i IN Ml, OBäNI V KRAJEVNIH SKIPNOSTIH | Ii ' NA STRANEH 8, 9 IN 10! ji IS SS " 12 I KTO XXVI - CFNA 1 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC KOLIKO V LETU 1975? Kakšni so načrti velenj- ske občine? Na kakšnih te- meljiii stoje predvidevanja v srednjeročnem razvoju in kakšno t>o stanje v občini po letu 1975? Predvsem velja najprej po- udariti, da so si pri sestavi srednjeročnega razvaja ob- čine zadali kot osnovno iz- hodišče, da je pri tem po- treono upoštevati cilje dru- žbeno ekonomske reforme, da je potrebno težiti k op- timalnemu razvoju, upošte- vaje pri tem proces stabili- zacije naše ekonomike, čim- bolj se naj dvi^e življenj- ski standard zaposlenih de- lavčev, so zapisali v doku- mentu. Srfxinjerocni program pre- dvideva, da bi glede na raz- voj ključnih delovnih orga- nizacij v občini celotno go- spodarstvo naraščalo po sto- pnji 23 do 27 odstotkov, -kar je izredno visoko. Tako sto- pnjo letne rasti bi bilo nio- žno doseči z 10,4 odstotka poprečno letno stopnjo za- poslenosti in s porastom produktivnosti dela med 12 do 15 odstotkov letno. S ta- ko dinamiko rasti bi v ve- lenjski občini dosegli leta 1975, 506 starih milijard di- narjev celotnega dohodka (leta 19f)9 so ga imeli 142 mi- lijard). Za dosego predvide- nih gospodarskih dosežkov pa se bo moralo zelo pove- čati tudi število zaposJenih delavcev, in sicer za okoli 3.700. Tako bi bilo leta 1975 v občini skupaj vseh zapo- slenih okoli 20.000 delavcev. Upoštevaje letno količino novo zgrajenih stanovanj, to je okoli 3.30 letno, je razu- mljivo, da srednjeročni pro- gram predvideva, da bi se mnogi delavci vozili na delo iz. sosednje slavenjegraške in mozirske občine. Tako hitro naraščanje ob- s^a proizvodnje ob maiSOog"Iedu. Za nas pa je osvaja^nje .nove tehnologi- je pomembno še zaradi izo- braževanja kadrov. Tako da- je naše delo v tujina večkrat- no korist. Vse bo pa zateon prenašamo na domača tla.« Vegrad uživa v tujini velik ugled. Zato ni naključje, da gradijo njegovi delaven tuda po trinajst stolpnic na enem gradbišču. M. B. ČLANOM KOLEKTIVA VEGRAD Članom delovnega kolekti- va Vegrad sporočamo, da je podjetje breaplačoio naročilo Novi Tednik za vse tiste de- lavce, ki delajo na sloven- skem območju. Podje^je želi, da bi bili člani kolektiva še bolje obveščeni o dogodilcih v delovni organizaciji in o aktualnih dogajanjih ria ce- ljskem območju. UREDNIŠTVO NT DELAVNA MLADINA Mladinski aktiv škale pri Veleixju je bi] lani najaktiv- nejši med terenskimi aktivi v velenjsikn občini. Tuidi le- tošnje leto so pričeli z uspeš- nim delom. Tako so preteklo nedeljo izivedli tekmovanije v smučarskih skokih. Nastopi- lo je več ekip mladiih. Prvo mesto v ekipnem ocenjevanju so osvojili skakalci mladin- sikega aktiva Gaberke in sd- cer Andro Ravljen, Drago Videmšek in Jože Javornik. Drugi so bili mladi iz Škal, tretji i>a člani mladinskega ak'-jva iz Saleka pri Velenju'. W : VREME : Prihodnji tetien prl- : čakujemo nestalno vre- : me v rahlimi snežnimi ■ padavinami. Kot smo obljubili, tako srno storili. Dunes je tednik zajetnejši, privlačnejši, še boljši. Edino nagradne križanke Tkanine v tej šte- vilki še ni Pa bo — tako so nam obljubili. Nekateri vprašujete, kaj je z rubriko Naši znanci. Nič ni na- robe. .le predlogov nam manjka. Vendar — v prihodnji številki vam bomo predstavili našega znanca Ferčija Milerja iz Radeč. Za nekaj časa, dokler ne »pogruntamo« nekaj novega, se poslav- lja rubrika Kar mislite vi — objavljamo mi. In še nekaj novega. V prihodnji številki začnemo z novo nagrad- no igro Mi vprašujemo, m odgovarjate. Z nagradami sodeluje Libela. Za vas je pripravljenih čez 240 nagrad. Igra bo prijetna, zanimiva, celo poučna. Ne pozabite — nova nagradna igra v prihodnjem NT. Dopisniki! O rezultatih našega razgovora vas bomo obvestili pismeno. Vaš urednik 2. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 KOLESAR JE NENADOMA ZAVIL MARTIN VERDELJ, 53, iz Celja se je peljal s kole. som po Mariborski cesti po kolesarski cesti in nenadoma zavil na levo. V tem trenutku ga je nameraval prehiteti voznik osebnega avtomobila FELIKS SMOLA, 51, iz Celja, ti se mu je sicer umikal v levo, vendar je bilo trčenje neizogibno. Pri trčenju se je Verdelj težje poškodoval. TRČENJE V ŠEMPETRU FRANC GROBELNIK, 23, iz Železna, je vozil iz Šem- petra proti šeščam s precejšnjo hitrostjo na poledeneli in ozki cesti ter se zaletel v vozilo IVANA ZAGORICNI- KA, 37, iz Šempetra. Pri nesreči sta bila laže telesno po- škodovana FRANC GROBELNIK, 65, in PAVLA GROBEL- NIK, oba iz Železna, škodo na osebnih avtomobilih so ocenili na 6.000 dinarjev. V AVTOBUS ANTON REPENŠEK, 40, iz Gornjega grada je vozil avtobus proti Bočni, ko mu je pripeljal nasproti po klan- cu navzdol z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avto- mobUa PETER ZAGOŽEN, 25, iz Vologa. Zagožen je opa- zil avtobus in zaviral. Na spolzki cesti ga je zaneslo, da je trčil v avtobus, ki je medtem že obstal. Pri nesreči so bili laže poškodovani Peter Zagožen, IVAN ZAGOŽEN, 34 in ANGELA ZAGOŽEN, oba iz Vologa. škode na avto- mobilih je za 3.500 dinarjev. SMRT V ARCLINU JOŽEF TRŽAN, 54, iz Tmovelj 214, se je s kolesom pe- ljal po cesta I. reda proti Celju in v Arclinu, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta, zaivil na levo. V tem trenutku je pripeljal za njim z osebnim avtomobilom KAREL JOšT, 25, iz Creškove. Vozil je z neprimerno hitrostjo Avtomobil je kolesarja zbil več metrov po cesti. Tržan je dobil tako htide poškodbe, da je med prevozom v celjsko bolnišnico umrl. Jost je dobil lažje poškodbe. HITROST NA ZASNEŽENI CESTI DANICA KRANJC, z Ostrožnega se je peljala s kolesom F» Dečkovi cesti, ko je v bližind Ribarjeve uHce pripeljal za njo z osebnim avtomobilom LJUBOMIR ŽOLNIR, 20, iz Pemovega. žolnir je vozil z neprimerno hitrostjo na zasne- ženi cesti. Zadel je kolesarko in jo zbil po cesti. Dobila je lažje poškodbe. Preteklo leto bo v kroniki kolektiva Kovaške Industrije Zreče ostalo zapisano s svet- limi črkami. Po mnogih te- žavah, ki jili je kolektiv pre- živel v minulih letih, so lani dosegli nekatere izredno po- membne rezultate. Najprej so izročili swojemu namenu veliko sodobno halo za proizvodnjo orodja »Uni- or extra«, potem so brez kakršnihkoli večjih težav ure- dili tudi proizvodni proces, ki je daJ poleg ostalih obra- tov zelo lepe rezultate. Ce- lotni dohodek podjetja je na- rasel na preko 10 milijard starih din in se je v odnosu na prejšnje leto povečal za cca 25 odstotkov. To nedvom- no kaže na izreden vpliv no- vih kapacitet, ki so v rela- tivno kratkem času dale že prve rezultate. Od celotnega dohodka bodo pK) grobih predvidevanjih ustvarili pri- bližno miHjardo in p>ol sta- rih dinarjev skladov, ki bo- do kolektivu podjetja še ka- ko prav prišli pri nadaljnjih vlaganjih v razširjeno repro- dukcijo, oeiroma v moderni- zacijo še preostalih obratov, še zlasti velja opozoriti na to, da je bilo posebno us- pešno lansilLO prvo polletje, nekoliko pa je zatajilo v dru- gem polletju, ko . rezultati niso bih takšni, kot bi mo- rali biti. Pomembna prelomnica v lanskem letu je bila v me- secu aprilu, ko je kolektiv ponovno prešel na dvainšti- ridesetumi delovni teden ter istočasno povečal ume po- stavke za oblikovanje oseb- nih dohodkov za 54 odstot- kov, kar je seveda bistveno vplivalo na povprečne oseb- ne dohodke zaposlenih delav- cev. Povprečni dohodiki v lanskem letu so se gibali okoli 1400 dinarjev. Kot smo izvedeU, jih zad- nji ukrepi niso posebno pri- zadeli, ker sorazmerno zelo malo uvažajo. Dolj kot de- valvacija so jih lani prizadele cene reprodiikcijskemu ma- terialu, kar jim je bistveno zmanjšalo dohodek. Kolektiv Kovaške industrije Zreče je poslovno leto 1971 zaključil zelo uspešno in tudi obeti za letos niso slabi, čeprav so planske obveze sorazmerno visoke in zahtevne. B. S. Stanislav Sajnkar, 35, Ko- njice, poškodoval si je levo zapestje; Vida Škorc, 41, Ce- lje, poškodovala si je levo koleno; Jurij Potočnik, 35, Šempeter, poškodoval si je desno stopalo; Zora Mihajle- Vič, 68, R. Toplice, poškodo- vala si je prste desne noge; Anton Ošlak, 21, Skomaxje, poškodoval si je levo koleno; Slavko Leskovšek, 51, Dvor, poškodoval si je prste leve roke; Marija Bezgovšek, 28, Jurklošter, poškodovala si je levi gleženj; Marija Cestnik, 17, Prebold, pK>škodovala si je prste leve roke; Franjo Kar- tuš, 33, Celje, poškodoval si je levo ramo; Jože Sekirnik, 38, Podgrad, poškodoval si je desno peto; Ivan Skomin, 21, Celje, poškodoval si je desno zapestje; Dani Ocvirk, 23, R. Toplice, poškodoval si je le- vo roko; Janez Popek, 42, Do- brna, poškodoval si je levo koleno; Stanislav Krempuš, 32, Štore, poškodoval si je levo stopalo; Anton Žgajner, 40, Rog. Slatina, poškodoval si je levi gleženj; Marjan Zorko, 22, Celje, p>09kodoval si je prste defsne roke; Os- man Halilčevič, 18, Velenje, ix>š(kodoval si je desni gle- ženj; Albin Kolar, 41, Celje, poškodoval si je levo koleno; Fahrudin Cavlič, 17, Celje, poškodoval si je desno sto- palo; Brigita Nikolič, 36, Ce- lje, poškodovala si je hrbte- nico; Jože Železnik, 24, Ve- lenje, poškodoval si je desni komolec; Cveta Kneževič, 25, Celje, poškodovala si je kolk; Angela štiglic, 60, Celje, po- škodovala si je levo zapetstje; Marko Mar^č, 24, Loče, po- škodoval si je desno stopa- lo; Anton Hercog, 31, Bukov- žlak, poškodoval si je desno podleht; Ismet Džambič, 18, Velenje, p&škodoval si je prs- te desne roke; Vinko Majcen, 22, Arja vas, poškodoval si je desno koleno in Marija Keresteš, 26, Celje, poškodo- vala si je levo zapestje. CEUE Poročilo se je 7 parov, od teh: Janez Koleno in Ivanka Vengust, oba iz Celja ter Jožef Pašnik, Slatina pn Do- bju in Marija Zorko, Rifen- gozd. LAŠKO Ludvik Kune, kmetovalec Zibrše pri Logatcu in Štefa- nija Ojstršek, poljedelka, Oj- stro; Milan Vran, kovinostru- gar. Obrežje pri Zidanem mostu in Jožefa Sovine, šir vil j a, Udmat; Cvetko Marot, rudar. Reka nad Laškim in Ivanka Ocvirk, tkalka. Male Breze. ŽALEC Ivan Jilg, delavec, SI. Bi- strica in Matilda Brinovec, delavka, Gomilsko; Vincenc Vidmajer, delavec in Ana Kladnik, delavka, oba iz Za- lož; Ivan Cizej, kmet, Poljče in Marija Rovšnik, poljedel- ka, Podvrh. CELJE 33 dečkov in 37 deklic CELJE Franc Oset, 78, Celje; Fran- ci Golhleb, 4 dni, Celje; An- tonija Lamovšek, 75, Veliki Cimik; Marko GoUileb, 6 dni Celje; Matjaž Podergajs, 1 dan, Zagrad; Hilda Jurše, 63, Stare Slemene; Janez Gorečan, 72, Vojnik; Marija Tavzes, 70, Štore; Magdalena Perko, 18, Celje; Amalija Rančan, 74, Nova vas; Ana Borinc, 68, Galicija; Pavla Lubi, 74, Obrežje; Avgust Gajšek, 71, Šmarjeta pri Ce- lju; Avguštin Oblak, 56, Ga- bemo; Kari Brezovnik, 79, Vojnik; Marija Kolar, 65 Ce- lje; Stana Škrabec, 51, Ce- lje; Josip Batistuta, 87, Celje; Leopold Povodenik, 69, Za- bukovje; Ivan šket, 26, Šent- jur; Franc Gracer, 68, Zalo- že; Leposava Perovič, 66, Ce- lje; Helena Lavrenčič, 76, Ce- lje; Marija Stojnšek, 56, Ro- gatec; Dragutin Miklavžič, 73, Vrbišnica; Janez Bervar, 65, Jagnjenica; Ivan Poženel, 52, Celje; Ivana Dolšak, 67, Sp. Gabernik; Martin Plevnik, 71, Vrbno; Edvard Puhlih, 58, Celje; Antonija Štravs, 68, Ce- lje; Jera Pobežin, 60, Irje; Martin Jevnišek. 