a stražnik mu ker niso bile obleke za vojake ši-
ga je izročil. Ko je Bastir otlgo-
vane z nitjo .ampak s pavolo. Mi-
v oni Riemerju, je stražnik pismo sU <la bo H tej aferi H-lo zopet odnesel Riemerju. k, je po- marsikaj v javnost. kar dosedaj prosil Bastirja, naj bi mu poslal fc ni znano_ oni del svoje izpovedi, ki se tiče	m , m r
njega. Predno sta si menjala pi-1
sma je Bastir izjavil, da je dal Rie i Vladni arzenal zastražen, merju v svrho prekupovanja bla-; Springfield, Mass., 13. maja. — ga denar, sedaj je to prizuanje!	straže se je postavilo na
preklical.	i terenu tukajšnje orožarne, da se
Potem ko je Bastir preklical' prepreči eventuelen napad na ar-svojo prvotno izjavo, je nato Rie- zenal in tvornico.
Poljsko delo in šole.
•—o-
""Slovenec" piše: Upoštevajoč [dejstvo, tla v teli izrednih časih tudi šoloobvezni otroci Isihko pri | različnih delih veliko koristijo ter v mnogih slučajih nadomeste otlraščeno delavno moč. pooblastil je c. kr. deželni šolski svet na tozadevni dopis deželnega odbora glede ljudskih šol. krajne šol-sk«> svete, gletle šol v mestnem o-kraju ljubljenskem e. kr. mestni svet v Ljubljani, gletl«' meščanskih šol pa pristojne okrajne šol-sk«* svete, da smejo sami oprošče-vati otrok«* št»lskega obiska, šolski pouk skrčevati in tudi sami odrejati, da se pred časom sklene šolsko leto ali zapro posamezni razredi.
C kr. tleželni šolski svet s«1 na tleja. tla šolski sveti ne bodo pri tem postopali tesnosrčno, ampak da botlo njih odredbe primerne dajenskiin potrebam. 1'pa tudi tla se bodo ogibali "ukrepov, ki bi segali pr«-ko namena ali bi ne 1>J ž njim v nikakršnem stiku.
Svoje tozadevne odredbe i.na jo krajni šolski sveti takoj naznaniti okrajnemu šolskemu s- etu in dotičnim šolskim vodstvon:. V teh naznanilih morajo krajni šol ski sveti natančno povečati, katere otroke so oprostili šolskega obiska, ali in kake so skrčili šolski po ik. oziroma ali so odredili, tla se pred časom v.upro posamezni razredi, ali cela šola Za vse odredbe je navesti, za koliko časa naj bi ostale v veljavi. Take odredbe je skleniti v rednih sejah. Prepis zapisnika one seje. v kateri se je ta odredba sklenila, se mora priložiti tozadevnemu naznanilu na okrajni šolski svet.
Dolžnost okrajnih šol škili svetov je. odredbe krajnih šolskih svetov pregledati ter nejasnosti in nepravilnosti kratkim potom odstraniti, odnosno odplaviti. Pri tem pa se seveda okrajni šolski sveti morajo ogibati tesnosrčno-sti in odrediti kako izpremembo le tedaj, če bi uvideli, da odredbe krajnih šolskih svetov ne zadoščajo namenu, ki je. šolsko mla dino porabiti pri poljedelstvu, o-ziroma za pomoč pri doicačih de lih. O svojih preuredbali morajo okrajni šolski sveti takoj obve stiti dotične krajne šolsk- svete.
Učencem, ki bodo vsled poljskih tlel oproščeni šolskega obiska se za sedaj ne izdajo izpričevala. Glede tega bo koinpetent-no oblastvo pozneje potrebno u krenilo.
Zadeva glede predčasnega za-ključenja srednjih šol. odnosno glede oproščenja dijakov na teh zavodih v svrho porabe pri polj skih delih, se je predložila ministrstvu za uk in bogočastje v odločitev.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI &TVO NE UKEDNI&TYQ«
Pisec te znamenite razprave je tir. .los i p Gori č a r. Slovenec in do preteklega leta avtro-ogrski konzul v San Francisco, t'.al. Da so stvari, obelodanjene v tem članku, do zadnje pičice avtentične nam jamči ime pisatelja, ki je imel bolj kot kateri »Irugi prilike gle dati za kulise avstrijskega diplomatičnega odra.
Dr. Jožef Goričar se je rodil v Mozirju na Spodnjem Štajerskem ter je dovršil svoje študije na dunajskem vseučilišču. Po kratki praksi pri sodniji je napravil potrebne diplomatične skušnje ter bil dodeljen avstrijskemu ministrstvu za zunanje zadeve. Kot konzul in diplomatični agent je posloval v različnih deželah in mestih. Parizu. Costanzi. Bukarešti. Berlinu. Odesi. Belemgradu. Nišu in nato v Združenih državah, v Pittsburgh!!. Denver-ju in San Franciscu. Med tem službovanjem je prepotoval «lr. Goričar Japonsko. Kitajsko. .Centralno Azijo. Indijo in Kavkaz.
V	pričetku vojne je bil dodeljen avstrijskemu poslaništvu v Berlinu ter je imel tam prilik«« spoznati vse intrige, katere se je sko-
jvalo. tla se uresniči toliko zaželjeno Veliko Nemčijo, seveda tudi na I stroške Avstrije in drugih držav, ki so tak«* nespametne, da pomagajo sedaj Nemčiji pri uresničenju njih megalomanskih teženj.
Ker se mu je vedno bolj studila smer. v katero je krenila av jstrijska diplomacija in nje politika, se je dr. Goričar lepo zahvalil | na službi ter priš«*l v Ameriko, tla pojasni rojakom in drugim Slo-| vanom. kak<i se je spletkarilo in za počel o načrt, da se uniči Srbijo, j zada Rusiji velikanski udarec ter uniči Anglijo na morju.
V	pričujočem članku se peča dr. Goričar z razmerami na Balkanu in v Srbiji.
Prvi del:
KAKO IN ZAKAJ JE RAZBILA AVSTRIJA BALKANSKO ZVEZO. — MACHIAVELLI---PREKOŠEN OD AVSTRIJSKIH
DIPLOMATOV.
"----Izgleda prav tako kot tla se je fna Balkanu1* do
gotove meje stvari namenoma uredilo tako tla bi se lahko vsaki trenutek motilo svetovni mir. Oh, kako slaba in kratkoviua je človeška modrost, ko zaide s steze pravičnosti in ljubezni......
Najnovejši dogodki so dokazali in bo« loč i še veliko jasnejše, hoče današnja Avstrija, mesto da bi s svojim posredovanjem pripomogla k rešitvi evropske zmede, še povečati to zmedo t«*r sejati seme bodočega spora in neizogibnih novih komplikacij v vsaki zadevi. katere se loti.
V	resnici malenkostna politika, uarekana od brezmiselnega strahu pred Slovani, ki ne more storiti ničesar dobrega, a mora biti škodljiva v vsakem ožini."---
Iz pisma škofa Strossmayer-ja. velikega slovanskega rodoljuba, na angleškega državnika Gladstoua. datiranega z dnem 13. marca 1871». Djakovo. Hrvaška.
i t
Avstrija je vedno smatrala Balkan kot polje svojega delovanja. posebno pa zapadni in srednji tlel Balkana, kjer je ležal njen glavni cilj. mesto Solun. S tem. tla bi dobila enkrat Solun, bi napravila začetek veliki in kompletni absorbaciji celega Balkanskega polotoka. Nemčija je vedno in na vse načine podpirala Avstrijo in se je smatrala kot bodočo njeno dedinjo.
Da res, Nemčija je vedno mislila, da bode postala postavna naslednica Turčije in Avstrije in to naj bi se zgodilo tedaj, ko bi bila tema dvema državama zadnja ura.
To je torej glavni vzrok, zakaj sta se Avstrija in Nemčija vedno bali. tla bi se ne stvorila neodvisna zveza balkanskih držav.
Želeli sta slabo Turčijo, ki bi morala stopati po potili njune politike. toda dovolj močno, tla bi se mogla zoperstaviti vsem balkanskim državam. Med tem hi pa prišel čas. ko bi bili Avstrija in Nemčija dovolj močni, da bi utrdili svojo pot do Soluna.
Tt> je bil toraj vzrok, da sta se ti dve državi vedno zavzemali za takozvano "status tpio" idejo in nista hoteli vznemirjati balkanske politike.
