ISSN 0040-7712 9 770040 771208 JANUAR 2002 LETNIK XXXX CENA 350 SIT /.up& n POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 ___ m m #u 222 ::: ::: ::: ::: ::: ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••••••• ••• M* ••• JI! • • -i-- M ::: ::: ::: « • •••• ••• ••• ••••• ••••••• ••••4 sss s:s ::: lil' ***••• ••• •••' ::: ••••• ••• •••« •• •••••• •••••••••• >••••• ••• MM ••• ••• sistem Comfort-Mode-Selector omogoča enostavno uporabo vgrajenega mešalnika "V" višina-smer za modele z V-repom in mešalnika krilca-višina za modele tipa delta, možnost vklopa/izklopa mešalnika Combi-Mix za povelje krilca-smer, enostavna izbira sistema Mode (plin levo/desno) s sistemom Comfort- /Ck Mode-Selector, / v kompletu kakovosten sprejemnik R 700, sistem učitelj-učenec, z možnostjo priključitve vtičnice "učenec", možnost priključitve dodatne opreme Nautic Multi-Split-Modul 1/5 K, pomnilnik za modele z baterijo Lithium-Backup. j Na sliki je opremljen oddajnik mc-10. Podrobnejši opis najdete v katalogu GRAUPNER FS. itn mc-10 m M 14-kanalna §H mikroračunalniška IH RV-naprava FM H naroč. št. 4720 W za območje Š5 MH»»- r naroč. št. 4720.B za območje 35 B MHz naroč. št. 4721 za območje 40 MHz mtBO TRGOVINA MIBO Stara c. 10, Logatec odprta: pon.-pet. 10-12 h in 16-19 h, sob. 9-13 h e-pošta: trgovina @mibomodeli.si URL: http://www.mibomodeli.si tel.: 01/750 90 60, faks: 01/756 42 84 GRAUPNER GmbH & Co. KG • Postfach 1242 • D-73220 Kirchheim/Teck Internet: http://www.graupner.de ■ http://www.graupner.com raenovno ugoden vstop v mc-RV-tehnologijo KAZALO 5 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih JANUAR 2002, LETNIK XXXX, CENA 350 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@teHniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehiniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 350 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1750 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. KAZALO 186671 2 5 5 6 9 10 12 14 15 16 25 26 28 30 31 34 36 38 39 40 19. MEDNARODNI SEJEM MODELNIH ŽELEZNIC V MUNCHNU. TIMOVA NAGRADNA AKCIJA UREDNIKOV PREDAL VOLHOV (SA-2 - GUIDELINE) - SOVJETSKA PROTILETALSKA RAKETA PENDOLINO SŽ. REVOLUCIJA MODELOV HLG ELEKTRIČNI POGON - ELEKTRIČNA NAPELJAVA (2. DEL). IZBIRA SERVOMEHANIZMA ZA LETALSKI MODEL NOVO NA TRGU. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - JUNKERS JU-87B-2 STUKA ZAMENJAVA VENTILATORJA V RAČUNALNIKU PSIHOKINETIČNI TEST (2. DEL) .. POLNILNIK CELIC NI-CD / NI-MH (1. DEL) SKRIVNOSTNA VETRNICA KOLEDARJI ZA VSE ČASE. VAŠA NAJDRAŽJA SLIKA KAŠIRANJE - ZANIMIVA IN ZABAVNA TEHNIKA OKRAŠEVANJE STIROPORNIH ŠKATEL S PREPLETANJEM TRAKOV . SVEČNICA IN SVEČNIK UGANKARSKI KOTIČEK TEKI! 5 januar 2002 1 19. mednarodni sejem modelnih železnic v Munchnu IGOR KURALT Kot vsako leto smo se tudi tokrat člani nastajajočega kluba Marklin insi-. der organizirali in obiskali 19. medna¬ rodni sejem modelnih železnic v Mun¬ chnu. Sejem poteka izmenično enkrat v Munchnu in nato v Kolnu. Na njem so sodelovali skoraj vsi evropski proizva¬ jalci modelnih železnic, nekaj pa tudi iz drugih delov sveta. Predstavilo se je tudi precej klubov iz številnih evrop¬ skih držav. Večina se jih odloča za vgradnjo digitalnih sistemov, vodenih prek digitalnih central. Predstavili so gradnjo maket in modulov za modulno gradnjo železnic od najmanjših pa do zelo velikih oziroma v velikostih Z, N, TT, HOe, HO, 1, G, 0. Med novostmi na sejmu so bili v glavnem prikazani modeli, ki so bili kot novosti predstavljeni že spomladi na Nurnberškem sejmu, vendar pa so jih začeli izdelovati šele med letom. Kot za¬ nimivost naj omenim, da je na sejmu so¬ deloval tudi izolski Mehano s svojimi že znanimi modeli. Predstavili pa so tudi nekaj novosti, med drugim tudi modre¬ ga tigra ter nekaj vagonov iz serije Pre- stige, v katero sodijo modeli evropskih železnic. Večino programa še vedno prodajo na ameriški trg. V svoje loko¬ motive za sistem DC ali AC vgrajujejo digitalne dekoderje znamke LokSound, ki imajo poleg drugih digitalnih funkcij tudi zvok parnih, dizelskih ali električ¬ nih lokomotiv. Kljub opaznemu na¬ predku bodo morali izboljšati še kako¬ vost plastike za izdelavo ohišij lokomo¬ tiv in vagonov, da bodo vzdržali pritisk konkurence na trgu. Pri Roču so pred¬ stavili izboljšan Lenzev digitalni sistem ter več že obstoječih lokomotiv, ki so bile v sistemu DC, odslej pa jih imajo tudi v sistemu AC z izboljšano digitalno tehniko. Isto novost so predstavili tudi Fleischmann, Brawa, Piko ter Tilli, ki je imel tire brunirane. Za skupni nastop na sejmu in tudi na trgu so se odločile štiri firme, za katere kaže, da se bodo počasi združile v eno. To so Lima, Ar¬ nold, Jouef ter Rivarossi, ki neuradno sodeluje tudi z Marklinom. Največji, najlepši in tudi najbogatejši je bil Mark- linov razstavni prostor in takoj za njim Trotov, katerega lastnik je Marklin. Ta v novejše digitalne lokomotive velikosti HO vgrajuje poslej samo še motorje c-si- nus, če pa so prostorsko omejeni, pa Faulhaberjeve motorje. Te v velikosti N uporablja tudi Trix. Prikazan je bil tudi Marklinov insider model »Big-Boy«. Ker veliko svojega programa prodajo čez lužo, je ta model bolj namenjen ameriš¬ kemu trgu. Zato so se pri Marklinu od¬ ločili še za en evropsko naravnan insi¬ der model - parno lokomotivo »Franco Crosti«. Opaziti je bilo tudi veliko modelov, izdelanih v serijah MHI. To so eksklu¬ zivne serije v omejenem številu, izdela- Maketa z železnico Roco Zgornji električni vod proizvajalca Sommerfeldta Odlična rešitev za spuščanje in dviganje nivojev na majhnem pro¬ storu na maketi so spirale. Del postaje v velikosti » 1« 2 januar 2002 'TTK£ 5 REPORTAŽA Marklinova parna lokomotiva »serije K« (K. W.St.E.). Izdelana je v celoti iz kovine v razmerju 1 :87, poganja jo Faulhaberjev motor prek šestih pogonskih osi, za luči so uporabljene svetleče diode, vgrajen pa je tudi dimni generator. LGBje napravil maketo iz naravnih gradiv. Marklinov model Milenium insider v velikosti HO je zelo precizno in v celoti iz kovine izdelan v enkratni seriji ter opremljen s certifika¬ tom. Fallerjeva maketa vojašnice ne le po naročilu združenj trgovcev in po končani izdelavi zaključene. Nekate¬ rim izbranim modelom so priloženi certifikati s serijsko številko in potrje¬ no kakovostjo in so zato zanimivi za zbi¬ ralce. Marklin kot najstarejši proizvaja¬ lec modelnih železnic v Evropi in svetu ter hčerinski Trix imata isto strategijo in posvečata izjemno pozornost kako¬ vosti in razvoju. Svoje lokomotive izde¬ lujeta v glavnem iz kovine, prav tako tudi razne dodatke, ki spadajo zraven (cevi, ograjice, držala ...). Omenim naj, da so pri Marklinu opustili program ko¬ vinskih tirov, namesto njih pa ponujajo izboljšano in razširjeno ponudbo tirov »C«. V velikosti HO ostajajo pri sredin¬ skem napajanju, ker zatrjujejo, da je to najboljša povezava med lokomotivo in tiri, saj je ozemljena prek vseh koles, fazo pa dobi prek drsnika, ki se z giba¬ njem ves čas sam avtomatsko čisti. Nji¬ hovo pravilno usmeritev potrjuje tudi povečana prodaja tega sistema v svetu. Napovedujejo še posodobitev in razši¬ ritev digitalnega sistema Marklin-Moto- rola. Bogato izbiro novih artiklov so po¬ nujali tudi proizvajalci opreme za ma¬ kete ali module. Predstavili so se razni klubi, ki so ponujali usluge za izdelavo unikatne opreme po naročilu. Ker je prah največji sovražnik modelnih želez¬ nic, je firma Lux-Modellbau prikazala svoj novi program čistilnih vagonov v vseh velikostih ter sistemih v analogni in digitalni tehniki. Auhagen, Vollmer in Faller so predstavili nekaj novih in zelo zanimivih hišic. Faller v sistemu Car ponuja novo cesto, ki se lahko se- Maketa s Sommerfeldtovim zgornjim električnim vodom TIKI 5 januar 2002 3 Prava atrakcija je bila Marklinova parna lokomotiva na »živo paro« v velikosti »1«, krmiljena prek daljinskega upravljalca. V pri¬ hodnje napovedujejo podobno lokomotivo še v velikosti HO. stavlja kakor tiri, imenuje pa se Play- Street. Pri Kibriju, ki je imel tudi nekaj novih modelov hišic, so se bolj posveti¬ li gradivom za svoje izdelke ter lepilom. V programu zasledimo veliko izbiro no¬ vih modelov gradbene mehanizacije, kmetijskih strojev, tovornjakov, raznih dvigal in strojev za popravilo železnic. Najbolj natančno in bogato ponudbo za zgornje električne vode pri železnicah so imeli pri Sommerfeldtu. Noch je po¬ nudil nove makete, ki se med seboj do¬ polnjujejo in tvorijo večje enote, ter bo¬ gato paleto izdelkov v novem progra¬ mu Neon-folie. Noch na nemškem trgu sodeluje in ima zastopstvo za proizvajal¬ ca železnic švicarski HAG in japonski Kato, kakor tudi za proizvajalca digital¬ nih dekoderjev LokSound ter celotni program firme Woodland Sce- nics. Za združitev sta se od¬ ločila tudi Wiking in Siku. Zanimivosti je bilo toliko, da vseh v kratkem pregle¬ du ni mogoče niti na¬ šteti. Po odobritvi tovar¬ ne Marklin z novim le¬ tom končno prihaja v Slo¬ venijo Marklin-insider klub, in to z ena¬ ko ponudbo kot v Nemčiji, Švici ali Av¬ striji. Članom nudijo šest številk Mark¬ lin magazina, klubske novice, klubski magazin, videokaseto (eno leto z Mark- linom), celoletni veliki katalog, novosti, letni članski vagonček v velikosti HO ali Z ter pravico do nakupa lokomotive in- Noch nudi pestro izbiro svetlobnih reklamnih napisov. Nekaj jih je uporabnih tudi v slovenščini (hotel, bar...). marklin / sider. Teh izdelajo samo toliko, kolikor članov se odloči za nakup. Dobavijo pa jo do kon¬ ca leta. Tako so člani seznanjeni z vsemi novostmi in si lahko že vnaprej zagoto¬ vijo ekskluzivne modele železnic. Seve¬ da to še ni vse. Člani kluba bomo tudi v prihodnje obiskovali takšne sejme in si ogledovali večje makete. Ena takih v ve¬ likosti HO je postavljena na površini 400 m 2 v kraju Merklingen v Nemčiji. Z zvokom opremljeni dekoderji Lok¬ Sound dajo lokomotivam poseben čar. Izdelani so v sistemih DC aliAC. Seveda se takšni ekskurziji lahko pri¬ družijo tudi drugi ljubitelji malih želez¬ nic. Za vse informacije v zvezi z ogledi ali članstvom v Marklin-insider klubu lahko pokličete na telefon 041/672-238 ali po elektronski pošti prometej@pro- metej.si povprašate firmo Prometej, d. o. o., ki je tudi glavni uvoznik in za¬ stopnik firm Marklin, Trix, Kibri, Noch, Kato, Hag, LokSound in Woodland Sce- nics. Marklin insider model Franco Crosti NAROČILNICA ZA KATALOG HO ROCO 2001 Pošljite mi kom.katalogov ROCO 2001 po ceni 1990.- SIT + poštnina. Kupnino bom poravnal po povzetju. IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠT. IN POŠTA TELEFON PODPIS ♦ Trgovina: m > Hobby T el.:(02)2519217 Naročilnico pošljite na naslov: PRIMOTEHNA d.o.o. Partizanska 3-5 2000 Maribor BUSCH VOLLMER 4 januar 2002 TIEIi 5 REPORTAŽA TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Tako kot vsako leto, bomo tudi tokrat ob zaključku letnika nagradili po¬ verjenike revije TIM na osnovnih šolah z največ naročniki. Izšlo je že nekaj šte¬ vilk letošnjega letnika in lahko si ogledamo, kakšen je trenutno seznam petnaj¬ stih trenutno najprizadevnejših, skratka tistih, ki se jim nasmihajo nagrade naših sponzorjev: 1. OŠ Otočec, (g. Marjan Jenko), Otočec 4, 8222 Otočec 2. OŠ Jurij Dalmatin, (ga. Marta Zorko), Šolska 1, 8270 Krško 3. OŠ Drago Bajc, (ga. Bojana Bole), Vinarska 5, 5271 Vipava 4. OŠ Puconci, (g. Ignac Čeh), Puconci 178, 9201 Puconci 5. OŠ Preserje, (ga. Marija Goršič), Preserje 60, 1352 Preserje 6. OŠ Ivana Skvarče, (ga. Marjana Zore), C. 9. avgusta 44, 1410 Zagorje 7. OŠ Bojan Ilich, (g. Martin Knuplež), Mladinska 13, 2000 Maribor 8. OŠ Lava, (g. Henrik Primc), Pucova 7, 3000 Celje 9. OŠ Hruševec, (g. Boris Čujež), Gajstrova pot 2 a, 3230 Šentjur 10. OŠ Simon Jenko, (ga. Andreja Polovšek), 31. divizije 7 a, 4000 Kranj 11. OŠ Miklavž pri Ormožu, (g. Franc Fajfar), 2275 Miklavž pri Ormožu 29 12. OŠ Ivana Tavčarja, (ga. Marija Frelih), Trata 40, 4224 Gorenja vas 13. OŠ Gornja Radgona, (ga. Ana Zagorc), Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona 14. OŠ Jožefa Krajca, (ga. Lea Stele), Partizanska 28, 8381 Rakek 15. OŠ Sladki vrh, (ga. Marija Zorko), Sladki vrh 8 a, 2214 Sladki vrh 113 izvodov 40 izvodov 25 izvodov 22 izvodov 21 izvodov 21 izvodov 21 izvodov 20 izvodov 19 izvodov 19 izvodov 19 izvodov 17 izvodov 17 izvodov 14 izvodov 13 izvodov Do konca šolskega leta je dovolj časa, da se lestvica še spremeni in se med do¬ bitniki nagrad pojavijo tudi nova imena. Nagradni sklad bo tudi letos bogat, saj so se v akcijo že vključila naslednja podjetja: MIBO modeli iz Logatca, Mantua model iz Ljubljane, GM&M iz Grosuplja, Unihem iz Ljubljane, Top-modeltehnik iz Nove Gorice, MM modeli iz Gorenjega Jezera, Gasilska oprema - Mladi tehnik iz Ljubljane, Primotehna iz Maribora, Prometej iz Ljubljane, Panoptikum iz Kamnika ter MACH industries iz Loke pri Zidanem mostu. Modele lahko kupite v bolje založenih modelarskih trgovinah oziroma naročite na modelar@panoptikum.si. PANoptikUM d.o.o.. Medvedova 12, SI-1241 Kamnik, tel.: 01 831 90 60, tel.: 041 669 707 www.panoptikum.si | Timovih 40 let Pred 40 leti je pri Tehniški založbi Slovenije začela izhajati revija, ki naj bi zlasti mlade bralce seznanjala z novostmi na področju tehnike in jim na bolj privla¬ čen način skozi zanimive in razumljive prispevke ob gradnji modelov in naprav približala različne obdelovalne postopke in jih seznanjala z gradivi, ter pravilno in varno uporabo orodij in strojev. Potreba po takšni reviji je bila razumljiva, saj sko¬ raj ni bilo šole, ki ne bi imela vsaj enega tehničnega krožka. Z začetkom ustanav¬ ljanja klubov mladih tehnikov na osnov¬ nih šolah je njihovo število samo še na¬ raščalo. K temu so svoje prispevala tudi tekmovanja mladih tehnikov, ki jih orga¬ nizacije tehnične kulture organizirajo še danes. Tim je postal nepogrešljiv pripomo¬ ček učiteljev tehničnega pouka in men¬ torjev tehničnih interesnih