65, Leveč; Terezija Furlan, 86, Celje; Blaž Jovan, 63, Dol pri Hra- stniku; Alojzija Povšnar, 74, Šentjur; Martin Verdev, 4 le- ta, Ljubečna; Frančiška Paš- nik, 69, Svetli dol; Jožef Kvas, 74, Trnovlje. GORNJI GRAD Anton šporn, 84, kmet. Gornji grad. HRASTNIK Barbara Zavrašek, 72, upo- kojenka, Hrastnik; Frančiška Kmet, 63, upokojenka, Hra- stnik; Friderika Wohlfond, 78, upokojenka, Hrastnik. LAŠKO Marija Belej, roj. Železnik, 73, gospodinja, Šmihel; Fran- čiška Terbovc, roj. Klenov- šek, 85, preužitkarica, Stop- če; Ljudmila Mlakar, roj. Pe- ternel, 77, druž. upokojenka. Rečica; Marija Ulaga, roj. Jančič, 71, gospodinja, Sliv- no; Janez Gracar, 63, preužit- kar, Požmca; Jože Košec, 67, upokojenec, Olešče; Josip Sumrak, 75, upokojenec, Ra- deče; Jožefa Novak, roj. Per- nišek, 82, gospodinja, Svib- no; Kari Novak, 53, delavec, Zagrad pri Radečah; Antonija Novak, roj. Blatnik, 88, pre- užitkarica, Veliko širje; Fer- dinand Razboršek, 63, pre- užitkar, Marijina vas. ŠENTJUR PRI CELJU Ferdinand Jan, 88, upokoje- nec, Straška gora; Martin Koprive, 69, kmetovalec, Že- gar; Lucija Kapel, 79, upo- kojenka, ECalobje; Janez Mraz, 78, ui>okojenec. Planin- ca; Anton Pajek, 79, kmeto- valec, Visoče; Janez Gračner, 79, kmetovalec, Golobinjek; Marija Jazbinšek, 66, kmeto- valka, E>obrina; Terezija Prl- stovnik, 84, preužitkarica, Grušče. ŽALEC Ivan Novak, 73, upokoje- nec, Maribor; Antonija Briš- nik, 61, ui>okojenka, Dobnša vas; Kari Mahnič, 84, dela- vec, E>obrteša vas; Katarina Žerjav, 70, upKakojenka, Per- novo; Ana Potočnik, 63, soc. podpiranka, Pernovo; Matilda Lešnik, 88, kmetovalka, Hramše; Jožefa Jurjovec, 84, upokojenka, Kapla; Antonija Plaskan, 71, gospodinja, Ma- le Braslovče; Marija Rednak, 87, ufKJkojenka, šešče; Mari- ja Kramar, 72, soc. p>odpiran- ka, Pemovo; Anton Golhleb, 81, upokojenec, Dobriša vas in Julijana Gržan, roj. Pir- nat, 74, upokojenka, Celje. UNION: 27. januarja še francoski barvni film »Gro- fovsika zabava« od 28. do 1. februarja ameriški barvni film »Peklenski komandosi« od 2. do 5. februarja itali- jansko-španski barvni film »Sabate prihaja« METROPOL: do 30. januar- ja italijansko-franco'ski barv- ni film »Kruto nežne« od 31. januarja do 4. febru-. arja italijanski barvni silm »Sovraži svojega bližnjega« DOM: do 1. februarja ita- lijanski barvni ,film »Cak- mul-maščevalec« od 2. do 4. februarja ameriški barvni film »Jezdec brez milosti« DOBRNA: 29. in 30. januar- ja ameriški barvni film »Je- zdec brez milosti« SIG četrtek, 27. januarja ob 19.00 uri Lawrence: »Snaha« — gostovanje v Zagorju Sobota, 29 januarja ob 17.00 uri Horvath: »Figaro se ločuje« — za abonma gleda- liških amaterjev in izven Ponedeljek, 31. januarja ob 16. in 20. uri Eliot: »Umor v katedrali« — gostovanje v Ptuju Sreda, 2. februarja ob 16. in 20 uri »Snaha« — go- stovanje v Velenju Četrtek, 3. februarja ob 14.30 in 20. uri »Snaha« — gostovanje v Brežicah. RAZSTAVE v Likovnem salonu je do 30. januarja odprta razstava slikarskih del Gabrijela Hu- meka. V Študijski knjižnici je od- prta razstava slovenskih re- produciranih ponatisov in Vi- scherjeve topografije štajer- ske. PROSTE KAPACITETE Povsod na celjskem turi- stičnem območju so še na voljo prenočitvene kapacite- te, razen v hotelu in depan- dansah na Golteh. Med zim- skimi počitnicami povsod pri- poročajo rezervacije. Tudi Mozirska koča je zasedena. ŽIČNICE IN VLEČNICE Redno obratujejo velika gondolska žičnica, sedežnica in vlečnice na Golteh, vlečni- ce na Celjski koči, Svetini, v Libojah, Gornjem gradu, Lu- čah, Šentjurju, Ljubnem ob Savinji. DRSALIŠČE v celjskem Mestnem parku je odprto vsako popoldne, ob sobotah in nedeljah tudi do- poldne, ob ponedeljkih, sre- dah in petkih pa tudi zvečer od 19.30 do 21.30 ure. LOV Na območju Lovske zveze Celje je možen lov na divjega prašiča do 15. februarja. Df^ŽURNA LEKARNA Do sobote, 29. januarja je dežurna lekarna Center, Vod- nikova 1, od sobote, od 12. ure dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. Prizadevanja, da bi obča- nom pojasnili program, vse- bino in potrebo po samopri- spevku za otroško varstvo in osnovno šolstvo, so v polnem teku. Prav v teh dneh se se- stajajo tudi zbori občanov. Znano je, da ta oblika dogo- varjanja občanov ni posebno učinkovita, vendar je bilo pričakovati, da bo tokrat dru- gače. Saj gre za dogovor in pojasnjevanje o izredno po- membni odločitvi za razvoj Celja v prihodnjem obdobju. Pričakovanje da bodo zbori občanov uspešna tribuna ob- čanov, pa je temeljilo tudi na tem, da je bila pred komu- niste in člane ostalih družbe- no političnih organizacij po- stavljena naloga, naj se čim- bolj aktivno vključijo v pri- prave za samoprispevek. Pri- znati je treba, da veliko šte- vilo članov neposredno sode- luje v pripravah, medtem ko jih na zborih občanov ni opa- ziti. Aktivno sodelovati pa ne pomeni le sodelovati v odbo- rih in štabih, ampak tudi povsod tam, kjer se o samo- prispevku razpravlja. Dva razloga sta, zakaj je prisot- nost članov ZK in drugih or- ganizacij potrebna: — Da se spoznajo z mnenji in stališči voiilcev in — da v razpravi sodelujejo pri pojasnjevanju in uteme- ljevanju samoprispevka. Akcija za uvedbo samopri- spevka ni le preizkušnja na- še politične in državljanske zrelosti, ampak tudi naše organizacijske sposobnosti in enotnosti. Prav je, da se to pokaže tudi na zborih obča- nov. §t. 4 — 27. januar 1972 NOVI TEDNIK 3. stran Komentar ZAKAJ KDLEKTEVf iilSTOV Na volilni konferenci ZK v LasKem je predsednik občin- ske skupščine Miha Prosen izpostavil med drugim izred- no pomembnQ vprašanje, ki se povezuje z organizirano- stjo in političnim vplivom Zveze komunistov v občini. V občini so delovne organi- zacije, v katerih ni organiza- cije Zveze komunistov, .se več, v njih ni niti enega organizi- ranega člana ZK. Tudi naštel jih je nekaj. Na primer Kme- tijsko zadrugo, zdravilišče La- ško, Stanovanjsko in obrtno podjetje ter komunalno pod- jetje v Laškem. Vprašanje je sprožilo raz- pravo o tem, kako je to mo- goče. Saj so v nekaterih na- štetih delovnih organizacijah komunisti le bili, zlasti pa to, da poskusi ustanovitve ZK v teh kolektivih niso rodili sa- dov. Dosedanji sekretar Srečko Šentjurc je postavil vpraša- nje, kako da vodilni delavci v teh kolektivih, ljudje, ki jim je družba zaupala vod- stveni položaj, ne čutijo po- trebe po tem, da bi se v ne- lahkih nalogah, ki jih imajo, naslonili na organizacijo ZK, oziroma da bi sami po- stali njeni člani. Nekdo je dejal tudi to, da se morda v določenih prime- rih celo izogibajo možnosti prihoda komunistov v delov- no organizacijo. Sekretar medobčinskega sveta ZK Ja- nez Zahrastnik je brez oko- lišanja poudaril, da v podjet- jih, kjer ni komunistov, cve- tejo vsi pogoji za depolitiza- cijo kolektiva. Članica CK ZKS Milena Štiftar — Vrš- nikova pa je v svoji razpra- vi poudarila, da mora imeti Zveza komunistov jasne osno- ve kadrovske politike in za- gotoviti, da boüo .med ob raz- pisih za vodilna in druga de- lovna mesta ob enakih izo- brazbenih in drugih pogojUi vendarle prednost komunisti. Ta problem je resnično ak- tualen. Marsikdo se bo mo- gel spomniti primerov, da so nekateri vodstveni delavci ob zaostrenem razreševanju pro- blemov socialnega razlikova- nja blagrovali okoliščino, da niso člani ZK. To je bilo ob primerih, ko so v znanih ek- scesih partijsko odgovarjali nosilci teh ekscesov, čeravno še ni bilo osnov za kazenski pregon. Ce posameznikom ta- kšen nepolitičen status prav pride, ne more odgovarjati delavskemu razredu, ki ravno oib ekscesih in konfliktih v kolektivih terja politično odgovornost in posledice. J. KRAŠOVEG SMUČANJE v SAVINJSKI DOLINI Kot vsako leto bodo tudi tokrat na raznih smučiščih v občini 2alec organizirali smu- čarske tečaje za začetnike. ŠŠD Prebold organizira tečaj za 156 otrok, kar je doslej največ v tem kraju. Tečaj or- gamzira tudi osnovna "šola Šempeter za 60 otrok Med- tem ko bodo na smučišču v ^bojah tečajniki iz 2alca, Griz m Petrovč pa bodo otro- ci iz Braslovč, Polzele in Vranskega smučali v svojih «Jajih. Tako bo smučarskega pouka deležnih tokrat preko 600 otrok. Obss v 2alou bo organiziral tudi enotedenski teč i.j za sta- rejše, ki bo od 1. februarja «ialje v^Libojah. A. V. Tisočem občanov se bodo 6. februarja vsekakor pri- ključili tudi tisoči športnikov in športnic celjske občine, da s svojim »da« prispevajo k uspešnemu izidu referendu- ma za samoprispevek. Takš- na pozitivna odločitev in enotnost izvira iz vrst tele- snovzgojnih in športnih de- lavcev na osnovi bogatega programa, ki bo v mnogočem prispeval k reševanju pro- storske stiske in načrtnejše- mu poučevanju telesne vzgo- je v vzgojno-varstvenih zavo- dih in na osnovnih šolah. Z izgradnjo štirih vzgojno- varstvenih zavodov bo dana možnost vključiti tudi 580 predšolskih otrok v organizi- rano predšolsko telesno vzgo- jo, ki je prav v teh rosnih letih še kako pomembna za zdravo rast in razvoj naših mladih občanov. V igri v tem obdobju oblikujemo predšol- skega otroka. Še vselej drži pravilo: »Kar se Janezek na- uči, to Jainea zna!« Ce je to pravilo pred deseMetji držalo za otroke v osnovni šoli, po- tem danes velja že za čas šo- lanja v VVZ. Podpiramo tudi lokacijo teh ustanov (Otok, Ostrožno, Hudinja, štore), saj je v predelih občine z ve- likim porastom prebivalstva. Z izgradnjo osnovnih šol na OTOKU in na LAVI, do- zidavo osnovne šole v Vojni- ku in Dobrni bomo pridobili 4 nove telovadnice in ustrez- na šolska igrišča za potrebe rednega pouka telesne vzgo- je, razvijanja svobodnih ak- tivnosti v okviru šolskih športnih društev in večernih urah tudi za telesnovzgojno aktivnost odraslih občanov v teh stanovanjskih soseskah. To bo vsekakor izredna pri- dobitev za približno 2.500 pi- onirjev in pionirk! Velika pridobitev pa bo tudi za šir- šo družbeno skupnost, saj bodo nove šole prevzele tudi med drugim funkcijo šport- nega žarišča vseh občanov v svojem šolskem okolišu. Omeniti velja, da se današ- nja sodobna osnovna šola kot družbena institucija povsem odnira tudi navzven. Ob naši zavestni odločitvi za samoprispevek, ki bo re- ševal trenutno najbolj pere- če probleme v predšolski in šolski vzgoji in izobraževa- nju, pa je za vse športnike Celja nadvse pomembno, da bo širša skupnost — deloVne organizacije in občina — la- hko hitreje pristopila k reše- vanju tistih problemov na področju investicijske izgrad- nje, ki so na področju špor- ta in rekreacije akutna. Hi- treje bomo vsekakor lahko pristopili k gradnji rekrea- cijskih centrov pod Golovcem in pri Mlinarjevem Janezu, predvsem pa k gradnji po- kritega plavalnega bazena, ki je trenutno po prioriteti skupno z večjo prireditveno dvorano za male športe z žo- go najbolj potrebna športna gradnja v naši občini. Ob takšni perspektivi, ki ima takio jasne obrise, bo vsekakor okrog 10.000 or- ganiziranih športnikov in športnic v občini Celje 6. fe- bruarja tudi častno opravilo svojo državljansko dolžnost. JUG KAREL ^^^ ^^^ ^^ ^^^ ^^^ ^ ^^^ Z LETNE SKUPŠČINE ORGANIZACIJE RK CELJE Minuli teden so se v veliki dvorani Narodnega doma v Celju zbrali delegati oböin'ske organizacije Rdečega križa Celje na redni letni