Konečno je bilo potemtakem za nju najboljše, da bi bili balkanski narodi nesložni ter da bi se medsebojno sovražili. Posebno naj bi se razdružilo dvoje slovanskih narodov, Srbe in Bolgare, ker bi bil sporazum meti Srbi in Bolgari za evropsko Turčijo smrtni u-daree.
Da bi se pa preprečilo sporazum med balkanskimi narodi, sta Avstrija in Nemčija vedno znali zasejati med nje razpor.
Avstrija in Nemčija sta v ta namen napeli vse sile, posebno se je pa pri tem odlikovala avstrijska diplomacija. Za Avstrijo je to nekaj posebnega, ker je bila ona še vedno največji in najbolj izurjen mojster v izvajanju Machiavelijeve metode. V tem oziru jc Nemčija podobna šolskemu učencu in se mora od Avstrije še marsikaj učiti.
In tako je torej prišlo do tega, tla je začela Nemčija razvijati svojo veliko aktivnost v Carigradu, in je bila prepričana, da je ravno to mesto cilj njene politike. Tam je imela več let svojega najboljšega diplomata. Marshala pl. Biebersteina.
Nasprotno sta bili pa Belgrad in Sofija mesti, kamor je poslala Avstrija svoje najboljše diplomate, ki so bili pravi mojstri v izvrševanju balkanskih intrig.
Edino v enem oziru je igrala Nemčija zelo važno ulogo na Balkanu (v Sofiji in Bel gradu) in to je na trgovskem polju. Mislila je. da se bo takoj zatem, ko bo prinesla svoje izdelke na trg. vrnila na strogo politično polje, kjer bi delovala nekaj let. Nemčija je bila prepričana, da bi istega dne. ko se bo iznebila cesarja Franca Jožefa, podetlovala habsburške dežele.
Kar je Nemčija sklenila, je tudi deloma dosegla. Uspešno in premišljeno je začela izpodrivati Avstrijce iz onih mest, kjer je že zdavnaj cvetela avstrijska eksportna trgovina. Nemčija je igrala z Avstrijo dvojno ulogo: želela je, da bi igrali Srbija in Bolgarska politiko mačka in psa ter da bi žela v bodočnosti kot edina dedinja Avstrije sama sadove te politike. Na drugi strani je pa vlekla dobiček iz mržnje, ki jo je gojila Srbija proti Avstriji in je odvzela ves eksport avstrijskim izvažalcem.
Ni bilo pa potrebno povedati Avstriji, da bo to njen pogin. V svoji mržnji do Jugoslovanov ni bila nikdar dovolj razsodna. Njena notranja politika se je držala vedno svojega famoznega gesla "napravi razpor in vladaj". In to geslo pomeni, da je treba narod ščuvati na narod, kljub temu, da je geslo cesarja Franca Jožefa t4Vi-ribus uiiitis", z združenimi močmi.
Za slučaj, da bi se začelo troje slovanskih narodov v južnem delu Avstrije, Slovenci Hrvati in Srbi vzbujati, bi začela avstro-ogr-ska vlada takoj z odločno protikampanjo, zasejala bi največja verska sovraštva, vprizorila bi največja politična nasprotstva in vse to namenoma, da bi se ti narodi ne začeli zavedati svojega obstanka ter da bi s tem ne dosegli višje stopinje civilizacije.
Kar se vam naroči da dosežete glede notranjih sporov, boste istotako storili glede svojih dejanj v zunanji politiki. Najboljše in najbolj zvite diplomate se je posebno v teh zadnjih letih vedno pošiljalo v Belgrad in Sofijo, glavna mesta Srbije in Bulgarske. Njih naloga je bila igrati dvojno ulogo — ščuvati oba naroda drugega proti drugemu ter ščititi enega proti drugemu, ako je tako nanesla prilika. Da se krona njih pregrehe ter jih napravi nepozabnim, so pripravili ti diplomatje ta dva naroda do bratomorne vojne. To se je zgodilo leta 1865.
(Nadaljnje se).
niiAS NARODA, 15. MAJA. 191 J.

Jugoslovanska

B
Katol. Jednefa
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box «7fBrid-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-berton, O.
Glavni tajnik t-GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chieago St., Joliet, EL NADZORNIKI:
MTKE ZUNICH. 421—7th St., Calumet, Mich. PETKR SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, KaM. JOnN VOCJRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Horner Avenue, X. E. Cleveland, Ohio. JOHN KR21ŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308—6. St., Book Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itv. I
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezu«a, štv. 1, Ely
Minn.
JOHN GRAHEK. at., od druitva Slovenec, Itv. 114, Ely Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tndi denarne poii latve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* •a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od atrani članov ae na bod» nralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
POROČILO UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC J. S. K. J.
Asesment štev. 202.	Dne 1. maja 1915.
Umrli brat Jolin Lokač, eert. 1226. rojen 1. 1866., član društva sv. Cirila iu Metoda št. 16 v Johnstown. IVnna. Umrl dne 9. marca 391."». V/.rok smrti: nefritis. Zavarovan je bil za $1000.00; pristopil k Jediioti dne 13. aprila 1902.
{'mrli brat Avgust Poglajen, cert. 727!*. rojen 1. 1884.. član društva *'Zvon št. 70 v Chicagu, 111. Umrl dne 24. marca 1915. Vzrok <mrti: j»tika. Zavarovan j«' bil za $1000.00: pristopil k Jednoti dne 10. avgusta 1907.
Umrli brat Joseph Luka. eert. 11512, rojen leta 1SS4., član društva sv. Jurja št. 111 v Loadville. Colo. Umrl dne 25. marca 1915. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan j«- bil za $1000.00; pristopil k Jednoti dne 14. apirla 1909.
Umrli brat Jakob Štalear. eert. 16740, rojen leta 1880.. član društva sv. .lurja Št. Ill v Leadville. Colo. Umrl dne 6. marca 1915. Vzrok smrti: poškodovan v rudo-topilnici. Zavarovan je bil za $1000; pristopil k Jednoti dne 10. avgusta 1913.
Umrli lira t Krati Orehek. eert. 13319. rojen leta 1880.. član društva sv. line Jezusa št. 25 v E velet h. Minn. Umrl dne 4. marca 1915. V/rok smrti: padel v "Mine Shaft". Zavarovan je bil za $ 1000.00; pristopil k Jednoti dne 27. junija 1910.
Umrli brat Frank Ilrovat. cert. 4514. rojen leta 1^82.. član društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburg, Penna. Umrl dm* 8. aprila 1915. Vzrok smrti: Cerebral Heramorhage. Zavarovan je bil za $50.00; pristopil k Jednoti dne 26. januarja 1906.
Umrli brat Matt, Banovetz, eert. 14065. rojen leta 3876.. član društva sv. Cirila iu Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Umrl tine 14. aprila 1915. Vzrok smrti: poškodovan v rudniku. Zavarovan je bil za *100.00: pristopil k Jednoti dne 3. febrarja 1911.
Umrli brat Joseph Ilrovat. cert. 12045. rojen leta 1866.. član društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleveland. O. Umrl dne 30. marca 191"». Vzrok smrti: Celebral Ileminoerhage. Zavarovan je bil za *1000.00; pristopil k Jednoti dne 22. avgusta 1909.
Umrla sestra Terezija Buščaj. cert. 13403, rojena leta 1885.. ela-n a društva Vit. sv. Mihaela št. 92 v Rockdale, 111. Umrla dne 2. aprila 1915. Vzrok smrti: jetika. Zavarovana je bila za $500.00; pristopila k Jednoti ti ne 25. julija 1910.
Umrla se stra Helena Anzee. eert. 8538. rojena leta 1869., članica društva sv. Cirila iu Metoda št. 16 v Johnstown, Penna. Umrla dne 19. marca 1915. Vzrok smrti: opt-k lin a v obrazu in životu vsled trepetina. Zavarovana je bila za *500.00; pristopila k Jednoti dne 3. januarja 1906.
V mesecu aprilu je bilo izplačano društvom kakor sledi:
Za sinrtniiie članov iu članic .................. $8.500.00
Za poškodbe, bolniške podpore ................ 6,333.01
Skupaj____$14.833.01
Z bratskim pozdravom
GEO. L. BROZICH, tajnik. 12 USADA GLAVNEGA TAJNIKA J. 8, K. J.
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO.
Za mesec april 1915.
Prva Številka znači številko društva: druga znači svote vplačanega denarja: tretja znači smrtnino;
četrta znači koliko se je izplačalo podpore in poekodnine; peta pa koliko so člani posameznih društev skupaj prejeli.
