ri ©b 15,30 ¥si na proslavo 71 na Opčinah umorjenih talcev ! IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVIL-KA LIR 13, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR eoo, šestmesečna lir 350. - uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-TI - TELEF. 95-919 - DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V S1ROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE DELO tiLAMLO OSVOBODILNK FBOATH SLOVKANKEtiA AA KODA SVOBODA EISA TRŽAŠKE« A OZEMELJ A Jutri ob 8.30 bo v Kinu ob morju začetek zasedanja Skupščine pristašev miru za Trst in Tržaško ozemlje Obnovljena izdaja leto 1. štev. 13. TRST SOBOTA, 2. APRILA 1940 Cona 15 lir - 10 jugolir - 5 din «Dokler ne bodo v rokah pra-"ce morilci 1945., do tedaj se bodo nehale aretacije» je de-Polkovnik Shlnkle materi Padlega partizana, ki se je po-oaia k njemu z delegacijo žena, 1 nosijo žalne obleke po svojih rtnubl Proti nacifašistom pa-Q1ih sinovih in možeh. tiesede, ki jih je izrekel ta odgovoren funkcionar ZVU, so ta- 0 težkega značaja. da vzbuja-upravičeno ogorčenje ne sa- »A0 v tistih, ki so se udeležili . »rodno osvobodilne borbe. DnmVe,J tudi v vseh, ki vedo, kaj meni njena slavna epopeja bi v],aše ljudstvo. «Morilci» naj 1 Pili torej partizani, ki so za- svoja mlada življenja za živi' ? svoje dežele, za boljSe ^i L en j e svojih družin, ki so za-“aii najlepSe strani svetovne Rodovine in ki so uživali po-( 111 ljubezen vsakega antl-vcoi a’ vsakega demokrata. «tvt poštenega človeka- nZrllcU “ai bi bili tisti, ki so agaii izvojevatt zmago nad ustk no zverjo, ki so s svoji-gn^Paškami uničevali fašistična Vn^zda’ ki so s svojim junašt-Presenetili svet. d» , »k,ovnlku Shinkle-u so mor-. ušle te besede, ne da bi ve-kov^n njihov težak značaj. Pol-taifilik Shlnkle ne more pitati s nov 1 besedaml naših partiza-2 - na katere smo ponosni In bnJu katerih se bomo vedno teJ:1-, Polkovnik Shlnkle je s Do* besedami dokazal, da ne bani .našega Partizanskega giga i ln da ne pozna njegove-del ".naStva, njegovih slavnih bfr.frv njegove. težke borbe skm 5aslzmu- njegovih vellkan-je » ?-rtev. On mora vedeti, da taiiH nas dolžnost borba za oh-SvAltev njihove časti pred vsem hai °m’ da ta naSa dolžnost iz-svn« lz Prisege, ki smo Jo dali tisovem in tisočem žrt-v ,■ VSem tistim, ki ,so umrli V L “v**! viobuu« in. -au umru VspLoncentracijskih taboriščih biučn, lstlm’ ki so jih zverinske vsej*1 Collottijevi banditi. Žano tlstim' ki so umrli v Ri-žeri ’ vsem tistim materam in s0 ’ otrokom in sestram, ki fakinu036 draSe V b°rbi pa-A' Partizani so «morili», cisLzanl so streljali fašiste, nastra ' mu(;itelje našega ljud-brloènf,0, jlh Pregnali s svojih je ]i,,°y in so jim pokazali, kaj tegi ,ds!.- u®ev» fašistov in nacistov, «inorili?11 Pital svoje sinove z dopusHn 211 «ubijalci» in ne bi VlSgVaig da.bi se nad njimi iz- ker “ ... hitl0®r?anskihehonrdkim naPad°m . funesto preiskav o «zločinih» .anr" ---ice’ ki Tast° procesov proti tistimi so A, storili svojo dolžnost in radii*uvali Pozivom londonske škei,č? Postaje in Vili, allietiti Armade, bi bilo boljše posvetov y:Zo,rnost policije ln orga-hasih i,vne varnosti morilcem Xasistn, ,di’ na-^ih znanih antire se LLn, Partizanov, za kate-Vednn ne briga in so še žapori svobodni, medtem ko so terirn ?reP°lni tistih, proti kaki tern?° izvajali svoj ne’love-hosti nr' , aJ organi javne var-i'rskain 8 edai° okrog, naj pojejo A°. Po uradih, naj tzprašu-v fas,Udl, tiste, ki so bili nekdaj basi, fenili službah in bodo V stj kur jim ni «uspelo» najti Naj letih po osvobojen ju Voljo sal Pokažejo svojo dobro JavnAc, a se bo demokratična hiiru * Pomirila ter naj puste v Ven 6 Dartlzane' da se10; da -:e to težko, vemo Upravni naSlimi koraki bližajo Purtignli Volitve. vemo. da so Š^SlirSTvA', da jlhati: ne množice, vemo. !z,°činen ll0.C«j° prikazati kot ^ai0 s „ m. «morilca», toda ?°benèrni?lerllly?sti ne škoduje -Iteij I 82, “ ln če so našli tiste novV . Denem„ T J 8U ne module !?tl te io.hi , ,poleS tega vpra-naše Pitajo z «moril- ehemu. m” ^® IJudi, k, Pogleda?] Purtizaner^e "so" kdaj hstov j„ ,v uredništva tržaških bdrje, u 5® «o našli tiste novt-!^dria IA°, bili pri «Piccolo» ln M v m ki so pozi- ? 6 Parni h tlankih na ubij # ?er angu^P°v in ameriških ?,ev? So i,lklh vojakov in letal-A fUhkcinn.??^Iskali? So poiska-?ture, v, .harje fašistične kve ,i°kih po,07fldan®a sedijo na vi-has|h Dodi aJih in so v «zlatih» SkenS1 Preiskovalne za-Veri?" znanim antifašl-tif° sedan,'?’ da 50 lsti, ki vo-v as,‘Stom Jtpreiskave proti an-g hjihovih rLs? bili tudi tedaj eosPod noiJ°kall? Ali ve vse to 2ato Po kovnik Shlnkle? lAeiskavami se toreJ konča s tj ?aj se uL^otl Partizanom . v» ,*lstlm Uv?dejo Preiskave pro- ,,y “• 400 MILIJONOV LJUDI ZAHTEVA MIR Sovjetska vladna nota tvorcem Aflanlskega pakta V četrtek popoldne Je vlada So vjetske zveze Izročila preko svojih poslanikov noto vladam ZDA. Velike Britanije, Kanade, Franclje, Bel- gije, Nizozemske in Luksemburga, Atlantskega pakta, ki Je v nasprotju z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov in z vsemi mednarodnimi obveznostmi, ki so bile do sedaj sklenjene v svetu. Vlada Sovjetske zveze Je v zaključku svoje note ugotovila: 1. da Je Atlantski pakt napadalnega značaja In nima obrambnih namenov, ker ne grozi nikomur nevarnost vojnega napada, Je najmanj pa s strani Sovjetske zveze; 2. da Je v protislovju z Ustanovno listino OZN in ne zasleduje namena ohranitve in utrditve miru v svetu; 3. da Je v protislovju s pogodbama med ZSSR io Veliko Britanijo Iz leta 1942. in ZSSR ter Francijo iz leta 1944-, kjer sta se obe državi obvezali, da ne bosta sklenili paktov proti SZ; 4. da je v nasprotju z določili Potsdama In Yalte. * * * Jutri bo zasedala v Kinu ob morju skupščina pristašev miru našega ozemlja. Pomen te skupščine, kjer se bodo zbrali tržaški delegati, ki so bili izvoljeni v krožkih od navdušenega ljudstva, je velikanski, če pomislimo na področje, v katerem živimo in ki je eden izmed najbolj prizadetih od «mrzle vojne», ki so jo sprožili imperialisti po vsem svetu. Naša skupščina za mir ima nalogo, da pove vsemu miroljubnemu svetu, da so tudi v Trstu sile miru močnejše od sil vojne, da je tudi tržaško ljudstvo na bojni črti za obrambo miru ter da bomo dopustili sprožitve novega vojnega konflikta. Na ta način bo na svetovnem kongresu pristašev miru v Parizu, fcl bo zasedal od 20. do 24. aprila, zastopano naše mesto. Tudi tam bodo spregovorili naši delegati v imenu tržaških ljudskih množic in bodo zagotovili vsem miroljubiim silam sveta vsestransko podporo Tržačanov, Nočemo vojne! bodo rekli jutri na Skupščini pristašev miru naši delegati. Nočemo vojne! bodo rekle naše matere, žene, sinovi in starci. Nočemo vojne! bo zakričalo naše ljudstvo, ki si želi miru, da ne bi več doživelo tistih grozot, ki jih je bilo deležno v drugi svetovni vojni. Nočemo vojne! bo klic vseh naših v kateri ugotavlja resnične namene ljudi, ki so se odzvali klicu vseh drugih narodov sveta. To je danes geslo, ki druži vse ljudi sveta in ki jih brati. Nihče noče vojne: ne mati, ne zena, ne otrok, niti oče; nočejo vojne ne be-lokožci, ne črnci, ne rumenokožei in niti rjavokožci. Preveč je spominov iz pretekle svetovne vojne, da bi si kdo v pai izreči željo po novem konfliktu. Preveč je neznanih grobov po naši deželi, preveč je objokanih ma- ter, preveč je osirotelih otr.i*, preveč je pohabljenih, preveč je trpljenja in doživljenih grozot. Preveč je bratomornega klanja, preveč je prelite krvi, preveč ranjenega mesa. Ne, nihče noče vojne. Matere nočejo, da bi jim kdo iztrgal iz vok lastno kri in da bi jo za svoje umazane interese prelival po neznanih in znanih bojnih poljanah. Fronta mater in zena, fronta otrok ln bratov, fronta očetov je nepremagljiva, je brez števila, je neskončna. Ta fronta bo zmagala, ker mora zmagati, ker so na njeni strani moč, pravica in volja. Zato se jo boje. Jntri ob 15,311 bo na krajo usir<:litri! na U p č i n a b Proslava 71 talcev, hi sii bili umorieni 3. aprila 1944. Zbirališču za udnležunco ja pri Kulturnem ilninu na Opčinah, ml kouer bo krenil «proemi, ki ga bosta spremljala godba in pevski zbor. Mn čoln «proemili bo zaslaea Zec zn hleilh političnih prnga-njancee. Vabljeni so osi sorodniki podlih, člani demokratičnih organizacij in meščani. Goeorila busta toearišloa Hornetič Marija Marina e sloeonščini in loeartš Leopoldo Ha spariti! v italijanščini. Povrnitev prvotnih priimkov Do kraja se bomo borili za odpravo fašističnega zakona Vojaška uprava v Trstu je izdala ukaz št. 53, po katerem morejo dobiti zopet svoje prvotno rodbinsko ime vsi oni, katerim je bilo spremenjeno na, podlagi fašističnega zakona iz leta 1926. Zato mora družinski poglavar vložiti na conskega predsednika prošnjo ter priložiti prepis odloka o spremembi prvotnega priimka ter rojstni list. Conski predsednik bo po preučitvi prošnje izdal odlok, s katerim se dovoljuje vrnitev prvotnega priimka. Ce bi conski predsednik odbil prošnjo, se sme prosilec pritožiti na VU, oddelek za pravne zadeve. To je v dveh letih te drugi ukaz VU o povrnitvi prvotnih rodbinskih imen. Prvi ni imel uspeha, — ODPOR JUGOSLOVANSKIH NARODOV PROTI TITOVI KLIKI V Jugoslaviji vlada nepopisen teror peščice izdajalcev demokratičnega gibanja Aretacije znanih komunistov v Ljubljani, Beogradu in na Reki - Pokolj interna-cionalistov v okraju Bijelo Polje v črnogorski republiki - lnscenirani procesi Stanj« v Sloveniji se Je poslabS alo. Aretacije znanih komunistov so na dnevnem redu, odpor med