sfeupšči- nd, na kateri so pregledali rezultate minulega dela, izvo- lili noivo vodstvo te organiza- cije in sprejeli program dela. Nekaj dodatnih misli k pi- smenemu poročilu je podal predsednik RK, Tone Erja- vec, nato pa se je razvila razprava, v kateri so med drugimi sodelovali s svojima priispevki: dr. Lovšin, ki je govoril o izobraževalnem de- lu RK, skupščino je v imenu družbeno ix>litičnih organiza- cij občine Celje pozdravil se- kretar občinske konference SZDL Bojan Volk, v imenu skupščine pa predsednik ing. Dušan Bumik. Dr. Stane Pet- rovič, ki je skupščino tudi vodil, pa je govoril o pomem- bnih dosežkih na področju krvodajalstva ter nanizal ne- katere naloge za prihodnje delo. V svoji razpravi je še zlasti opozoril na to, da je med izobraženci vse premalo krvodajalcev, čeprav so le-ti med najčeščimi »potrošniki« darovane krvi. Preko 80 % vTseh krvodajalcev v celjski občini je iz vrst delavcev, kar dovolj agovomo priča o tem, da se nekateri ne zave- dajo pomembnosti krvodajal- stva. Velja pa ugotoviti, da je v celjski občini krvodajal- stvo doslej doseglo izredno lepe uspehe. Iz poročila in razprave ter ocene dela organizacije RK je razvidno, da je ta humani- tarna organizacija dosegla v minulem obdobju zelo lepe uspehe. To se med drit ;.in kaže v tem, da je v to orga- nizacijo vključenih preko 24 tisoč občanov ali skoraj 43 % vseh občanov celjske občine. Ob zaključku redne letne skupščine je le-ta izvolila še nov, 19 članfski občanski od- bor ter sprejela okvlml pro- gram dela za prihodnje štiri leta. B. STRMCNIK Največji problem, ki tare Kozjance in ki mu na vsaiki seji Zveze komunistov posve- čajo največ pozornosti, je vsekakor probiem nerazvito- sti. Ta pa je v ozki povezano- sti s kmetijstvom. Kozjanski komunisti so se pri svojen delu v preteklem letu nujno morali spogledati iz oči v oči s tem dejstvom. Kmetijstvo na Kozjanskem doživlja namreč spričo reor- ganizacije kmetijske zadruge precejšnje nazadovanje. To se kaže predvsem v številu zaposlenih, ki je v lanskem letu padlo od. 100 na 25. Takšno stanje je nujno poro- dilo nezaposlenost, s' tem pa tudi pospešeno odhajanje ljudi v tujino. Kozjanski ko- munisti vidijo rešiteV takšne- ga položaja predvsem v več- jih naložbah v kmetijstvu, v zaposlitvi malih kmetov in mladine, ki je zaenkrat še na delu v tujini, ter v izgradnji kolikor toliko sodobnih cest. Ugotovili so, da je bilo v Kozjem marsikaj narejenega. Med drugim vodovod, gasil- ski dom, šola s telovadnico, bencinska črpalka in še kaj. Precejšnja zasluga za to gre nedvomno Kozjanom, saj so njihova prizadevanja za iz- boljšanje življenjskih razmer v kraju, ki je središče Kozjanskega, • neprecenljiva. Opravljenega je bilo mnogo prostovoljnega dela, kjer so se med drugim izkazali tudi komimisti sami. Kljub takš- nim in podobnim uspehom pa Kozjansko še vedno daleč zaostaja za drugimi razvitimi območji. Kozjanski komunisti so de- lavni skoraj na vseh področ- jih in, vsaj pravijo tako, ni komunista, ki ne bi delal vsaj na enem delovnem pod- ročju. Predvsem pa je zgled- no njihovo delo v družbeno političnih organizacijah, kjer so komunisti ali člani odbo- rov ali pa predsedniki. Tudi za to leto imajo kaz- janski komunisti jasne delov- ne cilje. Verjamemo jim, da jih bodo uresničili. V tem letu si bodo pred- vsem prizadevali, da bodo čimbolj razširili svoje član- stvo in to zlasti iz vrst mla- dine. Zahtevali bodo razgrni- tev programa razvoja Koz- janskega, še naprej pa bodo aktivno delali in se vključe- vali v organizacije in dru- štva. Razen tega nameravajo kozjanski komunisti pomagati pri razvoju sedanjih gospo- darskih obratov in trgovine. RODI 0EL0P3T IZKLJOČEN IZ m Problemi v šoištanjskl tovarni Polypex ozlinoma posamezne nepravilnosti, ki jih je napravilo vod- stvo tega kodektiva, so jav- nosti že poznane. Kakor se je za.deva sorazmerno počasi reševala, tako so si dogodki v zadnjih dneh sorazmerno hitro sledili. Kot običajno v takih primerih je moral tudi tokrat ix>seöi v razreševa- nje problematike v Pdy- pexu nekdo izven koleikti- va. V tem primeru sta bila to Občinski siindikal- ni svet Velenje in kom'iite občinske konference ZK Velenje. Komite je temu problemu v zadnijem času posvetil kar dve seji. Na 14. seji komiteja je le-ta najprej poitrdil sitališča predsedstva občinsikega sindikalnega sveta ter o celotni zadevi izoblikoval svoja sitališča ter sklepe. Med drugim je komite sprejel stališče, da spričo moralne odgovornosti in odgovornosti za posamez- ne nepravilnosti v Poly- pexu Rudi Delopst ne mo- re biti več direktoir tega kolektiva. In ker ga za- deva največji del moralno politične odgovornosti za nastale razmere v tej de- lovni organizaciji, v bo- doče ne more biti več član Zveze komimistov. Ko(t je znano, je bil Ru- di Delopst kmalu zatem razrešen delovnih dolžno- sti direktorja, na zadnji, 15. seji komiteija občinske konference ZKS Velenje, pa tudi i2Mjučen iz Zveze komimistov z utemeljiiltvi- jo, da je bil Delopst kot najodgovornejši komunisit v podjetju dolžan zavze- mati se za realizacijo sklepov koim:iteja in s tem v zvezi za normalizacijo medsebojnih odnosov med posameznimi strukturami zaposlenih v Polypexiu. Po- leg tega je prekinil obi- čajno komuniciranje z or- gani občinske konference ZK Velenje. V celotni mandatni dobd pa se ni udeleževal sej najvišjega organa ZK v občini in ob- činske konference ZK, ka- tere član je bil v prejšnji mandatni dobi. Kljub va- bilu se ni udeležil nobene izmed sej komiteja, na katerih so obravnavaTi problematiko v Polypexu. Zaradi kršitve moralnih norm in velike moralno politične odgovornosti je bil zato izk'lijucen iz Zto- ze komunistov. Ob izključitvi Rudija Delopsita pa je komite analiziral tudi moralno po- litično odgovornost ostalih vodilnih delavcev v Poly- pexu. Ugotovil je, da tudi ostale člane vodstvene garniture v tem kolektivu mdeva precejšnja odgo- vornost za nastale razme- re. Zato je komite skle- nil, da bo o odgovornosti in stopnji krivde posamez^ nikov razpravljalo še čast- no razsodišče, ki se bo skupaj z aktivom ZK v PoJypexiu sestalo ta teden. Kot vse kaže, bo dolgo- trajno reševanje zadeve Polypex končo le dabUo svog ustrezni epilog! B. STRMCNIK Mladi govorijo O SAMOUPRAVUANJU Zdravbo Vidmar Olga Jerič Sandi Lončarevič V začetku smo nekako togo sedeli drug pred drugim, po- tem pa so se moji sogovor- niki le nekako razživeli. Ka- ko tudi ne, saj je bila na programu »vroča« tema o sa- moupravljanju. Kako se mla- di vključujejo v samouprav- ne organe, v odločanje v de- lovnih enotah, kako žive in dihajo s podjetijem, to so bila vprašanja, ki so dajala ton našemu pogovoru v celj- slki KLIMI. ZDRAVKO VIDMAR, kon- strukter, 25, član ZK, Celjan: »Kar. 'se soodločanja tiče, ne bi mogel reči, da ga je kaj dosti. Ce sem doslej kar- koli prosil, povedal, je bilo zavrnjeno. Povedati je tudi treba, da je pri nas obve- ščanje zelo slabo. Na sestan- ku Zveze komimistov že ni- sem bil vsaj eno leto, to pa predvsem zato, ker ni'sem ob- čutil nobene koristi od tega. Res je, da imamo člane de- lavskega sveta iz vsakega ob- rata, ki nas zastopajo v sa- moupravnih organih.. To pa ne pomeni skoraj nič, saj na primer naž zastopnik v d«- lavtsikem svetu ni skoraj ni- koli uspel s svojimi predlo- gi.« ALEKSANDER LONCARE- VIC, orodjar, 25, Celjan: »Stvari se rešujejo počasi in enostransko, upamo pa, da bo kmalu bolje, ker bo izšel nov pravilnik, ki bo ne- katere stvari bistveno spre- menil. Naše pripombe se re- šujejo prepoča'si, če se sploh. Pri direktni proizvodnji bi to moralo iti hitreje, mi pa 'se gremo papirnato vojno, ki če- stokrat zavira proizvodnjo. Samoupravljanje? Da, ven- dar se moraš sam zanimati, če hočeš sploh kaj vedeti. Tudi informirani smo slabo. Naši zastopniki v delavskem svetu ne zastopajo dovolj naših intereJsov, pa tudi s problemi v podjetju nismo do- volj sezaianjend. Kot delaveo- laik nimaš kaj početi na se- stanku delavskega sveta.« OLGA JERIC, administra- torka, 24, Celjanka; »Olaoi delavsikega sveita so premalo aMivni in tudi struktura ni najiboljša. NiSso v celoti izpolnili naših pri- čaikovanj. Vse preveč se za- nimamo za osebne dohodke, za razvoj podjetja pa nam je malo mar. Predvsem bi opKxaorila na vehko mlačnost, posledica tega pa je, da tudi samoupravljanje ni takšno, kot bi haj bilo. Zanimiv pri- mer: najmlajši član delav- skega sveta je star 29 let, kar pomeni, da m;ladih takorekoč v vrhu ni. To je najbrž tudi odraz nedelavno&ti mladüi: mladinska organizacija že skoraj eno leto ne dela. Ce bd preprost človek nekaj povedal na sestanku, ga ne bi resno jemah. Skratka, mo- raš nekaj pomeniti, da sploh laJiko kaj poveš. S kratkimi besedami — mislim, da je na- ša vlc^a, vloga mladine pri samoupravljanju majhna. Ve- lja tudi za ostale. Vendar, kot pravim, precej tega 'smo krivi mi sami, naša pasiv- nost.« MST 4. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 Za celjski referendum 124 GLASOVALNIH MEST Komisija za pravma in tehnična vpra- ianja pri akcijskem odboru za pripra- vo in izvedbo referenduma za samo- prispevek v celjski občini je te dni za- ključila delo okoli določevanja glasoval- nih mest in imenovanja glasovabiih od- borov. Na dan S- februarja, ko se bodo ob- čani celjske občine odločili o uvedbi krajevnega samoprispevka za osnovno šolstvo in otroško varstvo, bo vsega Mkupaj 124 glasovalnih mest oziroma štiri več, kot je to pri volitvah v pred- stavniške organe. Za večje število glasovalnih mest 30 se odločili samo zato, da bi ljudem skrajšali pot do izredno pomembne od- ločitve. Nova glasovalna mesta bodo v Tremarjih (gostilna Draksler), zatem za Slatino in Gorico v šmartnem v Rož- ni dolini (Albert Pečnik, Slatina 17), za Konjsko (Ivan Trobiš, Konjsko 8) ter za Prekorje in Runtole (Ivan Sle- menjak, Prekorje). Vsa druga, torej še 120, glasovalna mesta bodo urejena po- v.sod tam, kjer so bila tudi pri zadnjih volitvah v občinsko skupščino 1969. leta. Vrh tega je občinska volihM komisi- ja že imenovala vse glasovalne odbore. V njih bo delalo 756 ljudi. VSI BOMO ODLOČALI v dosedanjih pripravah na celjski referendum o sa- moprispevku za osnovno Šolstvo in otroško varstvo so se pojavila nekatera vprašanja, ki zaslužijo po- zornost. Z željo, da bi do- bili ustrezne odgovore, smo jih zastavili tudi članu ko- misije za pravna in tehnič- na vprašanja pri občinskem STARŠI, POMAGAJTE! Občinska skupščina je raz- pisala referendum za gradnjo 60I in vrtcev. Zelo nujno je E^raditi nove osnovne šole, Trtce in telovadnice. Po vojni je bilo v Celju ugrajenih več šol. Vendar je to šeto še premalo. Iz vasi se je priselilo v mestx) veliko ljudi. Tako je raslo število otrok. Naši razredi so natr- pani in polni. V šolo hodimo v drtreh izmenah. Grozi pa nam tudi tretja izmena. To pa še posebej takrat, če bo mala šola trajala kaa- celo leto. Ponosna bi bila na lepo urejeno olkolje z lepim igri- fečem, parkom itd. Naša druž- ba zahteva vsestransko spo- sobnega človeka. Zato, starši, pomagajte nam urediti šole! Glasujte za sa- moprispevek! Vam se ne bo veliko po2!nalo pri plači, nam otrokom pa. Vsi želite, da bi vaši otroci čim več znali, da bi jim bilo življenje lepše. Mi pa bomo srečnejši