dejavnosti ter priljubljeno branje med mnogimi mladi¬ mi in tudi nekoliko starejšimi bralci. Z razvojem znanosti in tehnike, še po¬ sebej na področju elektronike in infor¬ matike, so se začela odpirati vedno nova področja, ki so pritegnila številne vedo¬ željne mlade nadebudneže. Poleg tradi¬ cionalnih tehničnih interesnih dejavno¬ sti so se pojavile nove, ki so terjale tudi ustrezno teoretično podporo in jo tudi našle v svoji reviji. V uredništvu Tima so zato odgovorni vselej znali prisluhniti željam in potre¬ bam bralcev in s posluhom in razumeva¬ njem slediti novim zvrstem tehničnega udejstvovanja mladih. Z leti se je razširil tudi krog zunanjih sodelavcev, ki so s svo¬ jimi strokovnimi prispevki znali zadovo¬ ljiti še tako zahtevne bralce. Morda se je v preteklosti ob pomanj¬ kanju sodelavcev včasih tudi nekoliko ne¬ kritično posegalo po priredbah tujih pris¬ pevkov, pri katerih ni bilo vselej mogoče preveriti verodostojnosti njihove vsebine in so zato bralci kdaj pa kdaj ostali tudi razočarani, če naprava ali model nista delovala, kot bi morala. V zadnjem času težav s tem ni več, saj smo se v uredništvu bolj oprli na domače znanje in začeli objavljati predvsem izvir¬ ne prispevke uveljavljenih piscev in stro¬ kovnjakov na posameznih področjih. Še več, ugled revije je s tem narasel ne samo doma, temveč tudi v tujini, od koder do¬ bivamo vse več ponudb za sodelovanje in prispevkov za objavo v naši reviji, prevo¬ di Timovih prispevkov pa se pojavljajo tudi v sorodnih tujih revijah. V založbi smo kmalu spoznali, da zgolj izdajanje revije ni dovolj in da bo prej ali slej treba razširiti ponudbo tovrst¬ ne hobijske literature. Tako se je porodila ideja o Timovi knjižnici, v okviru katere je doslej izšlo že sedem naslovov. Omeni¬ ti moramo še bogato ponudbo Timovih načrtov modelov v naravni velikosti, po katerih je med modelarji precej povpra¬ ševanja. V uredništvu bomo poskrbeli, da bo Tim tudi v prihodnje sledil novostim na področju modelarstva, maketarstva, elek¬ tronike in drugih področjih ter prinašal prispevke, ki bodo zadovoljili tako mlajše bralce, ki šele spoznavajo osnovne tehno¬ loške postopke, kot tiste bolj izkušene, ki na straneh Tima pričakujejo tudi nekoli¬ ko zahtevnejše prispevke. Jože Čuden, urednik \___ J m: '-5 januar 2002 5 ¥ PRILOGA Volhov (SA-2 - guideline) Sovjetska protiletalska raketa MILAN JELINEK SA-2 - guideline (Natova oznaka) je nedvomno najbolj razširjena protiletal¬ ska vodena raketa na svetu, znana od Kube do Kitajske. Leta 1960 so jo Sovjeti prvič uporabili proti ameriškemu vohun¬ skemu letalu U-2, ki je letelo na višini blizu 20 km, in ga sestrelili v bližini Sverdlovska. V velikem številu so jo upo¬ rabljali v vojnih operacijah na Bližnjem vzhodu, predvsem pa v vietnamski vojni. Razen osnovnih podatkov, objavlje¬ nih v Jane’s Weapon Systems in nekate¬ rih strokovnih časopisih, nikoli niso bili na voljo podatki o dimenzijah, po¬ trebnih za gradnjo makete. Ko smo do teh podatkov prišli, jih ni bilo dovolje¬ no objaviti, ker so veljali še za vojaško skrivnost. Kljub temu sva skupaj s si¬ nom Ivom v letih 1969-71 izdelala modele in z njimi tudi tekmovala. Čas je tekel in raketo SA-2 so zame¬ njale sodobnejše izvedenke na trdo go¬ rivo, ta pa je bila umaknjena iz oboroži¬ tve slovaške vojske (kot tudi v večini Ohranjeni primerek sovjetske protiletalske rakete volhov v Vojaškem muzeju v Trenčinu Prva stopnja z raketnim motorjem na trdo gorivo in stabilizatorji Rebro stabilizatorja prve stopnje ob šobi motorja Zgorevalna komora motorja je zaprta z membrano, ki popusti oziroma poči pri do¬ ločenem tlaku. držav nekdanjega Varšavskega pakta. Op. ur.). Vojaški muzej v Trenčinu je en primerek različice volhov ohranil pred uničenjem. Leta 2000 sem z veseljem sprejel ponudbo vodstva muzeja, da opravim natančne izmere rakete in fo¬ tografiranje vseh, tudi najmanjših po¬ drobnosti. Rezultat je dokumentacija, ki jo kot ekskluzivno objavljamo v Timu in jo je kot verodostojno potrdil Vojaš¬ ki muzej v Trenčinu. Volhov Volhov (guideline) je dvostopenjska raketa. Prva stopnja ima motor na trdo gorivo, druga pa na dvokomponentno tekoče gorivo. Druga stopnja se usmer¬ ja na cilj z radijskim lokatorjem. Volhov se od prvotne inačice »dvina« razlikuje 6 januar 2002 TIK 5 PRILOGA Prva stopnja z desne - zapis o polnjenju: - polnjenje (trdo raketno gorivo), - vžigalnik |_ OTHtmPCHAPfflffiH HH_| ._1 n nwTHnUmHycrcoimEH»w . | 3«™« | | _ | I noaVaMEHHTtilbj Pogled na vrh motorja prve stopnje in povezavo s koničnim odsekom že na prvi pogled, saj na paru stabiliza¬ torjev prve stopnje nima krilc, površina druge stopnje pa je bolj razčlenjena. Raketa, ki je prikazana na slikah, je šolska in je služila za vadbo vseh pred- štartnih opravil, kot so polnjenje s teko¬ m čim gorivom, oksidantom ali komprimi- ranim zrakom, vstavljanje pirotehnič¬ nih vžigalnikov ipd. Zaradi vseh teh opravil je na površini večje število napi¬ sov v ruskem in slovaškem jeziku. Na fotografijah je raketa brez šobe prve stopnje, ki je bila demontirana in shra¬ njena posebej. Dimenzije in zunanje površine ra¬ kete so popolnoma identične bojni ra¬ keti, zato se lahko ta dokumentacija uporabi kot osnova za gradnjo makete rakete volhov tudi katere od drugih armad, seveda z drugačnimi oznakami in napisi ter upoštevaje maskirne she¬ me bojnih različic. (Tako volhov kot dvina sta bila tudi v oborožitvi nekda¬ nje JLA. Op. ur.) Gradnja makete Z maketarskega stališča je volhov si¬ cer samo dvostopenjska in dvomotorna raketa, brez možnosti izvedbe kakih po¬ sebnih efektov (morda radijsko vodeni let druge stopnje), toda zaradi razčle- Pogled na spodnji del koničnega odseka z leve Vezni elementi na prehodu s konusa na telo druge stopnje pogled s strani mri 5 januar 2002 7 Del trupa druge stopnje med krili in spodnjimi krilci (z leve). Detajl z leve strani med kriloma druge stopnje Detajli na trupu druge stopnje med spodnjimi krilci in krili (z desne) Krmila na glavi Detajli na trupu druge stopnje od blizu Pogled na druge stopnjo med krili z desne spodaj i i Zaključki zunanjih napeljav na začetku glave Originalna barva na vrhu glave je bila rde¬ ča, a je sčasoma obledela. Odprtina za polnjenje tekočega goriva 8 januar 2002 TTKT 5 MAKETARSTVO Odprtina za polnjenje oksidanta (tlNO,J njenosti površine, številnih detajlov in pravega bogastva napisov po težavnost¬ ni stopnji ne zaostaja dosti npr. za ma¬ keto ariane 1. Ob popolni in podrobni izdelavi lahko dobi precej visoko statič¬ no oceno. V kategoriji S7 priporočam merilo 1 : 10 ali 1 :9, v katerem je možna iz¬ vedba vseh detajlov. Profil vseh stabili¬ zatorjev je simetričen. Krmila (kota 3550) na drugi stopnji so premična. Po¬ krovi za manipulacijo na drugi stopnji pa so pritrjeni z imbusnimi vijaki. Priporočam, da padalo prve stopnje spravite v konični del trupa pod drugo stopnjo, ter da opustite stoodstotno ve¬ rodostojnost makete in ta del spojite z valjastim delom s pomočjo cevi, kar hkrati okrepi celotno konstrukcijo. Od¬ piranje druge stopnje oziroma ločeva¬ nje glave je najbolje izvesti na koti 8570 oziroma na črtkani črti na mestu, kjer krivina glave preide v valjasti del. Start in let makete Iz izkušenj vem, da je model zelo občutljiv za natančno odrejanje polo¬ žaja težišča glede na center potisne sile celotne konstrukcije kot tudi same druge stopnje. V svoji dokumen¬ taciji ne pozabite označiti obeh točk (CG in CP). Realistični Start makete mora biti oster kot pri pravi raketi. Pri predvide¬ ni štartni masi 700 g bi morali v prvi stopnji uporabiti vsaj motor E20, v dru¬ gi pa D10 ali E10. Volhov je nekaj povsem drugega kot običajna preprosta raketa. To je raketa za maketarske sladokusce, zahtevna za izdelavo in letenje ter privlačna za gle¬ dalce. Vsem, ki se bodo lotili gradnje, želim uspešno delo, lahko pa jim poma¬ gam še z dodatnimi slikami (jelinek- @psg.sk). Pendolino SŽ ŽELJKO HALAMBEK Foto: Uroš Hočevar Konec lanskega septembra je med Ma¬ riborom in Ljubljano v rednem prometu zapeljal Inter City Slovenija, dolgo obljub¬ ljam slovenski pendolino. Vlak je namreč opremljen z nagibno tehniko in lahko na progah, ki niso prirejene za velike hitrosti, dosega do 200 kilometrov na uro. Tri garniture pendolina SŽ 310 je izde¬ lalo italijansko podjetje Fiat Ferroviaria, zdaj Alstom Ferroviaria. Sestavljene so iz dveh pogonskih in enega priklopnega va¬ gona. Konstrukcija košev je iz aluminija¬ stih profilov, podstavni vozički pa so enaki kot v pendolinih ETR 460/480 in ETR 470 cisalpino. Električna vlečna oprema je na¬ meščena v čelnih pogonskih vagonih in sta med seboj neodvisna. Pendolino je oprem¬ ljen s štirimi asinhronskimi motorji z moč¬ jo 510 kW in skupaj zagotavljajo 1960 kW moči na obodu koles. Vlak je opremljen tudi s sodobnim sistemom za upravljanje, ki omogoča sprotno javljanje napak. Model slovenske različice pendolina v sistemu HO (1 : 87) je v poslovnem načrtu podjetja Lima za leto 2001. Pogoj za izdela¬ vo načrtovanega pa je 500 prednaročil, kar je za slovenski prostor občutno preveč. Tako serijsko izdelanega modela našega pendolina očitno še dolgo ne bo. Zato pred¬ lagamo drugo možnost. Iz programa podjet¬ ja Lima vzamete pendolina italijanskih že¬ leznic (FS) ETR 480 ali cisalpino ETR 470 in ga predelate v slovensko različico SŽ 310. To je prvi storil zbiralec modelov vlakov slovenskih železnic, Luka Battistin. Nalo¬ go predelave je zau¬ pal modelarju Sicili- janu Aliottu iz Paler¬ ma. Model vlaka ETR 480 je bilo treba pre¬ barvati, izdelati nove napise, pred tem pa premestiti pantogra- fe na srednji vagon in ob tem izdelati novo strešno opre¬ mo ter spremeniti položaj in obliko sprednjih luči. 5 januar 2002 9 Revolucija modelov HLG ZLATKO ŽIŽEK Urbančič, na državnem prvenstvu pa še Boštjan Čač. Ta je svoj model izdelal z ne¬ sebično pomočjo in nasveti bratov Fidler in z njim v sezoni 2001 tako že tretjič za¬ pored postal državni prvak v kategoriji F3K, dvakrat z novo tehniko metanja. Kot zanimivost naj še dodam, da so v Nemčiji na državnem prvenstvu merili višino meta s pomočjo daljnogleda z laserskim daljinomerom in izmerili največjo višino Lani sem v nemški modelarski reviji Aufwind prebral članek o novem načinu metanja modelov HLG. Omenjeno je bilo, da modelar pilot model prime za konec krila in z modelom zarotira za 360 stopinj (slika a), model izpusti in ta se strmo, predvsem pa zelo visoko povzpne tja do višine 40 metrov. Ta tehnika metanja se je razvila v Ameriki. Kaj več uporabnega pa ni bilo zapisanega. Na travniku smo novo tehniko takoj preizkusili in kaj hitro ugo¬ tovili, da je bilo nekaj podrobnosti zamol¬ čanih, saj smo pri podobnih metih mode¬ le tudi poškodovali. Tudi na tekmovanjih Eurocontest v tujini ni bilo zaznati nič o novi tehniki, vse do lanske prve tekme v avstrijskem Regauu. Tega tekmovanja sta se udeležila modelarja iz severne Nemči¬ je. Spomladi sta bila na svetovnem pr¬ venstvu v ZDA in sta razvila povsem svoj model, ki je bil zelo podoben RV-raketo- planu, le večji je bil (slika 1). Grajen je bil iz umetnih smol, krila in trup so bili v ce¬ loti narejeni v kalupu v kombinaciji ste¬ klenih in ogljikovih vlaken. Pri ogledu modela sem opazil veliko sprememb in klasičnemu HLG-ju ni bil podoben v niče¬ mer razen v razponu kril. Krilo z minimal¬ nim V-lomom je imelo krilca, trup pa je bil podoben puščici, saj je bil zelo vitek in je imel križni rep. Krilca so bila vodena vsako s svojim mikroservomehanizmom in so s pomočjo mikroprocesorske napra¬ ve delovala kot zakrilca, kar se je izkazalo kot zelo dobro pri letenju modela v rahli termiki ter pri metu modela. Med tekmo smo skoraj vsi prisotni menili, da je v no¬ vem načinu metanja prihodnost, kar sta Nemca s prvima dvema mestoma tudi po¬ trdila, in to brez vsakršnih težav ter s kar zavidljivo prednostjo pred drugimi. Z modelarskim kolegom Boštjanom Čačem sva takoj pričela z izboljšavami na Boštjan Čač z letošnjim tekmovalnim modelom FF. Model ima raz- petino kril 1500 mm in tehta okoli 280 g. Krmili višino, smer in za¬ krilca. klasičnem modelu HLG. Menila sva, da najin model lah¬ ko predelava in z njim postaneva konkurenčna. Naj¬ prej sva se loti¬ la predelave repa. Rep oblike V sva obrnila navzdol, na zgornji strani pa naredila dodatni nepremični stabili¬ zator, podobno kot pri raketi. Ugotovi¬ la sva, da pri metu sicer prispeva k stabilnosti, toda pri bočnem vetru je stabilizator že v breme, saj ko se ve¬ ter upre vanj, mo¬ del ni več normal¬ no vodljiv, ker ima premajhne krmilne površine. Tudi krilo z več ušesi se je ka¬ sneje izkazalo kot neustrezno, saj je mo¬ del po metu silil na hrbet. Tako sva prede¬ lave opustila. Na prvi tekmi za slovenski pokal pa sta presenetila brata Fidler, Boštjan in Jer¬ nej, ki sta izdelala nekakšno kopijo nemš¬ kega modela. Uspeh je bil poplačan, saj sta se zavihtela na najvišji mesti, pa če¬ prav še nista poznala vseh podrobnosti obnašanja modela v različnih vremenskih razmerah. Tako sta zaorala ledino v slo¬ venskem modelarskem tekmovalnem kro¬ gu v kategoriji F3K (od letos naprej se z modeli HLG tekmuje po pravilih FAI za F3K) in prisilila tudi druge, da so se lotili gradnje novih modelov, če so jima hoteli biti konkurenčni. Na naslednji tekmi se je s svojim novim modelom pojavil Grega po metu prav Čaču, ki je svoj model pog¬ nal vse do višine 50 metrov. Poglavitne novosti na modelih HLG Krilo Izdelano je v tehniki stiroporne sredi¬ ce, prekrito s stekleno tkanino in okrep¬ ljeno s prameni iz ogljikovih vlaken (ro- vingi). Za sredico se lahko uporabi stiro- dur modre barve (starejši je, bolj je čvrst!) ali pa navaden stiropor. Ta je nekaj cenej¬ ši, predvsem pa lažji, a zato manj čvrst ter bolj občutljiv za poškodbe, kljub temu pa dovolj dober. Pred rezanjem kril je po¬ membno, da izberemo pravilen profil. Na Čačevem modelu je že več let na preiz¬ kušnji profil MH-32 (priporočljiv