prebivalstvom raste Iz dneva v dan. V poslednjem času so aretirali pisatel ja Ladislava Klauto, univerzitetnega profesorja Vincenca Logarja (Ceneta), ravnatelja ljubljanske klasične gimnazije in še nekatere druge, o katerih bomo poročali v prihodnjih številkah. Razpustili so celico univerzitetnih profesorjev, kjer so bili med drugimi tovariši Cene Logar, Božo Kobe, dekan juridične fakultete, prof. Svetek in drugi. V poslednjem času te bil aretiran v Beogradu znani profesor, Svetozar Markovič, docent politične ekonomije na beograjski univerzi. Uradna agencia sedanje protisovjetske —vlade v Jugoslaviji je te dni objavila demanti, kjer poudarja, —da so vesti n aretacijah, uporih, neredih itd. izmišljotine ter da je «pooblaščena demantirati» vse te vesti, ki «jih nameenema podtikajo in širijo v okviru gonje laži m M AVTONOMNO LJUDSKO OBČINO Osnutek «olivnega programa za občino Repentahor V korist prebivalcev naše občine predlaga KP, SIAU in OF sledeči program, katerega naj občani dopolnijo s svojimi predlogi: 1. Da bo mogla uspešno opravljati svoje delo v dobrobit svoj’h občanov, naj dobi občina potrebno avtonomijo. Odpravijo naj se vse določbe v sedaj veljavni občinski zakonodaji, ki to avtonomijo omejujejo. Občani imajo pravico za o edc valj delo občinske uprave. Zato naj uzakoni, da sme ljudstvo na javnih zbornih klicati na odgovor občinske s ihtovalce obenem pa sl ovijati pn-d.oge za izboljšan e dela občinske uprave. 2. Občani obeh narodnosti so enakopravni. Vsakdo se sme ustno ali pismene < limiti na občiti"i:i urad v svojem jeziku ter v istem tudi debiti zahtevane rešitev ali listino. Splošne odločbe in dokumenti, predpisani od oblasti. mor«,o Diti dvojezični. Vsako kršenje te enakopravnosti ali pristranost pri podeljevanju služb ali drugih pravic ;z narodnostnih, verskih in političnih razlogov je kaznivo. 3. Najvažnejša naloga bodoče uprave bo skrb za razvoj kmetijstva, zlasti še živinoreje in vrtnarstva. Pašnike in travnike je treba očistiti kamenja ter z gnojenjem povečati njih donosnost. Z razvojem vrtnarstva bi se položaj naših malih in srednjih kmetov zelo zboljšal ter jim omogočil nadaljnji obstoj. Zato naj bodoča uprava podpre ustanovitev prodajne zadruge, ki bi prodajala zelenjavo in ostale naše pridelke naravnost tržaškim potrošnikom. Voda za namakanje vrtov in za napajanje živine naj se dobavlja po primerni ceni. 4. Zaščititi je treba proizvodnjo domačega kamna. S tem bedo zopet začeli delati opuščeni kamnolomi in precej ljudi bo dobilo trajno zaposlite». Predpiše naj se obvezna uporaba domačega kamenja za gradnjo hiš. 5. Občinske doklade na davke ter ostale občinske dajatve morajo biti razdeljene tako, da bodo zaščiteni manj premožni kmetje. Za določitev teh bremen mora biti iz med občanov izbrana posebna komisija. Trošarina na prašiče za domačo uporabo naj se ukine. 6. Novi občinski svet se bo moral zavzeti, da se odprejo v občini tudi višji razredi osnovne šole, da ne ho naša mladina prisiljena hoditi v šolo na Opčine. V ta namen naj se v Velikem Repnu, kjer je večina šolarjev, zgradi nova šola. Za kulturne potrebe občanov naj se zgradi prosvetni dom. Na ta način bodo tudi prišli izletniki iz mesta na nedeljski oddih, Kar bi predstavljalo za našo občino stalen .vir dohodkov. 7. Invalidom, sirotam in vdovam, ki nimajo zadostnih sredstev za svoje preživljanje, mora občina nuditi svoio nomoč. ki pa mora biti nepristranska. 8. Izboljšati je treba zdravniško službo in splošno higiensko stanje v občini. Uvesti je treba zlasti red-ne brezplačne zdravniške pregled.; zu šolsko in predšolsko deco. Občinska uprava bo morala izvajati boljšo kontrolo nad zdravstvenim stanjem prebivalstva ter mu nuditi vsestranko zdravniško pomoč. Prav tako bo morala v primeru bolezni pomagati vsem putreomm za stroške zdravil in bolnice. obrekovanja proti Federativni ljudski republiki Jugoslavia». Aretacij, preganjanj in nasilne mobilizacije pa ne morejo demantirati Predvsem so se 1 itovi teroristi pravili nad Črno goro, kjer se je odpor proti sedanj emu režimu v Jugoslaviji od dneva v dan stopnjeval in se še danes stdpnjujc. 8. januarja t. 1. so prišle V oikraj Bjelo imlje v Črni gori večje edi-nice vojske, ki jih jd vodila UDB (Uprava državne varnosti). Frogia, šena je bila splošna mobilizacija prebivalstva od 16. leta dalje. Izdali so ukaz. da ne sme nihče zapustiti svoje hiše. Za vsak prestopek je bila predvidena smrtna kazen. Vse to se je dogajalo zaradi odločnega stališča okrajnih funkcio-nirjev Komunistične partije in ljudske oblasti, ki so že takoj ob objavi resolucije IU' zavzeli kodloč. no stališče proti Titovim izdajalcem. Agenti UDB in njim podrejeno vojaštvo so iskali člane okrajnega komiteta in okrajnega ljudskega odbora. Zaradi odpora prebivalstva so agenti UDB zapretili, da bodo ustrelili na licu mesta vsakega, ki jim ne bo pomagal pri iskanju članov komiteta. Prebivalci pa so jim odgovorili, da ne bodo izdajali komunistov in voditeljev množičnih organizacij, To odločno stališče prebivalstva, ki je ščitilo pred gotovim umorom svoje voditelje, je izzvalo pri agen. tih Ranokoviča nepopisen bes. Aretirali so na stotin» prebivalcev, možkih in žena. V zaporih so jih zverinsko tepli ter jih mučili z lakoto. Po pet dni niso dobili hrane. Ta nepopisni teror je trajal približno 20 dni. Nazadnje pa je Benkovičevi moriini tolpi UDBovcev uspelo zaslediti elane okrajnega komiteta partije, okrajnega ljudskega odbora in okrajnih množičnih organizacij. Umorjeni .sp bili na zverina način. Ilija Bulatovič, komunist, nosilec «spomenice 1941», sekretar okrajnega komiteta KPJ, ljudski poslanec črnogorske republike, major, eden izmed najpopularnejših komunistov v Črni gori. Radonjič Miloš, komunist, nosilec «spomenice 1941», član okrajnega komiteta KPJ in ljudski poslanec, Rakočevič Radon ja, komunist, kapetan UDB; Cobenjič Miloš, komunist, sekretar okrajnega ljudskega odbora; Bulatovič, komunist. Jugoslovanske armade; Bodovac, komunist, komandir milice Bjelo Polje; Barjam Brcvak, komunist, član o-krajnega komiteta; Bubanj, komunist, član Narodne milice; Sukovič Vojin, komunist. Ti tovariši so padli kot žrtve Titovega terorja. Pokopani so bili nekaj korakov proč od svojih hiš. Niti četniški mesarji niso izvajali takega terorja. Aretirani so bili sledeči tovariši: Jelič Rako, komunist, nosilec «spomenice 1941»; Vjinovič Rade, ko munist, nosilec «spomenice 1941»; Mestgr Radovan, komunist, član ko. mitèta Partije; Spičanovič, član Narodne milice; Jelič Vuk san, komunist, učitelj; Vojnovič Ljubica, komunistka, nositeljica «spomenice 1941», članica komiteta Partije, mučena kljub temu, da je> noseča. Ti so najbolj poznani tovariši med stotinami aretirancev. Po svoji dvajsetdnevni ofenzivi v okraju Bjelo Polje, kjer so 11-tovci uporabili vse vrste orožja, kakor da bi šli na vojni pohod, so priredili «vojaško zabavo» po zgledu etnikov in ustašev, ki so po svojih p okoljih plesali Na Reki so se te dni vršile neke nove aretacije, ker 9e je odpor pro. ti Titovi kliki povečkl. UDB je aretirala bivšega ravnatelja ladjedelnice «3. majaš, Karadio; Šcdomaca Zorgana, faličnega sekretarja ladjedelnice, člaha" Mestnega odbora sindikatov in predsednika tovarniškega sindikalnega odbora; Sestana Jurija, člana Izvršilnega odbora Zveze Italijanov, ravnatelja strokovne šole iste ladjedelnice; Pigna, inšpektorja strojnega oddelka ladjedelnice; Tržičana Chelierija lira-berta'. Na enem izmed zidov luške kapitanije je bil te dni opaziti velik napis: «Dole Tito». le okrog 400 ljudi je zaprosilo za vrnitev priimka — ker VU ni upoštevala upravičenih zahtev ljudstva in je z mnogimi birokratskimi formalnostni oteikočila postopek. Tudi ta ukaz št. S3 je po obvestilu Urada za informacije (ukaz sam še ni bil objavljen) podoben prejšnjemu. Tudi to pot je Vojaška uprava vede in hote prezrla voljo prizadetih. l’U prav dobro ve, kako so bila Tržačanom in ostalim Primorcem vsiljena nova imena. Zato bi bila že davno njena dolžnost, da bi ta kakor tudi marsikak drug fašistični zal^on preklicala. Toda ni napravila tega kar bi bilo pravično ln demokratično pač pa v zopet pripravila tak )x>stopek, ki naj bi čimveč ljudi odvrnil od njihovih pravic. S tem je ponovno dokazala, koliko jo brigamo mi Slovenci in tudi ostali prizadeti Tržačani. Ni ji mar, da bi nam od fašistov storjene krivice popravila. V štirih letih svoje uprave nam je, zal, dala le preveč dokazov, da bi še mogli verjeti v njeno dobro voljo in ne-pristranost posebno, kar se tiče nas Slovencev. Največji nesmisel tega ukaza je vsekakor prošnja. Ne bi imeli nič proti prošnjam za one ljudi, ki so sami in prostovoljno prosili za iz-premembo. Toda vsem ostalim pa je bilo menjano ime z vsiljenim dekretom brez prošnje in proti volji prizadetih! Zato je prošnja (za vrnitev ukradenega!) nepotreben in ponižujoč birokratizem, ki zasleduje edini cilj ovirati vrnitev pravic, ki nam jih je oroval fašizem. S tem se poleg tega brez potrebe neti med obema narodnostima pogubna narodnostna mržnja, ki samo poslabšuje že itak neznosno stanje tu v Trstu. Prav gotovo pa taka mržnja ni v interesu miru in normalizacije življenja na STO, temveč le v interesu vojnih hujskačev, ki skušajo zanetiti spore kjer koli se dà. Edino pravično bi torej, bilo razveljaviti vsiljene odloke brez prošenj; le oni. ki žele ohraniti sedanje ime, naj bi dali svojo izjavo. Drug nesmisel — morda celo nič manjši — je prepis «dekreta» o spremembi. Kaj misli VU, da so nam bili ti dekreti diplome, katere smo stavljali