v lep- šem »diTugem domu«. Doka- ssali vam bomo svojo hvalež- nost s pridnim in vztrajnim učenjem. Tako bomo v*^! sirečni. Vi pa še obenem po- nosni na šolo in njeno okoli- co. Nevenika Mulej 4. b. r. I. osnovne šole Celje akcijskem odboru za pri- pravo in izvedbo referendu- ma, Ivanu Mravljetu. VPRAŠANJE: Ali bodo lah- ko na referendumu glasovali tisti občani, ki ne bodo pla- čevali samoprispevka? ODGOVOR: V 34. členu ju- goslovanske ustave je dolo- čeno, da je pravica občana do družbenega samoupravlja- nja nedotakljiva. Da bi ob- čan lahko uresničeval to sa- moupravljanje, to pravico, ki mu je daje ustava, mu je med drugim zajamčeno, da laliko odloča tudi z referen- dumom. Iz tega sledi, da imajo pravico glasovanja na referendumu vsi občani, vo- livci, in bi bilo kakršno ko- li kratenje te pravice proti- ustavne. Na referendumu bo- do torej imeli glasovalno pra- vico tudi tisti, ki bi bili sa- moprispevka oproščeni. Pa tudi sirer ni moč pritrditi mnenju, da naj bi glasovali le tisti, ki bodo samoprispe- vek plačevali. V organizirani družbi ne morejo o pravicah, dolžnostih in obveznostih od- ločati le tdsti, ki jim take pravice gredo oziroma, ki bi bili dolžni izpolnjevati dolžno- sti in obveznosti. Veljati mo- ra večinsko odločanje bodisi posredno ali neposredno. Saj je le tako mogoče upoštevati oziroma zaščititi splošni družbeni interes, ki mora bi- ti osnovno vodilo pri vsakem odločanju. V konkretnem primeru gre za to, da se omi- lijo obstoječe socialne razli- ke. Ali z drugimi besedami povedano — splošni družbeni interes je, da tisti, ki več zaslužijo več prispevajo za družbene potrebe. Seveda pa bodo tudi primeri, ko občan pri glasovanju zaradi nizkega osebnega dohodka še ne bo zavezanec za samoprispevek; postal pa bo morda pozneje. ko se mu bo osebni dohodek zvišal. Na referendumu bo- mo glasovali o samoprispev- ku kot o zelo pomembnem družbenem vprašanju, ki pa s svojimi obveznostmi in op- rostitvami predstavlja celoto in je zato edino prav, da imajo pravico glasovanja vsi volivci. VPRAŠANJE: Ali .je samo- prispevek odbitna postavka pri plačevanju davkov? ODGOVOR: Samoprispevek je odbitna postavka pri pla- čevanju prispevka od skupne- ga dohodka občanov. Nam- reč, tu gre za prispevek, ki ga plačujejo tisti občani (to velja za leto 1971), ki so do- segli čistega dohodka več kot 25.000 din. Pri vseh drugih prispevkih in davkih pa sa- moprispevek ni odbitna po- stavka, kajti ne moremo ga šteti za strošek, ampak je to izdatek, ki obremenjuje ne- posredno osebni dohodek ob- čanov. VPRAŠANJE: Kako bodo samoprispevek plačevali za- posleni kmetje? ODGOVOR: Zaposleni kme- tje bodo samoprispevek pla- čevali od svojega osebnega dohodka iz delovnega razmer- ja, če seveda zaradi nizkega osebnega dohodka ne bodo oproščeni plačevanja samo- prispevka, in pa od katastr- skega dohodka, prav tako seveda, če tudi na tej osnovi ne bodo oproščeni. To po- meni, da bo zaposleni kmet lahko plačeval samoprispevek na dveh krajih — kot dela- vec iz delovnega razmerja in kot kmet. Lahko pa seveda samo na eni strand, seveda, če bo oproščen. Bodo pa tu- di primeri, da samoprispev- ka sploh ne bo plačeval na nobeni strani, v kolikor bo oproščen na obeh osnovah. 6. FEBRUAR Na vrata trka šesti februar, ne recite — pa, kaj nam mar, ie kako nam mora biti mar, saj to je vendar naša stvar! Problemi šolstva so pereči, zdaj pa REFERENDUM jih prepreči. Za mlade dajmo dober glas, pokaäimo, da je še srce v nas! Celjani in okoličani, hodimo stoodstotno zbrani, za REFERENDUM vsi glasu jmo, sa srečo mladih se radujmo! Na mesec liter vma al'dva manje, to vse je, kar storili bomo zanje, otrokom pa velika bo pomoč, kvaleini zanjo bodo nam uekočJ Odprimo srca na stežaj, pomoč potrebna jim je zdaj, podprimo to mladino, ki čuvala nekoč bo našo domovino! Z mladimi se vsi radujmo, z veseljem REFERENDUM pričakujmo, nemirno vest naj vsak ima, kdor glasa dobrega ne da! Kako bi gledali tem mladim v oči, če jim ne bomo dali pomoči, a to, kar bomo dali, bo prav malo, njim pa se bo to poznalo! Z glavo pokonci na volišče, naj nas nihče doma ne išče, le črki dve, beseda DA, naj tisti dan bo iz srca! Betka Kregar, Muzejski trg 6, Celje PREVEČ MODERNO Dva se ustavita pred plakati, ki govore o sa- moprispevku. Na enem gruča otrok in dedek Mraz, na drugem spet veliko otrok, stisnjenih v šolskih klopeh. Dokaz, da je v šolah in vrtcih pre- malo prostora. Pa pravd pr\i: »Bi si pa res lahko zanislili bolj- še plakate!« In drugi: »Prav imaš. R^ so preveč moderni- stični! Ti otroci so ko"; nekakšne kocke. . .« In tako se je nadaljeva- lo. Pa še res je, da so pla- kate narisali oitroci iz osnovnih šol.. . Občinska k(jnferenca Zveze komunistov v Šmarju pri Jel- šah je med drugim kritično obravnavala tudi šolstvo. Ze v samem predlogu stališč in programa dela je občinski komite ugotovil, da sodi med vpiašanja neenakopravnega zadovoljevanja potreb tudi iz- obraževanje in šolstvo. Ugo- tavlja, da so pogoji za pouk v primeri z mestnimi šolami neprimerni, da siunoupravni sporazum ni bil uresničen in da je pomanjkanje prosvetnih delavcev občutno. Razprava je ta stališča še poglobila. Ugotovili so, da mnoge šolske stavbe še zda- leč niso najprimernejše za pouk, če se jim na primer na vsem lepem zrušijo stropi. Prav tako so neurejeni še prevozi z avtobusi, saj so ce- ste nevzdržno slabe, učenci pa natlačeni kot sardine. Tu- di učiteljev manjka, še pose- bej pa ni na prometni stop- nji predmetnih učiteljev in profesorjev, ker gredo pač tja, kjer so pogoji za delo bciljši. Posebno poglavje je tudi opremljenost šol z učili in učnimi pripomočki. Vse pre- majhni odstotki sredstev za materialne izdatke šolam ne dopuščajo, da bi se oskrbele z najosnovnejšimi modernimi učnimi stroji in drugimi di- daktičnimi sredstvi. O tem obstajajo normativi, ki jih je izdelal Zavod za šolstvo, vendar pa jih v šmarski ob- čini nobena šola ne more uresničiti. Srednje velika šo- la bi namreč morala imeti vsaj 4 kinoprojektorje, toliko pa jih najbrž ne premore vsa občina. Prav tako bi morala biti na taki šoli dva respon- derja, v vsej občini pa imajo enega, pa še tega so dobili mimo sredstev za materialne izdatke. Od dveh rotoprojek- torjev, ki bi ju morala imeti vsaka šola, nimajo nobene- ga. Prav tako ni sledu o ka- kem fotokopirnem aparatu, ki naj bi bil na vsaki šoli. Namesto, da bi imeli na vsa- ki šoli štiri magnetofone, imajo po štiri le v vsaki po- lovici občine. Poleg radijske- ga sprejemnika bi naj imela vsaka šola še po 3 tranzi- storske sprejemnike, vendar bi na vseh šolah občine tež- ko našli kakega. Šola naj bi imela tudi 4 diaprojektorje in to moderne, za delo pri dnevni svetlobi. Takih pa je v šmarski občini bore malo. Od vseh predvidenih pomagal imajo še največ ciklografov, s katerimi razmnožijo na to- ne učnih pripomočkov. Ven- dar pa imajo to možnost v glavnem na centralnih šolah, drugod pa učitelji razmnožu- jejo razne teste, kakor vedo in znajo. Ob tako občutnem pomanjkanju učnih sredstev in pomagal je tudi pouk rev- nejši. Moderni pouk je mmi- reč tudi drag. J02E LIPNIK Zvedave otroške oči... majhni so, ne tarejo jih življenjske skrbi. Toda razveselili se bodo, če bodo z uspelim referendumom dobili še več svetlih prostorov za svojo igro, ki je zdaj njihova |X)treba, čez leta pa bo le še lep in prijeten spomin. Foto: B. Strmčnik SAMOPRISPEVEK IN ODMEVI še pred zaključkom pollet- ja so v osnovnih in srednjih šolah celjske občdne opravili roditeljske sestanke s starši. Spregovorili so predvsem o pripravah na referendum, o samoprispevku, o lem, kaj bi pomenile tri s'are mili- jarde zbranih sredstev za naše najmlajše. Za vzgojno- viarstvene ustanove in za šole. Pa tudii za, nais, za starše. Ocena roditeljskih sestankov, srečanj s starši, je ugodna. Večiina staršev razume potre- be. V zadnjih tednih so tudi v političnih organizacijah, v krajevnih skuipnost^ih, na rav- ni občine in delovnih organi- zacijah potekala živahna raz- pravljanja o tej pomembni solidarni akciji vseh Celja- nov. Tudi ocena teh političnih razamiišljanj in odmevov je ugodna. V večini. In vendar doživlja akcija za samoprispevek tudi dru- gačne odzive. Pri majhnem delu občajiov. Seveda je praiv, da kriMčno, pogumno načne- mo vprašanja, ki se nam v pripravah na referendum po- javljajo. Na primer — zakaj samo- prispevek. Zakaj doslej še ni bilo več storjenega na pod- ročju šolstva? Kaj smo do- segli? Kako se bodo sredstva iz samoprispevka trosila? Kdo bo z zbranimi tremi milijardami in dvesto milijo- ni. upravljal? In še bi lahko naštevali. To so jasna, razum- ljiva vprašanja. Narekovalo jih je iskreno, prizadeto za- nimanje, kako in kaj bo, če se odločimo tako, kot v srcu mislimo, da je najbolj prav — za. Navsezadnje je lahko opra- vičiti tudi godrnjanje pri ne- ka'^erih — češ, spet nekaj zahtevaijo od nas. Pa četudi nam razum govori, da se odločamo sami in da se ne odločamo za nikogar drugega kot za otroke. Pa zjase, za soljudi, za Celje. Težje, mnogo ".ežje pa je sprejeti drugo vrsto odme- vov. Odzive, ki jüi kroji klju- bovalno nerazumevanje, ne- kakšna samozavestna ozkost, napadtajlnost zaradi napak, ki so izraz širših družbenih tokov in podobno. Pa nekaeri pravijo: »Gla- sovali bomo za, če nam zigra- dite oes'^^0 .. .« Pa spet drugi kar povprek: »Doslej pa smo nesmotrno trošdli sredstva . . .« Pa tre-ji: »Zakaj bodo gla- sovali vsi, če pa bodo neka- teri oproščeni?« In še je vprašajij, ki jih lahko v teh dneh zaznamo, slišimo, preberemo . . . Pa čeprav ti isti vpraševal- ci wdo, da bo hitrejše re- ševanje varstva in šols">va omogočilo večje posege na področju komunale. In čeprav spvet drugi ne vedo točno, kje in kdaj so bila sredstva trošena nena- mensko. In če ne vedo po- vedati kaj lokalnega, -edaj oipoziorijo na dolarje za dvoboj med Spassikim in Fischer j ^m . . . In čeprav tudi tretji vedo, da je referendum predvsem solidarnostna akcija. Da je to akcija vseh občanov. Čeprav skoraj vsakdo ve, da je iiBvedba samoprisf>e\'ka neizbežna. Edini korak, če hočemo zagoto\i'-i najmlaj- šim čimprej boljše var.stvo, učinkovitejši pouk, primer- nejšo vzgojo. Celjsko območje je v zad- njem času kar v treh obči- nah dokazalo, da se hoče hitreje vzpenjati. Še več do- segali. Uspešni referendumi v Žalcu, Šentjurju in Radečah so to naprepričljiveje doka- zali. Zavest, da je samoprispe- vek način, ki omogoča hi- trejša vzpon, obstaja, živi. In da tudi omogoča, posred- no, usipešnejše reševanje dru- gih problemov občanov — od komunalnih do 'elesnokul- turnih, to se prav tako ve. V.se to, in še marsikaj, moramo razumeta, spoznati. V 'em primeru bo vse manj takih opazk, ki ne sipodibu- jajo, ampak razor ožuje jo. Komu v korist? To se vpra- šajmo. Ah ne bo uspešen referendum nadvse pristen dokaz, da je Celje združeno^ • enotno, solidarno, še posebej takrat, ko se odloča za nekaj velikega, pomembnega, dol- goročnega? Čudovita je bila mati v Dobrni, ki je rekla: »Jaz sem oproščena. Imam štiri otroke. Toda vpišite me. Tudi jaz hočem plačevati šamopri- S'pevek. Vem, da je 'o potre'b- no . . .