Številka označena z zvezdicora, je za mesec marc.
1. o
Dohodki:
467.30 426.40
Izdatki:
334.00 ___-!?_tSt»
I
3.	218.47			
4. 5.	139.18 89.71		—	22.00
t*.	91.89		— 37.00	
9.	445.14	1000.00	—	218.67
11.	79.81		—	33.00
12.	160.51	500.00	—	—
13.	149.56		—	65.00
14.	75 6S			
15.	193.S5		—	31.00
16.	190.12	1500.00	—	137.00
17.	91.42		•—	56.00
18.	506.80		—	94.00
19.	264.50		—	42.00
20.	175.24		—	75.00
21.	187.89		—	52.00
22.	211.67		—	114.33
25.	310.43	1000.00	—	77.00
26.	129.04		—	141.00
27.	119.74		—	243.00
28.	86.72		—	87.00
29.	203.79		—	23.00
:i0.	455.66		—	54.00
31.	280.00		—	281.00
32.	153.28		—	112.00
33.	231.00			
35.	156.53		—	285.00
36.	316.02		—	374.66
37.	632.26	1000.00	—	485.00
38.	123.16		—	47.00
39.	204.37		—	111.00
40.	221.30		—	256.00
41.	79.35		—	62.00
42.	184.96		—	56.00
4:5.	112.41			
44.	121.29		—	22.00
45.	175.01		—	123.00
47.	178.78		—	10.00
49.	147.75		—	81.00
50.	56.71		—	55.00
51.	103.79		—	45.00
52.	185.46		—	f!4.00
53.	217.90		—	17.00
54.	127.31		—	60.00
55.	101.75		—	118.35
57.	88.93		—	58.00
58.	117.90		—	74.00
60.	106.45			
61.	125.86		—	20.00
64.	28.61			
66.	157.06		—	45.00
6K.	217.36		—	16.00
69.	99.62		—	38.00
70.	41.89	1000.00	—	16.00
71.	241.36		—	158.00
72.	64.90		—	38.00
75.	168.31		—	15.00
76.	64.34		—	14.00
77.	62.00			
78.	214.15		—	29.00
79.	32.69		—	21.00
81.	57.56		—	40.00
82.	184.72		—	33.00
83.	75.11			
84.	164.56		—	346.00
85.	158.13		—	125.00
86.	53.58			
87.	57.84			
88.	69.85			
«9.	112.68			
90.	59.03		—	10.00
92.	77.57	500.00		
94.	258.26		_	30.00
99.	128.73		—	20.00
100.	50.57			
101.	51.75		_	8.00
103.	136.21		_	96.00
104.	50.00		_	28.00
105.	98.43		_	72.00
106.	109.29		_	30.00
107.	34.54		_	67.00
108.	57.47	r		
109.	41.47			
110.	88.64			
111,	126.44	2000.00	—	41.00
312.	32.28			
114.	224.23		—	109.00
116.	80.23		—	15.00
117.	35.93		—	31.00
118.	25.14		—	89.00
119.	27.67			
•20.	176.64			
•51.	101.04			
	50.00	vrnjeno od Colorado		Insurance
1218.67 500.00
1637.00
1077.00
1485.00
1016.00
500.00
2041.00
Skupaj $14,472.27 $8500.00 Z bratskim pozdravom
$6.333.01 $14,833.01
GEO. L. BROZICH. gl. tajnik.
Za rodbine vpoklicanih vojakov.
Doslej se je državni prispevek svojcem onih vojakov, ki niso zavezani k prezenčni službi, pa so mobilizirani ali vpoklicani kot čr-novojniki, odrekel prispevek rodbinam onih mobilizirancev, ki spadajo pod prezenčno službo. Sedaj je pa c. kr. ministrstvo za deželno brambo izdalo ukaz. po katerem se zakonito določilo tolmači v šir-jem pomenu v prid tudi takim rodbinam, ki so bile doslej od dobrote državnega prispevka izključene. Brez dvoma imajo pravico do prispevka oni, ki so bili svoj čas prestavljeni v nadomestno rezervo, pa so se sedaj pritegnjeni k aktivnemu službovanju, ker se ti smatrajo kot neobvezani k prezenčni službi. Pa tudi družine leta 1914 asentiranih, pa predčasno vpoklicanih, katerim je priznana ugodnost po §§ 30. ali 31., imajo pravico do prispevka po tem zakonu, ako so dani drugi pogoji. Ker marsikatera rodbina, ki spa-
da v to svrho, sploh ni prosila za državni prispevek, ker je mislila, da je od njega izvzeta, lahko sedaj naknadno vloži prošnjo, o kateri imajo sklepati dotične komisije. Važno je pa še zlasti sledeče, ker se doslej ni vpoštevalo. Pravico do državnega prispevka imajo brez dvoma — ako so izpolnjeni drugi pogoji, — rodbine onih. ki so dobili odlog nastopa pre-zenčne službe čez dan, po katerem bi bili morali po vpoklicu vstopiti v vojno četo, ker se smatrajo do konca tega odloga kot vzdrževa-telji rodbine in bi se jim redna prezenčna služba šele tedaj pričela. ko nastopi končni termin dovoljenega jim odloga nastopa pre-zenčne službe.
Če se je dovolil odlog nastopa prezenčne službe, se mora državni prispevek dotičnim rodbinam pustiti tudi čez ta termin, oziroma se mora dovoliti, če se dožene, da se razmere, na katere se prošnja opira, do končnega termina niso izpremenile. To bi bilo v slučaju, če bi bil_ odlog nastopa prezenčne službe z ozirom na nameravani dopust drugega člana tiste rodbine dovoljen, potem pa se ne
bi bil ta dopust nastopil. Tudi je mogoče, da dobe državni prispevek rodbine onih. ki so prostovoljno vstopili v oboroženo silo. ako so dani drugi pogoji.
"Slov."
Rusi in Poljaki,
Varšavski tednik 4iSwiat" je zbral celo vrsto izjav vplivnih ruskih politikov o poljskem vprašanju. Poslanec Kovalevskij (ok-tobrist) je izjavil, da se Poljakom po vojski ne sme dati manj kakor so imeli v Galiciji. Zato bo vplivna stranka oktobristov proučila poljsko avtonomijo v Galiciji. — Poljsko vprašanje se mora rešiti v ruski dumi.
Poslanec Vladimir Lvov (centrum) je izjavil da se more poljsko vprašanje šele potem rešiti, če se Poljaki zadovoljijo s čisto poljskimi pokrajinami (etnogra-fična Poljska) ter se odrečejo vsem drugim pokrajinam, ki so nekdaj pač spadale k Poljski (historična Poljska), a po narodnosti niso ]»oljske. "Etnografični Poljski" se mora dati avtonomija; dovoliti se sme posebno poljski deželni zbor. V odškodnino za Lvov naj postane Varšava središče poljske kulture z vsemi pravicami, ki so jih Poljaki imeli v Lvovu. Za avtonomijo Poljske ne govori samo čut pravičnosti, ampak tudi ruska politična korist; avtonomna Poljska bo najboljša obramba proti Nemčiji. Rusinsko vprašanje pa je zgolj rusko vprašanje. Poljaki naj se odrečejo sploh vsaki kulturni in politični ekspanzivnosti.
Poslanec Makladov (kadet; zastopa stališče da vzhodna Galicija ne spada k poljskemu vprašanju. to je čisto rusko vprašanje. Poljsko vprašanje naj se reši v ruski dumi. To vprašanje nikakor ne spada pred mednarodni diplo-matični kongres. Etnografična Poljska mora dobiti avtonomijo.
Poslanec Aleksandrov (kadet) je izjavil, da je poljsko vprašanje dozorelo. Poljska avtonomija je dobila mednarodne simpatije; celo ruska desnica se ji ne bo več upirala.
Socialistični poslanec Čheidze želi Poljakom najboljšo bodočnost, a boji se, da bodo Poljaki prevarani. Ne zaupa niti ruskim konservativnim krogom niti diplomaciji. V ruski socialni demokraciji sta dve struji. Ena je vneta za vojno, da se stre nemški militarizem. Druga ne pričakuje nič dobrega in želi. da se kmalu sklene mir.