morda celo v okvir. To je bila ponižujoča in nasilna sodba, katere najbrž nihče ni hranil in si najbrž ni zapisal niti številke. Zato je seveda naravnost posmeh Niti z Atlantskim paktom ne morejo rešiti svojega položaja Hlapci ameriških finančnih mogotcev na raportu - \Zinson zahteva še 1000 milijard lir za povečanje oborožitve v ZDA V ponedeljek 4. aprila se bodo sestali v prestolnici Združenih držav zunanji ministri naslednjih držav: ZDA, Velike Brltanje, Francije, Ita-burga. Danske. Norveške, Portugalske tn Islande. Podpisali bodo tisti vojaški pakt, ki predstavlja za mir v svetu grozečo nevarnost in proti kr.teremu so naperjene sile vseh miroljubnih narodov. Toda pn podpisu napadalnega pakta, ki je v nasprotju s pravili Organizacije združenih narodov in je groba kršitev njenega statuta, ne bodo imeli za seboj narode sveta, ki so prav posebno v poslednjem času pokazali svojo stališče proti vojni in proti oboroževanju. Podpisali bodo ta pakt proti volji ljudstva, v Imenu ozkega kroga vojnih hujskačev in kapitalistov, ki si želijo vojne, da bi povečali svoje zaslužke na račun prelite krvi ter da bi ohranili razpadajoči kapitalistični sistem. Napadalnost Atlanskega pakta je očlvidna, če pomislimo, da je lahko vsak najmanjši incident vzrok novega konflikta. Znano je vsem, da se ti incidenti lahko «dogodijo», kar je vsakdanja praksa imperialistov, ki so se izurili v takih «incidentih», ko so hoteli na vsak način sprožiti vojno. Spomniti se mOramo umora avtsrijske- NEMCIJA Od 114 nemških podjetij vojne industrije, ki bi po sporazumih med zavezniki morala biti uničena, Jih bo demontiranih le 17. Za ostalih 167 pa sta Velika Britanija in Franclja na pritisk ZDA pristali, da bodo delale še naprej v korist ERP-a (Marshallovega plana). ZDA hočejo z ohranitvijo nemške vojne Indù-striJ* In z Atlantskim paktom dokazati svojo «miroljubnost». V Berlinu je nad 300.00« ljudi manifestiralo proti uvedbi zapadne marke kot edinega plačilnega sredstva v zapadnlh predelih prestolice. V maju bodo v vseh štirih zasedbenih conah volitve delegatov za kongres nemškega ljudstva. Na tem kongresu bodo razpravljali o bodoči nemški ustavi, o mirovni pogodbi ter »dloejnju turiti eoe, POLITIČNI OBZORNIK VIETNAM V Jeseni in pozimi je francoska kolonialna vojska Imela nad 7000 mrtvih, 3100 ranjenih, 1000 ujetih In 330 ubežnikov. Vietnamska Vojska in partizani so zbili 14 letal ter uničili mnogo dragega orožja in naprav. Zaradi vedno večjih uspehov vietnamske armade Je v nevarnosti tudi polotok Malaka In pristanišče Singapur. Zato nameravajo Angleži m Amerlkancl začeti z vojaško akcijo proti partizanom na Malakl in proti Vietnamu (lndoklna). Ta nevarnost se Je pokazala zlasti, ko so se kitajski partizani združili na meji z vietnamskimi četami ter začeli l •kupnimi akcijami. KITAJSKA Včeraj so se začela v novi kitajski prestolnici Pekingu, pogajanja med predstavniki demokratične Kitajske in Kuomintangovc vlade. Za osnovo pogajanj Je demokratična vlada postavila I točk Maocetunga, katere pomenijo te dejansko kapitulacijo Cankajškovih nacionalistov. Na pet od teh so nacionalisti že pristali, d očim mislijo o ostalih treh razpravljati v Pekingu. Po izjavi nekega nacionalističnega ministra se v Južni Kitajski bori proti Cankajšku 120.000 partizanov, PORTUGALSKA Vlada je sklenila, da bo obenem z ostalimi državami 4. aprila podpisala Atlantski pakt, V času, ko Je ta svoj sklep izročila poslaniku ZDA v Llsbonl, Je dala aretirati voditelja KP Portugalske Aivara uun-kata, ga prestolonas tednika in vprašanja Gdanska. Toda Atlantski pakt je tudi naperjen proti demokratičnim silam v notranjosti dežele Tekstu pakta je priložena tajna točka, ki predvideva «vzajemno» pomoč Imperialistov pri «nemirih» v nostranjosti dežel. Naj se torej pojavi savka, ki ni po godu kapitalistom ene Izmed držav ki so se pridružile Atlantskemu paktu in bodo Imperialistični krogi zavpili, da le «domovina» v nevarnosti. Poleg tega se lahko zgodi, da se Imperialisti ponovno spomnijo, da je to stavka, ki jo «vodi» Kominform — kakor se Je to zgodilo ob stavki rudarjev v Franciji — in zopet se pojavlja nevarnost svetovne vojne. Atlantski pa«:, ki ga bodo podpisali hlapci ameriških finančnih krogov, e torej nesramna pogodba, ki grozi miru in -Je slična zloglasnemu trojnemu sporazumu alt osi, preko katerih so fašisti pripravljali drugo svetovno vojno ter jo sprožili tudi po krivdi angleških, ameriških in francoskih kapitalističnih krogov, ki niso hoteli videti fašistične nevarnosti in so upali, da bo Hitler napadel Sovjetsko zvezo In ne kapitalističnih dežel. Agresivnost Atlantskega pakta pa je še očitnejša, ker se te dni diskutira v ZIJA osnutek novega zakona o «najemu in posojil», preko katerega bi ZDA dobavljale državam zapadne Evrope večje količine orožja in vojnega materiala, ki bi moral služiti oboroževanju, istočasno pa je Vinson, predsednik komisije za oboroževanje dvignili za 1 milijardo in 700 milijo-nonov dolarjev, Združene države Amerike pa so se obvezale, da bodo dobavljale članicam Atlantskega pakta orožje, ki je za ameriško vojsko «neuporabno». To je torej zunanje lice Atlantskega pakta, ki ga toliko opevajo reakcionarni sveta. Toda bistvo Atlantskega pakta pa je «ohranitev» kapitalističnega sistema v svetu, ki se Je po zadnjih zmagah demokratičnih sil hudo omajal. Atlantski pakt naj bi po mnenju washingtonskih krogov In njim podrejenim manjših imperialistov «ustavil» pohod sil demokracije in naj bi zagotovil v tistem delu sveta, ki je Se pod imperialistično kontrolo, nove dobičke. Ne smemo pozabiti, da so se imperialisti odločili za sklenitev tega pakta zaradi naraščanja ljudskih simpatij do Sovjetske zveze in do držav ljudske demokracije, ki živijo v novem boljšem družbenem sistemu. Zmaga demokracije na Kitajskem, kjer Je osvobojenih 200 millonov ljudi >n kjer se bliža popolni polom nacionalistov, zmage vietnamskih domoljubov, osvobojenje treh četrtin Bir-manlje, upor na indonezijskih otokih, upori v prostrani Indiji in v južni Koreji so znak, da se v Aziji bliža konec imperlallstčnl nadvladi. Sile miru tn socializma so torej od prve svetovne vojne do sedaj narasle na tri četrtine milijarde ljudi, ki so Izgubljeni za imperialiste Zato bodo miroljubne množice preprečile uresničitev imperialističnih načrtov in novo vojno. Temu so porok na desetine milijonov demokratov v svetu in 750 milijonov že osvobojenih ljudi. zahtevati od prizadetih prepis tega odloka. Prav tako je nesmiselno in žaljivo, da bi prizadeti morali po svojo «sodbo» na predsedstvo cone kot naslednico prefekture, ki ie te odloke izdajala. Menda bi to obla-stvo lažje prišlo do teh dekretov? Zahtevajo poleg tega krstni list, da bi se čim več ljudi premislilo zaprositi za vrnitev priimka. S.aj le. predobro vemo kako poslujejo tržaški uradi. Poleg tega je prvoten priimek razviden tudi iz dekreta samega. Res je, da so tudi «prm.t-nas imena v teh odlokih i« močno popačena; saj je znano, da so jih pisali v svojem ne pa v izvirnem pravopisu. Toda taka pc pačenja imen smo imeli v Trstu že pred letom 1926, ko so vpisovali slovanska imena v italijanskem pravopisu. To se je dogajalo marsikdaj tudi pri vodenju matičnih knjig. Zanima nas ali je VU pri izdanju ukaza št. 53 mislila tudi na te potvorbe, ki pravno niso imele nikdar učinka, ali so se vendar uradno uporabljale. Ali bo imel oni, kateremu je matičar iz šovinizma (kar se dogaja tudi danes) izpustil strešico, pravico uporabljati priimek očeta in dedov? Po vsem tem ne moremo označiti tega ukaza drugače kot skrajno nedemokratičnega in krivičnega, ki krši naše osnovne pravice. Zato se bomo borili, dokler ne bodo odpravljen ta in vsi ostali fašistični predpisi, ki kršijo naše narodne in demokratične pravice. Pri tem se seveda ne mislimo odpovedati možnosti, da se zaenkrat vsaj delu prebivalstva popravi storjena krivica. Pozivamo zato vse prizadete, da vložijo prošnjo za vrnitev prvotnih priimkov. Obenem jih pozivamo, da se organizirajo, da tako olajšajo delo vsem prizadetim in da se tako skupno bore proti vsem morebitnim zlorabam in pritisku. Demokratične organizacije in glasila bodo podpirale to akcijo ter se obenem z njimi borila, da se iz ukaza št. 53 odpravijo vse one določbe, ki kakor koli ovirajo ponovno pridobitev od fašizma orojiam!» pravic. XI. kongres Komsomola 29. marca se Je začel v Moskvi XI. kongres Komsomola (komunistične mladine Sovjetske zveze). To je prvi kongres Komsomola po drugi svetovni vojni. Kongresu prisostvujejo delegati Komunistične mladine evropskih dežel in nekaterih drugih držav v svetu. Na kongres ni bila povabljena jugoslovanska delegacija zaradi znanega protisovjetskega stališča njenih voditeljev. Kongres bo trajal več dni, ker je pričakovati, da se bodo dela zavlekla zaradi obsežnih točk dnevnega reaa. Za častnega predsednika Kongresa je bil izvoljen Generallslmus Stalin. Častno predsedstvo pa tvorijo člani Politbiroja CK VKP (b). Churchill, Franco in Tiln Vojni hujskač VVinston Churchill je imel v četrtek v Bostonu (ZDA) govor, v katerem je pozival na volno proti Sovjetski zvezi. Dejal je. da je treba uporabiti «vsa znanstvena sredstva v obrambo zapadne kulture». Ta stari provokator je tako ponovno dokazal svojo sovraštvo do vsega, kar je naprednega na svetu. Govoriči o «svobodi» ln «zapadni kulturi», ki naj bi ju ogrožala Sovjetska zveza, z istimi besedami, let jih je uporabil fašist Franco, ki je istotako imel v četrtek govor. Tudi ta se je «zgrozil» zaradi «nevarnosti», ki prihaja