« Preprosto. Jasno. Tako, kot zna storiti le tisti, ki skriva v sebi '^oplo srce in preprostost, a velik, resničen razum. »Odmevi, ki so bili omenjeni, pričajo, da tega obojega še nekaterim manjka. J. VoUand §t. 4 — 27. januar 1972 NOVI TEDNIK 5. stran Laško z VOLIVNE SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS V LAŠKEM Občinska organizacija zveze komunistov v laški občini je v oceni volivnih konferenc ugotovila zavzetost \n delavnost večine članov zveze komuni- stov v občini. Na konferenci so sprejeli program dela konference in njenih organov, še posebej pa program idejnega usposabljanja komunistov. Izvo- ljen je bil novi komite. Novi sekretar komiteja Cveto Knez in člani komisij pri občinski konferenci. Na volivni konferenci ZK v Laški obioni, bdila je minu- li p>etek, so za osrednje vpra- šanje izbrali analizo volilnih konferenc v osnovnih orga- nizacijah. Osnovna ugotovi- tev je bila, da so bile bolje pripravljene minula leta. Do- sedanji sekretar komiteja SREČKO ŠENTJURC je med drugim dejal, da je večina organizacij pokazala izredno angažiranost in s tem tudi politični vpliv v jav- nosti. Nekaj jih je razivrsitil med delavne in prizadevne, vendar z manjšim izžareva- njem vpliva, žal pa je moral povedati tudi to, da so bile nekatere redke organizacije le preveč šibke in to ravno v okolju, kjer bi bilo delo- vanje močnega partijskega jedra še kako potrebno. Med zelo aktivnimi so bili komu- nisti na radlškem območju zlasti v zadnjem času ob re- ferendumu za samoprispe- vek, vendar pa je uspeh le- tega dodgoročna delovna na- ložba komunistov v tem kra- ju. Ocena, ki je bila dana za osnovne organizacije ZK v laški občini, se je v besedah članice CK ZKS tovarišice MILENE ŠTIFTAR-VRŠNI- KOVE ponovila tudi za celo- tno organizacijo ZK v obči- ni. Po njenem mnenju je bil tudi vsebinski potek vo- livne konference dokaz o vsebinski in kvalitetni rasti zveze komunistov v občini. Na volivni konferenci so po poglobljeni razpravi žal le premajhnega števila čla- nov konference. in gostov sprejeli tudi ältcijski pro- gram za delo konference in njenih organov za celotno mandatno obdobje. Prva ve- lika naloga se obeta kar v naslednjih dneh, ko bodo komunisti v občini po II- se- ji konference ZKJ oiblikovali načrt svojega dela in halog. Ni daleč tudi čas, ko bodo imeli na dnevnem redu poli- tično oceno ekonomskih gi- banj v občini za minulo le- to. S posebno prizadetostjo pa se bodo lotili tudi anali- tične ocene o vprašanjih so- cialnega razlikovanja v la- ški občini. Nič manj važna ne bo ocena samoupravnih odnosov v delovnih organi- zacijah, analiza aktivnosti komtmistov v SZDL, sindi- katih in mladinskih organi- zaciji, spričevalo o F>olijtič- nem delu in vplivu pa bodo komunisti iz območja Rim- skih Toplic in Laškega dobi- li s politično oceno referen- duma za samoprispevek, ka- kršnega so na volilni konfe- renci komimisti iz območja Radeč že dobili. Orientacijske programe so na konferenci dobile tudi vse komisije in komite pri občinski konferenci. Poseben poudarek pa je bü dan idej- nemu izobraževanju, ki naj zagotovi ob aktualnih temah tudi izostreno ma.rksisitiöno idejno izhodišče. Na volilni konferenci so izvli'li tudi noa-e organe kon- ference. V novem komiteju, ki je od 9-člansfcega povečan na IS^lanskega, je osem no- vih članov, pet članov pa mandat podaljšuje. Za no- vega sekretarja je boJ izvol- jen CVETO KNEZ, doseda- nji namestnik sekretarja. Novo častno razsodišče bo vodil JANEZ PETJE iz Ra- deč, komisijo za organizira- nost in statutarna vprašanja JERNEJ OZIS iz Laškega, komisijo za družbeno eko- nomske odnose FRANC PER- i ŠE iz Laškega, komisdjo za idejna vprašanja in politi- čno izobraževanje prof. JA- NEZ PEŠEC, komisijo za mednarodna politična in e- konomska vprašanja MILKO VAHCIC iz Rimskih Toplic in revizijsko komisijo IVAN HRENK iz Radeč. Na soji koüiference je od gostov poleg Milene štiftar- jeve govoril tudi sekreitar medobčinskega sveta ZK JA- NEZ ZAHRASTNIK, ki je z obrazložitvijo vsebine 21. se- je CK ZKJ pred-očil konfe- renci bistvene naloge v pri- hodnjem obdobju. Izrazil je prepričanje, da jim bo orga- nizacija ZK v laški občini, takšna kot je v tem trenut- ku, tudi kos. Seveda — ob povečanem trudu in pred- vsem s povečao idejno akcijo in z lastno idejno rastjo. J. KRAŠOVEC V prejšnjem stoletju je ba- la devalvacija ali ra;5vredno- tenje denarja izredno nepri- ljubljen instrument pri urav navanju gospodarstva in so jo bih prisiljeni uporabiti še- le tedaj, ko so odpovedali vsi drugi ukrepi. Ce je že prišlo do gospodarskih težav, potem so jih poskušali odpraviti na vse mogoče načine, samo ne z devalvacijo, ki je bila sino- nim za bankrot in ki je me- tala čudno luč na tiste, ki so vodili gospodarstvo. V dobi, ko je dober glas o finančni solidnosti dežele predstavljal cilj, h kateremu so vsi težili, je bila devalvacija instru- nient, ici je prišel res zadhji na vrsto. Kasneje pa so spo- znali, da se trenutna izguba prestiža, ki ga je povzročila vsaka devalvacija, nikakor ne more meriti s posledicami, ki So jih povzročali instrumenti, s katerimi so dušili gospodar- stvo v njegovem nepravilnem razvoju. In tedaj je devalva- cija dobila precej širšo ope rativno vlogo. Mehanizem, ki ga devalva- cija sproži z namenom, da se zmanjša primanjkljaj v pla- čilni bilanci, je približno t^k- le: uvoženo blago postane dražje za deželo, ki devalvi- ra, a njeno blago postane za druge dežele cenejše. To naj bi povzročilo, da bi se izvoz dežele, ki je razvrednotila svoj denar, povečal, zsmanjšal pa bi Se njen uvoz ter bi na tak način prišli do ravnotež- ja v plačihid bilanci. Na prvi pogled je vse lepo in uspeh skoraj ne more izo- stiti. Toda devalvacija ima še en velik negativen učinek. Ker ni več uvoženega blaga ali pa je zelo drago, potrošni- ki pač bolj kupujejo domače blago, ki je sedaj za njih boljši ali slabši nadomestek za uvoženo blago. Tako se ze- lo pK)veča povpraševanje po domačem blagu, ki ga indu- strija, ki je že sedaj delala z vsemi zmogljivostmi, ne more v zadostnih količinah nuditi trgu. To privede do splošnega povečanja cen (od tu izvira sedanja zamrznitev cen), ki oslabi ali uniči po- zitivne učinke devalvacije. Po tem, kar smo dejali, bi morala naša devalvacija po- večati izvoz in zmanjšati uvoz. Pa se vprašamo, ali so že vid- ni kakšni rezultati v celjskem gospodarstvu, kjer je ravno izvoz ena izmed najbolj šib- kih točk. Na žalost moram reči, da kakšnih otipljivih rezultatov še ni, ker je pač preteklo še premalo časa. Prvi rezultati bodo znani šele konec marca, ko bodo znani podatki za pr- vo tromesečje tega leta. Toda tudi tem podatkom ne bo zaupati. Zakaj ne? Vse naše devalvacije so znane po tem, da skoraj vsi vemo, kdaj bo dan »X«. Zaradi tega si go- spodarske organizacije, ki so vezane na uvoz reprodukcij- skega materiala, tega nakupi- jo ogromne količine, ker na ta način ob devalvaciji zelo veliko pridobijo. Zato prvi podatki pO devalvaciji o giba- nju uvoza in izvoza vedno ka- žejo porast izvoza in padec uvoza, kar je na prvi pogled zelo pozitivno. Toda, da bi dobili resnične podatke, kako je devalvacija vplivala na na- šo mednarodno menjavo, mo- ramo počakati vse do takrat, ko bodo zaloge pred deval- vacijo kupljenega materiala pošle. In takrat je shka po- navadi čisto drugačna. Devalvacija je ukrep, ki sam pO sebi ničesar ne pri- naša. Slediti ji morajo še drugi ukrepi in šele njihov skupen učinek lahko da zaže- Ijene rezultate. Da bi oslabUi pritisk na stroške, bi morald preprečiti preveliko narašča- nje osebnih dohodkov in zmanjšati tiste davščine, ki povišujejo stroške podjetij. Nekaj pa je povsem jasno. Ce bodo cene naraščale in kolikor 'bolj bodo naraščale, tem manj nam bo uspela de- valvacija in tem prej nam bo p>otrebna nova. Jure Toplak Te dni bodo v Rogaški Slatini in Šmarju odprli nova otroška vrtca. V 7 igralnicah bo prostora za 150 otrok. V starem vrtcu v Rogaški Slatini pa bodo prvič v občini uredili prostore za varstvo malčkov od enega do dveh let. Foto: J. Lipnik Danes dopoldne se je v hmeljarskem domu začela skupna seja članov obeh zbo- rov občinske skupščine v Žal- cu. Predlog dnevnega reda ima deset točk, med njimi tudi poročilo o problematiki požarnega varstva v občini ter razpravo o predlogu sta- tuta skupnosti slovenskih ob- čin. Tokrat bodo odborniki od- ločali še o delu občanske skupščine v tem letu..Gre za izredno pester in zahteven delovni načrt, ki posega na VSa p>odroöja družbenega do- gajanja. Svoje poročalo je pripravila tudi komisija za prošnje in pritožbe. Člani komisije so lani obravnavali 90 pismenih vlog in pritožb, referent za prošnje in pritožbe pa je sprejel 344 strank. Zanimivo je, da so se lanske vloge in pritožbe kar v 33 primerih nanašale na prispevke in davke, 16 na stanovanjske za- deve, 13 na premoženjsko pravne zadeve, 12 na gradbe- ne in komunalne zadeve itd. Značilna je nadalje ugotovi tev, da se je število vlog in pritožb, naslovljenih na ob- činsko komisijo, p>ovečalo, medtem ko je število vlog in pritožb, naslovljenih na višje organe, ostalo na ravni 1970. leta. To hkrati pomeni, da ob- čani čedalje bolj zaupajo v delo občinske komisije in sku.šajo svoje probleme naj- prej reševati do"ia. MB pisma bralcev UGAJA Ml 2e dolgo naročam Novi tednife in md je zelo všeč. Zelo pa roman itd. ImaanBdRS,.OCi;n—i endatx rdgovc einatxein rada berem slikanico Med nebotičniki. Med štiirimd očmi pa roman itd. Imam tudi prošnjo. Rada bi sliko Toneta Vrabla. Ah mi jo lahko pošljete? Rada bi sd tudi diopisovala z dekleti iz vse Slovenije (starost od 13. do 18. leta). ZaLika Hriberšek, Laško Odgovor: Slike žal nimamo, pa upajmo, da bo Tone Vrabl tole sam prebral in vam sliko tudi poslal. ZAHVALA Kot zvesta bralka Novega tednika se želim po zaključ- ku Nagradnega globusa iskreno zahvaliti uredništvu, 'sa/j sem imela to srečo, da sem bila celo večkrat izžrebana. Obljubljam, da bom Novi tednik vsako^miur priporočtiila,. saj je res zanirndv in informativen. MARJANA JUG, Cmolica 33, Šentjur pri Celju ZA OSTREJŠE KAZNI že več let sem naročnica Novega tednika in v njem vse preberem. V tedniku je veliko zanimivega, še posebej pa rada brem o raznih zločinih in umorih in o tem tudi pre- mišljujem. Mislim pa, da so kazni za te hudobneže premi- le. Slišim, da tudi nekateri mladi radi pohajajo po cesti, kot pa, da bi delali. Raje gredo v zapor, češ da imajo tam za vse lepo poskrbljeno. Neki mladostrnik, kn je preživi dalj časa v zaporu, je celo dejal, da mu je tam lepše kot pa doma. Kar strah me je, če pomislim na tako govorje- nje. Mladi pravijo, kaj zamerijo stairejšim. Moramo pa še starejši pisati, kaj zamerimo mlajšim. Kar pa je dobre mladine — nijej vsa čast. J. H. Hrastnik Odgovor: Slišali smo več odmevov na našo novo rubri- ko Mladi govorijo. Prav imate — nekateri pojavi v naši ka- zenski politiki so vznemirljivi in kazni res niso v sorazmer- ju s težino dejanja, ki ga je krivec storil. Vendar pa ne po- zabite, da naš zakon tudi pri izrekanju kazni želi predvsem izraziti human odnos do človeka. Mu pomagati. Kar zadeva mladino pa smo veseli, da ste se oglasili. In da ste tako objektivni. UPOKOJENCI SE ZAHVALJUJEJO Upokojeinoi Etola smo bild tudi letos povabljeni na t- ( dioionalno novoletno srečanje v hotel Mene v Celju, k^ci