za mo¬ dele pylon, vendar zelo cenjen tudi pri F3B, F3F, F3J in drugih jadralnih mode- Slika 1. Eden prvih modelov, ki je prilagojen za novi način metanja. Lepo je vidna ogljikova paličica za prijemanje na koncu levega dela krila. V ozadju je model s svetlomodrimi krili, kije narejen v kalupu. Slika 2. Stiroporna krila, prekrita s 50-gramsko stekleno tkanino, pri ogljikovi paličici pa okrepljena s 160-gramsko ogljikovo tkanino 10 januar 2002 TTE.E 5 MODELARSTVO Slika 5. Modelar se v naslednjem hipu že vrti, tako da ima iztegnje¬ no roko. S tem pridobi nekaj dodatnih metrov višine. Slika 4. Rep je narejen iz rohacela. Vidijo se vrvice za krmiljenje. lih), ki se je čez čas izkazal kot zelo dober. Pri izbiri moramo upoštevati dve dejstvi. Profil mora imeti čim manjši zračni upor, tako da po metu pridobimo čim večjo vi¬ šino, kljub temu pa mora omogočati do¬ bre jadralne lastnosti pri letenju v šibki termiki. Pri izbiri profila nam je lahko v veliko pomoč internet, ali modelar, imet¬ nik radijsko vodenega raketoplana. Med iskanjem primernih profilov sem opazil dobro znani RG15, ki se je v preteklosti že izkazal za vsestranskega, velikokrat pa se uporablja tudi pri RV-raketoplanih. Ko je profil izbran, je treba izrisati geometrijo krila, da lahko izdelamo us¬ trezno število šablon za izrez. Tehnika re¬ zanja in izdelave stiropornih kril je bila v Timu že velikokrat objavljena, tako da je treba samo pobrskati po starejših števil- Slika 3■ Prostora v trupu ni v izobilju. Vsa oprema je zložena v kar najmanjšem pro¬ storu. Trup ima snemljiv konus. kah. Krilo lahko prekrijemo z balzovim furnirjem debeline 1 mm, ki ga na jedro prilepimo z epoksidno smolo za laminira- nje. Ta tehnika izdelave je preprosta, ven¬ dar je takšno krilo nekoliko težje, zaveda¬ ti pa se moramo da nam je vsak odvečni gram v breme. Tako krilo je treba še pre¬ kriti s folijo - najboljša je Oralight. Drugi način prekrivanja sredice, pri¬ meren za izkušene modelarje, pa je s ste¬ kleno tkanino in s pomočjo vakuumske črpalke. Za prekrivanje lahko uporabimo že 50-gramsko tkanino, pomembno je le, da tkanino postavimo na sredico tako, da so vlakna pod kotom 45°. S tem dobimo torzijsko trdnost, za upogibno pa vzdolž¬ no položimo še pramene iz ogljikovih vla¬ ken. Krilo ima izjemno majhen V-lom, saj ima krilca za lažjo vodljivost. Pri tej izdela¬ vi ni potrebe po prekrivanju s folijo. Če smo bili natančni pri izdelavi, smo dobili zadovoljivo površino. Pri tem postopku je treba le nekaj več časa za izdelavo in po¬ trpljenja, zahteva pa tudi več priprav. Na koncu krila, kjer pride ogljikova paličica za metanje čez krilo, je treba dodati kak¬ šno plast tkanine več, da že pri prvem metu konec krila ne ostane v roki (slika 2). V krilo vgradimo dva boljša mikroser- vomehanizma. Med najbolj primernimi so Graupnerjevi (tudi največji izbor), ki so kakovostni, trpežni, in natančni, v prime¬ ru zloma zobnikov pa jih lahko kupimo kot rezervni del. Zakrilca so izrezana po skoraj celotni dolžini krila, prilepljena pa so lahko že z navadnim selotejpom. Krilo je privito z dvema jeklenima in ne več s plastičnima vijakoma M 4, zaradi poveča¬ ne sile, ki nastane pri metanju. Trup Sprednji del trupa je optimiran na veli¬ kost komponent za krmiljenje modela (dveh servomehanizmov, sprejemnika in akumulatorskih celic), zadnji del pa je og¬ ljikova cev. Sprednji del lahko izdelamo na več načinov. Lahko je narejen v kalupu. Pri tem postopku so potrebne daljše priprave, znanje in spretnost. Lažji in hitrejši način izdelave je naslednji. Stirodur obrusimo v želeno obliko sprednjega dela trupa in nanj laminiramo več plasti tkanine, da do¬ sežemo zadovoljivo trdnost. V notranjost, potem ko se je laminat strdil, ulijemo topi¬ lo, ki raztopi sredico. Na lupino prilepimo zadnji del trupa - ogljikovo cev, za katero lahko uporabimo kar segment ribiške pali¬ ce. Poglavitno pri vsem tem je, da mora biti zadnji del zelo močan, saj se pri metu močno zvije. V trup vgradimo RV-kompo- nente (slika 3), krmilne površine repa in s e rv o m e h a n i z m c pa povežemo kar z moč¬ nejšo tanjšo vrvico. Rep Sestavljen je iz višinskega in smernega stabilizatorja križne oblike. Za izdelavo repa lahko uporabimo balzo ali pa roha- cel. Rohacel je poseben material debeline približno 2 mm, ki je zelo lahek in trden ter enostaven za obdelavo (rezanje in bru¬ šenje). V begunjski tovarni Elan ga upo¬ rabljajo tudi za prava jadralna letala. Na rohacel vakuumiramo 27-gramsko tkani¬ no in ga okrepimo z ogljikovimi vlakni. Nato obrusimo robove in izrežemo krmil¬ ne površine, ki jih kasneje, ko rep prilepi¬ mo na trup, z vrvico povežemo s servo- mehanizmi (slika 4). Zaključek Kam gre razvoj modelov HLG in kje smo tu Slovenci? Iz enostavnega modela je v kratkem času nastal povsem svojski model, ki zahteva drugačno tehniko grad¬ nje in sodobne materiale. Naši modelarji se udeležujejo tekmovanj kategorije F3K tudi v tujini, v Avstriji, Nemčiji in na Hr¬ vaškem. Predvsem Boštjan Čač ter brata Boštjan in Jernej Fidler dosegajo odlične rezultate in se uvrščajo v sam evropski vrh. S tem uveljavljajo slovensko mode¬ larstvo tudi v tujini. Izdelali so konku¬ renčni model, za katerega je povsod veli¬ ko zanimanje. TIK£ 5 januar 2002 11 Električni pogon Električna napeljava (2. del) BOŠTJAN PERDAN Skoraj vsak modelar, ki se loti elek¬ tričnega pogona, prej ali slej začuti po¬ trebo pa večmotornem modelu. Razlog se verjetno skriva v popolni zanesljivo¬ sti tovrstnega pogona. Električno gnani večmotorni modeli so enostavni za lete¬ nje, saj je odpoved enega samega mo¬ torja malo verjetna. Poleg tega lahko zdaj mirno pozabimo na težave pri na¬ stavljanju oziroma sinhronizaciji večje¬ ga števila motorjev z notranjim zgore¬ vanjem. Zaradi lepšega zvoka električ¬ no gnani večmotorni modeli delujejo tudi bolj realistično. Vzporedna vezava Vzporedno vezavo uporabljamo predvsem v manjših večmotornih mo¬ delih z motorji tipa speed 400, katerih poraba znaša le 8 do 10 A, odvisno od obremenitve (slika 1). Vsak motor po¬ sebej tvori s krmilnikom zaključeno zanko; njegov pozitivni priključek je povezan s pozitivnim izhodom krmilni¬ ka, negativni priključek pa z negativ¬ nim izhodom. Napetost na posamez¬ nem motorju je enaka napetosti bateri¬ je, zato se vzporedno vezani motorji na¬ pajajo iz enakega števila celic kot en sam motor, v našem primeru 7 (risba 1). Z uporabo manjše pogonske bateri¬ je zmanjšamo maso modela, hkrati pa lahko uporabimo krmilnik s funkcijo BEC. Skupna poraba je enaka vsoti po¬ rab posameznih motorjev in znaša v dvomotornem modelu 16 do 20 A. V šti- rimotornem modelu je poraba že dokaj visoka in znaša 32 do 40 A. Vzporedno lahko vežemo tudi večje motorje, vendar bo zaradi velike tokov¬ ne obremenitve čas delovanja motorjev pri polnem plinu dokaj kratek. Motor tipa speed 600 se napaja iz 7-celične ba¬ terije in ima porabo 20 A. Skupna pora¬ ba dveh vzporedno vezanih motorjev bo znašala kar 40 A. Če uporabljamo ce¬ lice kapacitete 2 Ah, bo čas delovanja motorjev pri polnem plinu znašal vsega 3 minute. Zaradi manjše mase modela bo polni plin verjetno potreben le pri vzletanju in zahtevnejših manevrih, zato bo dejanska dolžina poletov daljša. Recimo, da je tok 40 A še nekako spre¬ jemljiv, in tu postavimo mejo. V štiri- motornem modelu bi poraba znašala kar 80 A, kar pa ni sprejemljivo. Čas de¬ lovanja motorja pri polnem plinu bi bil zelo kratek, baterija pa bi se zaradi veli¬ ke tokovne obremenitve precej segrela. Poleg tega bi potrebovali tudi zmogljiv krmilnik, sposoben prenesti 80 A traj¬ ne obremenitve. Zaporedna vezava Zaporedno vezavo uporabljamo v večjih modelih z zmogljivimi motorji, katerih poraba znaša nad 20 A, in kadar želimo daljše čase poletov ter si hkrati lahko privoščimo uporabo težje pogon¬ ske baterije. Motorji skupaj s krmilni- Risba 1. Vzporedno vezavo uporabljamo v manjših modelih, saj nam omogoča prihranek pri masi pogonske baterije ter uporabo kr¬ milnika s funkcijo BEC. Risba 2. Zaporedno vezavo uporabljamo v večjih modelih z zmoglji¬ vimi motorji in kadar želimo daljše čase poletov ter si hkrati lahko privoščimo težjo pogonsko baterijo. motor 1 + motor 2 motor 3 + motor 4 V + + krmilnik motor 1 motor 2 + motor 3 motor 4 krmilnik 1 + + + + krmilnik 2 pogonska baterija 1 sprejemnik pogonska baterija 2 Risba 3- V večjih štirimotornih modelih pogosto uporabljamo kom- Risba 4. V velikih modelih z zmogljivimi motorji uporabimo dve lo- binirano vezavo, ki združuje določene prednosti obeh osnovnih ve- čeni zaporedni vezavi ter oba krmilnika priključimo na sprejemnik zav. prek kabla »Y«. 12 januar 2002 -IHI MODELARSTVO Slika 1. Maketo letala messerschmitt Me-262 z razpetino krila 1220 mm in maso 1,8 kg poganjata dva vzporedno vezana motorja speed 480 race prek električne turbine WeMoTec mini fan 480, ki se napa¬ jata iz 8 celic Sanyo RC-2000. Slika 2. Maketo letala C-130 Hercules z razpetino krila 1800 mm in maso 3 kg poganjajo 4 kombinirano vezani motorji speed 400 z re¬ duktorjem 1,85 : 1, ki se napajajo iz 16 celic kapacitete 2400 mAh. Slika3. Maketo letala boeing B-29 z razpetino krila 4290 mm in maso 16,3 kg poganjajo 4 motorji speed 700 BB turbo z jermenskim reduktorjem 2 : 1, ki se napajajo iz 64 celic Sanyo RC-2000. V vsaki notranji motorski gondoli je po 32 celic. kom tvorijo zaključeno zanko; pozitivni priključek prvega motorja je povezan s pozitivnim izhodom krmilnika, negativ¬ ni priključek pa s pozitivnim priključ¬ kom naslednjega motorja in tako naprej, vse do zadnjega. Negativni priključek slednjega je povezan z negativnim izho¬ dom krmilnika (risba 2). Potrebna nape¬ tost baterije je enaka vsoti napetosti na posameznih motorjih, zato je potrebno število celic enako produktu števila mo¬ torjev in števila celic, iz katerih se napaja en sam motor. Skupna poraba je enaka porabi enega samega motorja. Dva zaporedno vezana motorja tipa speed 600 potrebujeta 14-celično bate¬ rijo oziroma dve zaporedno vezani 7- celični bateriji. Če izberemo iste celice, kot smo jih pri vzporedni vezavi, bo masa baterije zaradi podvojenega števi¬ la celic še enkrat večja. Povečanje mase praviloma ne bi smelo biti problematič¬ no, sicer je boljša izbira vzporedna ve¬ zava. Poraba bo znašala le 20 A, zato bo čas delovanja motorja pri polnem plinu podvojen. Če si lahko privoščimo težko pogonsko baterijo, lahko zaporedno ve¬ žemo tudi motor¬ je v štirimotor- nem modelu. V našem primeru bi tedaj potrebovali kar 28-celično ba¬ terijo ter ustrezno zmogljiv krmil¬ nik. Kombinirana vezava V večjih štiri- motornih mode¬ lih pogosto upo¬ rabljamo kombi¬ nacijo vzporedne in zaporedne ve¬ zave, s katero združimo dolo¬ čene prednosti obeh osnovnih vezav (slika 2). Po dva motorja vežemo zaporedno v para, slednja pa potem povežemo vzporedno (risba 3). Z izbiro kombinirane vezave sklenemo kompromis med dopustno maso modela in zadovoljivim časom de¬ lovanja motorjev. Tedaj potrebujemo polovico celic zaporedne vezave in imamo hkrati polovični tok vzporedne vezave. V primeru kombinirane vezave motorjev tipa speed 600 potrebujemo 14-celično baterijo, poraba pa bo znaša¬ la 40 A. Slednja je dokaj visoka, vendar bomo potrebovali polni plin le pri vzle¬ tanju in zahtevnejših manevrih, preo¬ stali del poleta pa bomo leteli z delnim plinom. Da se izognemo nevarnosti nesime¬ trične vlečne ali potisne sile, ki bi pov¬ zročala težave pri vodenju, namestimo zaporedno vezana motorja simetrično glede na vzdolžno os modela. Zapored¬ no vežemo oba zunanja ter oba notra¬ nja motorja. Sicer malo verjetna odpo¬ ved enega izmed motorjev bo povzroči¬ la zaustavitev njegovega para, preostala dva pa bosta delovala normalno. Tako bomo imeli še vedno po en delujoči motor na vsaki strani modela. V prime¬ ru napačne namestitve pa bi odpoveda¬ la oba motorja na eni strani in pojavil bi se močan moment, ki bi poskušal mo¬ del zavrteti okoli navpične osi! Deljena vezava V velikih modelih z zmogljivimi mo¬ torji, katerih poraba znaša 25 A in več, si običajno lahko privoščimo veliko maso baterije (slika 3). Če hočemo koli¬ kor toliko solidne čase poletov, lahko uporabimo kvečjemu zaporedno veza¬ vo, problem pa se pojavi pri izbiri us¬ trezno zmogljivega krmilnika. Proizva¬ jalci so namreč zaradi varnosti uporab¬ nika omejili maksimalno velikost po¬ gonske baterije na 32 celic. Problem lahko obidemo le z uporabo dveh neod¬ visnih sistemov! Uporabimo dve ločeni zaporedni vezavi ter oba krmilnika pri¬ ključimo na kanal plina na sprejemniku prek kabla »Y« (risba 4). Tudi tokrat namestimo motorja po¬ sameznega sistema simetrično glede na vzdolžno os modela, da v primeru nee¬ nakomernega delovanja ali odpovedi enega izmed sistemov ne more priti do nesimetrično porazdeljene vlečne ali potisne sile. Sama odpoved je sicer malo verjetna, zato pa je toliko večja verjetnost neenakomernega delovanja, ko se ena baterija izprazni pred drugo. Brezkrtačni motorji Brezkrtačni motorji niso najbolj pri¬ merni za uporabo v večmotornih mode¬ lih, saj jih ne moremo povezati tako eno¬ stavno, kot smo tega vajeni pri krtačnih motorjih. Motorji s hallovimi senzorji obvezno potrebujejo vsak svoj krmilnik, zato vezava dveh motorjev na en krmil¬ nik ni mogoča! Uporabimo lahko kvečje¬ mu dva kompletna sistema in krmilnika povežemo s sprejemnikom prek kabla »Y«. Pri brezkrtačnih motorjih brez sen¬ zorjev je vzporedna vezava praviloma možna, vendar ne vedno, zato je pamet¬ no, da se pred nakupom posvetujemo s proizvajalcem krmilnika. TTE._ 5 januar 2002 13 Izbira servomehanizma za letalski model ROBERT RESMAN Izbiri pravega servomehanizma, ki bo opravljal dano nalogo na našem modelu, ponavadi posvečamo premalo pozorno¬ sti. Kot začetniki v modelarstvu se sreča¬ mo s standardnimi servomehanizmi, ki so nižjega cenovnega razreda in dovolj moč¬ ni za pogon krmil, saj so tudi začetniški modeli običajnih dimenzij. Težava