Grof Mussin-Puškin (član cen-truma v dumi) je izjavil, da se mora poljsko vprašanje rešiti v duhu pravičnosti. Sedanji generalni gubernator v Varšavi, knez Engalvšev bo odpravil sedanjo poljsko nezaupnost ter začel novo dobo.	~
Vseučiliški profesor Pogodili v dnevniku "Utro Rossiji" dokazuje. da se Poljakom ne sme dati popolna avtonomija, ker bi bilo to nevarno, da bi nastale tudi dru god federalistične težnje. Poljska naj ostane še pod vlado carskega namestnika, a dobi naj svoj parlament. jezikovne pravice in pravico. pobirati davke za svoje zadeve. Uredništvo "Utro Rossiji" pristavlja, da naj bo Poljska od Rusije ločena po carinski meji; denar in armada pa ostane skupna.
-Turist Jemeljanov je v "Juri-dičeskem Vestniku" objavil obširen članek, ki dokazuje, da je zadovoljna in lojalna Poljska za Rusijo največjega pomena. Zedi-njeni Poljski naj se da avtonomijo v okviru Rusije. Manifest velikega kneza Nikolaja napoveduje vstajenje poljskega naroda. Te obljube se morajo ures,».*~jti.
Prepovedani oglasi.
Montgomery, Ala., 13. maja. — Najvišje sodišče je potrdilo danes Denson postavo, ki izključuje iz listov v državi vse oglase glede opojnih pijač ter prepoveduje cirkulacijo takih izvendržavnili listov, ki vsebuje slične oglase.
Ženska ustrelila pomožnega šerifa.
Pall River, Mass., 13. maja. — Sam Hadfield, pomožni šerif, je bil danes ustreljen, ko je hotel dostaviti Miss Catherini McClos-key in njenima sestrama povelja za prevedenje v umobolnico. Ker ni mogel skozi vrata, je zlezel
I skozi okno in pri tem ga je zadela smrtonosna krogija. Storilko so aretirali.
,CENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
■ v-
MOLITVENIH:
Marija Varhinja	• .60
Marija Kraljica	«—.60
Marija Kraljica, elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi	—.60
Bajski glasovi elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 Skrbi za duio, elegantno
vezano	$1.20
Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški	i—,40
—.50
—.40 —.30 —.40 —.40
—.45 —.40
$1.20 $4.00 $1.00 —.50
$1.00
—.20 —.70 —.35 —.25
$2.50 $3.00 $1.25
—.80
POUČNE KN7I1E:
Abecednik slovenski, Ti tan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači zdravnik, vezan Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Navodilo za spisovanje raznih pisem	—.70 NesrrSčina brez učitelja, 1. m 2. del po —.50 C^mščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobniee Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Pouk zaročencem, vezan Prva nemška vadnica Sadjereja v pogovorih Sehimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Sehimpffov slovenako-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. Slovenska kuharica, vez. Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, broeir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija	»—.20
Baron Trenk	—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj za pravico	—.40
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	_.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	__.15
Cesar Jožef II.	_.20
Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek , in pol (Cankar)	$1.00 Cvetke \	—20 Don Kiž9t	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Evstahija dobra hči	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic ,	—.20 Grizelda	—.10 Grof Radeaky	—.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda,	—.20 Elildegarda \	—20 Elapec Jernej1	—.60 lubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 riostrovani vodnik po Go*
renjskem	—.20
Tzlet v Carigrad	—.20
Ivan Resnicoljub	-—.20
Izanami, mala Japonka	—.20
fzidor, pobožni kmet	—.20
Tama nad DobruSo	—.20
Taromil	—.20
Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt /
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	»—.20
—.40 —.50 —.20 —.20 —.80 —.20 —.20 $1.00 —.25 —.70 —.35 —.20 i—.60 —.30 —.26 —.35
Križana umiljenost Kaj se jo Makaru saDjalol Lažnjivi Kljukec Leban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Maksimilijan 1. Marija, hči polkova Mati, socijalen roman. Malomestne tradicije Mir Božji Miklova Zala Mirko Poštenjakovič Na divjem zapadu, vez. Na indijskih otokih Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po Naseljenci
Na valovih južnega morja Nesrečnica
Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki
_70 Odkritje Amerike, vez.
$3.00 Pasjeplavci
_*-- ) Prihajač -
—.50 Pregovori, prilike, reki —.50 P" Vrbčevem Grogi Prst božji Pariški zlatar Randevouz
Revolucija na Portugalskem —.20 Senila	_13
Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki	—.2t
Strahovalci dveh kron, 2
zvezka	$1.60
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.26
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec
Sanjska knjiga, velika Slovenski šaljivec Štiri povesti Tegetthof
Turki pred Dunajem $1.00 Trije rodovi
Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez.	—.30
Življenjepis Simon Gregorčiča	—.50 Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75
—.20 —.20 —.15 —.25
—.20 —.20 —.15 —.80 $1.00 —.30 —.25 —.20 —.20 —.25 —.25
$5.00 —.20
zt —.20 ■—.25 —.30 —.50
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	z v. Maron, krščanski deček	_.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	z v. Arumugan, sin indijskega kneza	—J25
7.	zv. Sultanovi sužnji —.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.36
9.	zv. Kraljičin nečak —.30
10.	zv. Zvesti sin	—30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—,30
12.	zv. Korejska brata —.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.36
14.	zv. Prisega hnronskega glavarja	—.30
15.	z v. An gel j sužnjev —.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
17.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.36
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.25 19. zv. Mlada mornarja —.30
TALIJA:
Zbirka gredaliških iger. .
Brat sokol	—-.25
Cigani	—.40
Dobro došli	—.20
Doktor Hribar	—.80
Dve tašči	—.20
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.26
Raztresenca	t—.30
Starinarica	—.20
V medenih dneh	r-jH
Zupanova Micka	—.30
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, bumoristične, božične, no-. voletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po
—.31
__
1
\ *
Opomba: Naročilom je prilož it? denarno vrednost, bodisi v go tovini, postni nakaznici, ali poštnih piamkah. Poštnina je pri vseh cenah 2e vračunan*,	________________- • ,j.J
_i_-_:_A_^^_t_
G T AS NAHODA, 15. MAJA, 191i.

IZTBSEVALM ODBOR:
I
Frank Saltier, predsednik. 82 Cortlandt St.. New York, N. T.
Tajniki:
Edward Kalish. 6119 St Clair Ave., Cleveland. Ohio. Rudolf Tro&t, W. Central Park, New York, N. Y.
John Jacer, blagajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis. Minn.
Denar, kolikor ga pod rain i ca sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr.
John Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena
po slorenskib listih.
Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so proŠeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.*
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Onim podružnicam in posameznikom, ki so dosedaj naročili Pravila Slovenske Lige smo jih odposlali. — Vse ostale iztise smo po-' slali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki še nimajo pravil, naj se obrnejo naravnost nanj — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Padel j«- 26. marca v Karpatih na gorskem hrbtu Teszniezka se-v. rno od Jahlonke sin c. kr. dvornega svetnika in deželnega šol-skcjra nadzornika v Ljubljani Kr. Le ve a pravnik Fran Levee, star 21 l*-t. liil je praporščak v pešpol-ku št. 70 ter odlikovan s srebrno Jirjibrostno svetinjo II. razreda. ^ Vcjaki sc umrli. V ljubljanskih oolnišnictih so umrli: Ivan Muli-iii, pi-šee pešpolka. — Egva Knlaj^vanla, novinec - črnovojnik 97. pešpolka. — Dimitrij Pirco, jM-št-r 16. ruskega pešpolka.
Pogrešajo se: Josip Zelnik, pe-M-c 25. domobranskega polka, 10. stotnija. Že odkar j«' odšel na vojno, v.- j i i nie več oglasil. Po njem poi/veduje Fric Tome v Medvodah. — Stanko Tomec, pešec 97. polka, 11. stot. Zadnjič je pisal 21. avgusta iz Galicije. Po njem poizveduje njegova mati Terezija Tomec v Ljubljani. — Janez Mlakar, posestnik s Studenca pri Kr-šk«-in iu črnovojnik pri 7. lovskem bataljonu. — Josip Klinar, vojak-rekrut 17. pešpolka, iz Jesenic. Na -i verno bojišee je odšel sredi januarja s šestim maršbataljonom. Na bojišču je bil baje dodeljen 6. jioljski stotniji 17. pešpolka. Oil konca januarja ni nobenega glasu več o njem.
Poročil se je Valentin Skander znani posestnik in gostilničar pri Kankertu v Spodnji Šiški, z gdč. Katarino Ahlin iz Kosez pri Ljubljani.