s strani ZSSR. Tako so se našli tri vojni hujskači; Churchill, Franco in Tito. Lepa druščina. Imperialisti nočejo imtninianja »ui/ernerja V ponedeljek popoldne so razprav- Trst s svojim ozemljem strateška ba-IJali v Varnostnem svetu OZN vpra- ! za v njihovih rokah za napade na Sovjetsko zvezo, na države ljudske demokracije in na demokratične si-le v Italiji ter na zdrave sile jugoslovanskih narodov, ki so poostrile svojo ofenzivo proli THovl protisovjetski kliki. šanjg Imenovanja guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje. To vprašanje je bilo stavljeno na dnevni red zaradi predloga Sovjetske zveze, ki se dosledno bori na vsaki mednarodni konferenci za spoštovanje mirovnih dogovorov In vseh mednarodnih obveznosti. Jasno Je, da bi se z imenovanjem guvernerja Tržaškega o-zemlja odpravilo eno izmed žarišč «mrzle» vojne. Sovjetski delegat Malik Je ponovno predlagal za prvega guvernerja našega ozemlja Fleuckingerja, ki ga Je pred časom predlagala Velika Britanija. Glasovalni stroj Je odbil celo predlog, da bi se stavilo na glasovanje kandidata. Na ta način so zapadni imperialisti ponovno zavlekli Imenovanje guvernerja, da ne bi umaknili svojih čet i Svobodnega tržaškega ozemlja In da bi tako ostat Generalna skupščina Organizacije združenih narodov _V torek 5. aprila se bo začelo v New Yorku zasedanje generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Dan prej pa bo slavnostna otvoritev zasedanja. V New York so že prispele vse delegacije. Sovjetsko delegacijo vodi Gromyko, •ki je po imenovanju Višinskega za zunanjega ministra 2S5R postai njegovo prvi namestnik. Denuncianti in provokatorji Znano ,e, da se je začeta p- ed-Vouvna gonja proti aemokratom, antifašistom in partizanom. Reakcionarne sile so napele vse svoje sile, da bi postavile na zatoino klop narodno osvobodilno borbo, antifašistični pokret m uemoKra-tično gibanje. Pri tem poslu pa jim gre na roko tudi tukajšnja pi o-usovjetska skupina ttaoirenn izdajalcev. V poslednjem času je začel «Pri-morski dnevnik» vpiti na vso moč proti «Vidalijevim skvadristom» in je začel objavljati imena nekaterih znanih, tovarišev. Ti naj bi bili zakrivili kopico «grdobij». ATa men tukajšnje protisovjetske agenture je jasen. Objavljajo imena teh tovarišev, ker so sedaj pripravljeni na uprizoritev provokacij, ki naj bi dosegle to, kar niso dosegla njihova izsiljevanja proti našemu tisku. Tovariši, ki so ze stalno na straneh «Primorskega dnevnikai>, naj bi postali■ talci, ki bi morali %zleteti» v zapor v slučaju uspele provokacije. To je torej bistvo sedante Babičeve »ofenzive» proti urednikom Podpirajte pokret "Demokratične solidarnosti,, ! «l/l Lavoratore» in našega lista in ta »ofenziva» je del »ofenzive» proti demokratičnemu tisku, ki ga hočejo na vsak način zatreti, kar je pobožna želja agentov Titove klike %n imperialističnih krogov našega mesta. Zato pošiljajo razne Janke, Spele itd. na uredništvo demokratičnih listov, da bi izzvale kak zaželeni »nered», ki bi imel namen, da prikliče na lice mesta policijo. Vsekakor je načrt vreden ljudi, ki eo ga sestavili in take mahinacije so predobro znane. Toda provokacije jim ne joao uspele, kakor ne uspevajo provokacije fašistov in imperialistov. Naši ljudje na) vedo, kaj so Babičevi nacionalisti: aenunctanu in provokatorji. Ljudje okoli »Primorskega dnevnika» pa naj dobro vedo, da Je za nas žalitev imeti v istem poslopju ljudi kakor sta Bortolo Petronio, ki se je iz strahu pred fašizmom odrekel svojemu prepričanju in ki je dajal informacije OVRl, ter izdajalec tn strahopetec Vladimir Kenda. Pisuni, denuncianti tiri provokatorji «Primorskega dnevnika» pa naj pogledajo po Jugoslaviji in bodo videli, kdo uporablja fašistične metode. vojni hujskač Beltram DELO V MESTU IA M VASI NAJ SE REŠI VPRAŠANJE SOCIALNE BOLEZNI V Trsi« narašča tuberkuloza Ena izmed največjih nevarnosti, ki preži, posebno danes na naše delovno ljudstvo je brez dvoma tuberkuloza. Naše mesto stoji na žalost na prvem mestu ravno v tem pogledu. Skrajni čas je, da se to vedno večjo in bolj pretečo nevarnost vsaj deloma odstrani ali zaustavi, če že ne popolnoma odpravi. In v tej nevarnosti je najbolj izpostavljeno prav delovno ljudstvo, ker je baš tisto, ki čestokrat nima lastnih sredstev za pobijanje te krute nadloge. Temu so seveda krive brezposelnost in njene posledice: pomanjkanje in beda. Nič manj pa niso krive tudi stanovanjske prilike marsikatere delavske družine; saj čestokrat stanujejo siromašne delavske družine v stanovanjih, ki so bolj podobna brlogom ali skladiščem, kot pa pravim Mn-veškim stanovanjem. Da se tuberkuloza tako širi med siromašnim ljudstvom, je tudi krivo dejstvo, da so jetični družinski člani prisiljeni živeti skupno z ostalimi zdravimi člani *n celo spati z njimi v istih sobah, če ne celo na istih posteljah. Tako imamo številne slu čaje, ko spijo mladoletni otroci poleg tuberkuloznega očeta. Ali ni to žalostna slika? Ni čuda potem, da se bolezen tako širi in da pogostokrat zajame cele družine! Skrajn. čas je, da se začne z resnim pobijanjem in preprečevanjem te bolezni v vseh ozirih. V ta namen so ustanovili Enotni sindikati poseben pripravljalni odbor za pomoč tuberkuloznim bolnikom. Ta odbor ima poleg drugih nalog tudi to, da pripravi 'n ustanovi stalno komisijo za pomoč jetičnim. Toda to ni dovolj. Odbor mora zastaviti vse svoje sile za to da se čimprej zaščiti delovno ljudstvo in sploh vse prebivalstvo pied tuberkulozo; bolniko; samim pa da se na vse načine pomaga do čimprejšnjega ozdravljenja. S tem na menom je omenjeni odbor predlagal sledeče: 1. Poskrbeti je treba od tuberkulozo; bolnikom san im pa da primerna zdrava in zračna stanovanja; 2. zagotoviti je treba vsem delavcem delo in primeren zaslužek; 3. za jetične je treba poskrbeti odgovarjajočo zdravniško oskr bo in če je treba tudi bolnico ali sanatorij. Odbor je šel še dalje s svojimi predlogi in sicer: a) Da bi se pomnožilo antituoec-kulozne dispanzerje in zgradilo velik in moderno opremi, en sana torij za jetične, ki je bil že v načrtu; b) splošni pregled vseh tuberkuloznih in sicer na tak način, da bi bili zdravniško pregledani vsi prebivalci; c) da bi se ustanovile notranje komisije bolnikov v zdraviliščih tuberkuloznih; č> da bi podržavili ali poohčinili vsa zdravilišča v coni; d) da bi bila zagotnv ijena zdrava zračna stanovanja predvsem onim, ki so od tuberkuloze ogroženi; e) da bi bila izdana odredba, s katero bi bila zajamčena odgovarjajoča zaposlitev od tuberkuloze ozdravelim osebam; f) da bi se ustanovil odbor za zaščito tuberkuloznih in njihovih družin, ki naj bi jih podpiral z denarnimi in drugimi materialnimi sredstvi. Za ustanovitev tega fond i naj bi poskrbele VU in zavod za socialno skrbstvo (INPS). Nujno je da se ukrene vse potrebno za preprečenje boV-zni, toda pri tem se ne sme :-stati samo pri predlogih. Merodajne oblasti morajo storili kar je m -goče. Nujne je potrebni zgraditev primernega zdravilišča, ker .d.i-iki v glavni bolnici, kakor tudi pri Magdaleni Tako je tržaška mladina proslavila mladinski teden j. i --.sov j v l^h j in ' uti-Icomunu-tična skupina skuša na vsakem koraku natolcevati svojim maloštevilnim pristašem, da je tržaško delavsko in demokratično gibanje na liniji revizije mirovne pogodbe z Italijo in na liniji pnktjuč.tve Trsta k Italiji. Mi še danes si ne nemo razlagati, kako so ti politični herostrati prišli do tega na vsak način zanimivega zaključka, ker niso Za to nikoli dobili povodov. V kolikor pa jih poznamo, vemo, da je njihva politična linija sestavljena iž laži, klevet, demagogije, retorike, izsiljevanja in strupenega natolcevanja. Toda zanimivo je bedeti, kako se dni drže aspoštovanja» mirovne pogodbe in glede revizije te pogodbe. V tem so dosledni svoji avanturistični in demagoški politiki, predvsem pa svojemu protisovjetskemu stališču. V zadnjem času pa so postali vredni svojih imperialističnih učiteljev, ker so se celo spustili v odkrito vojnohujskaštvo, kar jih še bolj razprinkuje kot podle izdajalce mednarodne demokratične fronte in svetovne fronte za mir Znano je. da je bil sprejet kompromis o ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja za ohranitev miru v svetu. Znano je, da je vsako stremljenje po reviziji mirovne pogodbe uojnohujekaško dejanje, ki služi napadalnim poskusom imperializma. Zato je vsak revizionist proti miru in imperiaiističn provokator. Ko smo to ugotovili, oglejmo si, kaj j« dejal «gospodar» cone «B» Bel tram, ko je pozdravil oblastno ko n. jerenco ljudske fronte na Reki: n sile novega družbenega sistema v katerem je na oblasti delavski razred. Prav zato ker je bila velik» preizkušnja za mlado sovjetsko državo, so Izkoriščevalci vsega sveta pokrenili vse, da bi na tem izpitu delavski razred propadel in »e niso ustavili pred ničemer, niti pred sabotažo, ki so jo izvedli preko svojih strokovnjakov, inženirjev. Ti so nasuli pesek V stroje, ko «o bili že v obratu, potem ko sc je izkazalo, da so prerokovanja vseh tistih namernih «pesimistov», neutemeljena. Reka Dnjeper je po velikosti tretja v Sovjetski zvezi. Tam kjer sfoji danes Dnjeprostroj je pred dvajsetimi leti delal Dnjeper brzice, katere so bUe nepremostljiva ovi-ra za vsako rečno plovbo, sui so iz vode gledale nevarn« čeri Na tem mestu se prebija Dnjeper skozi po, slednji obronek Karpatov, skozi granitno tesen, ki se imenuje Za-porožje, Pred dvajsetimi leti so la Irko priplule velike ladje iz Črnega moria samo do teh tesni, do teh brzic. Višje, nad brzicami je bil Dnjeper