nasto¬ pi, ko takšne servomehanizme vgradimo v večji in zmogljivejši model, ki je povrhu še akrobat. V takih primerih se kaj rado zgodi, da odpovejo zobniki, in to prav v najbolj kritičnih trenutkih, saj je servome- hanizem takrat najbolj obremenjen. V tem članku se ne bomo seznanili s tipi servomehanizmov, pač pa bomo po¬ skušali izračunati navor, ki ga mora servo- mehanizem premagovati ob določeni obremenitvi. Poleg podatkov za servome- hanizem, ki jih podaja proizvajalec, je po¬ leg dimenzij, mase, hitrosti obračanja, po¬ rabe toka in maksimalnega kota zasuka podan tudi navor. Razumljivo je, da bomo za majhen model uporabili čim manjše servomehanizme, da prihranimo težo. Pri hitrostnih modelih bomo seveda iskali hi¬ tre servomehanizme. Toda vseeno nas na koncu še vedno zanima podatek o navoru servomehanizma. Navor, ki je potreben za premikanje krmila, je odvisen od številnih dejavni¬ kov. Na prvem mestu sta velikost krmila in hitrost modela, ki naraščata s kvadra¬ tom. Tudi odklon je velikega pomena, saj pri akrobatskih modelih zasledimo velike repne površine, ki imajo velike odklone. Pri premišljenem načrtovanju vsakega po¬ gona posebej se da veliko rešiti, saj sta od¬ ločilnega pomena tudi obe ročici na ser- vomehanizmu in na krmilu. Manjši navor je potreben, če uporabimo čim manjšo ročico na servomehanizmu in čim večjo na krmilu. Ponavadi je mehansko težko rešiti tak problem, saj s tem ne dosežemo dovolj velikih odklonov. Lahko pa dolžine ročic določimo čim bolj optimalno. Tudi na pravokotnost ročic in droga moramo biti pozorni. Ročica na krmilu mora imeti luknjice za vilice v isti liniji kot os krmila ter biti pravokotna na središčnico krmila. Pomembna je tudi izvedba pogona. Pogon s togimi palicami je dobra rešitev, ki nudi malo upora, če se drogovi ne drg¬ nejo ob ohišje ali podobno. Še boljša reši¬ tev je pogon z dvema jeklenima pletenica¬ ma/vrvicama, ki sta speljani na obeh stra¬ neh ročice. Ta izvedba mora biti pravilno narejena, da se izognemo ohlapnemu kr¬ milu, ali v nasprotnem primeru zategova¬ nju pletenic/vrvic, kar pripomore k poš¬ kodbi ležaja v servomehanizmu. Pogoni z bovdni v cevkah imajo največ upora, zato se pri večjih modelih ne uporabljajo. Katero izvedbo pogona bomo upora¬ bili v našem primeru, ni pomembno, saj želimo dobiti podatek, kolikšen navor po¬ trebujemo, da servomehanizem premak¬ ne krmilo v določeni kot pri neki hitrosti. Trenje povezave servomehanizma in kr¬ mila bomo zanemarili. Potrebujemo kar nekaj podatkov, ki nam bodo služili za izračun. Ker se model giblje skozi zrak, je odvisen od njegove gostote. V enačbi uporabljamo kar kon¬ stanto 1,23 (kg/m 3 ), ki je določena za nad¬ morsko višino. V višje ležečih krajih je ta gostota sicer manjša, vendar za izračun uporabimo vedno največje možne vred¬ nosti. Za računanje aerodinamične sile na krmilu bomo potrebovali podatek o hitro¬ sti modela, odklonu krmila, površini ce¬ lotnega krmila ter o srednji globini. Kadar imamo krmilo pravokotne oblike, je glo¬ bina samo ena. Kadar imamo krmilo v ob¬ liki trapeza, pa si srednjo globino lahko izračunamo po enačbi: - srednja globina krmila, L mCja - največja globina krmila, L manjša - najmanjša globina krmila. Ker pa aerodinamična sila deluje na sredini nekega telesa, bomo za izračun potrebovali polovico srednje globine kr¬ mila. Ta podatek nam tudi daje določeno dolžino ročice, ki jo določa točka vrtišča krmila in točka aerodinamične sile. S pri¬ merjavo te ročice ter obeh ročic na servo¬ mehanizmu in na krmilu lahko določimo navor na servomehanizmu. Kompletna enačba je dokaj preprosta: .. S sina-1,23-v 2 -r- r, M =---2. r i M - navor servomehanizma (Nm), v - hitrost modela (m/s), a - odklon krmilne površine od nevtrale, S - ploščina krmila (m 2 ), r - polovica srednje globine krmila (m), r! - dolžina ročice na krmilu (m), r, - dolžina ročice na servomehanizmu. V enačbi uporabljamo enoto za hitrost m/s, ki jo iz enote km/h hitro pretvorimo tako, da km/h delimo s 3,6. Za boljšo predstavo je dodana tudi tabela z že pre¬ tvorjenimi hitrostmi. Druge dolžinske in površinske mere so v metrih. Zaradi tega dobimo rezultat v Nm. Ker pa so navori servomehanizmov podani v Nem, mora¬ mo rezultat enačbe pomnožiti s 100 in tako dobimo rezultat v Nem. K podatku, ki nam ga daje formula, moramo prišteti še določeno rezervo, ki je odvisna od trenja povezave. Primera: Predvidevajmo, da imamo visokokrilni za¬ četniški model z razpetino 150 cm. Hitrost modela: 60 km/h (16,6 m/s). Odklon krmila: 15°. Površina krmila: 4 x 50 cm = 0,02 m 2 Polovica globine krmila: 0,02 m. Ročica na krmilu: 0,015 m. Ročica na servomehanizmu: 0,01 m. ,. S sina ■ 1,23-v 2 -r- r, M =- 1 = n _ 0,02■ sin 15■ 1,23■ 16,6 2 ■ 0,02-0,01 _ 0,015 = 0,0233 Nm = 2,33 Nem Drugi model je akrobat kategorije F3A. Hitrost modela: 120 km/h (33,3 m/s). Odklon krmila: 15°. Površina krmila: 5 x 60 cm = 0,03 m-'. Polovica globine krmila: 0,025 m. Ročica na krmilu: 0,015 m. Ročica na servomehanizmu: 0,015 m. S ■ sina ■ 1,23-v 2 ■ r ■ r„ M - -4 = r , _ 0,03■ sin 15■ 1,23■ 33,3 2 • 0,025■ 0,015 _ 0,015 = 0,2647 Nm = 26,5 Nem 14 januar 2002 TD!! 5 Novo na trgu MODELARSTVO MWS 26 GFS Novi MVVS-ov motor 26 cm' se od starej¬ šega (25 cm') razlikuje po tem, da ima iz¬ pušno odprtino ob strani. Novost je tudi v izvedbi motorja z batnim obročkom in ne več ABC. Motor dobite v treh izved¬ bah: MW3094GW - z membranskim uplinja- čem tipa walbro in dušilcem pitt’s sty- le (prostornina: 25,66 cm', moč / vrtljaji: 3,9 KM / 9000, masa: 900 g). Cena je 49.990 SIT. MVV3094G - z običajnim dvoigelnim up- linjačem in dušilcem pitts style (prostor¬ nina: 25,66 cm', moč / vrtljaji: 3,9 KM / 9000, masa: 836 g). Cena je 44.990 SIT. MW3094iW - bencinski, z membran¬ skim uplinjačem walbro in dušilcem pitt’s style. Priložena sta elektronski vžig in svečka. Prostornina: 25,66 cm', moč / vrtljaji: 3,8 KM / 9000, masa: 836 g. Cena je 61.990 SIT. TOP-modetehnik, d. o. o., Ul. IX. korpusa 73, 5000 Nova Gorica, tel.: (05) 330-01-73, faks: (05) 330-01-74, e-pošta: topmodel@siol.net, http://www.top-modeltehnik.si DRIVE 502 Kontronikov komplet drive 502 vsebuje naslednje: brezkrtačni motor fun 500-27 (2799 vrt. / min. / V, reduktor 5,2 : 1, kr¬ milnik vrtljajev smile 40 A, 6-24 V OPTO ali 6-16 V BEC do 1,2 kW. Komplet stane 71.900 SIT. Gasilska oprema d. o. o., Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 421-87-80, faks: (01) 426-22-43 HALF MOON Maketa ladje Half Moon v merilu 1 : 40 danskega proizvajalca Billing Boats je v celoti iz lesa. Maketa je dolga 670 mm, ši¬ roka 200 mm in visoka 630 mm. Za sestavljanko boste odšteli 27.100 SIT. Gasilska oprema d. o. o., Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 421-87-80, faks: (01) 426-22-43 MODELARSKA GARNITURA MB 7810 Garnitura, namenjena šolskim delavni¬ cam, modelarjem, dekoraterskim in umet¬ nostnim dejavnostim vsebuje natančni vr¬ talnik MB 150, elektronski transformator MB 730, vbodno žago MB 552 in 20 kosov pribora: žagin list za les in PVC - 2 kosa, grobi žagin list - 2 kosa, brusilni kamen, ovalni brusilni kamen, vpenjalni trn - 2 kosa, rezalni kolut - 4 kosi, grobi brusilni kolut, fini brusilni kolut, okrogli grobi brusilni kolut - 3 kosi in okrogli fini bru¬ silni kolut - 3 kosi. Ugodna promocijska cena: 18.945 SIT. G-M&M proizvodnja in marketing, d. o. o., Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. (01) 786-65-00, faks: (01) 786-30-23, e-pošta: gmm@g-mm.si, http://www.g-mm.si TTST' 5 januar 2002 15 k'?') MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Junkers Ju-87B-2 stuka (Revell, kat. št. 04564 M 1 : 48) MITJA MARUŠKO Štuka je sinonim za teror z neba. Tako je bilo v Španiji, nad poljskimi rav¬ nicami, med bliskovito vojno v Franciji in na nebu Balkana, kjer so partizani skoraj vsako nemško letalo v napadu poimenovali s štuko. Revellova maketa ni povsem nov izdelek, saj prinaša odlit¬ ke japonskega izvirnika firme Hasega- wa. Pri Hasegawi so izdali posebno iz¬ vedenko te makete pod oznako Ju-87R- 2 stuka »Puščavska kača« s proizvodno kodo JT114. Revell pa na evropski trg prinaša vrhunsko kakovost za skoraj polovično ceno japonskega izvirnika. Maketo sestavlja 105 delov, od tega 6 prozornih za pilotsko kabino oziroma zasteklitve. Pilotska kabina je dobro ob¬ likovana in primerno detajlirana. In¬ strumentna plošča je izdelana v obliki nalepke, ki jo nanesemo na reliefno ob¬ likovano podlago. Ljubitelji detajlov bodo tu segli po odličnem Airesovem kompletu za dopolnjevanje (#4001) ali po Eduardovih kovinskih jedkanih de¬ lih (koda 48-129). Vsekakor pilotskemu sedežu manjkajo vezi, ki so na voljo v Eduardovi ponudbi v kompletu nemš¬ kih pilotskih vezi za bombniška letala (koda 48-288, 49-002). Pokrovi motorja so že prirejeni za vgradnjo dodatnega motorja, ki ga najdemo v Airesovem kompletu (#4001). Sestavni deli trupa in kril se izvrstno prilegajo, zato kit na spojih skoraj ni potreben, le opornicam višinskega stabilizatorja boste morali odrezati zatiče, da se bodo deli lepo pri¬ legali. Polž je letel vsaj na dveh podobno posli¬ kanih letalih. Položaj kače na desnem boku ni dokazan s fotografijo, ustni in pisni viri pa ga potrjujejo. Revell ponuja najbolj slikovito inačico s kačo z rdeči¬ mi pegami. Bolj verjetna je bela kača s poslikavo glave v peščeni barvi. Polževa štuka je imela standardno kamuflažo v dveh zelenih tonih (RLM 70 in RLM 71), prek katere so nanesli pasove peščene barve (RLM 79). Kamuflaža in poslikava pa sta bili kratkotrajni, saj so enoto 6/ St.G 2 kmalu preoblikovali. Številne drobne oznake na letalu so na puščav¬ ski izvedenki malo verjetne, saj so jih delno prekrile zaplate peščene barve. Če se boste odločili za izvedenko R-2, boste na ohišju podvozja morali odbru¬ siti sirene. Ilustracije opisane štuke naj¬ dete v knjigi Junkers Ju 87 Stukagesch- wader of North Africa and the Mediter- ranean, John Weal, Osprey Combat Air- craft 6, Osprey, London 1998. Maketa premore upodobitev bomb, žal pa ne tudi dodatnih rezervoarjev za gorivo, ki so značilni za izvedenko R-2. Maketo zaradi njene kakovosti in nezahtevne gradnje priporočam vsako¬ mur, tudi začetnikom. Krilo je odlito skupaj s krilci in zakrilci v zgornjo in spodnjo polovi¬ co. Zelo poeno¬ stavljena vodila za gibljive krmilne površine bodo za¬ htevnejši maketarji nadomestili s samo- gradnimi deli. Kolesa imajo ločeno obli¬ kovane pnevmatike, ohišje podvozja pa ima nosilce siren, ki so značilni za zgod¬ nje izvedenke Ju-87, na puščavski izve¬ denki R-2 pa jih pogosto ni. Zasteklitev pilotske kabine omogoča gradnjo ma¬ kete z odprto ali zaprto kabino. Zaste¬ klitev je primerno tanka. Okroglo ok¬ lepno steklo ob mitraljezu MG 15 kali¬ bra 7,92 mm je upodobitev zgodnjih iz¬ vedenk Ju-87. Vsaj za puščavsko izve¬ denko bi ta del morali odebeliti in mi¬ traljez nadomestiti z Airesovim izdel¬ kom (#4024). Revellove nalepke so solidne kako¬ vosti, čeprav niso preveč tanke in terja¬ jo dva do tri nanose prozornega laka. Na voljo so oznake za Ju-87 B-2 iz štabne tretje strmoglavniške bombniške skupi¬ ne III/St.G 77, ki je maja 1941 domovala v Grčiji, in Ju-87 R-2, ki ga je pilotiral Hubert Polž junija 1941 v libijski pušča¬ vi v sestavi 6./St.G.2. Njegova štuka je bila že večkrat upodobljena, vendar vsa¬ kič z drugačnimi podatki o oznakah in kamuflaži. Privlačna upodobitev kače na levem boku ima tudi fotografsko po¬ trditev v arhivskih posnetkih. Hubert Mitja Maruško je svoje prve zapise o gradnji in izpopolnjevanju plastičnih maket na straneh Tima objavil že v osemdesetih letih. Zbirka člankov v rubri¬ ki »Šola plastičnega maketarstva« se je v devetdesetih letih dopolnjevala s podrobnejšimi prikazi temeljitih dograditev maket, ki so na tekmovanjih doma in v svetu dosegale zavidljive rezultate. Avtor je zbrano fotografsko gradivo in bogate izkušnje strnil v povsem nov zapis. Knjiga Mala krila po¬ vsem upravičeno nosi naslov priročnik za gradnjo plastičnih letalskih maket, saj povsem naključnega kupca ali imetnika plastične makete popelje prek meja skopih in pogosto zavajajočih navodil za gradnjo in barvanje maket. V uvodnih poglavjih so predstavljene zgodovina nastanka in različne vrste plastičnih maket. Epoksidne makete in vakuumsko prešane makete zaidejo na delovne mize le peščice slovenskih maketarjev, pa tudi na policah trgo¬ vin jih ni zaslediti, zato avtor njihove posebnosti uporabi tudi za predstavitev različnih tehnik gradnje in obdelave. Knjiga prinaša tudi prvo obširnejšo predstavitev literarnih virov, brez katerih si kakovostne gradnje verodostojne makete ni mogoče zamišljati. Predstavitev osnovnih tehnik gradnje bo ra¬ zumljivo vodilo vsakemu začetniku. V poglavjih o detajliranju različnih delov letalskih maket nam Mitja Maruško predstavi bogato ponudbo proizvajalcev maketarski dodatkov in hkrati s fotografijami gradnje nekaterih njegovih maket dokaže, da je samogradna dopolnitev plastičnih maket prava pot za pridobivanje izkušenj. V poglavjih o barva¬ nju nam predstavi raznovrstne barve in druge materiale za ponazoritev kar se da verodostojnega posnetka izvirnega letala. V knjigi najdete odgovore na prenekatero vprašanje, ki se pojavi ob prvih po¬ skusih gradnje plastičnih maket. Knjiga Mala krila je na slovenskem knjižnem trgu prvi tovrstni priročnik z več kot 250 fotografijami, šte¬ vilnimi napotki in informacijami, zato ga toplo priporočam. Naj ne ostane zadnji! Knjiga je izšla kot naj¬ novejši zvezek v Timovi knjižnici. Crt Klemenčič Izid knjig v Timovi knižnici so v letu 2001 omogočili Gasilska oprema, d. o. o. Ljubljana; Gea Inženiring, d. o. o., Maribor; Gradbeno podjetje Grospulje, d. d., Ljubljana; Hibisco, d. o. o., Ljubljana; IMOS Inženiring, d. o. o., Ljubljana; LIZ Inženiring, d. d., Ljubljana; Metronic Komet, d. o. o., Trbovlje; Proplus, d. o. o., Maribor, in drugi. TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE TIMOV NAČRT 1 - BASIC 4 STAR. motorni letalski RVmodel 650.00 TIMOV NAČRT 2 - UPA I. RVmodel jadrnice 550 00 TIMOV NAČRT 3 - HOT-94. jadralni RV model 650 00 TIMOV NAČRT 4 - CESSNA 180. polmaketa letala 700.00 TIMOV NAČRT 5 - KIM I. RV model katamarana 550.00 TIMOV NAČRT 6 - TIMOV HLG. jadralni RV model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 7 - HOT-95, jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 8 - TIMOV HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - T0MY-E. elektromotorni jadralni RV-model.... 