Umrli so v Ljubljani: Po dol-' jrem boleha n j n j»- umrl praktikant e. kr. lieijske knjižnice dr. Vinko Zupan, pokojnik, zelo simpatičen mlad mož, je bil vzlic svoji težki bolezni, ki jo je šel zdravit tudi v Egipt, neutrudljivo delaven na literarnem polju. Študiral je v Pragi, a poznal je poleg češke li-terature tudi jako dobro francosko in je v svojih esejih, priobče-nih v različnih listih, pokazal lep talent. — l mrl je v deželni bol-nUniei po daljšem bolehanju Fr. Wsely. godbenik v Ljubljani in ta^t Milana Pluta, bivšega urednika. — Umrla je rodbini Wisiak v Sodni uliei št. 5 hčeriea Anica v než.ni dobi 20 mesecev. — Marjan Josip Lombar. rejenee, J mesece. — Mihael Korbar, drvar, 64 let. — Helena Elsati, postrežniea, 76 let. — Marija Kristan, kroja-< < va žena, 66 let. — Marija Pod-lf-nik, žena tovarniškega delavca. 24 let. — Ivana Zava^nik, po-sestnikova žena. 18 let. — Marija Ahlin, roj. Vrhovee, mesarica in posestniea, 55 let. — Anton Bre-etdjnik. rejenee, 4 mesece.
Umrl je v Kranju posestnik Martin Graaič, star 88 let. Grašič je bil najstarejši moški prebivalec v Kranju.
Nesrečen padec. Makso Hrobat. 39 let atar, iz Dobravelj na Vipavskem, je tako nesrečno padel po ^ stopnicah, da si je pretresel mož-
gane. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Uboj med rudarji. Nedavno je več rudarjev kočevskega premogovnika igralo na karte za večje zneske. Igrali so v stanovanju rudarja -Josipa Jurkoviča. Kasneje je eden izmed igralcev. Detneter Gozden, ki je bil zelo pijan, začel sumiti, da jih je Jurkovič pri igri goljufal. Vzel je ročaj od lopate, se vrnil v Jurkovičevo stanovanje in začel Jurkoviča, ki je ležal v postelji, neusmiljeno biti po glavi in kamor je priletelo; že onesve-šeenega Jurkoviča je potegnil na tla in ga dalje pretepal. Potem je preiskal Jurkovičevo obleko ter spustil nekaj v svoj žep — menda denar; premetal je tudi Jurkovičevo posteljo in našel dolgo bodalo. s katerim je Jurkoviču grozil. Ko je JurkoviČ za hip odprl oči, mu je Gozden rekel: 44 Ne glej me, jaz te moram!" Jurkovič je kmalu izdihnil. Ljudje govore, da je imel Jurkovič že prej na glavi napol zaceljeno hudo rano, ki se je vsled Gozdenovih udarcev odprla in povzročila Jurkovičevo smrt. Ubiti in ubijalec sta Hrvata.
Vlom in tatvina. Meseca marca je bilo na Kakri v župnišču vlomljeno ter ukradenih 1013 K de-liarja, obstoječega večinoma iz kron, drobiža in bankovcev po 10 in 20 K. tri obligacije, in sicer ena (Notenrente) s št. 11,232, dve srebrni renti s št. 41.472 in 38.041. v skupni vrednosti 153 K, katere so bile v uradni kuverti z napisom "Župni urad Kokra", dva zlata uhana, majhna broža in rdeča usnjata denarnica. Tatovi, ki so bili trije, so stari od 40 do let in niso bili obriti. — V Ljubljani je bil na Bregu izpred Wurabaehove hiše branjevki Mariji Suhadobnikovi ukraden sivo barvan samotež voziček, vreden 50 K.
Razno iz Ljubljane. Za asistenta v VII. č i no vnem razredu pri Mestni hranilnici je bil imenovan Milan Strlekar, počenši s 1. aprilom t. 1. — Naslov mestnega nad-komisarja se je podelil Franu Go-vekarju. — Z liceja: Marija Wess-nerjeva in Albert Sič sta napredovala v VIII. činovni razred s L januarjem t. 1. Sieu se je določila 30 letna službena doba. Ka-tehet mestnega dekliškega liceja Mlakar je napredoval v IX. činovni razred.
Ckstnopclicijski predpisi. 4 4 Slovenski Narod" v Ljubljani piše: Občinstvo se ponovno opozarja, da morajo glasom ukaza, izdanega od c. kr. deželnega predsedni-štva, na vseh javnih cestah vsi vozovi, motorna vozila in kolesarji vedno uporabljati levo stran ceste ter da morajo sredo in desno stran ceste prosto pustiti. Dalje mora biti po obstoječih cestnopo-licijskih predpisih vsako vozilo po nastopu teme v mestu Ljubljana od začetka ulične razsvetljave razsvetljeno. Med vožnjo voznik
ne sme zapustiti vozila. Prestopki teh določb se bodo strogo kaznovali.
Pogon. Ljubljanska policija je v zvezi z orožništvom v mestnem okrožju in okolici napravila pogon ter pri tem zasačila neko žensko. ki je imela za mesto prepovedan po v rat ek.
ŠTAJERSKO.
Ubcj. S Ponikve ob Južni železnici poročajo: Dne 12. aprila sta se vračala železniški čuvaj Mihael Kumer in neki Tomaž Flis pi ja-' na iz gostilne domov. Med potjo sta se skregala, pri čem je Kumer streljal z revolverjem in zadel Flisa v trebuh. Flis se je smrtno ranjen pri priči zgrudil. — Iz Blance pri Sevnici poročajo, da so se 18. aprila v neki gostilni fantje stepli in pri tem enega tovariša ubili.
Aretacija. Orožniki v Št. Ru-pertu pri Celju so 15. aprila aretirali ključavničarskega pomočnika Maksa Kunstla in laškega delavca Valentina Pravanello, ker sta osumljena, da sta umorila vojaka Hapiterja. Kunstl je bil že na bojišču in je bil potem odpuščen od vojaštva.
Kradež na posti. V Mariboru je bil obsojen šele 161etni pomožni poštni sluga Josip Pilili na 16 mesecev zapora, ker je pokradel na pošti več zavojev s cigaretami, zlatnino in prekajeno svinjino.
Klasifikacija konj za mesto Celje se je vi*šila 23. aprila. Cene so bile določene naslednje: konji za ježo 825 K, lahki konji za vožnjo 850 K. težki konji za vožnjo 10< K) in tovorni konji 400 K.
KOROŠKO.
Odlikovanje. Iz Libelič poročajo: Tudi Libeliče imajo svojega junaka. Pavel Kramer, topničar 3. artil. polka, sin tukajšnjega kovaškega mojstra in posestnika, je bil-odlikovan s srebrno kolaj-! no za hrabrost. Ko so ruske krog-lje najhujše frčale, reševal je blagajno in druge vrednostne reči svojega oddelka. Zraven je bil ranjen.
Samomorilni poizkus. V Celovcu se je dne 15. aprila napila Terezija Glence lugovega esenca in je zadobila hude notranje poškodbe. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico.
Aretacija. Vojaška patrulja je v noči od 15. na 16. aprila aretirala v Celovcu bivšega bolniškega strežaja Ludovika Wolf a iz Norinberga, ker je osumljen špio-naže. Mestna policija je oddala Wolf a deželnemu sodišču.
PRIMORSKO.
Odlikovan Sokcl. Poveljstvo avstrijske balkanske armade je izrazilo Četovodji havbične divizije št. 30 Dušanu Cotiču, sedaj v Pe-trovaradinu, pohvalno priznanje in ?nu podelilo srebrno hrabrost-no medaljo I. razreda za odlično službovanje in junaško zadržanje pred sovražnikom. Dušan Cotič je bil član tržaškega Sokola in na-, vdušen telovadec. Odlikovanec je sin glavnega urednik0 tržaške 44Edinosti" Maksa Cotiča.
Iz francoskega, ujetništva je bilo s posredovanjem papeža izpuščenih šest duhovnikov, med njimi goriški duhovnik dr. Zdešar.
V ruskem ujetništvu se nahaja goriški učitelj Edv. Prinčič, kadet 27. domobr. polka sin naduči-telja E. Prinčiča v Pevmi pri Gorici. Oglasil se je iz Moskve.
DALMACIJA."
Slučaj kolere. Dalmatinski listi poročajo, da je obolela v selil Domanoviču pri Metkoviču neka oseba za kolero.
HRVATSKO.
Pegasti leg ar v Zagrebu. Med
ranjenimi vojaki, ki so jih na zadnjem transportu pripeljali iz Karpatov v Zagreb, sta obolela dva na pegastem lega r ju.