ponovno ploven tja v srce same Sovjetske zveze in je s svojimi pritoki Fripjetom in Berezino sedaj povezan z zupadno Dvino, N Jemnom in Vislo in torej naravnost z Baltskim morjem. Tako imamo do. nes neposredno zvezo iz Črnega do Baltskega morja. Takrat pa s;> se morale ustavljati vse ladje, ki so prišle iz Črnega morja, žg po ne tgf, '*alogo, da najprej blatijo in lov2Vt:Ujo vodstvo našo partije s ^risem Titom na čelu, na ta ju ltl bi odvojili vodstvo od mitozi a za tem bi napravili iz naše sv0- 'n 'Z njenega gospodarstvu hov Jftotodelski privesek. To je nji- John**0 torej postavlja la medna-mični mvvokutor, ta imperiali-la nerin slwè’ oholi nacionalist, svoji to' izdajalec komunizma in Že m« a ‘todstva. Toda o tem smo totdrei°8? -slis*U “n he pri njegovih Pri , toh in podrejenih, marveč hatori UUvi°nejših vojnih provo-ItomirL Churchillovega tipa. O 6|te sadističnih» težnjah Sovjet-Vjeh beremo vsak dan po *lisIL reakcionarnih časopisih in s sv ! P°vsod, kjer sq postavljajo Mussrfi0 < razmer koncem vojne. Katyn, Osvvlezlm (nam znani Ausšvlc), Varšava in nešteto drugih krajev poljske Golgote so znani širom sveta; nič manj niso znu- številom prebivalstva. Prava Ironija povojne politike zapadnih «zaveznikov» pa je, če pomislimo na eni strani na dejstvo, da je na 1000 prebivalcev imela Francija 25, Anglija pa celo komaj 8 žrtev, a pogledamo na drugi strani zadržanje istih držav danes do Poljske. Tudi gmotna škoda, povzročena po vojnt, je bila neverjetno visoka. Po podatkih mednarodne konference za vojne reparacije v Parizu je škoda znašala na vsakega prebivalca Poljske 626 dolarjev, medtem ko znaša Ista vsota v Holandiji 520, strija sama, smo omenili že zadnjič Franciji 505, Norveški 434 dolarjev; tudi v tem pogledu ima Poljska žalostno prvenstvo. Kako ogromne izgube je pretrpela poljska indu- Obnova Te kratke podatke je bilo nujno potrebno obnoviti, da moremo v polni meri presoditi ogromni napredek v obnovi dežele po osvobo-jenju. Kakšne uspehe je poljsko ljudstvo doseglo v obnovi svoje Industrije nam najvidnejše kaže razvoj poljske industrijske proizvodnje. V primeri z proizvodnjo prvega povojnega leta (1945) znaša današnja industrijska proizvodnja 303,5%; takega elana ne pokazuje nobena druga evropska država. Današnja industrijska proizvodnja v Norveški znaša 177,2% one iz leta 1946, v Danski - 165,5%, v Franclji -141,2%, na Švedskem - 126%, v Angliji - 121,3%, itd Napredek industrijske povojne proizvodnje nam dq otipljivejši, ako postavimo indeks za leto 1938 -100 in ugotovimo, da je isti znašal leta 1945 - 48, a leta 1946 - 91. Ce torej kot temelj za nadaljnje računanje indeks 91 in odgovarjajoče indekse te dobe, objavljene po OZN o ostalih državah, moremo smatrati razdobje od 1946 do 1948 kot razdobje stabiliziranega gospodarskega življenja. Tekstilna industrija Proizvodni načrt za leto 1948 je bil izvršen že 18. novembra 1948 In znaša po cenah iz leta 1937 1,931,941.000 zlotov. Kaj to znači si bomo mogli predstaviti Sele, ko ugotovimo, da je bilo tekom vojne uničenih: vreten za bombaž 39%, za volno 49%, za lan, konopljo pa 22%; statev je bilo uničenih: za bombaž 48,3%, za volno 36,3%, za svilo 28,8%. Posebno sta bili opu-stošeni okrožji Lodž in Bjalostok, kjer je bilo uničene ca 80% tek stilne industrije, ker je uničevanje v teh krajih bilo izvršeno po toči no določenem načrtu. Razvoj in napredek povojne tekstilne industrije nam je razviden iz naslednje razpredelnice; bombažne tkanini - 25,8 - 31,5 volnene » - 3,3 * 3,77 lanene » - 1,5 - 2,7 svilene » - 2,1 - 3,0 Danes je poljska tekstilna indù- strija že prekoračila mirnodobno proizvodnjo, kar dokazujejo naslednji podatki, pri čemer značt prvo število povprečno mesečno proizvodnjo tekstilij v letu 1937, drugo število pa tekstilno proizvodnjo v oktobru 1948 (vedno v milioni!) metrov!); Predmet mere v 1945 1946 1947 1948 Bombažno predivo tonah 16.430 47.220 59.085 78.410 Bombažne tkanine 1000 m 71.514 206.620 257.345 342.431 Volnene » » 6,808 21.706 32.480 40.912 Lanene » » 4.504 21.717 27.557 31.536 Svilene » a 2.268 6.633 21.937 31 391 električna industrija, ki je z njim povezana v eno celoto, ns.pmtnn pa .-pomladi daje Dnjeprostroj svo- nlkom Donevkeg« bazen«'" Elek-1 ni načini premišljenega uniče-trlčna energija iz Dnjeprostroj« zve- pomaga tudi pri črpanju vode iz Črtane predele pa zemljevidu je do bila punska po kuučant urutt svetovni vojni. Slika kaže Dnjeprostroj po osvobo ditvi. • Kar ni naredila zločinska roka nemških nacistov, je naredila voda, ki j tj razjedala in izpodjedala Dnjepostroj, ki je hil brez obrambe delovnih rok, ki so ga zgradile- rudniških rovov. Te izkušnje iz preteklosti sq prepričale strnkov. njake, da se lahko izrabi prirodne sile Dnjepra še bolj, tako da je v načrtu povečanje njegove kapacitete za 15 odst,. V poslednji vojni je bil Dnjeprostroj težko poškodovan. Jez je bil delno porušen, vse naprave, instalacije in stroji pa so bili popolnoma uničeni. Nadulino veliko škodo je naredila voda, ki je izpodjedala in riizciira v času, ko je bil Dnjeprostroj brez obrambe in pomoči človeških rok. Dane» Je p© štirih letih vojne že obnovljen ves jez in nasip, obnovljena je tudi zgradba elektrocentrale in trenutno že delajo ponovno štiri turbine. Peto prav sedaj ponovno vgrajujejo. A hidrocentrala «Lenin» na Dnje-pru je le ena izmed mnogih, ki se grad® ali Pa obnavljajo v Sovjetski zvezi, sedaj grade na Volgi večjo centralo, prt Kujbiš»vu, ki bo dajala mnogo večjo silo kot Dnjeprostroj. veh, ki so svoj višek dosegli bai Vrednost proizvodnje v letu 1949 na Poljskem. Kaj čuda, če je polj- «•' - v primeru z. ono iz leta 1948 sko ljudstvo izgubilo na 1000 oseb ; dvignila za 29,5%, produktivnoil 220, kar predstavlja največje Itevi- i -v bo pa dvignila za 17%. lo žrtev v sorazmerju s skupnim | Proizvodne možnosti se bodo dvig ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Sedaj so se pričela ponouno dela na poljih in je s tem tudi po-rastlo Bevilo slučajev poškodb; ki so radi same narave dela ved ali manj onesnažene z zemljo, prahom ali gnojem. Vse to pa prinaša večjo nevarnost Infekcije s tetanusom, Zato bi spregovorili še sedaj nekaj besed o tej bolezni. Tetanus je zelo nevarna infekcijska bolezen, ki jo povzroči posebna klica, ki prodre skozi p oškodovano kožo. Tam izločajo te kllqe določene strupe, toksine, ki povzročijo bolezen z vsemi svojimi znaki. Najznačilnejši znakt so: Krč čeljustnih mišic, tako da bolnik ne more odpreti ust in krči vseh ostalih mišic, ki prihajajo v napadih ali pa trajajo, tudi dalj časa. :t(Wne za pripravo nove vojne, za zasužnjen je 0 «imnl0K?V svp'a. Vsi ti govorijo da bi -, Jalizmu» Sovjetske zveze, to'1 itinlc ko opravičili pred svoji-jc tor-, 'Caini vojne priprave. To tih J «socializem» Belinlča in Je torej «zvestob« delav- Z gnojenjem zemljišč vračamo zemlji one snovi, ki jih smo ji odvzel s pridelki. Ce bi prenehali gnojiti, bi naša zemljišča sčasoma nastala pusta in nerodovitna. Zato Kmetovalca pravi zaklad. Na žalost je gnoja na Tržaškem ozemlju iz leta tj leto manj. Nekatere njive, še posebne pa vrtovi, ie več let niso bili pognojeni. Kaj nam je torej storiti? Kako nadomestiti v zemlji vse izčrpane snovi? Danes se lahko poslužujemo u-metnih gnojil; in res to nekateri kmetovalci store, posebno oni, ki so videli .korist tega načina gnojenja; drugi pa V. glavnem zaradi starokopitnosti trdijo češ, da ume. tni gnoj pokvari zemljo in nočejo o njem niti slišati. Res je, da če gnojimo samo Z umetnim gnojem, pokvarimo fizične lastnosti zemlje, toda ta nedostatek S malo volje in poirtvovanja lahko odstranimo. To je pomembno posebno Z® vrtnarje, ki rabijo cdino-le rahlo in črno zemljo z veliko količino humusa. Pravi in najvažnejši pogoj za rešitev tega vprašanja je: pravilno izkoriščanje domačega konjskega, govejega, svinjskega in kokošjega gnoja. Ta gnoj katerega seveda ;e malo na naših gospodarstvih, moramo pravilno spravljati in ga ena komerna nuditi zemlji. Drugi pogoj ki je ravno tako važen je: tzkori ščanje domačih odpadkov in ceh človeških iztrebkov. Na vsaki kmetiji se sčasoma nabere precej od inidkov, ki ne rabijo človeku ne Živini, ki pa vsebujejo vseeno še Se nek» mm o pii precej hranilnih snovi, tako da se jip izplača uporabljati zg gnoj, spadajo odpadki iz kuhinje, stare cunje, pepel, raznovrstne smeti, ko. košje perje, cestno blato, kosti, goveja kri iz mesnica, fčetlne, parklji, trava ix vrta, odpadlo listje in na splošno vsi drugi odpadki, ki gredo drugače v zgubo brez vsake koristi. Ko vse te snovi skupaj na kupu razpadejo, imenujemo tg gnoj kompost ali gnoj-mešanec, Da vsi ti odpadki postanejo prikladni ta gnojenje jih moramo prej huinifi-c irati oziroma mineralizirati, ker samo tako koristijo rastlinam. Ce hočemo imeti izborno gnojilo, morajo biti te smeti na kupu vsaj eno ali dve leti. Po možnosti se kup vsaj dvakrat prevrže i-n včasih, tud) polije z gnojničo. Pepel je tudi dobro gnojilo, čeprav ne vsebuje dušika. Namesto tega ima navadno 10 odst. kaVja, 3-4 fosfor ove kisline in 30 apna. Na imenovanih snoveh je najbogit:j$l pepel iz lipovega lesa, Na splošno je pepel iz listnatega lesa boljši od igličastega, Edinc-le saje vsebu-jejo 1-2 odst. dušika. Kompost pa vsebuje povprečno 40 odst. organ- skih sestavin, 1 dušika. I fosforove kislim, 0.5 kalija In 20 apna. S prodajo živinskih in rastlinskih pridelkov v. mesto se odvzamejo gospodarstvu velike količine hranil, ki so v glavnem izgubljene, ker ni racionalno gospodarske uporabe mestnih odpadkov. Človek izloči iz telesa dnevno povprečno 1333 gramov iztrebkov, ki vsebujejo približno: trdi tekoči iztrebki foaforove kisline 0,6% 0,7% dušika . . . . 