700,00 TIMOV NAČRT 10 - POLIKARPOV 1-15 BIS, polmaketa lovskega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 11 - GITA, jadralni RV-model. 700.00 TIMOV NAČRT 12 - RAC00N HLG-3 . 650,00 TIMOV NAČRT 13 - AKROBAT 40. trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - UTVA-66H. maketa vodnega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-MODEL TRAJEKTA . 550,00 TIMOV NAČRT 16 - SPITFIRE. RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 17 - TRENER 40. trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 18 - LUPO. elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 WARHAWK. RV-polmaketa za zračne boje. 650,00 TIMOV NAČRT 20 - POTEPUH. RV-model motorne jahte. 650,00 TIMOV NAČRT 21 - BAMBI. šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 - SLOVENKA. RV-jadrnica metrskega razreda .. 650,00 TIMOV NAČRT 23 - E-TRAINER. trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D MUSTANG. RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 25 - MESSERSCHMITT BF-109. RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 26 - AER0NCA L-3. RV-polmaketa letala. 550,00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM. Lepi pot 6. 1000 Ljubljana, tel.: (01) 479-32-24. 16 januar 2002 TEHE 5 RAČUNALNIŠTVO Zamenjava ventilatorja v računalniku MIHA ZOREC Ali vaš računalnik čudno ropota in spušča nenavadne zvoke? Če ropot pri¬ haja z zadnje strani računalnika in po nekaj minutah skrivnostno izgine, je zanj prav gotovo odgovoren izrabljen ventilator. Nikar se na tolažite s tem, da se računalnik čez čas sam od sebe umiri in neha ropotati. Čas, ki ga bo potrebo¬ val za umiritev, bo vedno daljši, vse dot¬ lej, ko bo popolnoma nehal ropotati. Vendar takrat se računalnik ne bo »poz- Slika 1. Spoj utrdimo s spajkanjem, nato če¬ zenj namestimo bužirko. dravil« temveč bo dobil »smrtonosno vročino« - ventilator bo nehal delovati in kmalu bo prišlo do hudih okvar. mo enako, kot je bil nameščen stari - ventilator mora zrak potiskati iz napa¬ jalnika (nalepka na ventilatorju na zu¬ nanji strani napajalnika). Običajno je treba priključne žice ventilatorja preščipniti in znova pove¬ zati. Spoj moramo zaspajkati in obvez¬ no izolirati (slika 1). Najbolje je, če uporabimo termične izolacijske cev¬ ke (bužirke), ki naj segajo vsaj 1 cm čez spoj (slika 2). Po končanem spaj- kanju priključnih žic in namestitvi izolacije ventilator privijemo na ohiš¬ je napajalnika. Pri tem moramo us¬ trezno namestiti priključne žice venti¬ latorja, ki ne smejo ovirati njegovega vrtenja in se ne smejo dotikati hladil¬ nega rebra v napajalniku. Slika 2. Termične bužirke segrejemo z vžigalnikom, pri čemer se te skrčijo in trdno namestijo na spoj. Zato se nikar ne obotavljajte, še po¬ sebno ker je zamenjava ventilatorja sila preprosta in jo lahko opravi vsakdo, ki ima vsaj nekaj izkušenj z izvijačem in spajkalnikom. Poleg tega pa ventilatorja za računalniški napajalnik ni težko do¬ biti. Čiščenje računalnika je tudi idealna priložnost za zamenjavo ventilatorja ali obratno. Da pridemo do ventilatorja, moramo namreč odstraniti in odpreti napajalnik računalnika, kar pomeni, da je treba odviti veliko vijakov in odstra¬ niti številne kable. Sama zamenjava ventilatorja ne bo nikomur delala težav. Stari ventilator odstranimo in namestimo novega. Pri tem je pomembno, da novega namesti¬ Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo *** NOVO NA ŠTAJERSKEM *** VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02 420 3 444 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08:00 do 18:00, sobota: od 08:00 do 13:00. TIMOVI OGLASI PRODAM servomehanizem s starejšimi ko- nektorji Sanwa in štirimi servomehanizmi, ki jim lahko priredim konektorje za starej¬ še sisteme (vse novo). Prodam še plašilko colt python. Kupim pa dizelske motorčke, narejene pred letom 1955. Marjan Hvalič, Rožna dolina, Partizanske tehnike 1, 5000 Nova Gorica, Tel.: (05) 302-15-36 PRODAM RV-napravo Graupner mc-20 z vso dodatno opremo (sprejemnik mc-20, pult, kratka antena, profi trim, kov¬ ček ...). Vse malo rabljeno in ohranjeno. Prodam najboljšemu ponudniku. Tel.: (04) 155-70-75 PRODAM raketo, visoko 70 cm, za dosega¬ nje večjih višin, skupaj s padalom in motor¬ jem za 2.500 SIT. Tel : (041) 822-366 PRODAM skoraj nov model motornega le¬ tala classic z motorjem MVVS 7,5 cm’ in servomehanizmi. Po želji dodam še RV-na- pravo Robbe Futaba F-14. Cena za komplet je 40.000 SIT. Prodam še motorno akrobat¬ sko letalo extra 300 S z motorjem MVVS 10 cm' in resonančnim izpuhom. Cena je 30.000 SIT. Samo Kvar, Erjavčeva 8, 3320 Velenje, Tel.: (031) 436-702 (po 14. uri) TTRr 5 januar 2002 25 Psihokinetični test (2. del) JERNEJ BOHM V uvodnem prispevku sem omenil, kaj je Američane privedlo v raziskovanje psi- hokineze (PK), ki jo parapsihologija skuša na vsak način dokazati. Šolski primer je npr. (makroskopsko) premikanje predme¬ tov s pomočjo misli. Resni raziskovalci so za sedaj lahko le potrdili določene anomali¬ je v povezavi med zavestjo in materijo (npr. pri razpadanju elementarnih delcev). Vendar ne kaže sprejemati prezgodnjih od¬ ločitev, prave fizikalne razlage za PK-poja- ve pač (še) ni. Če duh res lahko vpliva tudi na delovanje elektronike, potem lahko to dokažemo s primernim merilnikom (trdi¬ tev fizika). V prejšnji številki Tima smo ob¬ javili njegovo elektronsko shemo. V nada¬ ljevanju bomo opisal njegovo izdelavo, preizkušanje in uporabo. Izdelava Potrebujemo tri manjša tiskana vezja in še četrto, če se odločimo sami izdelati tudi 12-voltni napajalnik, ki ga sicer lahko kupi¬ mo v eni izmed trgovin z elektronsko opre¬ mo. Predloge vidimo na risbah. Po možno¬ sti si kar takoj priskrbimo elektronske komponente, da kasneje ne bomo imeli ne¬ prijetnosti z iskanjem materiala. Tu mislim predvsem na Hewllet Packardov prikazo¬ valnik (U2, U6). Ker so se mi ti čipi že dol¬ go valjali po predalih, mi je tak izbor neko¬ liko pocenil izdelek, nisem pa prepričan, da bo tako tudi v vašem primeru. O izdelavi in sestavljanju vezij oz. pri¬ mernega ohišja se tokrat ne bom razpisal, saj ni prav nič posebno zahtevnega. Predla¬ gam le, da za integrirana vezja uporabite podnožja. Medsebojne povezave izvedemo s tehnologijo ploščatega kabla. Res bo izde¬ lek nekoliko dražji, a prihranili si bomo obilico dolgotrajnega dela. Kabli morajo biti primerno dolgi, da ne zategnejo, ko jih vtaknemo v ustrezne konektorje. Žal si po¬ dobne udobne povezave ne moremo pri¬ voščiti na tiskanini z LED-diodami, vsaj v predlaganem primeru ne, vendar je mogo¬ če posamezne žice lepo speljati do mesta spajkanja. Preostale povezave povežemo po shemi. Plašč ohišja je pri prototipu narejen iz dveh delov. Izdelana sta iz 1 mm debele aluminijaste pločevine. Pri načrtovanju si lahko pomagamo z objavljenimi slikami. Za pritrditev tiskanin sem uporabil 10 mm vi¬ soke distančnike z vrezanim navojem M 3 (po dva na tiskanino). Na svoje mesto v ohišju jih pritrdimo kar s cianoakrilatnim lepilom. Še pred vgradnjo elektronike ohiš¬ je naravno eloksiramo ali polužimo, da površine vsaj malo zaščitimo. Na slikah ste opazili, da sem poleg na¬ pajalnega konektorja pritrdil pušo, in to na prigovarjanje sodelavca, ki meni, da utegne biti psihokineza z osebnim dotikanjem elektronske mase močnejša. Prav to pa bi utegnilo biti sporno za nejeverne Tomaže, ker že ves čas trdimo, da PK deluje prek ne¬ telesnega stika. Sami se torej odločite, ali boste pri poskusih uporabili maso. Ob prvem preverjanju delovanja Vezje ne potrebuje posebnega nastavi¬ tvenega postopka, v osnovi je kar takoj pri¬ pravljeno za delovanje. Ker pa se le rado dogodi, da pri sestavljanju kaj spregleda¬ mo, ne bo odveč preveriti 5-voltno napaja¬ nje še pred vstavljanjem integriranih vezij v podnožja. Če premorete osciloskop, pre¬ verite obliko signala v kolektorju tranzi¬ storja T 1 in jo primerjajte z oscilogramom. Delovanje naključnega generatorja pre¬ verimo kar z daljšim opazovanjem vredno¬ sti na številskem prikazovalniku. Kdaj lah¬ ko rečemo, da je generator »pošten«? V idealnem primeru bi morale biti v frek¬ venčnem prostoru zastopane vse frekven¬ ce (beli šum). Praktično je to nemogoče, saj smo morali frekvenčno območje zaradi omejenega števnika omejiti. Tako bomo opazili manjša in žal tudi nekaj daljših od¬ mikov od začetne vrednosti na obeh prika¬ zovalnikih. Omenjeni zdrsi seveda niso po¬ sledica PK-delovanja. To je morda zelo smela ugotovitev. Literatura namreč nava- °|. . } j li s § l. I BDoncmaodo 1 & s -tel OOP 0 OlŽlH T a 016 p-O-OSOB N k I H M - 1 - --J--' ^wč-o o p cx ■'' 0.w s b s \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ U12 •1 ?0 O 010 OlOlplps I 9(0 PO 0 o pot, 1^000 O OOP o 0 6 0-4 | I ! i o-"' Mč.fl || ^__i | \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\> g odopobP ŠnplI O fo c 12 ol #o l IrSi | o-- 6 :i 5 P V -« 1 s Ql 1 8 ,-t“ djgjgj O-0 » g ? SSSSS SSSSSi# s OOP 0'O 00^1 v !'č"".IJ | » 0 0» 9 U.uiUs' 5 'II o a >v\\wv ^ jJSSSSSSSSS# | \\\\\\\\\\W,V>Nlj ©TU orno te!# St! SCOft f I te,!,« te#. Ute te-' | Razporeditev elementov na predlagani osnovni tiskanini 26 januar 2002 5 zovalnika (HP) nino s HP-prikazovalnikom Pritrditev tiskanih vezij v ohišje in način povezovanja Tiskano vezje LED-prikazovalnika Razporeditev svetlečih diod na predlagani tiskanini ja, da razdalja med človekom in naključnim izvorom ne igra nobene vloge. Po tej ugo¬ tovitvi je mogoče, da se nek izjemen av¬ stralski operater spravi ravno nad vašo PK- napravo prav v trenutku testiranja. Uporaba Navedel bom le nekaj napotkov, sem pač brez pravih PK-izkušenj. Poleg tega je za kakovostno ocenjevanje rezultatov po¬ trebno odlično poznavanje matematike ter dolgotrajno vztrajno in prizadevno delo. Po priključitvi vezja na 12-voltni, dobro stabiliziran napajalnik (poraba vezja pod 100 mA) ali akumulator počakamo, da »oži¬ vi« LED-prikazovalnik, in še kakšno minuto, da se oživitveni pojavi vsaj za silo umirijo. Nekaj minut rutinsko porabimo še za pre¬ verjanje delovanja naključnega generator¬ ja. Po potrebi uporabimo stikalo. Operaterja, katerega psihokinetične sposobnosti želimo preveriti, prosimo, da skuša na nek način povečati začetno stanje števnika (50), oziroma potisniti krožeče prižiganje LED-diod v smeri urnega kazal¬ ca. Po nekaj minutah, pogosto se omenja 5 minut, zabeležimo doseženo vrednost in določimo, ali je rezultat statistično signifi¬ kanten. Statistično signifikanten pomeni, da je verjetnost, da je do premika prišlo po naključju, manjša od 5 96. V splošnem velja, da manjše odstopanje od začetnega stanja zahteva večje število poskusov, ki potem napovedujejo, ali ima operater tudi dokaza¬ no sposobnost vplivati s svojo močjo duha na bodoče in celo pretekle dogodke. Na¬ tančno tako, v zgodovini (literatura!), da se ti dvignejo lasje! Tak človek naj bi po svoji volji popolnoma obvladal povprečno na¬ raščanje in padanje številke na PK-napravi, na zahtevo pa kadarkoli umiril njeno spre¬ minjanje. V prvem prispevku sem omenil, da je operater pri tem popolnoma svoboden: lah- •ko meditira, poje, prosi napravo ali od nje zahteva, da spremeni stanje, ali si za namen poskusa postreže npr. s sendvičem in so¬ kom. Vse je dovoljeno! V objavljenih raziska¬ vah je nekje omenjeno, da je operater moral vsakič 1000-krat poskušati doseči čim večji, čim manjši oziroma nikakršen odklon od srednje vrednosti. Upam, da tole ni koga prestrašilo, kako resno je lahko neko delo zastavljeno. PK-teste lahko v našem primeru jemljemo kot prijetno poživilo npr. »žura«. Kaj lahko se bo kdaj izkazalo, da imamo tudi tu opraviti s t. i. »fenomenom psi«, ki se upi¬ ra naravnemu dokazovanju. Če bralca stvar zanima, ima veliko po¬ trpljenja, pa še veselje, da preštudira nekaj poglavij iz statističnega računa, ima pred seboj prav zanimivo kost, oz. delo, ki se utegne bogato obrestovati. Dvomim sicer o naslednji asociaciji, a čas začetkov letalstva je bil na moč podoben. Številni laboratoriji, ki so merili vzgon letalskih kril, so obupa¬ vali nad skrbno izpeljanimi poizkusi, ki se nikakor niso hoteli ujeti pri številkah, do¬ kler niso končno odkrili Reynoldsovega števila. Dejstvo je, da se s PK-raziskavami resno ukvarja več fakultetnih inštitutov (v Princetonu, Freiburgu, Geissenu). Ti so na¬ ravi zastavili vprašanje, a je odgovor za se¬ daj odklonila. In še to: med vsemi svojimi poskusnimi »zajčki« nisem odkril pravega PK-operater- ja. Menda jih imamo Slovenci le kakih 200. Za pomoč pri izdelavi prototipnega preiz- kuševalnika se zahvaljujem požrtvovalne¬ mu sodelavcu Branetu Škulju - Škuliju. Pa mnogo zabave in prijetnega dela! januar 2002 27 ELEKTRONIKA Polnilnik celic Ni-Cd/Ni-MH (l.del) DAVID LEDNIK Uvod Za modelarja je zelo pomembno, da skrbi za celice, ki jih uporablja. Ob nepravilni upo¬ rabi se kaj hitro zgodi, da celice izgubijo svo¬ jo kapaciteto. Industrijski polnilniki celic, ki imajo veliko funkcij, so precej dragi, zato sem si naredil polnilnik celic, krmiljen z mikro- kontrolerjem. Poleg polnjenja celic ima tudi možnost praznjenja, s čimer se odpravi t. i. spominski efekt in izguba kapacitete. Nekate¬ re nanovo kupljene celice moramo pred upo¬ rabo večkrat izprazniti in napolniti, da dose¬ žejo svojo maksimalno kapaciteto. Ta polnil¬ nik omogoča tudi to. Z njim lahko izmerimo tudi kapaciteto celic in ugotovimo, ali je tre¬ ba celice zamenjati. Kljub