nas Je prisrčno sprejel glavni direktor dipl. ing. Miran Kr- šmanc. Spregovoril nam je o uspehih delovnega kolektiva, zaže'letl pa nam je tudi mnogo zdravja. V prijetnem razgo- voiru in ob lepi pogostitvi smo büd upokojenci pcrav veseli. Prejeli smo tudi lepe nagrade. Hvelažni smo tovarni Etol, ki ne pozablja na svoje biv- še sodelavce in se de'lovni skupnosti, delavskemu svetu, dnižbenopolitičnim organizacijam in vodstvu tovarne iskre- no zahvaljujemo. PANIKA ŠTANTE, Ulica 20. novembra 47, Celje PREDLOGI želim, da tudi v letu 1972 tako uspešno razrveseljujete bralce, kot ste to delali doslej. Imam pa tudd skromno že- lijo. Ali bi lahko objavili program Radia Celje? Saj je res, da ni bistvenih sprememb, včasdh pa so in bd bilo prav, da smo o tem poslušalci obveščeni. Pa še nekaj. Morda sem prepozna, a tudi jaz poznam dve materi, ki sta rodili več kot deset otrok. To sta Ojstrškova mama s Plazovja in Ro- zalija Tovornik iz Povčena pri Rimskih Toplicah. Prav go- tovo bi lahko povedali mnogo zanimivega. MARIJA MEDVED, Plazovje 13, Rimske Toplice Odgovor: Res ste nekoliko pozni s predlogi, a bo naš no- vinar vsermo primahal v vaš kraj. Glede programa pa se bo- mo odločili. NAJ NE BO V NADLEGO Saj vam verjetno ne bo v nadlego, če se tudd jaz ogla- sim. Večkrat sem že nameraval pisati, pa nisean imel pogu- ma. Sedaj pa, ko vidim, da se oglaša vse več bralcev in bralk, vam tudi sama pišem. V tujini sem že nekaj let tu smo sd poiskali novo srečo, čeprav je bilo v začetku im- do. Tu, v prijetnem okolju, živim z možem in s hčerkico. Pa saj ne vem, če vas to zanima. Hotela sem vam povedati, da so zelo pris^^ sestavM v rubriki Njihovo življenje je materinstvo. Tudd jaz imam staro mamo v naselju Breae nad Lašknm (vasiica Maätoo vec). Stara mama je povila deset otrok in tudS zelo stara je že. I,ahko bi vam veliko povedala. Naša druždna bd bdaa presrečna, če bi o njej kaj napisali. Njen naslov: AimalUjft Kranjc, Mačkovec 4, Breza nad Laškim. MAR.IJA CJÜIX. T71 Pfaffenweiletr Aussiedlerhat, Villingen, ZRN Odgovor: Draga Marija, aH nam ne verjamete, d« smo vsakeR:a pisma iz tu.jine zelo veseli? Torej — le pogumno, fte večkrat se oglasite. O vašem predlogu pa se bomo, 6e se bo le dalo. v redakci.jl dogovorili. Kajti res je, da st« * predlo^m pozni. Pa — pišite še! HITRA CESTA Glede trase hdtre ceste je bilo že mnogo napasaneg». Najjveč vprašanj zadeva pot hitre ceste po Savinjski doQini. Mislim, da bi morah res temeljito premisliti, katera pot jo najboljša. Potrebno je najti varianto, ki bo uničila karnaj^ manj zemljišč. Zato bi bilo zelo dobro, da bi se žalska ob- čina 7#ivzela za kar se da severno varianto. Ta varianta bd bila sprejeml jiva tudi za Celje in Velenje, čeprav bi bila ta lokacija dražia, pa mislim, da ne smemo hitre ce.ste obrav- navati le glede na sredstva. Doline ne smemo presekati. ANDREJ NATEK, Pondor 14 Tabor 6. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 Laške MENJAVA v VODSTVU Na volivni seji občanske konference ZK v laški občini je bila izvršena zamenjava v vrhu občinske organizacije Zveze komunistov. Po štirih letih uspešnega dela je do- sedanji sekretar SREČKO ŠENTJURC predal svojo fun- kcijo CVETU KNEZU, dose- danjemu namestniku sekre tarja. Na seji se je za uspehe m prizadevanja dosedanjemu sekretarju zahvalil sekretar medobčinskega sveta ZK JA NEZ ZAHRASTNIK. SREČKO ŠENTJURC je v dveh mandatih na čelu občin- ske konference ZK v občini veliko storil za organiziranost ZK v občini, za njeno vsebm- sko preobrazbo in okrepitev. Odslej se bo mogel v celi ti posvetiti nelahki nalogi na- daljnje izgradnje tovarne sty- ropora. Novi sekretar CVETO KNEZ pravtako izhaja iz ru- darskega kolektiva, kjer je od pomožnega kopača na delov- nem mestu v jami dosegel vi- soko kvalifikacijo. Ves čas politično aktiven je bil Cveto Knez nekajkrat zaporedoma sekretar organizacije v rud niku, član občinskega in nek danjega okrajnega komiteja. Končal je srednjo politično šolo in bil zaposlen v občin ski upravi. Študira na Višji upravni šoli, kjer zakijučuje drugi letnik. Dve leti je bil namestnik sekretarja občin- skega komiteja ZK, pra' Lako neprofesionalno, saj je isto- časno opravljal dolžnost di- rektorja Delavske univerze SREČKO .ŠENT.IURC NOVO V SLOVENSKIH KONJICAH Izvoljeni kandidati Mmuli teden je bila v Slovenskih Konjicah kandidacij- ska konferenca, na kateri so izmed treh predlaganih kandi- datov izvolili dva, ki bosta kandidirala za mesto poslanca republiškega zbora skupščine SRS. Gre za nadomestne volitve, ker je dosedanji poslanec, Adolf Tavčar, umrl. Predlagani so bili FRANC ADAMUE, direktor Kostroja, MATEVŽ LUBEJ, direktor opekarne Loče in JAKA ZIDAN- ŠEK, direktor kmetijske zadruge. Za kandidata sta bila izvoljena Lubej in Zidanšek, ki se bosta na volitvah 5. marca potegovala za izpraznjeno poslansko mesto. Na isti dan bodo tudi nadomestne volitve za izpraz- njeno mesto odbornika konjiške skupščine, in sicer za volilno enoto, ki E>okriva Mariborsko in škalsko cesto. Izvoljeni odbori SLO KS Spričo dejstva, da so mnoge krajevne skupnosti v ko- njiški občini medsebojno precej povezane, so se tudi pri ustanavljanju odborov za splo.'^ni ljudski odpor v krajev- nih skupnostih odločili, da bodo te odbore izvolili skupaj za nekatere krajevne skupnosti. Tako bo 22 krajevnih skupnosti imelo 12 odborov, izmed katerih jih je 11 že izvoljenih. Marca bodo imeli s člani teh - odborov pose- ben seminar, in sicer ločeno za člane odborov krajevnih skupnosti in člane odborov v delovnih skupnostih, kjer bodo imeli predvidoma take odbore v treh delovnih or- ganizacijah. Sprejeta programa dela Komisija za idejno politično izobraževanje članstva pri komiteju ZK v Slovenskih Konjicah je na zadnji seji pre tekli ponedeljek po daljših pripravah sprejela konkreten program letošnjega idejno političnega usposabljanja član- stva ZK. Prav tako pa je minuli ponedeljek na svoji red- ni seji sprejela program dela tudi komisija za družbeno nkonomske odnose. Konferenca predsednikov KS Prihodnji četrtek bo v Konjicah konferenca predsed- nikov krajevnih skupnosti, ki jo je sklical predsednik skupščine Franc Tepej. Na konferenci bodo obravnavali programe dela krajevnih skupnosti v tem letu, v drugem delu konference pa še financiranje krajeviih skupnosti. V tem drugem delu konference je pričakovati zelo vročo razpravo, saj so predvideni zahtevki mnogo večji, kot pa so realne možnosti občinskega proračuna. Vsi zahtevki krajevnih skupnosti skupaj znašajo toliko kot celoten občinski proračun, in sicer brez sredstev Temeljne izo- braževalne skupnosti. Programi krajevnih skupnosti so nedvomno odraz potreb E>osameznih krajev, vendar vsega naenkrat pač ni mogoče uresničiti, zato bo potrebno pro- grame uskladiti z realnimi finančnimi možnostmi. Komite občinske konference ZKS Slovenske Konjice je pripravil poseben dvodnevni seminar za člane komiteja, sekretarje aktivov in organizacij ZK ter predsednike ko- misij. Seminar bo ta petek in soboto v Rogaški Slatini. Prvi dan seminarja bodo navzoči p>oslušali idejno politič- na izhodišča go.<5podarskega razvoja občine, s katerimi jih bo seznanil predsednik SOb Franc Tepej. Njegova iz- vajanja pa bodo dopolnili še direktorji vseh delovnih organizacij, ki bodo konkretizirali problematiko z vidika svojih delovnih organizacij. Drugi dan pa se bodo seminarju pridružili še člani komiteja in sekretarji aktivov ter organizacij iz šmarske občine. Navzočim bosta spregovorila MARJAN OROŽEN, podpredsednik republiške skupščine in član nestalnega dela Zvezne konference ZKJ o II. konferenci jugoslovan- skih komunistov ter o nalogah komimistov po tem po- membnem sestanku. Po uvodnih besedah bo razprava, v kateri bodo člani seminarja lahko pK>stavljali obema predavateljema tudi konkretna vprašanja. AVGUST PINTER Avgust Pinter je eden Od tistih mok, ki so huda- jamsko knapovstvo vdi- hovali od najranejših dni življenja in se jim bo rudarska nrav pretekala po žilah do konca življen- ja. Tudi takrat, ko bodo rove rudnika v Laškem sesuli in vhode vanj za- zidali. Nikarte misliti, da je Avgust Pinter, sin ru- darja Avgusta Pinterja in prvega povojnega pred- sednika krajevnega ljud- skega odbora v Marija- gradcu tiste sorte človek, ki bi se oklepal rudarjen- ja za vsako ceno, čeravno je v rudniku zrastei v moža in kot štipendist rudnika končal šolo var- nostnega tehnika. Z ne- katerimi mlajšimi tovari- ši pri rudniku je že pred leti jasno videl, da rudar- jem bodočnost riič dobre- ga ne obeta, če pravočas- no ne poiščejo dragega kruha. Pred leti, ko je bil predsednik delavskega sveta rudnika, je avtori- tativno in na kratko pie- sekal razpravo o ten% ali je prav ali ni, da se v kolektivu skupina naj- bolj osveščenih z zagri- zenostjo loteva preusme- ritve rudarstva. Rekel je nekako takole: »če je starejšim, ki so nekaj let pred pemijo, odveč misliti in delati za preusmeritev, potem ni vseeno mlajšim, tistim, ki šele nekaj let delajo v jami, pa so že delovni invalidi zaradi nevzdržnih razmer in prinašajo do- mov borne plače, ker stroški proizvodnje v ru- dniku požrejo vsak dan več od dohodka.« V tem oziru je Avgust Pinter bil, je in ostane knap, ki naravnost brez olepšavanja in v brk pove vsakemu, kar misli. Tudi danes tako, ko je vršilec dolžnosti direktorja ru- dnika in ko je za njim nekaj let garanja in bitk za preusmeritev rudnika, tekanja po vsej državi, besednih bojev s finančni- ki, strokovnjaki in zamej- skimi partnerji v preus- meritvenem programu. Se- kretar podjetja Srečko šentjurc o njem znova trdi, da bi brez njega ko- lektiv težko spoznal, kaj je rešitev za hudajamske knape. Njemu, preproste- mu mislecu, klenih in od- kritih besed so verjeli in se niso ušteli. Avgust Pinter se je eko- nomije in politike učil vedno le iz konkretne prakse. Njegova odlika je, da je vselej z nekoliko skepticizma poudarjal, da verjame in je pomirjen šele takrat, ko kolektiv drži v rokah namesto ob- ljub dovršena dejstva. Trmoglavo vztraja, da je družba rudarjem dolžna pomagati, kot so oni pre- garali nedelje in praznike v letih, ko je bil premog kri gospodarstva. To, kar daje družba, ni nič podar- jenega, saj bodo morali investicijske kredite vrni- ti, ostane pa še vedno dolg za minulo delo. Tako neposreden, včasih za koga tudi neprijetno direkten, je Avgust Pinter tudi kot odbornik občin- ske skupščine, kot pred- sednik sveta Za zdravstvo in socialno varstvo. Da bi le ostal tak! J. KRAŠOVEC VEMO, KJE SO NALOGE Naš intervju smo tokrat prenesli v Šoštanj in *za be- sedo oziroma za odgovore na nekatera vprašanja prosili di- rektorja tovarne usnja v Šoš- tanju, dipl. inž. Franja Klju- na. Izbrali smo ga tudi za- to, ker se je z njegovim pri- hodom na najodgovornejše mesto v tovarni nekaj pre- maknilo. Očitne so namreč težnje kolektiva oziroma nje- govega vodstva, da se v tej sredini nekaj premakne in to na bolje. VPRAŠANJE: V šaleški do- lini se je v letih po vojni marsikaj spremenilo. Dolina je postala močno indu.strlj- sko središče. Kako v tem ok- viru ocenjujete razvoj tovar- ne usnja? ODGOVOR: Tovarna usnja bo drugo leto praznovala 185 let obstoja. Ima torej veliko tradicijo v proizvodnji usnja in je