0,8% 4,7%, kalija 6,3% 0.8% Tekoči iztrebki vsebujejo več hranil od trdih. Zato izkorišča.mo za gnojenje tudi človeške iztrebke. Vsaka k mečka hiša naj ima za to pripravno betonsko jamo, katero je treba več krat na leto izprazn ti in gnoj z pripravnimi posodami izvoziti na njivo. Nepravilno in ne gospodarsko je če spravljamo iztrebke ti navadne jame, ker se na to način izgubi celo 70 odst. vrednosti gnoja. Zelo koristno je zeleno gnojenje. nekod, v praksi že nad 2000 let. Ta način gnojenja obogati zemljo predvsem na humusu in dušiku. Zato sejemo take rastline, ki hitro Zrastejo in ki črpajo dušik iz zraka. Tq rastline so stročnice, to so: fižol, grah, grahorica, esparzeta, in-karnatna detelja, bob itd■ S tem spravimo v zemljo veliko dragocenega dušika in obenem tudi velike količine humusa, ki v fizikalnem pogledu zboljšajo zemljo. Zeleno gnojenje zrahlja zemljo. Zato je zelo primerno, do *e ga poslužujemo p težki zemlje, ki tako zadobi večje količine zraka in vode. Delovanje dušika zelenega gnoja je približno 70 odst. od delovanja dušika v čislekem solitru. Toda na majhnih gospodarstvih je ta način gnojenja skoraj nemo. goi, ker pri intenzivnem poljedelstvu ne preostane zemlje Za vzgojo rastlin za zeleno gnojenje. Kaj na i torej storijo kmetovalci če ni majo niti gnoja in niti dovoljne količine komposta? Ti kmetje naj nadaljujejo Z gno Ta način gnojenja je pri nas na ža- ienjem z umetnimi gnojili in da se lost še malo poznan; čeprav je po- popravijo fizične lastnosti zemlje, naj ji nudijo potrebne količine apna. Apticnju zemlje se posveča zelo malo pažnje, čeprav, je apno zelo v.ažno za njive in vrtove. Vedeti moramo, da apno spada v vrsto 4. najvažnejših hranil, ki jih mora-mamo dajati zemlji. Apna sc ne poslužujemo santo zaradi prehrane rastlin, temveč tudi zaradi drugih važnih delovanj. Tako je n. pr. zelo važno njegovo kemično delovanje, ker to pomaga pri razkrajanju drugih hranil p zemlji in jih dovede v tako stanje, da jih rastline Ia(ifco vzamejo za hrano. Nadalje odklanja škodljivo delovanje raznih kislin, katere slabo delujejo na rastline, posebno pa na zelenjavo. Za nas je posebno važno fizično delovanje apna, ker pripravi rastlini najprimernejša tla■ Apno napravi tla rahla in zrnasta, ker najmanjše sestavine poveze v grudice in tako ustvarja najprimernejšo se. stavo za vsaka tla. Taka tla vsebu-jejo večje količine zraka in toplote in se vsled tega zelo dobro raz. vi ja j o bakterije, brez katerih bi bilo razkrajanje ti zemlji nemogoče Z apnom lahko zboljšamo, težko kislo, hladno in trdo zemljo. Za gnojenje z apnom se lahko poslu žujemo živega in gašenega apna, ter apnenca in laporja. Najboljša sta živo ali gašeno apno, katerega vzamemo 20-30 kg na 100 kv. m. Najprimernejši čas za gnojenje z apnom je v jeseni, a lahko ga upr rrtbljamo tudi ■ v drugih letnih časih. Povzročitelj tetanusu je majhen bacil, ki je telo razširjen v naravi in ga najdemo, posebno pogosto v pognojeni zemlji, v gnoju, konjskih in govejih odpadkih, človeških izmečkih, v rečnem in jezerskem mulju, v prahu, travi in senu. Čeprav ga lahko dobimo v zunanjem svetu tako pogosto, pa se ta bacil ne more razvijati na prostem zraku in je prav to, kot tudi njegova neodpornost proti našim obrambnim silam, razlog, da tetanus ne nastopa tako pogosto. Tetanusov bacil se razvija dobro tam, kjer je prišlo z bacilom v rano tudi druga nesnaga, drobci zemlje, trska lesa, trn ali podobno. Od vstopa v naše telo, pa do prvih znakov bolezni (inkubacija) mine po navadi 6 do 14 dni. Znani so tudi krajši slučaji, ki so zato tem težji, a tudi daljši, ki so po navadi lažji. Prvi glavni znak je navadno ta, da bolnik ne more odpreti ved ust, radi krča čeljustnih mišic. Odtod se krč širi postopoma na mišice vratu, tako da se upogne glava nazaj, na mišice trupa in ker so hrbtne mišice močnejše od trebušnih se bolnik upogne v obliki loka tako, da se dotika le s petami in glavo postelje. Krč popade končno tudi trebušno prepono in sc ustavi tudi dihanje. Zgoraj opisani potek tetanusa je značilen. Vendar ne poteka vsak slučaj na ta način. Tetanus je na vsak način zelo težka bolezen in ima visoko smrtnost, ki gre od 50 do 'JO odst. Zato je potrebno, da se pred tetanusom pazimo, da do bolezni sploh ne bo prišlo. Posebno pažnjo morajo posvetiti ljudje na kmetih, ker so tam najbolj izpostavljeni okuže-nju. Vsako r ano je treba skrbno očistiti (posebno globoke) in paziti, da ne ostanejo v njej drobci nesnage. Rano je treba razkužiti tembolj skrbno, če je bila zamazana z hlevskim gnojem, ali po sveže pognojeno zemljo. Fendar vse te mere ne bodo preprečil» nastop bolezni posebno, če je rana globoka in če je prišel v njo bacii. I’ teh slučajih pa je sigurno sredstvo proti-tetanični serum, ki pa ga je treba vbrizgati pravočasno (takrat ko se je dotični ranil), ker pozneje, ko se bolezen pojavi več ne pomaga. nile zaradi mobilizacije notranjega potencijala industrije ( povečanje proizvodnje dela in povečanje proizvodnje strojev), dalje pa tudi zaradi usposobitve večjega števila strojev, kekor tudi zaradi uvedbe novih strojev, ki bodo deloma domačega. deloma inozemskega izvora. Doma bodo napravili 500 avtomatskih statev, kar predstavlja 28,2%, sedanjega stanja; dalje 9,600 vreten za odpadke (12% sedanjega stanja) in 460 raznih tekstilnih strojev. Indusrhja poljedelskih strojev V razdobju med obema vojnama je letna proizvodnja poljedelskih strojev znašala od 20 do 36 mllionov zlotov, najnižja je bila leta 1932, ko je dosegi« komaj 18 milio-nov zlotov. Vzjioredno z obnovo in izgradnjo kovinske industrije se je začela razvijati tudi proizvodnja poljedelskih strojev ln *c leta 1946 je ta panoga dosegla stanje iz leta 1937. Leta 1648 je pa Industrija poljedelskih strojev presegla ono lz leta 1937 že 2.5 krat. danes izdelujejo na Poljskem že trikrat toliko poljedelskih strojev kakor leta 1937. Letni proizvodni načrt za 1949 v proizvodnji poljedelskih strojev predvideva prilagoditev iste kmet-kim potrebam. Znatno bo povečana proizvodnja traktorjev, ser, j skr. bodo proizvajali kosilne stroje; uvedli pa bodo tudi proizvodnjo raznih strojev, ki jih poljska industrija doslej sploh ni poznala Se iz drugih panog poljske industrije bi mogli navesti zanimive podatke, ki nam potrjujejo r jen velik razmah. Ze našteti pa nudijo dovolj Jasno sliko jeklene volje poljskega naroda, da doseže čim-prej ono stanje v državnem gosp i-darstvu, ki ga more Poljske zaradi danih naravnih pogojev doseči in dvigniti življensko raven rajskega delovnega človi ka na d stoj-no višino. Da trud poltskega delavstva ne bo zaman .nam snčijo že dosedanji uspehi, doseženi kljub strahovitemu razdejanju vsega državnega gospodarstva tekom vojne nam razvoj poljskega .lam tnnga gospodarstva nudi tudi neovrgljiv in kljub vsem neštetim ln velikim težavam, ki še danes otežujejo 1-gospodarskih panog. Obenem pa dokaz,, da sta pravilna in lriH obnova ter napiedek v gospodarstvu možna že s krepko voljo ljudstvo in načrtnim delom, kar je mnogo sigurneje kakor različne MarViot-lov* «pomoči», ki ne le, da se ne ozirajo na potrebe domačega ljudstva, temveč države celo >>o| čno ni in nemoteni razvoj posam-zajo zasužnjujejo, SILE MIRU SO MOČNEJŠE OD SIL VOJNE ' m. Bezrušenja v mili- Sovjeska zveza |osih dolarjev 128.000 Franclja Poljska FI RJ Anglija CSR 21.000 20.000 10.500 6.800 4.200 Grčija Združene država 3200 nič ZDA so imele več mrtvih v premetnih nesrečah kot v vojni. Združene džave Anglijo Grčijo 250.000 400.000 500.000 Francija FLRJ 600.000 1.700000 Poljska 4.800.000 Sovjetska zveza 22.000.000 Človeške žrtve V sliko levo so vrisane izgube v materialu, ki so jih utrpele posamezne zavezniške države. Razrušenja so Izračunana v dolarjih. Medtem ko je imela Sovjetska zveza za 128.000 milijonov dolarjev opustošenj, niso imele Združene države Amerike nič. (V sliki sami vidimo grafični prikaz, spodaj so številke). Na sliki desno so vrisane izgube v človeških žrtvah (v sliki grafično, pod sliko v številkah). Sovjetska zveza je izgubila 22,000.000 ljudi. Velike so tudi izgube v ostalih deželah Evrope, posebno v deželah ljudske demokracije. A,merika je izgubila 250.000, to je manj kot je je bilo prometnih nesreč v istem času. — Iz teh številk lahko vsak sam vidi, kdo je imel najmanj žrtev v ljudeh in materialu in je tako V vojni najmanj preizkusil, a istočasno največ zaslužil. Tekojn vojne so zaslužili ameriški kapitalisti 22,7 milijard dolarjev. Zato želijo danes le kapitalisti (v prvi vrsti Amerike) vojno a ne demokratične Sile, ki so imele, čeprav zmagovite, silne žrtve. Prva svetovna vojna je stala človeštvo 12 milijonov mrtvih Druga svetovna vojna je zahtevala preko 50 milijonov žrtev Sedaj hočejo kapitalisti tretjo! Koliko žrtev bi zahtevala tretja? Na sliki levo vidimo Stalingrad še za časa borb. Bitka za Stalingrad je trajala 195 dni, od katerih 162 v samem mestu. 