temu da je celice Ni-Cd mogoče znova napolniti, pa ob pravilni uporabi ne zdržijo več kot 2000 do 4000 ci¬ klov polnjenja in praznjenja. Delovanje Srce polnilnika je mikrokontroler PIC16F84, ki krmili vse funkcije polnilnika. LCD-prikazovalnik nam omogoča spremlja¬ nje polnjenja celic. Olajša tudi vse nastavi¬ tve, ki so potrebne za pravilno delovanje si¬ stema. LCD-prikazovalnik naj bo velikosti 2 x 16 znakov. Sam uporabljam model z osvet¬ litvijo (ROHM RCM2060M). Če želite prihra¬ niti še kakšen tolar več, lahko uporabite tudi takšnega brez osvetlitve. Imamo pa še tip¬ kovnico s petimi tipkami. IC 4 je 8-line to 3-line BCD-enkoder. Ima osem vhodov in štiri izhode. Na izhodih dobi¬ mo BCD-kodo, ki jo bere mikrokontroler. Pet vhodov je uporabljenih za tipke, preostali trije pa so namenjeni zaznavanju izpraznjenosti ce¬ lice ter temperaturni zaščiti. Trije izhodi so BCD-koda, četrti izhod (nožiča 15) pa se pre¬ klopi na visok nivo v primeru pritiska na kate¬ ro od tipk. Temperaturna zaščita in zaznavanje izpraznjenosti celice je tudi del tipkovnice! Vhod 7 IC 4 ima najvišjo prioriteto. Kaj to po¬ meni v praksi? Za primer vzemimo avtomatski način polnjenja celic. Če bi pritisnili katero od tipk na tipkovnici, hkrati pa bi se vključila tudi zaznava izpraznjenosti celice, bi obveljala zaz¬ nava izpraznjenosti celice. Tipke bi lahko bile priključene poljubno. Način, ki sem ga izbral, omogoča, da imajo vedno prednost tempera¬ turne zaščite in zaznava izpraznjenosti celice, ne glede na to, katera od tipk je pritisnjena. IC 2 je zapah (latch), ki skupaj z IC 3 in 3/ 4 IC 8 predstavljajo ceneni digitalno-analogni pretvornik (DAČ). Na IC 2 se hrani število ce¬ lic (v BCD-kodi), ki jih polnimo. IC 3 vsebuje štiri analogna stikala, ki ustrezno priključijo +5 V na posamezni upor. Upore bi lahko ve¬ zali neposredno na izhode zapaha, vendar menim, da zaradi različne obremenitve zapa¬ ha napetosti na uporih ne bi bile povsod ena¬ ke. Posledica bi bila še manjša natančnost že tako cenenega DAC-a. Zato sem uporabil sti¬ kala v IC 3- Operacijski ojačevalnik 1 (OPA 1) je vezan v seštevalnik napetosti, OPA 2 pa je vezan kot navaden ojačevalnik z spremenlji¬ vim ojačenjem. Na izhodu OPA 2 moramo do¬ biti napetost, ki je sorazmerna s številom ce¬ lic. Za primer, ko je na vhodu BCD-koda 0001 (1 celica), mora biti na izhodu 1 x 0,8 V = 0,8 V, za BCD-kodo 0100 (4 celice) mora biti na izhodu 4 x 0,8 V = 3,2 V itd. OPA 3 je vezan kot komparator, ki primerja napetost, nastav¬ ljeno za število celic z resnično napetostjo ce¬ lice. Ko napetost pade pod dovoljeno vred¬ nost, se izhod vklopi in tako prekine praznje¬ nje ter sproži polnjenje celice (to se zgodi le takrat, ko smo v načinu »avto«, sicer se samo konča praznjenje). OPA 4 je vezan kot dife- renčni ojačevalnik. Njegova vezava omogoča, da OPA 3 dobi pravo napetost, ki ustreza na¬ petosti celice. IC 5 vsebuje dva H-mosta. En H-most je sestavljen iz štirih NPN-tranzistorjev. Ti de¬ lujejo kot stikala, ki priključijo celice Ni-Cd takrat, ko je potrebno polnjenje oziroma praznjenje. IC 5 pa ima še eno posebnost. Ker vsebuje H-most, nam omogoča, da nape¬ tost na izhodu tudi obrnemo, kar uporabimo pri refleksnem polnjenju celic. IC 7 je v vlogi standardnega oscilatorja. IC 6 vsebuje vrata ALI/NALI z osmimi vhodi. Sedem jih gre na oscilator, eden pa je vezan na stikalo. S stikalom S 1 lahko vključimo ali izključimo refleksni način polnjenja. Reflek¬ sni način je vključen, ko je stikalo sklenjeno. Na izhodu IC 6 dobimo kvadratne impulze frekvence okoli 1 Hz. Razmerje signal/pavza je v našem primeru okoli 99,2 %. Celica se polni 992 ms, v preostalih 8 ms pa dobi obratni impulz. Ta impulz preprečuje prehi¬ tro razvijanje plinov, kadar polnimo pri viso¬ kih tokovih. Tako podaljšamo življenjsko dobo celic, znebimo pa se tudi spominskega efekta pri celicah Ni-Cd. Napajalnik Uporabimo transformator s sekundarno napetostjo med 18 in 24 V. Pri nižjih napeto¬ stih ne moremo polniti 15 celic, pri višjih na¬ petostih pa usmerjena napetost preseže do¬ voljeno vhodno vrednost U 1. Ker za napaja¬ nje -15 V ne potrebujemo velikega toka, je uporabljen dvojilnik napetosti s kondenza¬ torjem. Tako dobimo za regulatorjem U 4 ne¬ gativno napetost, ki zadostuje za napajanje IC 8. Ostali del napajalnika je v standardni veza¬ vi. U 3 je v vezavi konstantnega toka. Z upo¬ rom Rx spreminjamo tok, s katerim polnimo celice. Z uporom Rx se določi maksimalni tok polnjenja celic po enačbi I = 1,25 V / Rx. Pri Conradu prodajajo 20-W potenciometre. Z njim imamo bolj linearno skalo in lahko toč¬ no nastavimo tokove. Upor, ki določa maksi¬ malni tok, vežemo zaporedno s potenciome¬ trom. Cenejša različica je, da uporabimo 2 x 6-polno rotacijsko stikalo, ki ga vežemo vzpo¬ redno. Tako dobimo maksimalni dovoljeni 28 januar 2002 'TZ1Z 5 ELEKTRONIKA tok skozi stikalo 2 A. Za U 1 dobimo +15 V, ki je potrebna za IC 8, za U 2 pa +5 V, s katerim napajamo vse druge elemente v vezju. Tako dobimo vse potrebne napetosti za pogon ce¬ lotnega sistema. Obvezno hlajenje velja za U 1, U 2, U 3 in IC 5. Vse lahko pritrdimo na en hladilnik. V tem primeru moramo pri U 3 uporabiti sljudno podložko in izolirni vložek. Na ohišju U 3 je napetost +21 V, na ohišju preostalih pa je masa. U 4 ne potrebuje hlaje¬ nja. Pri hladilniku nikar ne varčujmo, saj se nam bo to pozneje maščevalo. Še posebno, kadar pritrdimo vse elemente na en hladil¬ nik, naj bo ta tako masiven, da bo odvajal do¬ volj toplote in se elementi ne bodo toplotno uničili. Maksimalni tok, ki ga zdrži IC 5, je 2 A, omejitev U 3 pa je 3 A! Če želimo večje tokove, moramo vzeti močnejši transforma¬ tor (100 W namesto 50 W). Za 4 A toka vzpo¬ redno vežemo dva IC 5. Za U 3 uporabimo LM338, ki zdrži 5 A. Kadar predimenzionira¬ mo elemente za večje tokove, pazimo tudi na GR 1! Sestavljanje Tiskano vezje je prikazano na risbi 1. Vse elemente prispajkamo. Za IC 1 obvezno upo¬ rabimo podnožje, saj bomo tako laže spreminjali pro¬ gram v mikrokon- trolerju. Upore R 24 do R 31 pri¬ spajkamo s spod¬ nje strani. Na po¬ daljške priključi¬ mo ploščati (fiat) kabel do LCD-pri- kazovalnika. IC 5 ni prispajkan na ploščico, saj ima toliko priključkov, da bi bilo treba narediti preveč prevezav na sami tiskanini. Zato za IC 5 vzemimo manjšo ploščico, ki že ima navrtane luknje v razdalji 2,54 mm (Conrad v ljubljanskem BTC). Na¬ njo potegnemo vse povezave in napetosti, ki so potrebne za upravljanje IC 5. Za napajal¬ nik nisem izdelal posebne tiskanine. Upora¬ bimo lahko enako ploščico z izvrtinami kot za IC 5, ali pa izdelamo svojo tiskanino. Sam sem napajalnik izdelal kar brez tiskanine, saj so priključki na elementih dovolj dolgi, da to omogočajo. Tako lahko prihranimo še kakšen tolar, predvsem pa čas, saj smo se izognili izdelavi še ene tiskanine. Kot ste že opazili, na osnovni tiskanini ni vseh elemen¬ tov. Predvidel sem čim manjšo tiskanino, saj ploščice s fotolakom niso poceni. Hotel sem predvsem čim cenejšo obliko polnilnika, pa čeprav ne najlepšo. Elemente, za katere ni predvidenega prostora na ploščici, prispaj¬ kamo kar na elemente, na katere se navezu¬ jejo (R 20 na LED-diodi L 1 in L 2, R14-R16 na tiskanino IC 5 ...). Tipkovnica je sestavlje¬ na iz petih tipk (12 x 12 mm), ki so pritrjene na svoji tiskanini z izvrtinami. Tipkovnico s ploščatim kablom povežemo na za to predvi¬ deno mesto na tiskanem vezju. Upori R 1 do R 4 so nestandardne vrednosti in jih bo tre¬ ba kombinirati tako, da bomo dobili zahte¬ vane vrednosti. Lahko pa uporabimo tudi trimerne potenciometre multiturn. Ta opci¬ ja je sicer nekoliko dražja, vendar s tem pri¬ dobimo natančnejši DAČ. Sam sem uporabil kombinacijo uporov in napetosti ne odsto¬ pajo za več kot 50 mV, kar mi popolnoma us¬ treza. t:k : 5 januar 2002 29 Skrivnostna vetrnica JANKO SOTOŠEK Predstavljamo malo znano skrivnost¬ no vetrnico, s katero so se kratkočasili že naši dedje (slika 1). Videti je zelo prepro¬ sta, a bo za marsikoga trd oreh. Vetrnica namreč »uboga« naše ukaze in se, odvisno od naše želje, vrti levo ali desno. Gre za fizikalni pojav, pri katerem je izkoriščeno nihanje za vrtenje propelerja na koncu vetrnice. Palica, s katero drgne¬ mo po leseni letvi, poskrbi za nihanje dr¬ žala v navpični smeri, palec desne roke pa za nihanje v vodoravni smeri. Zaradi vpli¬ va obeh nihanj nastane krožno gibanje dr¬ žala in žeblja, ki postopno požene vetrni¬ co v vrtenje. Smer vrtenja propelerja je odvisna od položaja palca desne roke (glej sliki 2 in 3). Če se držala s palcem dotikamo desno zgoraj ob letvi, se vetrni¬ ca vrti v levo, če pa se držala dotikamo de¬ sno spodaj pod letvijo, se vetrnica vrti v desno. Kaj pa brez palca? Poskusite! Če še tako drgnete s palico po leseni letvi, se propeler ne bo zavrtel v želeno smer. Izdelek Delovni postopki: Zarisovanje, žaganje, vrtanje, bruše¬ nje, sestavljanje. Orodje in pripomočki: Ravnilo, svinčnik, fin lisičji rep, brusil¬ ni papir, kladivo, škarje, sveder 0 2 mm, povratna žaga, ročni vrtalnik. Izdelava Palico odžagamo na zahtevano dolžino, nanjo zarišemo zobe letve in jih izžagamo s finim lisičjim repom. Zobem z brusilnim papirjem nekoliko zaoblimo konice. Iz smrekovega lesa s povratno žago izžagamo palico za drgnjenje po letvi in ji z brusil¬ nim papirjem zaoblimo spodnji del. Pro- Slika 1. To prastaro igračo so na Kitaj¬ skem imenovali hui hui. Slika 2. Pri takem položaju palca se prope¬ ler zavrti v levo. peler izrežemo iz koščka umetne mase, vanj v sredini zvrtamo luknjo ter ga z žebljičkom pritrdimo na držalo vetrnice. Slika 3■ Položaj palca za vrtenje propelerja v desno Želim vam veliko zanimivih trenutkov s prijatelji, ki bodo odkrivali delovanje skrivnostne vetrnice. 30 januar 2002 - - 5 In m Koledarji za vse čase MATEJ PAVLIČ Januar je mesec, ko stare koledarje za¬ menjamo z novimi. Časi, ko je bilo najraz¬ ličnejših razkošnih stenskih koledarjev in rokovnikov v izobilju, so minili; zaradi precej visokih proizvodnih stroškov se za to vrsto reklame odloča vedno manj pod¬ jetij, vse redkejši pa so tudi koledarji, ki so »nekaj posebnega«. To pomeni, da ne opravljajo samo svoje temeljne naloge, tj. kazanja dni in mesecev tekočega leta, am¬ pak pritegujejo pozornost tudi zaradi svo¬ jega nevsakdanjega videza ali oblike. Tak stenski koledar, ki je prikazan na sliki 1, je mogoče brez večjih stroškov narediti tudi doma. Njegova največja prednost pred drugimi tovrstnimi pripomočki je v tem, da je to »večni koledar«, saj ga ob koncu leta ni treba vreči v smeti, njegova po¬ manjkljivost pa je v tem, da kaže samo za¬ poredno številko dneva v mesecu, ne pa tudi imena meseca in imena dneva. No, tako ali tako nas v največ primerih zanima »Katerega smo danes?«, precej redkeje re¬ čemo »Kateri dan je danes?«, prav gotovo IZDELEK ZA DOM Slika 1 pa se nikoli nc vprašamo »V katerem me¬ secu smo sedaj?« Na koncu tega prispevka je opisana tudi izdelava desettisočletnega koledarja, ki sicer ni namenjen takšni uporabi kot običajni koledarji, ampak ga objavljamo zgolj kot zanimivost, saj z njegovo pomoč¬ jo lahko natančno ugotovite, na kateri dan v tednu je Krištof Kolumb dosegel obalo Amerike, kdaj se je rodil vaš prade¬ dek in na kateri dan bodo vaši potomci silvestrovali leta 2222. Seveda pa morate poznati natančen datum (tj. dan, mesec in leto) določenega dogodka. »Stoletni kole¬ dar« (za obdobje 1800-2000) in »večni koledar« najdete tudi v najnovejši, 3. izda¬ ji Vsevednika (stran 64-66), ki je pri Teh¬ niški založbi Slovenije izšel lansko leto. (Več o tej knjigi lahko preberete na 5. strani knjižnega kataloga TZS 2002, ki je bil priložen decembrski številki revije Tim.) Stenski večni koledar Za izdelavo stenskega večnega kole¬ darja potrebujete 12 x 50 cm velik kos iverala, poskobljane deščice (ali dveh v sendvič zlepljenih plošč lesonita). Načrt z risbe 2, ki je iz dveh delov, povečajte za 100 %, na označenem stiku natančno zlepite (slika 3) in z nekaj koščki lepil¬ nega traku prilepite na kos prozorne sa¬ molepilne folije za ovijanje knjig in zvezkov. S pomočjo kovinskega ravnila in ostrega modelarskega noža na podla¬ gi za rezanje natančno izrežite vse pra¬ vokotne in trikotne oblike, s čimer ste dobili masko za nanos barve na podlago (slika 4). Izrezano folijo (slika 5) na¬ tančno prilepite na podlago, ki mora Slika 4 Slika 3 -s "A Slika 6 Slika 5 T_IL 5 januar 2002 31 IZDELEK ZA DOM /\\ la ,r Risba 7. Obris drsnika; na desni je narisan stranski pogled na ukrivljen kos pločevine za podla¬ go iz 14 mm debelega iverala. Slika 8 biti popolnoma gladka, sicer bo barva prodrla pod masko. Za barvanje je najboljši črn lak v pršilki, upo¬ rabni pa so tudi drugi načini. Najhitreje boste go¬ tovi, če si boste pomagali z debelim alkoholnim f- . flomastrom črne barve. Z njim prebarvajte vso nezaščiteno povr¬ šino, že čez nekaj minut pa masko lahko odstranite (slika 6). Za mo¬ rebitne popravke uporabite mo¬ delarski nož z ostrim vrhom rezila. Na sredino hrbtne strani zgoraj prilepite ali z dvema kratkima žeb¬ ljičkoma pribijte zanko za obeša¬ nje koledarja na steno. Komur se zdi opisani način iz¬ delave prezahteven, naj prefo- tokopirano risbo 2 prilepi na lese¬ no podlago in s črnim flomastrom pobarva pravokotna in trikotna polja. Sedaj je treba narediti še dr¬ snik z dvema pravokotnima odpr¬ tinama za prikaz številk. Fotokopi¬ ran obris z risbe 7 z odstranljivim lepilom nalepite na 50 mm širok trak tanke bakrene ali aluminijaste pločevine. Odprtine izžagajte z modelarsko rezljačo, v katero vpnete list za kovine (slika 8). Ro¬ bove po potrebi popravite z igla¬ stimi pilicami, obrusite tudi hrbt¬ no stran, nato pa trak z dvema manjšima mizarskima sponama natančno pritrdite na osnovo kole¬ darja in na obeh straneh dvakrat zavihajte čez rob. Drsnik se mora premikati brez zatikanja, obenem pa tudi ne sme biti preveč ohla¬ pen. Ko ga še prebarvate s črno barvo, ga nataknite na deščico - in izdelek je narejen. Koledarje na astronomskih opazovanjih temelječa delitev časa na leta, mesece in dneve. Beseda »koledar« izhaja iz latin¬ ske besede calendae, ki pomeni »prvi dan v mesecu« (plačilni dan). Najstarejši ohranjeni zapisi o koledarju izvirajo iz Egipta (2770 pr. n. š.). V skoraj vseh sta¬ rejših koledarjih je bila največja enota lunarno leto (12 mesecev), ki so ga delili na 6 mesecev, dolgih po 29 dni, in 6 mese¬ cev, dolgih po 30 dni. Izravnavo z lunini¬ mi menami so dosegli s prestopnimi dne¬ vi. Pomanjkljivost lunarnega leta je v tem, da je za 11 dni krajše od solarnega leta in se tako začetek lunarnega leta po¬ stopoma premika (nazaj) čez vse letne čase. Naš koledar izhaja od starih Rimlja¬ nov. Julij Cezar je leta 46 pr. n. š. izpeljal koledarsko reformo (julijanski koledar), po kateri je leto trajalo 365 dni, vsakemu četrtemu letu pa so dodali prestopni dan. Po naslednji koledarski reformi, ki jo je leta 1582 izpeljal papež Gregor XIII. (gre¬ gorijanski koledar), se dolžina koledar¬ skega leta še bolj ujema s tropskim letom. Razhajanje desetih dni, ki so se nabrali od prejšnje reforme, so preskočili tako, da je datumu 4. 