znana ter čislana v po- slovnih krogih. Nekaj let po vojni je dajala družbi več, kot je bilo družbeno obvezno. Povsem razumljivo. Bila je ena redkih tovarn v tistih časih, potreb pa je bilo ve- liko. V tem času nd imela sred- stev za vlaganje v lastno pro- izvodnjo, v modernizacijo. Nastal je razkorak med do- sežki usnjarstva v svetu pa tudi pri nas in med tehnolo- gijo v tovarni, ki še danes ni odpravljen. Tu pa so bile še druge okolnosti, ki so povzročale, da tovarna ni hi- treje napredovala. Povejmo le to, da je tovarna plačeva- la surove kože in pomoižni ma- terial skoraj vedno po tržnih oziroma svetovnih cenah, da pa nikoli ni mogla prodajati usnja po takih cenah, razen seveda v izvoz. Kmalu po vojni se je začel hiter vzpon velenjskega rud- nika, šoštanjske termoelek- trarne in pozneje Gorenja. Možnosti za zaposlitev so se hitro večale. Delavci, priuče- ni, kvalificirani aü pa fakul- tetno izobraženi, so se zapo- slovali tam, kjer so videli lepšo perspektivo. Tovarna usnja pa takih vidikov po 1960. letu ni nakazovala z no- vimi rajovojnimi možnostmi, dolgoročnimi programi itd. Ti dno sem prepričan, da mo- rajo kak rž ni koli programi vznikniti v srfedini, ki ga že- li uresničiti. Ta sredina se mora zanj tudi boriti. Te moči pa tovarna v tem času ni imela, ker je veliko spo- sobnih kadrov odhajalo, novi pa so se raje zaposlovah drugje. Oo<*inskc gospodarstvo je povsem- razumljivo podpiralo tiste, ki so imeli načrte. S tem pa nočem reči, da ni ni- koli ukrepalo v zvezi z našo tovarno. Tudi v naši tovarni se je v zadnjih dveh, treh le- tih piece j zgradilo, predvsem na [X)budo občinskega gospo- darstva. Na kratko povedano: občin- sko gospodarstvo bi vedno z odprtimi rokami sprejelo vsak dobei program naše to varne. Ta pa ni bil nikoli iz- delan, kljub željam na obeh straneh. Zlasti prizadevanja v tovarni 5C bila premajhna. VPRA.ŠANJE: Kakšen .je položaj vašega delo\nega čl»)- veka? Kako .je z osebnimi dohodki, družbenim standar- dom? ODCiOVOR: To vprašanje je zelo važno, pravzaprav naj- bolj. V januarju bomo imeli povprečne osebne dohodke okrog 1.400 din. Podatki za občino Velenje so precej vi- šji. V naši tovarni še nimamo urejene prehrane niti toplih maUc. V občinskem merilu prispevamo svoj skromni de- lež za razvoj družbenega stan- darda. Doslej smo zgradiU tudi nekaj stanovanj, vendar še vedno premalo. Stanje je zelo pereče. Skratka, veliko bomo morali storiti, da bo- mo dohiteli druge delovne organizacije na našem ob- močju. Možnosti so. S sode- lovanjem občinskega gospo darstva, zlasti s sodelova- njem Gorenja, vidimo velike možnosti in perspektivo. Mo- ramo se čimprej sodobno or- ganizirati, pridobiti nove so- delavce vseh strok, izdelati razvojne programe in se bori- ti za realizacijo gospodarsko utemeljenih načrtov. Tako bomo najhitreje urejevali vse naloge. To je naš osnovni cilj za bodočnost. Pri tem pa je pomembno, da tudi celo- ten kolektiv tovarne stremi za tem ciljem in ga hoče do- seči. Zaman je vsako tarna- nje za izgubljenim ali zamu- jenim v preteklos-i. To je za vedno izgubljeno. VPRAŠAN.IE: Kako ocenju- jete delo občinske skupščine v Velenju? ODGOVOR: Naše področje je že dlje časa eno najbolj dinamičnih v Sloveniji. To velja tako za gospodarstvo kot negospodarstvo. Dosegli smo precej visok družbeni in osebni standard. Razumljivo je, da to ni prišlo samo po sebi. To je rezultat skrbnega in smotrnega gospodarjenja, načrtovanja, uresničevanja načrtov in sodelovanja vseh dejavnikov v občini. In ko- lektiv občine je bil vedno v sredini teh dogajanj in po- budnik marsikatere nalo.ge in akcije. VPRAŠANJE: Katerega pro- blema bi se v Šoštanju naj- prej lotili in ga skušali re- šiti? ODGOVOR: Menim, da je največji problem Šoštanja urbanistični načrt oziroma program, ki bi nakazal mož- nosti sodobnega in zdravega bivanja, življenja v mestu in razvoja industrije. Ta pro- gram bi morali sprejeti čim- prej, da nam zanamci ne bi očitali, da zanje nismo niče- sar napravili. Nekateri pre- deli Šoštanja so že zdaj ne- primerni za zdravo bivanje^ Tu mislim na vplive naše to- varne, termoelektrarne in na obronke rušne cone velenj- skega rudnika. Z obratova- njem tretje faze termoelek- trarne se bo ta negativni vpli^ močno povečal. Prepričan sem, da je W največji problem Šoštanj»; zato bi ga morali pričeti takoj reševati in ga tudi rešiti. M. BOZl^ Žalec NOVE ORGANIZACIJE IN AKTIVI ZK Na nedavni seji Zrveze ko- munistov v Žalcu- so sprejeli tudi izredno obsežen in bo- gat program dela posameznih komisij. Naj omenimo neka- tere važnejše naloge. Komisija za organiziranost ki razvoj ZK bo naredila analizo raja\oja Tsveze komu- nistov v občind. Poskrbela bo za formiranje organizacije v Minervi ter proučila mož- nosti za us'Änovitev aktivov med študenti, v društvih, v A'v^.lo^pl^e^foe^u Šempeter tin INDE Vransko. Komisija za mednarodna vprašanja bo med drugim organizirala predavanja iz mednarodne politične situaci- je. Več oddelkov politične šoJe, seminarja aa mlade komuni- ste in sekretarje organizacij ter aktivo\- je dei nalog ko- misije za idejna vprašanja prosvete, znanosti 'er kul- ture. Najobsežnejši je program dela komisije ta družbeno ekonomske odnose in eko- nomsko politiko. Tako bodo najprej izdelali očesno samo- upravnih odnosov s posebnim poudarkom na uresničevanji: sprejjeitih ustavnih amand- majev ter sklepov 23. seje CK ZKS. Obravnavali bodo akcijske in s'^abiüzacijske programe deloivnth organiza- cij. Nalog je veliko in glede na resnost, s katero so si jih zastavili žalski komundsti, lahko pričakujemo, da bodo tudi uresničene. §t. 4 — 27. januar 1972 NOVI TEDNIK 7. stran Razvoj kulture Celja do 1975. v prejšnji šteinlki snio na- povedali program oziroma predloge investicijskih izgra- denj in adaptacij. Naj jih omenim povsem na kratko: V SLG bodo izvršena naj- nujnejša dela v letu 1972 in to je predvsem obnova elek- tričnih instalacij in nabave regulatorja. Za vse druge potrebne investicije Kulturna skupnost nima sredstev in jih bo treba zagotoviti iz drugih občinskih virov. Pred- videna je tudi pospešena sa- nacija kulturnih domom v Vojniku in Trnovljah. kjer bo končana adaptacija, ki so jo pričeli že pred leti. Zgodovinskemu arhivu zago- tavlja KS samo celjski delež po cenah leta 1971, ostalo bodo morale zagotoviti ostale občine. Toliko o investicijah. Iz podatkov je razvidno, da so povsem omejene in še zdaleč ne pokrivajo potreb. Torej, iz dosedaj podanega , gradiva lahko zaključimo le, da so se stvari premaknile naprej, pa tudi ne. Zakaj? Odgovor bi lahko iskali v dosedanji kulturni politiki, nove oblike dela in načrto- vanje pa nam dajo nekaj upanja, da bo »nekoč« bolje. Resnica je, da si Kulturna skupnost močno prizadeva združiti sile v želji, da z načrtnim delom izdela pro- gram. tak, ki bi se najbolj približal potrebam in možno- stim. Takoj na začetku pa se nam zastavlja vprašanje: kako je s temi nesrečnimi potrebami, kakšne so pri naš relacije narod-kultura-dobri- ne-jMtrebe in seveda, kaj ljudje sami prispevajo h kre- pitvi kulturnega bogastva naroda. Pri sestavljanju predlogov programa kulture do leta 1975 je imela strokoiyna služ- ba KS nemalo težav. Prosila je poklicne in amaterske kulturne institucije, da iz- delajo svoje programe. Ve- lika večina je zamudila pred- videne termine za izdelavo teh programov. Kakor da jih je KS »zalotila« nepripravlje- ne. Nekateri so oddali svoje programe pozneje, a se je videlo, da' so sestavljeni na hitro in v njih prevladuje materialna vsebina. To je pravzaprav tudi razlog, da je predlog programa razvoja kulture tako zastavljen in da ne govori tudi o razvoju sa- moupravnih odnosov na kul- turnem področju. Ob začetku dela KS v Ce- lju je nekdo rekel, da bo morala sama strokovna služ- ba začeti spreminjati misel- nost celjskih kulturnikov. Morala jih bo uvajati na nova pota načrtovanj, od proračunske politike do kon- kretne realizacije nalog. Da- našnja slika pa je približno taka: smo sredi velikih želja, mnogih programov, mnogih zahtevkov, prevladuje kadrov- ska suša. Konglomerat vsega. In celjska občina je še vedno tista, ki daje največ v po- vprečju na ostale občine v.. . Kaj storiti? Manjka pred- vsem dobrih, res dobrih pro- gramov. Potrebe so dobile takšen obseg ,da bi s stihij- skim delom kljub Kulturni skupnosti ne dosegli ničesar. Z delom vseh kulturnih, de- lavcev bo morala Kulturna skupno.U dokazati, da ni le skupnost v administrativnem ramenu te besede, temveč ziva, organska forma tistih sil. hi resnično pomagajo Slehernemu občanu v rijego- ^^m širjenju kulturnega ob- ^^rja. Drago Medved Prešernov dan - ves februar Priprave na počastitev slo- venskega kulturnega praznika so v velenjski občini več kot skrbne. Tako bo 8. februarja zve- čer v velenjskem kulturnem domu večer folklore, ki ga pripravlja šaleška folklorna skupina iz Velenja, šaleški folklorni ansambel se bo ta večer prvič predstavil na jav- ni prireditvi. Ob tem dogod- ku se bodo spomnili vseh tistih, ki že dolgo delajo na kulturnem področju. Po pri- reditvi bo za vse povabljene kulturne delavce sprejem. Tu- di ta bo prvič v zgodovini velenjske občine. Vrh tega bo v Prešerno- vem mesecu, v februarju, še koncert rudarske godbe na pihala in ob koncu meseca še srečanje slovenskih okte- tov. Ta prireditev bo v Ve- lenju izvedena le v primeru, če bodo zanjo zagotovljena denarna sredstva. V Šoštanju bodo v okviru slovenskega kulturnega praz- nika, 11. februarja, odprli adaptirano osnovno šolo »Bi- ba Röck«. Otvoritev bodo povezali s proslavo. Izdali bodo še knjižico, v kateri bodo natisnili Napotnikova dela, zbrana v galeriji, član- ke o Kajuhu, zatem zapise o razvoju šolstva v Šoštanju in sploh o razvoju šoštanja. V njej bodo pisali tudd o Bibi Röcku. Na Prešernov dtui pa se pripravljajo tudi v drugih prosvetnih društvih in šolah v občini. Dunajska kri in Tosca Celjsko olepševalno in tu- ristično društvo je tudi za letos pripravilo več zanimi- vih prireditev, bogat pa je tudi spored tradicionalnih iz- letov. Letos jih bo kar dva- najst, prvi pa v začetku fe- bruarja in bo združen z ogle- dom operete »Dunajska kri«. Pot bo vodila v Gradec. Tudi drugi izlet, na začetku mar- ca, bo združen z obiskom operne hiše. Tokrat ljubljan- ske z obiskom »Tosce«. Društvo bo pričelo letošnje prireditve na pustni torek, 15. februarja. Ta dan bo ob 17. in 19. uri v dvorani Na- rodnega doma koncert zna- nega narodno zabavnega an- sambla Mihe Dovžana s pev- ci. Med njimi bo tudi Ivanka Kraševec. Letošnji valčkov večer bo v soboto, 4. marca, v torek, 21. marca pa bo v Celju go- stoval ansambel bratov Avse- nikov. Moški pevski zbor Svoboda pod vodstvom Julija Gorica delu.je pod pokroviteljstvom to- varne EMO iz Celja. Tako je že vrsto let med vidnejšimi vokalnimi ansambli v Celju. Foto: R. Pogorevc Josip Gosak — 90 let Med slovenskimi učitelji, ki so pred vojno usmerjali na- še kmetijsko gospodarstvo, je bil eden najuspešnejših Josip Gosak, ki na svojem posestvu nad Ločami pri Slo- venskih Konjicah te dni slavi 90-letnico svojega plodnega življenja. Rodil se je 29. januarja 1882 v bližnjih Zičah na kmeč- ki domačiji, ki je upKDrablja- la tedaj nove izkušnje v po- ljedelstvu, sadjarstvu, vino- gradništvu in živinoreji. Jo- sip Gosak je iz celjske me- ščanske šole 1. 