Akta.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnim srcem naznanjamo, da nam je nemila smrt po kratki in mučni bolezni .pobrala dne 19. aprila dva otroka v starosti IVŽj oz. 41/2 let.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v času nesreče, kakor tudi članom društva sv. Barbare, ki so spremili ranjka k večnemu počitku.
Bodi njima lahka svobodna zemlja!
Žalujoči ostali: Alojzij in Justina Intihar, sta riši. Fran in Frančiška, brat in sestra.
Dodson, Md.
Zgodovinski roman iz N drenovih.
Č—OT.
Spiaal Aleksander Dnmu. (Nadaljevanje.)
4"Umreti, umreti!" je vpil Ne-ron in je butal z glavo ob steno kakor zver, ki išče izhoda. 4*U-mreti! Torej ves svet hoče, da u-mrem, in \si me zapuščajo!"
"'Da. ves svet zahteva tvojo smrt. toda vsi te ne zapuščajo, kajti, kakor vidiš, sem jaz pri tebi in hočem umreti s teboj", mu je odvrnil Spor.
**Da. da", je mrmral Neron in je legel na žimnico, "da. to je resnična zvestoba."1
"Motiš se, cesar", je dejal Spor in se je približal s prekrižanimi rokami Neronu, ki je ležal na blazini; "to ni zvestoba, to je še mnogo več. namreč osveta!"
*4Osveta!" je vzkliknil Neron in se nagloma ozrl. "Osveta! I11 kaj sem ti storil, Spor?"
"Pri Jupitru, še vprašuješ me!"' je dejal evnuh in je iztegnil roke proti nebu. "Kaj si mi storil...?"
44Da, da...", je mrmral Neron in se je prestrašen umaknil k steni pred njegovim pogledom.
"Kaj da si mi storil?" je nadaljeval Spor, stopil korak bližje in mrtvo spustil roki. 4'Jz otroka, ki je bil rojen, da postane nekdaj mož in da bo deležen zemeljske in nebeške sreče, si naredil ubogo bitje, brezspolno, brez nobene pravice in brez nobenega upanja. Gledal sem vso krasoto in srečo sveta, vedno svest si svoje onemoglosti in ničnosti, kakor gleda Tantal vodo in sadje, ki ju ne more doseči. To ni še vse. Ker bi bil smel v žalni obleki, skrit v kakem kotičku, plakati, bi ti bil morda odpustil, toda oblačiti sem se moral v škrlat kakor mogoč-niki, smehljati sem se moral kakor srečni ljudje, sredi razkošnega sveta sem moral živeti kakor pravi človek, in vendar nisem bil nič drugega nego ubogo strašilo, žalostna senca."
4'Toda česa si šeihotel?" je dejal Neron s tresočim glasom. "Delil sem s teboj denar, zabave in svojo moč ; bil si navzoč pri vseh mojih slavnostih, obletavali so te dvorjani in čestilci, in ko nisem več vedel, kaj bi še daroval, sem ti dal svoje ime."
4'Radi tega te ravno sovražim, cesar. Ko bi me bil dal zastrupiti kakor Britanika, ali pa umoriti kakor Agripino, ali če bi mi bil dal odpreti žile kakor Seneki, morda bi ti bil odpustil ob svoji zadnji uri. Toda nisi me smatral niti za moškega, niti za žensko, temveč za mramornat kip, ki je slep in nem in ki nima srca, prav tako kakor igrača, iz katere si lahko delal vse, kar se ti je ljubilo. Izkazovanja časti, o katerih govoriš, niso bila drugo nego pozlačeno poniževanje. Dasiravno si me sramotil in me dvignil nad vseh, je lahko vsak izprevidel moje ponižanje. In to ni še vse. Predvčerajšnjim, ko sem ti dal prstan, bi me bil lahko za to zabodel; navzoči možje in žene bi bili -vsaj lahko menili, da sem vreden sprejeti smrt iz tvojih rok;' toda udaril si me s pestjo kakor sužnja, kakor psa!"'
4 4 Da, da", je dejal Neron, "storil sem ti krivico. Odpusti mi, moj dobri Spor!"	j
"In kljub temu", je nadaljeval Spor, kakor da bi bil preslišal Neronove besede, 4"kljub temu ti je zamoglo to bitje brez imena.' brez spola, brez prijateljev, brez srca, storiti mnogo zla; ponoči sem se lahko splazil v tvojo sobo,' ukradel sem ti tvoje pisalne tablice, na katerih si obsodil senat in ljudstvo k smrti. Odnesel sem jih na forum in Kapitol, kakor da bi jih bil raztrosil vihar. Sedaj ne smeš več pričakovati milosti od ljudstva, niti od senata. Izmaknil sem škatljico s strupom, ki ti ga je priredila Lokusta, in prepustil sem te samega, brez obrambe, brez orožja, onim, ki te iščejo, da te izročijo sramotni smrti!"
*4Motiš se!" je vzkliknil Neron in je potegnil izpod blazine bodalo. "Motiš se, še mi ostaja to jeklo!"
44Da", je dejal Spor, 44toda ne boš se ga poslužil niti proti sebi, niti proti drugim! Evnuhu Sporu naj se svet zahvali, če bo priča prizoru, kako" umira cesar, diban in bičan, Čim s<3> ga vlačili golega« in z vilami na vratu po forumu iu po trgih!"
"Toda tu sem varen, ne najdejo me, ne bodo me dobili!" je vzkliknil Neron.
"Da, da, morda bi jim bil ube-žal. ko bi ne bil jaz srečal stotnika. ki sem mu izdal tvoje skrivališče. Morda trka že sedaj na vrata dvorca... Cesar, slišiš?... Že prihaja, že prihaja!... "
Išče se JANEZ GLOVAN, doma iz vasi Škrilj. Njegov oče je u-mrl v Leadville in zapušča nekaj dedščine. Naj se oglasi na naslov: Martin Gradišar,- e o A. V. Smelter. Leadville, Colo.
(4x 8.15.22,29—5)
ROJAKOM V SVARILO.
Rojake po širni Ameriki svarim pred John Zagoreem in pa Alojzij Kočevarjem. Od tukaj sta jo popihala 16. aprila, ne da bi plačala svoje dolgove. Oba sta dolžna za hrano za 3 in pol meseca. Sedaj se baje nahajata nekje v Akron. O. Prvi je doma iz St. Petra pri Novem mestu, drugi pa iz bošt-janske fare pri Savi. Če kdo ve za nju naslov, naj ga mi naznani, ker sama se mi ne bodeta javila.
John Makse, 2920 Center St., Milwaukee, Wis.
POZOR SLOV. DRUŠTVA!
Radi neugodnih razmer se proda tamburaške inštrumente za cel
zbor. .še popolnoma dobre, z vsemi potrebščinami, partiture in note vezane v trdih platnicah; šola za učenje, torej vse, kar potrebuje novoustanovljeni tambu-raški zbor. Za pojasnila pišite 11a:
Paul IJartel, I"16 Lenox Ave.. North Chicago, (14-17_r,)	111.
NAZNANILO.
Rojakom v North Chicagu. "Waukegan, 111., in v okolici naznanjam, da imam v zalogi poleg vsakovrstnih knjig in molitveui-kov tudi patentirana zdravila, vsakovrstne šolske potrebščine in zemljevide (globes).
Pošiljam denar v stari kraj in izvršujem vsa v notarski posel spadajoča dela.
Prodajalna je blizu poulične postaje na 10. cesti.
Za obilen obisk se priporočam MATH. OGRIN, 12 —10th St., N. Chieago, 111 _(11—5 5x v 2 d)___
Za vsebino oglasov ni odgovor 00 ne nreidniatvn n* nnra^itt^'
Kje je moj brat ANTON BER-KOPEC? Pred 7 leti je bival nekje 11a zapadu in sedaj ne vem prav nič o njem. Doma je iz Vavte vasi pri Novem mestu. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Frank Berkopec, 1562 E. 451 h St.. Cleveland, Ohio.
(15-18—5 ^
Zopet boljši
so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšem in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Ze sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati 11a lastnč oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste in je najpripravnejši čas za to. — Pišite še nam še danes za nadaljna pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Rada bi zvedela za svojega bratranca JOHN ŠTEFUI-fCA. ki je svoj čas bival v Rock Springs, Wvo. Če kateri izmed rojakov ve za njegov na«! o v, naj mi ga naznani, ali pa naj sam oglasi. — Mary Kerč. .424 E. 9th St.. New York Citv. (15-18—5)
Rad bi zvedel za naslov ANDREJA PRIHAVC. Pred 8 meseci je bival v Duluth, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se pa sam oglasi svojemu stricu: Anton Cerkven ik, Box 51, Mount Iron. Minn.