10. 1582 sledil 15. 10. 1582 (ta popravek je upoštevan tudi v desetti- sočletnem koledarju na str. 33)■ Prestop¬ no je bilo vsako četrto leto, razen pri sto¬ letjih; ta so bila prestopna le, če so bila de¬ ljiva s 400 (leta 1700, 1800 in 1900 niso bila prestopna, leto 2000pa je bilo). Tako so v 400 letih odpadli trije prestopni dne¬ vi in povprečna dolžina koledarskega leta je sedaj 365,2425 dneva, kljub temu pa se še vedno popolnoma ne ujema z dolžino tropskega leta. V 3300 letih razli¬ ka naraste na en dan. f 5 32 januar 2002 IZDELEK ZA DOM Desettisočletni koledar kanju imena dneva kakega dogodka, pri Omenili smo že, da je desettisočletni čemer pa moramo seveda vedeti dan, me- koledar zelo uporaben pripomoček pri is- sec in leto. Da boste koledar lahko lažje _ |/\ uporabljali, prefotokopirano risbo 9 pri¬ lepite na debelejši karton in prelepite s prozorno samolepilno folijo. Risba 9 DESETTISOČLETNI KOLEDAR NAVODILA ZA UPORABO 1. V preglednici (a) poišči prvi dve številki letni¬ ce. Za obdobje do leta 1599 velja spodnja preglednica, za obdobje 1600-10099 pa zgornja preglednica. 2. V preglednici (Š) zgoraj poišči drugi dve šte¬ vilki letnice. 3. S pomočjo obeh podatkov in meseca v pre¬ glednici (b) spodaj poišči ustrezno črko (od A do G). 4. V preglednici (c) poišči črko (od H do N), ki določa mesec in številko dneva. 5. V preglednico ® vstavi obe prej dobljeni čr¬ ki (letnica in mesec oziroma številka dneva) in poišči ime dneva za iskani datum._ Leto 1600-10099 Leto 0001-1599 05 12 06 13 00 07 14 01 08 15 02 09 03 10 04 11 ■15 4. oktober 1582 in prej -ž -> 4 4 4 4 4 4 4 Drugi dve številki letnice ® J, 15. oktober 1582 in pozneje Dan TTUr 5 januar 2002 33 In m IZDELEK ZA DOM Vaša najdražja slika MATEJ PAVLIČ S 1. januarjem se je 300 milijonov Evropejcev podalo v »območje evra«. V obtok je prišlo vsega skupaj 14,25 mili¬ jarde bankovcev, katerih vrednost zna¬ ša 624 milijard evrov, preostanek do 660 milijard pa so kovanci. V sloven¬ skih tolarjih je to vrtoglava številka oko¬ li 145.732 milijard. Evro je nadomestil dosedanje nacionalne valute v 12 ev¬ ropskih državah članicah nove Evrop¬ ske gospodarske in monetarne unije (Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Bel¬ gija, Nizozemska, Luksemburg, Grčija, Španija, Portugalska, Irska in Finska), nov denar pa imajo tudi v Vatikanu, Mo¬ naku in San Marinu. Tri od 15 članic Evropske zveze (Velika Britanija, Dan¬ ska in Švedska) se za sodelovanje v tem zgodovinskem projektu niso odločile. To, da centralne banke ponavadi lju¬ bosumno skrivajo podrobnosti o zaščiti svojih bankovcev in kovancev pred po¬ narejanjem, je popolnoma razumljivo. To pot pa je prevladala potreba po do¬ bri seznanitvi javnosti in poslovnega sveta s tistimi zaščitnimi lastnostmi no¬ vih bankovcev in kovancev, na katere je treba pri njihovi uporabi še posebej pa¬ ziti. Strokovnjaki in odgovorni se hvali¬ jo, da jim je uspelo izdelati najbolje zaš¬ čitene bankovce na svetu: kar 63 kon¬ trolnih točk in ducat varnostnih zaščit za vsakega od 7 bankovcev (za 5,10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov), ki se med se¬ boj razlikujejo po velikosti in barvi. O tej temi je bilo v zadnjem času že precej povedanega in napisanega, med dru¬ gim tudi v januarski številki revije Življenje in tehnika. A tokrat se nekoliko dlje pomudimo le pri 8 (oziroma vsega skupaj kar 120) novih kovancih. Tisti za 1, 2, in 5 stoti- nov (evro ima namreč 100 enot, »cen¬ tov« oziroma stotinov) so iz jekla, pre¬ kritega z bakrom, kovanci za 10, 20 in 50 stotinov pa so iz »nordijskega zlata«, nove rumenkaste zlitine, ki so jo iznašli na Finskem in vsebuje mnogo bakra ter manjše količine cinka, aluminija in ko¬ sitra. Samo kovanca za 1 in 2 evra vse¬ bujeta nikelj, pa še večina tega je varno »spravljena« v nekakšnem sendviču iz bakrove zlitine. Ti kovanci so dvobarv¬ ni: rumen obod okoli nikljeve sredine pri kovancu za 1 evro in ravno obratno pri kovancu za 2 evra. Vsak od kovan¬ cev ima evropsko stran (»grb«) in nacio¬ nalno stran (»glavo«). Na evropski stra¬ ni je velika številka ob zemljevidu: ti se razlikujejo glede na vrednost kovancev in predstavljajo Evropo na globusu, raz¬ delitev Evrope na države ter Evropo brez meja. Posamezne države so same poskrbele za videz nacionalne strani kovancev. Nemalo dela je vpeljava novih ko¬ vancev povzročila izdelovalcem in vzdr¬ ževalcem najrazličnejših avtomatov. Stotisoče avtomatov za kavo, pivo, sendviče in druge sladkosti je bilo treba do 1. januarja letos »naučiti« prepozna¬ vati in sprejemati nove kovance ter se¬ veda zavračati vse druge. Ta naloga ne bi bila nič posebnega, če jih ne bi v vseh državah na svetu obstajalo več kot petdeset tisoč! Po nekaterih podatkih je v Evropski uniji okoli 3,2 milijona pro¬ dajnih avtomatov in še 7 milijonov dru¬ gih naprav, npr. parkirnih ur in telefo¬ nov, ki delujejo na kovance. Poleg raz¬ voja in zagona novih, evru prilagojenih programov, je bilo treba v avtomatih za¬ menjati tudi kasete za bankovce, saj so evrovi bankovci po velikosti različni od dosedanjih. Evropa se je na vpeljavo evra pri¬ pravljala devet let. Plačevanje z nacio¬ nalnimi valutami bo večinoma mogoče še do konca februarja, menjava pri po¬ slovnih in osrednjih bankah pa bo (od¬ visno od posamezne države) mogoča še nekaj let. Pri nas sta se preračunavanje in zamenjava iz dosedanjih valut v evre začela lani, vrhunec pa sta v obliki dol¬ gih vrst čakajočih pred bančnimi oken¬ ci dosegla prav v zadnjih dneh leta, ko se je iztekel rok za zamenjavo. Kljub temu je najbrž ostalo kar nekaj takih, ki v nogavici ali pod žimnico še naprej lju¬ bosumno hranijo nekaj mark ali šilin¬ gov za težke čase. Mnogo več je tistih, ki jim je po vpeljavi evra doma ostalo nekaj pesti drobiža, ki ga v banki ni bilo mogoče zamenjati. Od tod izvira tudi ideja za tokratni članek. Kovancev, ki niso več plačilno sredstvo, ni mogoče uporabiti, kakšne posebne numizmatične vrednosti (za zdaj še) nimajo, proč jih pa tudi nima smisla vreči, saj mnogi zlepa ne bodo pozabili pred komaj dobrim desetlet¬ jem popolnoma vsakdanjega preraču¬ navanja dinarjev v marke ali šilinge, pa njihovega preprodajanja in tihotaplje¬ nja ter navsezadnje zapravljanja na oni strani meje ... Poleg tega so nekateri do¬ slej veljavni kovanci prav lepi in zanimi¬ vi, zato bi jih bilo prava škoda zavreči. Predlagamo vam torej, da jih shranite za spomin; vendar ne tako, da jih strese¬ te v kak zakoten predal z najrazličnejšo kramo, ampak da jih imate v obliki ne- Slika 2. A 'K Slika 1. navadne zbirke (slika 1) vedno pred oč¬ mi. Če bo kdo k neveljavnim kovancem v vašem »finančnem okvirju« spustil še kakšen veljaven evro, bo to sčasoma po¬ stala vaša »najdražja slika«... Razen kvadratnega kosa 3 mm debe¬ lega stekla, ki naj vam ga odreže steklar, imate vse drugo gradivo, potrebno za izdelavo stenskega hranilnika, gotovo že doma. Okvir je sestavljen iz odpad¬ nih kosov debelejšega smrekovega opa¬ ža in kosa vezane plošče ali lesonita, pri izdelavi pa si pomagajte z električno krožno žago (oziroma z električno vbodno žago in rezkalnikom). Poleg tega za sestavljanje potrebujete še ne¬ kaj manjših mizarskih spon, brusilni pa¬ pir, lepilo za les, 15 mm dolge lesne vi¬ jake, izvijač, silikonski kit ali kovinske trikotnike za pritrditev stekla v okvir, dleto, kladivo, manjši čopič in brez¬ barvni lak ali poljubno barvo za les. Kdor ima pripomoček za žaganje letvic pod kotom 45°, napenjalnik za okvirje in električni ali ročni spenjalnik, naj jih vsekakor uporabi, saj bo tako okvir trd¬ nejši in popolnoma pravokoten. Angleški kovanec za 1 funt je izmed vseh evropskih kovancev menda naj¬ debelejši, vsi drugi pa navadno ne pre¬ segajo debeline 2 mm. Približno takšna mora biti zato tudi razdalja med hrbt¬ nim delom stenskega hranilnika in 3 mm debelim steklom na sprednji stra¬ ni. V letvice, iz katerih bo narejen ok¬ vir, je torej treba na spodnji notranji strani narediti približno 15 mm širok in 5-6 mm visok utor (slika 2). Okvir na slikah je kvadratne oblike s stranico 40 cm, vendar pa lahko naredite tudi drugačnega. Prav tako ni nujno, da so letvice odžagane pod kotom 45°, am¬ pak je važno le to, da se posamezni kosi na vogalih tesno stikajo. Na sredi¬ ni zgornje stranice z žago in dletom na¬ redite približno 30 mm širok in 2 mm visok utor, ki bo služil za spuščanje ko¬ vancev v okvir. Stične površine nama¬ žite z lepilom in trdno stisnite (slika 3), stik pa lahko okrepite tudi z nekaj sponkami (slika 4). Osušen okvir, ki ga sedaj lahko še dodatno obdelate z elek¬ tričnim rezkalnikom, ali pa mu z bru¬ silnim papirjem samo zgladite vse ro¬ bove, z lesnimi vijaki poskusno privijte na kos furniranega lesonita ali vezane 34 januar 2002 5 i Slika 4. Slika 5. Slika 6. Slika 7. Slika 8. IZDELEK ZA DOM plošče. Na levi, desni in spodnji strani¬ ci zadostujejo po trije 15 mm dolgi vi¬ jaki, zgoraj pa uporabite štiri: dva na vogalih in dva tik ob utoru za kovance. Rob po potrebi obrusite, da ne bo štr¬ lel čez okvir. Sedaj odvijte vse vijake in okvir vsaj dvakrat prebarvajte oziroma prelakirajte (slika 5). Steklo prilepite v utor s silikonskim kitom, vendar pa ga je priporočljivo dodatno utrditi z nekaj kovinskimi trikotniki ali vsaj žebljički (slika 6). Še zadnjič sestavite okvir in hrbet (slika 7). Če boste uporabili lepi¬ lo, potem letvic na enem izmed voga¬ lov nikakor ne prilepite, sicer ne boste mogli nikoli več izprazniti vašega sten¬ skega hranilnika, ne da bi morali razbi¬ ti steklo. Tako pa vedno lahko odvijete dva vijaka, z nožem ali izvijačem neko¬ liko razprete okvir in hrbet ter iztrese¬ te kovance (slika 8). Žeblja, na katera boste obesili izde¬ lek, naj ne bosta preveč majhna, kajti _l/N -liri.m poln okvir drobiža zna biti dokaj težak. Na hrbtno stran zgornje stranice z žeb¬ ljički pribijte dve močnejši trikotni ko¬ vinski zanki za obešanje slik. Tako se hranilnik zlepa ne bo mogel sneti in poškodovati, pa tudi postrani ga ne bo vleklo, če kovanci v njem ne bodo po¬ vsem enakomerno razporejeni. Evro je torej tu, marke, pezete, šilin¬ gi, franki, guldni, lire itd. pa bodo prej ali slej pozabljeni. Večino odslej neupo¬ rabnih kovancev bodo pretopili, precej jih bo končalo še bolj žalostno, nekaj pa jih bo v vašem stenskem hranilniku vendarle ušlo popolni pozabi. Mimogrede: kogar v zvezi z uvedbo evra po svetu in pri nas zanima še kaj, naj obišče spletne strani banke Sloveni¬ je (www.bsi.si/html/projekti/evro/in- dex.html), kjer so na voljo najrazličnej¬ še informacije. Uporabne podatke pa najdete tudi na spletnem naslovu www.evropska-unija.si. Akumulatorski vrtalnik/vijačnik HP 12 K Nova Black & Deckerjeva generacija akumulatorskih vrtalnikov/vijačnikov s skupno oznako HP je namenjena predvsem zahtevnejšim domačim moj¬ strom, pa tudi uporabi v šolskih in klubskih delavnicah, V zadnji del ohiš¬ ja je vgrajena elektronska libela, ki z rdečo signalno diodo signalizira, kdaj je sveder (oziroma izvrtina) v vodorav¬ nem ali v navpičnem položaju, s priti¬ skom na gumb nad libelo pa je mogoče vsak trenutek preveriti napolnjenost akumulatorske baterije. Da bi bila pravilna uporaba takoj ra¬ zumljiva tudi šolarjem oziroma vsem tistim, ki doslej še nikoli niso imeli v ro¬ kah tovrstnega orodja, so oznake na ohišju drugačne, kot smo jih vajeni si¬ cer. Tako so namesto števila vrtljajev narisani simboli vijaka različnih veli¬ kosti. Razvijalci so pri konstruiranju posebej pazili na ergonomijo in urav¬ noteženost orodja. Prav zaradi tega je spremenjena tudi oblika 12-voltnega akumulatorja, ki omogoča preprostejši in ustreznejši način vgradnje v ohišje, z znatno izboljšanimi električnim stiki. Model z oznako HP 12 K (slika 7) ima izjemno velik navor - 15,1 Nm, kar mu omogoča raznovrstno uporabo, zmog¬ ljivosti vrtanja pa je do 0 10 mm v je¬ klo in do 25 mm v les. Število vrtljajev od O do 750/min. izbiramo z različno močnim pritiskanjem na vklopno stika¬ lo. Orodju, ki stane 19.990 SIT, je pri¬ ložen triurni polnilnik akumulatorskih baterij. Več informacij najdete na splet¬ ni strani www.g-mm.si oziroma v Mer¬ kurjevih trgovskih centrih. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah MERKUR Ferrum Dunajska 125 1000 Ljubljana Tel.: 01 568-10-61 MERKUR TC VIČ Gerbičeva 101 1000 Ljubljana Tei.: 01 200-06-20 MERKUR TC Tabor Tržaška 14 2000 Maribor Tel.: 02 320-61-00 MERKUR Koroška o. 1 4000 Kranj Tel.: 04 206-74-66 MERKUR PTC Nova Gorica Vipavska cesta 53 5000 Nova Gorica Tel.: 05 330-32-00 MERKUR TC SLAVČEK Šmarska cesta 2 6000 Koper Tel.: 05 611-40-00 Novi prodajni programi v letu 2002 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black&Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft. Ime in priimek:_ Naslov:_ 'š BLACKS Poštna številka in kraj:_ DECKER MI NICRAFT * G-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si januar 2002 35 Kaširanje - zanimiva in zabavna tehnika LILJANA ŠANCA Dekorativno darilo Ob različnih priložnostih, ko želi¬ mo obdariti svoje prijatelje ali najbliž¬ je, se pogosto znajdemo pred vpraša¬ njem, kako in s čim jih razveseliti. Za¬ kaj ne bi izkoristili malo svoje ustvar¬ jalne žilice? Današnji prispevek je namenjen ti¬ stim, ki radi poklanjajo rože, prave ali pa papirnate, kakršnih se bomo lotili danes. Za kaširanje potrebujemo: tapetno lepilo (lahko tudi škrobno), papirnate ne prozorna tudi po uporabi, ko je izde¬ lek že suh. Namesto tapetnega lepila si¬ cer lahko uporabimo tudi škrobno lepi¬ lo, ki ga dobimo z mešanjem moke z vodo, vendar pa ta zmes ni prozorna in tako gladka kot tapetno lepilo. Zato pri¬ poročamo tapetno lepilo! Potek dela: S tapetnim lepilom premažemo tršo podlago iz kartona ali lepenke in jo ob¬ lepimo s papirnato brisačo. brisače ali prtičke in trši karton ali le¬ penko (slika 1). Tapetno lepilo, ki ga kupimo v vsaki trgovini, kjer prodajajo tapete ali barve, pripravimo po priloženih navodilih. Dobimo gladko prozorno zmes, ki osta- Namig: za podlago lahko uporabi¬ mo tudi pokrov trše škatle za čevlje (sli¬ ki 2 in 3). Lotimo se izdelovanja šopka, naj¬ prej cvetov in nato stebla. Papirnato brisačo natrgamo na trakove želene ši¬ rine. S preizkuša¬ njem ugotovimo, v katero smer se papir lepše trga (slika 4). Sledi zvijanje cveta. Papirnati trak prepognemo in ga na začetku zvijemo v popek. Nato spretno na¬ vijemo trak okoli cvetnega popka. S prsti obračamo rob navzven, da dosežemo videz odprtega cveta (sliki 6 in 7). Tako obliko¬ van cvet pritrdi¬ mo na podlago s tapetnim lepilom, s katerim prepojimo predvsem tisti del cveta, ki se dotika podlage, ali pa kar cel cvet. Na ta na¬ čin izdelamo tudi vse naslednje cvetove (slika 5). 36 januar 2002 Cvetovom dodamo še stebla, ki jih prav tako izdelamo iz natrganih trakov papirnate brisače. Trak na enem koncu trdo primemo, medtem ko drugi konec navijamo, ali pa hkrati navijamo oba konca, le da vsakega v drugo smer. Ko je steblo izdelano, ga prepojimo s tapetnim lepilom in pritrdimo na še vedno mokro podlago (slika 8). " Šopek lahko povežemo s pentljo, ki jo izdelamo na enak način kot steblo, in jo pritrdimo tako, kot vse druge dele na sliki (slika 9 in 10). Da se bodo vsi izdelani deli na pod¬ lago zagotovo prijeli, lahko vse skupaj še enkrat prepojimo z lepilom. Izdelek je narejen, potreben je le še čas, da se bo posušil, kar lahko traja tudi nekaj dni, odvisno od tega, kako močno smo ga prepojili z lepilom. Ko se izdelek posuši, sledi lepila niso več vidne, zato ga ni treba barvati, ali pač, če nam je tako bolj všeč. Nasvet: Če smo za podlago izbrali pretanko lepenko in se nam je zvila, ne bodimo slabe volje. Ko je izdelek suh, lahko izrežemo motiv in ga prilepimo na drugo podlago. Morda bo tako še lepši (sliki 11 in 12). Upam, da vam je predlog za darilni izdelek všeč. Pa veselo na delo! TTE.f 5 januar 2002 37 ZA SPRETNE ROKE Okraševanje stiropornih škatel s prepletanjem trakov ALENKA PAVKO-ČUDEN Po hiši se pogosto nabere kup drobna¬ rij, ki neurejeno ležijo vsepovsod, na njih pa se nabira prah. Tudi če nam ne pome¬ nijo nič posebnega, se je od njih včasih težko ločiti. Najbolje jih je pospraviti v lične škatlice in nanje za nekaj časa poza¬ biti. Ponovno odkritje čez nekaj časa je lahko nepričakovan vir veselja in lepih spominov. Lepe škatlice in šatulje torej vedno pridejo prav. Poskusite se v okraševanju stiroporne škatlice s pisanimi trakovi. Potrebujete stiroporno škatlico, ki jo lahko kupite v hobijskih trgovinah, ter enobarvne in vzorčaste tekstilne trakove različnih barv in bucike, kar lahko nabavi¬ te v pozamenterijskih trgovinah. Trakovi so lahko različnih širin. Bucike naj bodo kratke, čim tanjše in z mahjnimi glavica¬ mi. Za krajšanje predolgih bucik potrebu¬ jete ščipalne klešče, za rezanje trakov pa škarje (slika 1). Za zaključevanje robov prav pride tudi gosto lepilo ali tanek obo¬ jestranski lepilni trak. Premerite debelino sten stiroporne škatle in temu primerno skrajšajte predol¬ ge bucike (slika 2). Ščipanju se lahko izog¬ nete s poševnim zabadanjem bucik, ven¬ dar se pri tem bucike težje vtisnejo v po¬ vršino stiroporne škatle in skrijejo. Izdelajte si približni načrt prepleta trakov, pri čemer upoštevajte dimenzije škatle in širino trakov. Sredinski trak iz¬ brane barve in vzorca na eni strani z bu¬ ciko pripnite na pokrov škatle, napnite prek sredine pokrova, pripnite tudi na drugi strani in odrežite milimeter ob robu (slika 3). Bucik ne potisnite čisto do konca v površino stiropora, saj boste morali trakove izmenično na eni in dru¬ gi strani začasno odpeti zaradi prepleta¬ nja. Pravokotno na prvi trak po sredini po¬ krova napnite in pritrdite drugi trak. Na¬ slednje trakove prepletajte po načrtu od sredine proti robu (slika 4). Pri tem na eni strani začasno odpenjajte posamezne trakove. Pazite, da se trakovi tesno stikajo in da se skozi preplet ne vidi bela površi¬ na stiroporne škatle. Ko je s prepletenimi trakovi prekrita vsa površina škatle, skrb- Slika 1. Poleg stiroporne škatle potrebujete še pisane tekstilne trako¬ ve, bucike, klešče in škarje. Slika 4. S prepletanjem trakov nadaljujte po načrtu. Slika 2. Predolge bucike skrajšajte s ščipa¬ njem. Slika 3■ Na pokrov škatle napnite sredinski trak in ga pritrdite z bucikami. Slika 5. Na rob pokrova nalepite trak in skrijte porezane konce prepletenih trakov. 38 januar 2002 TIKI 5 ZA SPRETNE ROKE Slika 6. Škatlo prekrijte s trakovi, ki jih napnete od vrhnjega robu prek središča krožnega dna. Slika 7. Pogled na izdelano šatuljo odtehta trud. no obrežite konce trakov, da ne gledajo čez rob in potisnite glavice bucik v stiro- porno površino. Na rob pokrova nanesite lepilo in nanj nalepite tanek trak, da skri¬ jete odrezane konce prepletenih trakov. Obrobni trak nalepite natančno ob robu pokrova (slika 5). Škatlo lahko prekrijete s prepletanjem trakov na podoben način kot pokrov ali pa trakove napnete navz¬ križ prek središča škatle (slika 6). Tudi rob škatle zaključite z nalepljenim tra¬ kom. Za okraševanje stiropornih škatel s prepletanjem trakov je potrebna natanč¬ nost in potrpežljivost, pričakovati pa je treba tudi kak vbodljaj, vendar je trud po¬ plačan z lepim in uporabnim izdelkom (slika 7). Svečnica in svečnik ALENKA PAVKO-ČUDEN Slika 1. Svečnik izdelajte iz keramičnega prahu z vlivanjem v kalup ali pa kupite že vlitega. Slika 2. Svečnika, pobarvana z granitno barvo Svečnica je praznik, ki se praznuje šti¬ rideset dni po božiču, tj. 2. februarja. Vča¬ sih so na ta dan v procesijah nosili blago¬ slovljene sveče. Potem so jih hranili vse leto, ker so verjeli, da varujejo hišo f>red strelo. Že davno pred nastankom tega krš¬ čanskega praznika so Rimljani na začetku februarja prirejali sprevode z baklami. Na ta dan so pripravljali mlince iz zrnja, da bi počastili začetek rasti nove letine. Še da¬ nes imajo ponekod navado, da na svečni¬ co pečejo palačinke. Če si jih boste na ta dan spekli tudi vi, jih jejte ob svečah. Da se vosek ne bo razlival po mizi, pa si prej naredite svečnik. Za to potrebujete kalup za svečnik ter keramični prah bele barve za odliva¬ nje, npr. Ceramofix (EberhardFaber). V nekaterih hobijskih trgovinah lahko kupite že izdelane surove svečnike (sli¬ ka 1). Svečnik pobarvajte s hobijskimi granitnimi barvami, npr. Glitzersand (Decoart) ali metalnimi barvami Metal- li'C (Waco). Barvajte z mehkim čopičem in enakomerno, da se potegi čopiča ne bodo poznali na površini (sliki 2 in 3). S pigmenti za vosek lahko okrasite tudi čajne svečke. Več o drugih praznikih in običajih si preberite v knjigi Pratika za radovedne starše: z igro skozi letne čase (Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1994). Slika 3- Svečnik, okrašen z metalnimi bar¬ vami iTTKl! 5 januar 2002 39 Številčnica I. Vseh deset besed, ki jih zahtevajo opisi, vpišite v lik tako, da bodo ime¬ le enake črke vedno enako številko. Rešitev, ki se bo prikazala v srednjem stolpcu, je sestavljena iz dveh besed. 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti, 2. dohodek od lastništva nepremičnin ali vplačanega de¬ narja, 3. trši ovoj semena pšenice ali rži, ki ni tesno zrasel z vsebino, 4. delavec, ki navadno priložnostno opravlja težka, ne¬ kvalificirana dela, 5- mazilo za nego in zaščito kože, 6. sin (ljubkovalno), 7. goba, rastlina, ki je brez klorofila in živi kot gni- loživka ali zajedavka, 8. tkanina s ščetka- sto površino na eni strani, 9- telovadno orodje, 10. Kekčev prijatelj v Vandotovi povesti. Rešitev vsaj dveh ugank prepišite na do¬ pisnico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 20. januarja pošljite na naslov: Tehniš¬ ka založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom »Timove uganke«). Trije izžrebani reševalci bodo dobili sestavljanke lesenih hišic proizvajalca Walachia. Rešitve ugank iz decembrske številke re¬ vije TIM: Logogrifna izpolnjevanka: novo leto Dopolnjevanka: Silvestrovo Izpolnjevanka: barok Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni ugan¬ ki prejmejo: 1. Aleš Ažman, Pristavška c. 105, 4290 Tržič 2. Irena Hanžel, Gabre 4 a, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici 3. Jože Murovec, UL M. Štrukelj 32, 5250 Solkan UGANKARSKI KOTIČEK Zlogovna izpolnjevanka S pomočjo opisov ter zlogov in črkov¬ nih skupin poiščite 8 iskanih besed ter jih vodoravno vpišite v lik. Rešitev na označenih poljih se nanaša na ljud¬ ski običaj, ki bo na vrsti 12. februarja. Čl - FRAN - JE - KA - KO - KO - KO - LJER - LO - LOST - NA - NA - O - PUH - SEB - SKO - SO - VE - VO - ŽA 1. večji del kake skupnosti ali celote, 2. delavci, zaposleni v določeni delovni eno¬ ti, organizaciji (npr. v bolnici), 3. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi ali vozil, 4. stiskač, skop človek, 5- čustvo, ki ga povzroča doživljanje česa duševno bolečega (npr. ob izgubi koga ali česa), 6. pokrajina v sklopu Srbije, znana Številčnica II. Poiščite besede, ki jih zahtevajo opi¬ si, in jih pripišite k številkam. Črke nato prenesite v lik tako, da vsaka številka vedno pomeni isto črko. Ob pravilni rešitvi boste v vodoravnih vrstah prebrali neko modrost. 1 2 3 4 = hrvaški denar, tudi roparske ži¬ vali z vitkim telesom in kratkimi nogami 5 6 7 8 = hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim re¬ pom, ki navadno bruha ogenj 9 10 11 12 = obok 13 14 15 16 = tkanina z daljšo ščetkasto površino na eni strani. po nenehnih nemirih, 7. nekdanji sloven¬ ski alpski smučar, olimpijski zmagovalec iz Sarajeva (Jure), 8. hrvaško žensko ime. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d„ Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespre¬ menjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. januarja 2002 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: 1. Manuel Tomšič, Ka¬ juhova 15, 6230 Postojna, 2. Dominik Marinič, Lutverci 90, 9253 Apače, 3. Boštjan Šporar, Ribčev Laz 23, 4265 Bohinjsko Jezero. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 januar 2002 TIS.! 5 !• Park fly model crazy sparrow je naslednik uspešne serije modelov, ki jo je češko podjetje Flying Styro Kit začelo z modelom chubby lady. Model na sliki je sestavil Igor Makovec iz MD Bela krajina. Model, razpetine 970 mm in dolžine 650 mm je z 8 celicami N500AR, krmil¬ nikom RS 16-08 in motorjem acro drive 350+ težak 450 g. Uporablja sprejemnik REX7 in tri servomehanizme C261. Polet lahko traja do 8 minut. Crazy sparrow ne mara počasnega leta, vetra in ni primeren za začetnike. Zato pa se oddolži z nekaj figurami: luping, premet prek krila, valjček in hrbtni let. Model vzleta s tal, tudi travnatih. 2 - Eden novejših projektov Antona Pavlovčiča je Mig-15 v merilu 1 : 12. Model z razpetino 842 mm in dolžino 920 mm bo opremljen z impelerskim pogonom. 3 - Majhno z majhnim. Štiriletni Žan z modelom citabria, ki ga je izdelal m v barvni shemi akrobatskega letala okrasil Zlatko Žižek. Model meri čez krila 800 mm in tehta le 500 g. Poganja ga motor cox black widow 0,8 cm 3 . Voden je po višini in smeri. RV-oprema: servomehanizmi Picco, sprejemnik 07 GR/JR in akumulator Sanyo 300 mAh / 4,8 V. 4. Model kategorije hidro 1 (7 celic) je izdelal Jure Ilijaž iz Novega mesta. Za osnovo mu je služil načrt modela proton iz revije TIM (letnik 1999/2000). Model je po nekaj začetnih težavah lepo zdrsel in navdu¬ šuje lastnika ter naključne sprehajalce. Zgrajen je iz klasičnih gradiv in ima vgrajeno povsem standardno električno opremo. 5 . Na lanskem tekmovanju maket civilnih letal za Pokal Logatec je v merilu 1 : 72 zmagal Aleš Šinkovec z maketo dvokrilnega An-2, ki jo odlikuje dodelana notranjost in všečna zunanjost makete. Foto: L. Kalčič, I. Makovec, J. Miljevič, A. Pavlovčič in Z. Žižek riLI 5 • januar 2002 • 17 M O o M H rt 3 C c« 0 470 ^4 M K4 M . stopnja - leva stran tr. M M O O M ti «« S a a m ► 4 Napisi na 2. stopnji - leva stran * na obeh straneh * (1)1 (od zgoraj navzdol) OPORA PRE PR-11 IZt POZOR! PRED VLOŽENIM „BN” VYSKRUTKUJŠTYRI OPORY * (3)1 kot (1): OPORA V OBALE * (4)1 OPORA PRE PREKLADKU (Z) * (5)1 OPORA V OBALE * (6)1 OPORA PRE TV (8) rdeče KONTROLA PYROTECHNIKY POZOR! PRED PRIPOJENIM SPOJOV KIPS VLOŽKU KPT ROZOSTYKOVAt Napisi na 2. stopnji - desna stran detajl R1: (rdeče) HRDLO PRE KONTROLU AP POZOR! PRED ODPOJENIM PRIECHODKY SKONTROLOVAf VYPNUTIE flPEHA>KHOE OTBEPCTUE 20^5144018 -s- ©HRDLO PRE KONTROLU . MECHANIZMU PVD-9 -j DRENAŽNE otvory n ( 9 ) rdeče SPOJE BZ-1, BZ-2 PRI SPAJANI OTOČlt DO DOLNEJ POLOHY A SPUSTIT KONZOLU. PO SPOJENI SPOJOV ZDVIHNUt KONZOLU DO PCVODNEJ POLOHY NA DORAZ A OTOČENIM PAČKY JU ZAISTlt. PRESVEDČlf SA O SPOLAHLI- VOSTI UPEVNENIA KONZOLY. 22 • TIM 5 • januar 2002 TIM 5 • januar 2002 • 19