2. februarja 1943. sq je bitka končala s silno zmago RA, ki je uničila pri Stalingradu udarno skupino Hitlerjevih vojsk. — V Stalingradu so bile uničene vse tovarne, 41.895 stanovanjskih hiš, cela vrsta šol, bolnic itd. •— Danes je že v Stalingradu obnovljeno 30.000 stanovanjskih poslopij in skoraj vsg bolnice, šole. gledališča, a tudi tovarne. Stalingrad ponovno proizvaja svoje znane traktorje i n druge vrste kmetijskih strojev. V rečnih ladjedelnicah so bile že izdelane številne ladje. — Na sliki desno vidimo, kako bo izgledal Stalingrad po načrtu v bodočnosti. Sovjetska zveza noče vojne, čeprav je zmaglaa v poslednji, ker jo vojna ustavi v njenem razvoju in ker prinese straSrie žrtve njenim narodom. Sovjetska zveza hoče mir, ker se v miru razvija vse njeno socialnistično gospodarstvo tako, da prnaša njenim narodom silno blagostanje. ZDRUZENI IM Se do danes ni bilo mogoče napraviti točne bilance zadnje vojne, loda tudi najskrumnejša cenitev nam nudi strahovite številke. Nad 50 milijonov ljudi — vojakov in civilnega prebivalstva je izgubilo življenje na fronti, v partizanskih borbah, zaradi bombardiranja, kot talci in v taboriščih. K temu je treba prišteti še desetine milijonov ljudi, ki so za vedno izgubili svoje zdravje ali ostali pohabljeni. Škodo in stroške za poslednjo vojno cenijo na najmanj 2000 milijard dolarjev, iz te vsote bi vsakdo, tudi novorojenček v zadnji zamorski kolibi, mogel imeti okrog milijon lir dote, ali pa bi mogli vsem družinam na svetu postaviti novo stanovanjsko hišo. Pri tem pa seveda še ni vračunana vsa posredna škoda, to je tisti dohodek, ki bi ga imeli ljudje, če ne bi bilo vojne. Ta izgubljeni dobiček še dali ek o prekaša dejansko škodo in «troske vojne. Iz uradnih statistik izhaja, da so ameriške in angleške industrije, ki so dobavljale orožje ter druge vojaške potrebščine, imele med vojno težke milijarde dolarjev dobička, tako da so nekatera podvojila, ali celo potrojila svoje celokupno predvojno premoženje. Tudi druge kapitalistične industrije, banke in paropiovne družbe imajo velik interes na vojni. Z vojno razširijo inozemski trg za prodajo svojih proizvodov ter za pridobitev surovin. Skratka moramo trditi, da je a-meriski finančni kapital ki, ima v rokah nad polovico ameriške industrije ter vsa najvažnejša prevozna in trgovska podjetja, najbolj jnteresiran, da drži svet v vojnem vzdušju. Potoni časopisov, agencij, filma m radia, ki sq prav tako večinoma v njihovih rokah prepričuje svet, da je vojna- neizogibna in ■da Sovjetska zveza ter komunizem pripravljata napad na ZDA in druge kapitalistične države. Zato pa je treba oborožiti ter skleniti vojaške >.veze z ostalimi kapitalističnimi državami. V ZDA, kjer v vladi in v parlamentu večinoma predstavniki industrije in bank, seveda ni težko to doseči. Z nasiljem in tujo (večinoma a-merlško) finančno pomočjo pa je tudi v zapadnih državah prodrl vpliv vojnih hujskačev. Tako vidimo n. pr., v Angliji, Franciji, Italiji in drugih državah, da ne samo desničarske stranke, temveč tudi laburisti ter Blumovi in Saragatovi «socialisti» odkrito podpirajo ameriške imperialiste v pripravah za novo vojno. To so dokazali zlasti v zadnjem času, ko so glasovali za pristop k Atlanskemu paktu. Sicer pa je ta «tretja sila» postav, ljena in podpirana iz Amerike prav sa to, da pod krinko socializma razbija mednarodni delavski pokret ter utira pot ameriškemu imperializmu. Izstop angleških laburističnih sindikatov (Trade Unione) iz Svetovne sindikalne zveze ter finančna podpora ameriških sindika- tov evropskim belim sindikatom so najboljši dokaz temu. Vsa ta do podrobnoitl izdelana organizacija združene reakcije zasleduje le en cilj: ustaviti raširitev demokratičnega gibanja, kjer koli se pojavi. Zato so si vse te struje edine v borbi proti Sovjetski zvezi, proti komunizmu, proti osvobodilnim pokretom kolonialnih narodov. Angleški laburisti podpirajo mo-narhofašiste v Grčiji v boju proti partizanom, Egipt in Transjordanijo v boju proti Izraelu, francoski «socialisti» glasujejo za vojaške akcije proti osvobodilnemu pokretu Viet-mana, a holanski socialdemokrati odobravajo imperialistično politiko vlade proti Indoneziji. firotiljudelaim eičem, kt priprav- nosti izpostavljen najhujšim napadom in verjetno tudi popolnemu uničenju. Naš odgovor mora biti zato edino: Nočemo vojne, nočemo vključitve v Atlanski pakt! Zahtevamo, da imperialisti prenehajo s svojem i podlimi spekulacijami in ponudbami, katerih predmet je naše ozemlje. Borili se bomo zato z vsemi silami, da se ohrani mir, da se imenuje guverner, da odidejo okupacijske edinice, da tako začnemo z resničnim življenjem obnove in blagostanja. Kot drugod po svetu se snuje tudi v Trstu Odbor za ohranitev miru. Vse demokratične organizacije, ki jim je ohranitev miru osnova njihovega programa, so pristopile k tgmu odboru: ' r j? 6 Volno hoče, kdor ima od vojne dobiček! Kapitalisti Amerike si želijo vojne: Z vojno hočejo rešiti kapitalistični sistem in uničiti trdnjavo miru in socializma Sovjetsko zvezo ter dežele ljudske demokracije Z vojno hočejo odpraviti armado brezposelnih, ki ogrožajo obstoj kapitalističnega sistema v svetu V Ameriki hočejo zaposliti svoje brezposelne v vojni industriji, ki bo pošiljala atomske bombe, letala, tanke in topove v Evropo. Brezposelnih v ostalih kapitalističnih develah pa se hočejo iznebiti z novo vojno, kjer bi naj služili kot topovska hrana za ameriško vojno industrijo. Atlantski pakt predvideva, da bo Amerika dala material, a Evropa moštvo. Danes ima samo Amerika 5 milijonov brezposelnih, a desetine milijonov ima ostali kapitalistični svet. Pred vojno je delalo v Ameriki v industriji 46 milijonov delavcev, v vojni je to število narastlo na 63 milijonov. Kapitalisti Amerike hočejo novo vojno, ker bodo sicer morali vreči na cesto 17 milijonov delavcev. Z vojno hočejo uničiti proizvode in odpreti velika tržišča kapitalistični trgovini 120» milijard dolarjev so 'znašale priprave na drugo svetovno vojno in stroške tekom nje. Ta vsota je enaka vrednosti delu vsega človeštva tekom 4, 5 let. 1200 milijard dolarjev 'znašajo tudi razrušenja in škoda, ki jih je povzročila vojna. Zastonj j« torej delalo vse človeštvo celih devet let! Zato trpe delovni ljudje tolikšno bedo in pomanjkanje! Z vojno hočejo doseči veliki kapitalisti silne dobičke Kapitalisti Amerike so zaslužili : V razdobju miru 1836-39: V razdobju vojne 1942-45: 5,3 milijard dolarjev 22,7 milijard dolarjev. Tekom vojne je ameriška industrija narasla na dvojno višino (indeks proizvodnje je znašal 245, v nasprotju z leti 1935-39, ko je 'znašal 100. Leta 1947 je bil indeks proizvodnje v ZDA 139). Ce ne bo vojne bodo morali zmanjšati ameriški kapitalisti težko industrijo še vsaj za 45 milijard, a to pomeni, da bodo letno imeli 20 odst. dobička manj, to pomeni gospodarski polom in krizo. V borbo proti imperializmu, ki hoče vojno, opustošenja in nove človeške žrtve! Enotnost vseh poštenih ljudi vsega sveta bo rešila mir in življenje ter dostojne delovne pogoje človeštvu. Znanost in kultura v borbi za mir in demokracijo Lansko leto v avgustu se je v I hočejo mu podtakniti novega boga: Wroclavu vršil kongres intelektual- «denar», nov način življenja v «za- STALIN: Churchill, ki je glavni hujskač na novo vojno, je že izgubil zaupanje svojega naroda in Vseh demokratičnih sil v svetu. Ta usoda čaka vse vojne hujskače. Grozote zadnje vojne so preveč živi v spominu ljudstva in socialne sile ki stoje v obrambi miru so preveč močne, da M učenci Churchilla zmagali in povedli človeštvo na pot nove vojne-» De Lacy, član predstavniške zbornice ZDA: Mala pest monopolistov in 'šepkulantov se je bajno obogatela z, izkoriščanjem dela, nesreč in krvi milijonov ljudi v tej vojni. Zato se ni čuditi če ljubijo vojno in hočejo sprožiti novo klanje. d m >- , 0 A >e • 77 -, V *-1 Firnat: — Brezdomci 'Ameriški imperialisti in njihovi hlapci hočejo povratek t ežkib vojnih časov. Slovo! Matere, žene, možje in očetje, hčere ti> sinovi, danes je še čas. Preprečimo, da se ne bi ta slika ponovila v naših družinah/ ljajo novo vojno, pa stoje nasproti svetovne sile miru. Te sile ne predstavljajo le SZ m države ljudske demokracije, temveč tudi Vsi kolonialni in zatirani narodi, ki se bore za osvoboditev izpod imperialistična jarma. Sile miru so tudi demokratične množice v kapitalističnih državah. Tudi te množice se bore proti tujemu imperializmu, ki hoče njihovo državo pahniti v vojno ter poslati delovno ljudstvo tini i rat na fronto za profite ameriških trustov. Te združene svetovne sile miru so edina zapreka imperialistični vojni. Zato pa izvajajo proti njim najhujšo ofenzivo. Klevete proti SZ in ljudskim državam, borba proti komunizmu in poskusi razdvojen ja teh sil so delo vojnih hujkačev. Najmočnejše orožje sli mini je zato enotnost in dosledna borba proti imperializmu. Vsaka cepitev teh sil ne pomeni le izdajstva demokratične ideje, temveč tudi neposredno podporo vojnim hujskačem. Posebno nevaren sovražnik enotnosti demokratičnih vrst je nacionalizem kakršne koli vrste; kajti nacionalizem je orožje imperializma, s katerim ščuva narod proti narodu ter tako cepi sile miru. Zato pa velja temu zavezniku imperializma odkrit in neizprosen boj. Tržačani še posebno dobro vemo, kaj moramo pričakovati od mo. rebitne vojne. Trst bi bil zaradi svoja strateške in gospodarske važ- Fuller: «Vojna je postala najvažnejši faktor za tehnični napredek. Vojna je edino sredstvo, ki lahko prepreči nadprodukcijo v takem gospodarskem sistemu, kjer prevladuje premala potrošnja. Vojna rešuje problem brezposelnosti in nas obvaruje pred notranjo anarhijo. Tako so nacitašisti streljali kot tale«slovenske ljudi. Med žrtvami so bilo tudi žene in otroci. Nacizem In fašizem, kot najbolj dovršene oblika imperializma sta pokazala svoj pravi obraz. A ameriškemu imperializmu ie ni bilo dovolj žrtev In pripravlja nove še hujšo vojno. cev za mir, ki je pozval na odločno borbo proti organizatorjem nove vojne. Pozval je, da se organizirajo v vsaki posamezni deželi kongresi in odbori za mir. Na tej osnovi se je vršila pred enim tednom skupščina intelektualcev Združenih držav Amerike v New Vorku, a ravnotako se pripravljajo v vseh ostalih deželah in tudi v Trstu slične skupščine. 