(13-15—5)
NEGUJTE
SVOJE LASE!
Uspešno znanstveno zdravljenje popolnoma zastonj za možke in ženske.
Pazite na ničvredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchor varstveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 W«,hi»fto. St., New Y*rk. N. V.
vam izpadajo
Ali lasje?
Ali se vam pričenjajo lasje predC-asno redčiti?
Ali so vaši lasie suhi in lepljivi?
Aii imate luskine in vas srbi glava.'
Ali ste plešasti, ali pričanjate dobivati plešo?
prod lečenjem	Ako trpite na ka-
teri gorinavedenih bolezni, ne čakaj t-, ampak se pričnite takoj zdraviti, kajti vsako zavlačevanje je nevarno. Pišite takoj po našo ilustrovano knjižico s naslovom:
"RESNICA O LASEH"
(spisana od slavnega evropi-kejra špecijalir Knjižic* vsebuje sledeča poglavja:
Pouk o laseh; U-stroj las in temena; Vzroki izpadanja las in pleše; Kako ohraniti zdrave in dobre lase: Zdravljenje, vsled katerega zrastejo lasje v šestih tednih; 0«ivelost; Brada in brke; Pri- Četrti teden, znanja in zahvale ozdravljenih ljudi. Brezplačen po*kua zdravljenja. Želimo vas prepričati na svoje lastne stroške, da bo zdravilo "C«l»acu'a" u-
atavilo izpadanje !ap, odstranilo luskine m^šKSk^ >n srbečico ter pospe-šilo rast las. Pošlje-f^^^^^^m mo vam $1 vredno steklenico ' falvocu-VHHri re" št. 1. obenem z gorinavedeno knjiži-co "Resnica o laseh", ako nam pošljete svo--^^^^^Hgfe je ime in 10 centov v srebru ali znamkah, da se pokrije poštne stroške.
šesti wden.	Izrežite kupen spo-
daj ter ga pošljite še danes na: UNION LABORATORY. Box 567. L'r.ion, N. Y.
UNION LABORATORY,
Box S67. Union. N. Y.
Priloženo vam pošiljam 10 centov za poštnino
ter vas prosim da mi pošljete il vredno ateklenicn l "Calvacure" »t. 1 ter vašo knjižico r. nat-lovum | "Kesnic-a o laseh'* <Ta kupon priložite pismu.)
Običajna zmota
Na tisoče Amerikancev trpi na boleznih v drobu in najnavadnejša med temi je konstipaeija (zaprtje) in nje komplikacije. Večina teli bolnikov dela isto napako, to je, da rabi pilule in različna odvajalna sredstva, ne da bi se kdo informiral, če so ta sredstva škod j i va ali ne. Vsako močno odvajalno sredstvo, ki oslabi telo ali ki povzroči, da se telo navadi na to sredstvo, je škodljivo. Ako trpite na konstipaciji ali kaki bolezni, ki izvira iz nje, rabite sredstvo, ki vam bo ne le prineslo olajšave, temveč bo v istem času tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je
aatriiko Elixir grenko vino
Napravljeno je iz rdečega vina in zdravilnih rož, odvajalnih, toničnili in aromatičnili — ter je namenjeno za
KONSTIPACIJO, KOMPLIKACIJE SLEDNJE, SLABO PREBAVO, NAPETOST, BOLEČINE V DBOBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NEBVOZNOST, OSLABELOST.
Uspeh tega zdravila je zelo dober pri boleznih, povzročenih ali zvezanih s konstipaeijo in slabostjo. Vsled tega naj bi se rabilo ob prvem znaku nerednosti prebavnih organov.
&ITTER-Y/1HE
i ^^ TtUNEftOVO
tiORKE VIKO
^ j0SEPH TRINER SAskla^ Ave. CH.'CACO,-! IL
Cena $1.00
V lekarnah
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.,
Chicago, III.
S!
Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolesti, poskusite Trinerjev Liniment. Olajšal vam bo takoj bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti 35 in 60c.

O I.A S NARODA, 1."». MAJA. I!tl3.
j — Počakaj me danes zvečer doma, pri tvoji materi; sedaj pa
moram iti!---
Ne tla bi čakal na odgovor se je odstranil mojster Arfoll hitrih korakov v smeri proti morju ter je pustil Robana v družbi njegovih
bratrancev, — junaških Makabejeev.---
(Nadaljuje se).
HARMONIKE
11
(Nadaljevanje
— 0«"i imate ter lahko vidite, oče. !>ol»ro jt* bivati v Kromlaix nor ju. dal«-.- <k1 široke et-ste. po kateri hodijo ljudje. Ako bi široko eesto. bi spoznali resnieo. Celi naro<l j«* živa žrtev.
KRACKERJEV' BMNJEVEl'
•...... j■	i»ui ><► mcijcpa ur>og«>ga nrata m sedaj so
>.ji! Vsi jih vi.lit«-! Moji so. kajti moj brat mi jih je dal v oskr-in jaz sem jim hil o«V, njim in Marceli. Imenujem jih svoje sinove.
ob
£li ven iu
Tedaj pa ji* prišel /a župnika čas, da posreduj«*.
1'otejtnil je >tarepa vojaka za rokav ter mu za še peta:
—	Pomirite se. korporal. Saj vidite, ila je le mojster Arfoll!
Te heseje so bile kot olje na razburkano morje in obrazne poteze korporal« so se nekoliko omilile. .Tez« je pof-asi izginila ter se umaknila zauieljivemu smehu, s katerim je zrl n« svojega nasprotnika. —
A ne glede n« to: oskrunita je bila izrečena in treba je bilo nekaj storiti.
Korporal *e je vojaški vzravnal.
V*i so postali pozorni. Mladeniči, ki so se naslanjali na zid. so se istotako vzravnali.
—	Pozor! — Iloel!
—	Tukaj! — je odvrnil mladenič istega imena.
—	Gildas!
—	Tukaj!
—	Alain !
—	Tukaj!
—	.lanniek !
—	Tukaj!
Vsi so stali v vrsti kot vojaki, ki zrejo na višjega.
Poslušajte vsi vi. kajti tiče se vas vseh. Pozor, dokler odgovarjam mojstru Arfollu.
Obrnil je [irot i u<"iteljn. Vsa jeza je bila izginila i ti jrlas je bil jasen iu miren.
- Mojster Arfoll. nočem reči. da ste izrekli blasfemijo." kajti doživeli ste ilosti žalosti, da bi zateiunela duha celo modrega moža. Vi si«- tudi ueitelj ter potujete od vasi do vasi. o«l farme do farme. po eel i deželi. Pri tem se človek veliko nauči, a nečesa se morate kljub temu š.- naučiti. Tiuli jaz sem eital zgodovino kot vi. Franeija n i še padla, ona n i kot Rahel, o kateri govorite! Franeija je velika! Franeija je božanska ! Ona je kot mati M a k a h e j e e v !
Primera j«- hil« srečno izbrana. Rila j«* patriotična in obenem verska. Mali župnik se je razvnel ter pogledal mojstra Arfolla kot d« hi hotel reči: Tu imate! Odgovorite, če morete, dobri prijatelj' Mladeniči so s«' smejali drug drugemu. Niso sieer razumeli primere, « padla je med ljudi kot kroglj« iz topa ter je zvenela tako odločno! Tudi Rohan se je smejal, a je obenem malomarno skomignil z rameni.
Korporal j«- čakal na o«lgovor. ki pa ni prišel od nikod«>r. Mojster Arfoll je stal mirno, malo bled v obrazu, ki je bil žalosten, a je pri tem več govoril kot vse besede. Z očmi pa je zrl na korporala ter je izražal po&led čuvstvo človeka, ki vitli svojega nasprotnika zapletenega v obupno zmoto.
Korporal je še bolj dvignil glavo ter š«» bolj pokazal svetinjo Častne L«*gij«'. In zopet je prieel poveljevati
—	Pozor! Iloel. Gildas. Alain in .lanniek!
Mladiči so s.- vzravnali. Janniek, ki je bil humorist v družini, pa je poraežknil kot da hoče reči: — Ntrie se je razvnel!
To so moji fantje! Bili so mojega ubogega brata in sedai so
moj............................J
bo
kajti vse so. kar imam na svetu. Jaz jih ljubim. — da. jaz! Bili so majhni, ko sem jih vzel v oskrbo in o«l tiste ur«- sem jih redil! I)a. a kojega roka mi j.- dajala kruh. katerega sem jim dajal? Ona Cesarja. našega velikega Cesarja ! Bog ga obvaruj in mu podeli zmago nad njegovimi sovražniki!
Ko je govoril, s.* mu je tresel jrlas vsled giujenja. Kpošljivo je vzel ■/. glave klobuk ter stal razoglav. dočim je svetila luč na njegov za rja vel i obraz in sive lase. Taka vera je bila ginljiva, da, bila" je relo nalezljiva ! Celo kak strahopetnež bi s«, razvnel ter pričel kričati kot so storili oni štirje mladeniči: — Vive 1' E mpereur ! — /ivel e«»sar!
Veteran se je zopet pokril ter iztegnil roko v znamenje naj. ntihnejo.
Mali korporal ne pozabi na nobenega svojih otrok _ ne'
niti na enega ne! Spomnil s,- j,, bil teh sirot brez očeta, jih redil ter
omogoed, da so postali taki kot so danes. Naučilo se jih je. da molijo
zanj vsako noč m njih molitve so se pridružile molitvam milijonov
drugih in te molitve so mu prinašale zmago po celem širnem svetu'
Mojster Arfoll. krotek kot ova. je bil človeški. Prišla je prilika
da odgovor, na prejane izjave korporala. Dočim je slednji prestal
da pride malo k sapi, je r.-kel s tihim glasom, ne da bi dvignil pogled k tal: *	i o
—	In kaj je bilo z njihovimi tremi bratje, korporal Derval?
\ dijrec je sedel in za trenutek je izginila kri iz obraza korporala. 1 •	v tujih deželah so spali trije ostali sinovi iste hiše iu
noben kamer, ni značil njihovega groba. Padli so v različnem času — dva med njimi v snežnih zametih Ruske.
Veteran se j., tresel ter se za trenutek ozrl v hišo. kjer je sedela tidova njegovega brata, mati onih mrtvih in teh živečih. Nato je odgovoril mrko:	F
Njih duše so pri Bogu in njih trupla počivajo in umrli so slavno smrti kot b. morali umreti vsi hrabri možje. Ali ni boljše pasti na ta nae.n kot pa izdihniti dušo v postelji bojazljivea? Umreti kot vojak al, pa preminiti kot ženska ali dete? Storili so svojo dolžnost da lu jo le tudi mi drugi tako. mojster Arfoll!
—	Amen! — je rekel mali župnik.	j
—	In sedaj. je nadaljeval Bonapartist. — ako bi Cesar daleč ; tam dvignil svojo roko ter rekel: - Korporal Derval! Jaz potrebu--em se vee tvojih fantov, — bi se smejali vsi štirje. — Iloel Gildas ' Alani in Janniek — m jaz. stari grenadir iz bitk pri Cismone Areola ! in Austerhtz. jaz. vidite, s svojim protinom in leseno nogo. bi korakal k njemu - ratata ratata, ratata _ na čelu svojih Makabe^ev! i
.'il« vlTI.m0ram°* ,a;S° navduš™ie Makabejeev nekoliko ohl«!1 odo vsled smer, v katero je krenil pogovor. Iloel. Gildas in Alain ! niso vee zakneah - V,ve V Empereur! - in Janniek je celo spa" l
Oglasil pa se je neki drugi glas in sieer s polnim navdušenjem -
—	In j a z bi korakala z vami. stric E\ven!
Bila je Marcela.
. .R.to**a n" Pra?u	z razpaljenimi lici in bliskajočimi se
oemi je bila videti v resnici kot Makabejka	-jotimi se
Stric• Ewen, se je hitro okrenil ter jo pogledal s ponosom. „ ~ T"dl t,1 b« morala biti deček! _ je vzkliknil ter še enkrat ponosi jal. da zaduši gmjenje. ki ga je prevzelo. - Pa tudi ti pojdi
ket r teit rmehniL - Ti pa boŽ 41 v i v a n d i er e"P-mar-ketenderiea Makabejeev ter boš pazila na ogenj v bivaku — —
1 a sen, popolnoma pozabil, čestiti gospod, da vas držim na cesti'
Tako je rekel ter stopil na prag, se poklonil in povabil zunaj *to,ece naj vstopijo. Mali župnik je pomignil mojsteru^rfollu v po-^ zdrav ter se odzval vabilu, dočim sta ostala mojster Arfoll in Rohan zunaj na cest,. - Arfoll se je nekoliko obotavljal, nato pa je prijeli Bohana za roko ter mu rekel:	J
je najst« rejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BR1NJEVEC" je: 6 steklenic f 6.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO ro.il «stl domači TItOPIXJEVEC In SLIVOV-
KA kubauu v naši Lasmi distlleriji.
Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal.	$2.50, $2.75 In $3.00
Slovovitz i»er guL................$2.75—$3.00
Tropinjevec zat»oj .................... $ 9.00
SUvovitz za I ><i j ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Kadeča Ohio vina per gal.....55c., 60c., 65c.
Catawlui In Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priluži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijač« jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND. 0.
■Iflva mUe poll}*, kar m» aal 1« t tam »a— Is —nU v m-tu. ▼ poprav«« t krujakt Ititnr m <ru|4
in t
JOHN WENZEL
K. If. It, Olmland. Ohio.
r
Veliki vojni atlas
-m
Za slovenske grafofonske plošče, Columbia grafofone, zlatnino in srebrnino obrnite se name.
A. J. TERBOVEC, Frontenac,
(7—11 v sob)
Kam.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri M palcih i—Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cen« ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih idriav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
NaroČila in denar pošljite na
Slovenk Publishing Company,
82 Cortlandt Stmt	New York/N. Y.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v na sih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome SU New York, N. I. (Trn ponudba ugasne 31. decembra 1915.)

i. ¥ .1. W W . W * .[ W X Wj
Najmodernejša.
TISKARNA
"GLAS NARODA"
U vri oje vsakovrstne tiskovine po nizkih
Uvrinje prevode t drngi
Vsa naročila pošljite lup
Slovenic Publishing Company,
82 Corthndt Street NewYork, N.
SiiMiifiinliSIfEiiiiiSinfiSfiSBSgSliilfilBSfiŽiiiig
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važueje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije
igiiiigigiaipjaiai^^
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industrie« aad Immigration" sa državo New York varaje in pomaga priaeljea-cem, ki so bili osleparjeni, oropani ali a katerimi se je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri »o bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostila.
Daje se informacije v natural! zacijskih zadevah: kako poatati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DEIiAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mesta New Yorkus 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in » srodo svpfor od Mo 10. ur«
POZOR ROJAKI!
Najbolj u-•nešno mi-žilo za žen- t * fcke in moške l%se. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, Roeti in dolg-i lasje. kakor tudi moškim krasr.e brke in brada in ne bodo odpadali in ne osiveli. Revmatizem. k o* ti bol ali trganje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. k ran te in grin te. potne noge. kurje oči. bradoviee. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 1093 E. 64th St„ Cleveland. Ohio.
vojskujočih se evropskih d; za v in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov/, sa 20tih straneh in vsaka strsr je 10* pri 13* palca velika
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
Obae^a devet raznih zemljevidar
ae 8 straneh, vsaka str*n 8 pri 14 paleev.
Cena Mmo 15 centov, ▼sl semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezna države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjea» * odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company, !|
^B2Cortlandt Street,	New York, N.^Y^
m
Q> ® ® e>
NAJBOLJŠA
® <S> ® 9
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Aven N. E.
(impagiiie generale Tmiannp
tFrancoaka parobrodna družba.)
OlriktDi (rta <o Havrs, Pariza, Švica, Inomosta Id L)abl|am
KOVKNCK'
*LA SAVO«* M rit! «!Jaka
»lASOSKAiaVt
tA'JVAJICK
WUrMl^.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GIiAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. HRfcAVAH
"Oka**", MU TovraiM", 'lockambein" In "Niagara" '»lavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORk
corner Pearl St., Ohesekrou^k Balldlnf. ottnl parnlkl odplujejo vedmo ok sredah is pristasfNs itavfl
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ-
Zanesljivo pride sedaj
v staro domovino.
Do Jobregalsem [se prepričal, da^ dospejo denarne pošiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve ▼ sedanjem časo 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev i sorodnikom i> znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.