25. avgusta 1948. so se zbrali v Wrocla u največji možje znanosti in kulture, umetniki, pisatelji, pesniki, slikarji, kiparji in znanstveniki vseh strok, da se pogovore/ <* obrambi miru, ki je tudi vprašanje kulture in znanosti. Zbrali so.se najbolj znani možje najrazličnejših dežel sveta, Zbrali so se da dvignejo svoj glas proti istim silam barbarstva in terorja. proti istim pristašem vojne in uničevanja, ki so še predkratkim pokazali svoje prdtikul turno bistvo v iašustióni Italiji, nacistični Nemčiji, kot ga kažejo na pr., pri nas v Trstu ali v Gorici (fašistični napad na Prešernovo proslavo). Borba v svetu je namreč samo ena; tisti, ki ; se bori proti napredku in bodočnosti, se tudi boxi pioti slavnim tradicijam preteklosti; tisti, ki Se bori za vojno, se bori proti kulturi, proti znanosti, ng samo proti znanosti in kjiltUri tujih naro. dov, nego tudi proti lastnim naprednim intelektualcem. To je do kazala najboljše zgodovina preteklih dvajsetih let. Nemški nacizem ir. italijanski fašizem sta se. borila proti kulturi in narodni neodvisnosti drugih nai-odov, a sta zmetala v zapore tudi vse svoje velike može, v kolikor niso šli v pregnanstvo. Najlepši primer pa je tudi današnja Amerika, kjer so v za-poru Howard Fast, John Howard Lawson, Dalton Trombo in še drugi pisatelji. Amerikanske založbe, Hollywood in radipoddajne postaje so bile «prečiščene», a Irene Jo-liot Curie-jeva je bila aretirana čim je prišla v bližino kipa svobode. V lastni deželi .su ti nazadnjaški vojnohujskaški krogi proti lastni kulturi, a navzven pa poskušajo izvažati vso tisto znano protikul-turno proizvodnjo detektivskih, pornografskih in drugih kvarljivih romanov in filmov, ki poskušajo pritegniti čitatelja samo s prikazovanjem golote in vzbujanjem spolnosti. S tem poskušajo uničiti v človeku vse njegove boljše človeške občutke, njegovo zanimanje za družbene in socialne probleme, a padni kulturi»: nasilje. Po zadnji svetovni vojni so tudi navadni ljudje pričeli razumevati, kaj se dogaja v svetu. Spoznali so izkoriščevalce, a tudi tiste, ki stoje na načelih delovnega ljudstva, tiste, ki so za mir in tiste, ki so ?-a vojno, ker vlečejo iz nje silne dobičke. Delovno ljudstvo je zmagalo v raznih deželah sveta, a demokratični pokret stalno napreduje. Vse to je povzročilo, da se izkoriščevalcem in vojnim hujskačem stolček še bolj maje pod nogami kot prej. Zato so preuredili nači-te svetovnih Imperialistov, ki sQ propadli skupno z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, Amerikanska rcvii3 «United "States News» nam je razložila vse to v članku pod naslovom: «ZDA v vlogi svetovnega policaja»." V tem članku piše, da s0 «prilike prisilile Združene države, da prevzamejo večji del naloge, da se uvede neke vrste policijsko nadzorstvo nad svetom... Ta nova Wallace: Vojno hočejo veliki 'n' dustrijalci in milijardarji, ki vladajo v naši deželi. Nič ne ograž® varnosti Amerike. Ogroženi so samo dobički ameriških monopol1' stov. Churchill: «Naša politika napia»1 Sovjetski zvezi ne sme temeljti na slabosti. Zapadne demokracije i11 komunziem so nepomirljivi sovražniki.» vloga policista zahteva napora0 delo take vrste, kot ga ZDA ie pi' so vršile... ZDA pa imajo prilik0' da zagotovijo svetu to policijsk0 kontrolo brez sodelovanja drugih držav. «Blazne sanje o svetovnem gospudstvu, ki jih je sanjal neko6 Hitler so prevzeli od njega sed®) izkoriščevalci Amerike. Vendar pa taka vloga svetovneS3 policaja zahteva tudi primeren re' žim, bodisi v sami Ameriki, kakof tudi v ostalem svetu. Zato je pred koncem vojne pisal De Wihe urednik amerikanske reakcionarni revije Reader’s Digest: «Nam Am6" rikancem je potreben fašizem, da obrzdamo radikale in njihov s*' steni ter filozofijo, da jim prepr6' čimo, da bi dvigali glavo.» Borb3 proti naprednim elementom in ni*' hov im idejam, filozofijam, romanom, sploh proti vsakemu napret1' nemu kulturnemu ali znanstvi)'’" nemu ustvarjanju, to je vsebin3 navedenega stavka. Dokaj časa je že, da so zadobile moje sanje in pač sanje vsakega človeka čisto novo, prav posebno lice. Nič več niso puste blodnje, bežne megle, ki se brez smisla in’ vzroka prelivajo druga v drugo ter se nazadnje razpuhte P nič. Niso več tiste sanje, fci jih človek zjutraj strmeč ugleda 2 zaspanimi očmi ter napol smehljaje, napol jezen zamahne v. roko: «Vrag vas vzemi, odkoder vas je dal!» — in ki na £o smešnogrozno odkobalijo v brez-dno, kakor se ob rani zarji škratje poskrijejo v gozd. Sanje, • ki jih sanjam zdaj jaz in ki-jih sanjaš ti,, so senca prave resnice: pač pa so oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene, toda resnica le ostane, spoznaš jo koj in srce ti je žalostno. Hladno jesensko jutro je bilo, megle so se vlačile po dolini in se plazile ob strmih rebrih gora, na vrtovih se je že v žarkih zgodnje zarje belil prvi sneg. ki je bil zapadel ponoči. Nebo je bilo jasno; še se je sjxmiinjalo na polnočni sneg in na mrzle jutranje zvezde, ali že je čakalo sonca. Gledal sem skozi okno; to okno še nikoli ni bilo umito, zato sem gteaal Kakor skozi pajčolan, razločil pa sem natanko vse, kar se je godilo pred menoj: tudi glasovi so bili v čistem -'vtranjem zraku jasni, da sem slišal in razumel GOSPOD STOTNIK Jv it n Cntiltii't vsako besedo. Dve; išče je bilo za ped navisoko posuto s' črnikastim prahom, ki se je bil čez noč spremenil v mastno blato; s prau takim prahom so bile pokrite tudi nizke strehe barak in uvelo listje oreha, ki je stal samoten sredi dvorišča, pod tem orehom je držal vojak na uzdi osedlanega konja, ki je ponrskamt ut vztrepetavat oa hlada in nemira. V dolgi, ravni vrsti je stala kom-ponija, napravljena, da se še tisto uro napoti na bojišče. Stali so tam kakor od kamna, nobeno oko in trenilo; sloka telesa so bila narahlo upognjena pod bremenom težkih nahrbtnikov. Nikoli poprej nisem videl na enem samem tesnem kraju toliko mlade lepote. Vsi oorazi so oui se zelo mioaosiui, skoraj otroški in usi so bili sveži, kakor v rosi in zarji umiti, tudi v očeh je bila svetla rosa, gledale so kakor iz daljnih krajev, iz lepih sanj; vse pa so bile nepremično tipne v gospoda stotnika, ki je s počasnim, malobrižnim korakom sto- pat pred nemo, vrsto gon m doti. Stotnik je bil sila visokega života. za glavo je bil višji od kdm ponije; ogrnjen je bil v ohlapen črn plašč, izpod tega je gledalo dvoje zelo dolgih in tenkih nog; v roki, ki je bila še v rokavici koščena m krcmpljasta, je držal palico, na katero se je gredoč opiral. V obraz mu nisem videl, ker je bil ves čas obrnjen proti vrsti. Korak za njim je stopal mlad praporščak, ki se je v časih plaho ozrl, kakor se morda ozre človek, ki. bi rad pobegnil, pa ooctm, da )e priklenjen urez usmiljenja. $e enkrat je gospod stotnik Začel od kraja svoje ogledovanje. Postal je pred prvo številko v insti pred visokim, vitkim fantom, ki je strmel nanj s črnimi, zamolklimi očmi. Stotnik je stopil tik predenj. «Kako ti je ime » Fant je povedal svoje'ime in tedaj mi je presunilo dušo; saj te. poznam, ti lepi, mladi, fant! Ti zamišljeni, s polnim srcem v prihodnost strmečit Mož med tovariši, poslušen otrok med modrimi starci/ Živa veja, na drevesu; če bi jo odžagali, bi bilo ranjeno drevo samot Stotnik je vprašal nadalje: «Ali imaš očeta doma?» «Nimam ga več-» «Pa koliko bratov in sestra?» «Nimam jih!» «Ali ti vsaj mati še živi?» «Mater še imam!» In luč se je vžgala v zamolklih očeh. Tedni je stotnik vzdignil palico, dotaknil se z okovanim koncem fantovih prsi ter pomignil praporščaku, ki.je stal za njim. Ta je potegnil izza rokava zapisnik ter je s tresočo roko zapisal fantovo ime. In fant je prebledel. Stotnik je šel mimo drugega in se iti ozrl nanj; stopil je do tretjega in si ga je ogledal natanko. Ta je bil pač vesel, zgovoren in glasen mladenič, silovit pevec in ljubljenec deklet. Imel je zdrav, okrogel obraz, ob drobnih ušesih se je vilo P ar svetlopšeničnib kodrov, sinje oči so naglas prepevale, temnordeče ust niče so Se prožile v prijetnem smehljaju. «AH imaš nevesto doma? je vprašal stotnik. «Imam jo, gospod stotnik!» še glasneje so prepevale sinic oči, v svetlo daljavo je segla pesem. Sfottile je, vzdignit palico, praporščak je pisal. In pesem ie V-aasnila v srnjih očeh. Tako je stopal gospod stotnik počasi dalje ob dolgi vrsti: pregledoval je, izpraševal in izbiral. Časih ie izpustil po dva in tri, nekaterega še pogledal ni, časih pa jih je zaznamoval kar po pet in šest za. povrstjo, In zdelo se mi je, da na-lase iti preuaarno izbira najmočnejše in najlepše. Prišel je do kraja, poslednjikral je vzdignil palico, nato sc je okre-ni[. Takrat sem videl njegov obraz in srce mi je utihnilo. Ta obraz je bil brez kože in m'esa, namesto oči je bilo izkopanih v lobanjo dvoje globokih jam, dolgi ostri zobje so sc režali nad golo, silno čclustjo/ Stotniku je bi lo ime Smrt. «Naprej.... marš!» Kompanija se je sunkoma za-okrenila ter se napotila s čvrstimi koraki v meglo nizdol. Pred njo je jezdit gospod stotnik; visoko zna ti megle se je dvigal njegov črni plašč. Preko svojih policijski!) psov tujih državah poskušajo barba1"1 vnesti isti sistem duševnega -in f1' žičnega terorja tudi v vse ostal6 itržave sveta. V tej borbi je njihov0 «ideološko» orožje vsa njihova <