1898 vstopil na mariborsko učiteljišče. Tu mu ni bil po godu neživljenj- ski pouk v rokah profesorjev — uradnikov. V mladih uči- teljih je bila močna težnja, da najdejo pot k ljudstvu in ga z gospodarskim in kultur- nim dvigom utrde v odporu proti raznarodovalnemu pri- tisku s severa. Kot začasni učitelj v Tepa- nju, kjer ga je v delo uvajal Rado Jurko, je postal vnet dopisnik celjske »Domovine«. Kmalu je dobil mesto pomož- nega učitelja za celjski okraj, kar mu je omogočilo stik s kmetijskimi strokovnjaki, na- prednimi kmetovalci in izven šole z delavnimi upravitelji. Kamor ga je zanesla služba, je tudi sam prirejal strokov- na predavanja in pospeševal zlasti razvoj sadjarstva. Po prvi svetovni vojni, ki jo je srečno prebil na ruski in italijanski fronti, je pre- vzel vodstvo šole na Teharjah pri Celju. Tu je ustvaril vzgledno žarišče prosvete m zelo uspešne praktične pro- pagande naprednega kmeto- vanja. Vselej pa ga je odli- kovala socialnost in stvarna kritičnost v giledanju na živ- ljenjske probleme našega na- roda. Od leta 1926 pa do svoje upokojitve je 8 let predse- doval učiteljskemu društvu za celjski okraj v času, ko se je slovensko učiteljstvo s »celjsko deklaracijo« otreslo odvisnosti od vladajočih me- ščanskih političmh strank. Daleč je segal vpliv Gosa- kove dejavnosti v stanovskih in splošnih organizacijah, predvsem pa v ustanavljanju kmetijskih, sadjarsko-vrtnar- skih in čebelarskih podružnic ter društev za rejo štajerske kokoši, še posebej so bile važne kmetijske in gospodinj- ske nadaljevalne šole v po- deželju. V ta namen je bilo treba učiteljstvo pripraviti v posebnih tečajih, kajti pri širini tega dela strokovnjaki sami niso zadostovali. Podla- ga uspehu pa je bil tudd uči- teljev individualni študij kra- jevne problematike, število teh šol je v tedanji banovini doseglo 120, njihov nadzornik za štajersko pa je bil Gosak. BÜO je treba poskrbeti za priročnike učiteljem in učen- cem nadaljevalnega šolstva, pri čemer se je kot pisec in metodik uveljavil tudi Gosak. Tehten je njegov delež zaslug pri leta 1934 v Celju prirejeni vrtnarski razstavi s pridru- ženo razstavo štajerske koko- ši, ki so ji sledile lokalne vaške razstave. Učiteljstvo kmetijskih na- daljevalnih šol na Sloven- skem se je vsako leto sestalo k »delovnemu občestvu« — konferenci, ki je podala ob- račun dela in določala nadalj- njo pot. Ta zborovanja je vse do 1. 1941 vodil Josip Gosak. PredBedoval je še posebnemu odboru, ki je večkrat v letu sproti reševal aktualna vpra- šanja. Med okupacijo je skupaj s soprogo Cehinjo močno pod- piral naše osvobodilno giba- nje, za kar je prejel poseu- na priznanja. Na predlanski proslavi stoletnice teharske šole je v govoru prikazal nje- no zgodovino, deležen tople hvaležnosti občanov. šlrokopotezno delo Josipa Gosaka in njegovih sodelav- cev, opravljeno v neposredno korist slovenskega ljudstva, je rodilo plodove, ki jih tudi danes pozitivno ocenjujemo. Jubilantu — pedagoškemu svetniku, še krepkemu in de- lavnemu, želimo še dosti let zdravja in zadovoljstva. F. R. Iz dnevnika SLG Ob Novem letu, po dobrih treh mesecih letošnje sezona smo lahko zabeležili že 103. predstavo. Od tega je bilo samo v mesecu decembru 43 pravljic, ki si jih je ogledalo 19.100 otrok iz Celja in bližnje ter daljne okolice. Prišli so iz Belih vod, s Kozjanskega, iz krajev, od koder otroci le redkokdaj'pridejo v gledališče. Zadnjih deset dni smo igrait po trikrat na dan, šole so se domala vse odzvale našemu va- bilu, žal pa nekaj močnejših podjetij ni bilo pripravljertMi podpreti novoletno akcijo gledališča, ki je vložilo v novo- letno predstavo precejšnje izdatke. Kljub velikemu števci predstav ni gledališče iztržilo nikakršnega dobička, prej bi lahko govorili o izgubi. Kljub temu bo gledališče tudi v pri- hodnje skrbelo za naše najmlajše, ze zdaj načrtuje prav- Ijco za novo sezono. Te dni se je začel študij novega dela, šeste uprizoritve o letošnji sezoni, igre MESEC DNI NA KMETIH I. S. Tur- genjeva, ki jo režira Mile Korun. Zadnje Korunovo delo v našem gledališču so bili Cankarjevi Hlapci, Turgenjev je med svojimi romani (Očetje in sinovi, Lovčevi zapiski) na- pisal tudi mnogo iger, med katerimi je nedvomno najbolj popularna Mesec dni na kmetih. Zgodba je preprosta in sa- ma na sebi taka, da bi povedana odvzela delu nekaj tistega šarma, ki jo vedno znova in znova pripelje na svetovne odre. Turgenjev nam tankočutno, človeško toplo in humorno, več- krat bizarno razgrne bogato paleto značajev iz ruskega pa- trmrhalnega življenja sredi prejšnjega stoletja. Turgenjev je bil vezan na Rusijo. V pretakanju teh dvojnosti se nam od- kriva miselni in čiistveni svet tega izredno subtilnega avtorja, za katerega upamo, da bo našel med nami hvaležno ob- činstvo. Uprizoritev pripravljajo še scenograf Avgust Lavrenčič, kostumografka Mi ja Jarčeva, med gosti pa že zdaj omenimo Jožico Avbljevo, slušateljico Akademije za gledališko umet- nost. Kulturni mozaik Celjski pustni strip-tease Trnoveljčani želijo na vsak način obdržati tradicijo. Tudi letos so se odločili organizirati pustni sprevod in ustvariti vzdušje, kakršno sodi v ta čas. Mnogo je bilo že izrečenega o kakovosti, pripravljenosti in nerazumevanja ob pripravah v preteklih letih, letos pa so ubrali drugo pot. K sodelova- nju so povabili vse trgovske in gostinske delavce, zainterer sirati žeUjo tudi vsa podjetja, pa tudi turistično društvo bo imelo pri celotni organizaciji svojo besedo. Radi bi, da bo ta karneval postal resnično celjski in ne samo »muha pri- zadevnih kulturno prosvetnih amaterjev iz Trnovelj«. Poleg pustnega sprevoda bi-naj ta dan (15. febr.) pri- čarali vedro razpoloženje: vsi prodajalci in gostinski de- lavci bodo maskirani, v slehernem gostinskem lokalu bo igrala godba, trgovine jn šole bi bile v času karnevala zaprte. Turistično in olepševalno društvo bo poskrbelo za prodajo pustnih rekvizitov, maskirane godbe bodo i)aTadi- rale po mestu. Skratka — vse bo veselo, vedro. Idejna nit bi naj razgalila vse probleme, s katerimi smo se Celjani srečevali v preteklem letu — odtod tudi naslov: Celjski pustni strip-tease. K sodelovanju vabimo vse Celja- ne, saj bodo najizvirnejše skupine, vozovi in posameeaiiki bogato nagrajeni. Za najizvimejšo skupino je razpisana nagrada v višini 1.000 N din, enaka pa tudi za najlepše dekorirano vozilo. Posamezniki bodo prejeli lepa praktična darila celjskih podjetij. Udarno, da bo ta dan maskirano vse, kar »leze ino gre.« S tako zastavljenimi nalogami bodo iandi veliko dela organizatorji, ki bodo, ob splošni p>odpori, premagali vse ovire. 6- 2. „Ione Tomšič" v Celju v okviru prireditev in proslav za slovenski kulturni praznik bo p<^ okriljem kulturne skupnosti in koncertne poslovalnice gostoval v Celju akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Mladi pevci bodo nastopili pod umet- niškim vodstvom Marka Muniha. Zbor je pripravil za Celje zanimiv spored. Vtem ko bodo v prvem delu peli slovenske umetne pesmi, bodo v drugem poleg slovenskih ljudskih zapeli še pesmi jugoslovanskih" narodov v priredbah Berdoviča, Simiča, Papandopula, Mo- kanjca in žganca. Koncert bo v ponedeljek, 7. februarja ob 19.30 v Naixxi- nem domu. Film Novi Hlmi Lani je dala slovenska filmska proizvodnja domaČemu občinstvu le dvoje del: Mrtvo ladjo in Poslednjo postajo. Obeta se nam še Zgodba o levu, ki Jo sedaj snemajo. Na zadnji seji odbora za kinematografijo pri slovenski kultur- ni skupnosti pa so se dogovorili, da naj bi t Stoveniji vsako leto posneli pet filmov. Trije scenariji so že nared. Dobili bomo nov mladinski film Pastirci (p>o znani Bevkovi povesti), film Julij-argust s sodobno temo (avtor Karjx) Godina) in Let mrtve ptice prav tako s sodobno temo (režiser Zivojin Pavlovid). Razpravljali so tudi o tem, ali naj bi ekranizirali Pježi- hovo novelo Ljubezen na odoru. Odbor pa je že sklenil, da bo spodbudil delo pri scenarijih za dvoje velikih načitoT slovenske filmska proizvodnje, za Visoško kroniko in zä Doberdob. Na seji odbopa sa kinematografijo so sprejeli načela za pospeševanje kinematografije na Slovenskem. Načela nxed drugim ugotavljajo, da se je položaj slovenske kine- matografije v zadnjih letih zaradi pomanjkljivih zakonskih predpisov, neurejenih odnosov med posameznimi p>odročji, upadajočega filmskega tržišča in nezadostne materialna osnove tako poslat^al, da bodo potrebna dolgotrajnejša pri- zadevanja, če hočemo, da bo postala slovenska kinemato grafija res zavestna in organizirana kulturna dejavnost. 8. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 Našim braltem smo doslej ie večkrat pripravili z^apise o krajevnih skupnostih, ki so najnei>osrednejša oblika uve Ijavljanja interesov naših občanov, interesov, katerih zbir je najbolj pester in raznoroden, hkrati pa najbolj pristen, neposreden in konkreten. Ni naključje, da smo za našo časnikarsko analizo o de lovanju, pomenu in delovnifi ter organizacijskih oblikah krajevnih skupnosti izbrali ravno obliko razgovora za okroglo mizo, kar ie besedni simbol za neformalen, enako- praven, ncloriimski razgovor, za menjavo izkušenj in stališč. Zakaj rečemo ,,okrogla miza''? Ko danes slišimo o pogovorih za okroglo mizo, smo lahko začudeni, kajti udeleženci redkokdaj sedajo zares za mizo, ki je okrogla. Od koJ izraz? Iz zgodovine seveda, in sicer iz angleške, kjer so se hoteli enakopravni plemiči i/ogniti razvrščanju po bolj in manj častnih sedežih. V današnjem času je pojem okrogle mize enak. Za takšno mizo ni vnaprej rezerviranega sedeža za voditelja, udeleženci pač sedajo poljubno okoli mize, ki naj bi od- stranila predstavo o prednosti koga od udeležencev in edini usn«erjevaJni dejavnik je predmet pogovora, za kate- rega so SP dogovorili, „Okrogla miza'^se predstavi Za mizo v uredništvu, ki .liti malo ni okrogla, smo sedJi: RUDI PIBROVEC, predsednik krajevne skupnosti Center v Celju, ALOJZ PODJAVORSEK, predsednik kraje\'ne skup- nosti v Smartnem v Rožni dolini, MILOŠ VOLK, podpred sedmk KS Šoštanj, MILAN NOVAK, tajmk KS Šoštanj, profesor ZORAN RAZBORŠEK, podpredsednik občinske konference SZDL Žalec in predsednik KS v Petrovčah, BO- JAN VOLK, sekretar občinske konference SZDL Celje, JOŽE KOS, sekretar občinske konference SZDL Laško in JOŽE GOJTAN, sekretar občinske konference SZDL Šmarje. Z na- še uredniške strani pa sva svoja lončka pristavila še: JOŽE VOLFAND, urednik tednika in jaz, spodaj podpisani JURE KRAŠOVEC. Varljiv blišč mestnega središča Predstavitev udeležencev je stvar lepega obnašanja, bolj pomembno za nas pa je, da predstavimo tudi krajevne skupnosti, vso pestrost razločkov med njimi, med njihovo gospodarsko, geografsko in socialno podobo. Krajevno skupnost v celjskem Centru imamo v očeh kot razgibano pestro paleto življenja, poslovnosti, blagostanja v izložbenih oknih, gostinskih in poslovnih lokalih, kino- dvoranah, na cestah polnih avtomobilov. Tak je videz. RUDI PIBROVEC: V krajevni skupnosti Center, v sta- rem delu Celja, ni bolje situirarüh občajiov. Le-ti živijo drugje, v novih mestnih soseskah. V pol ure je mogoče obhoditi njene meje, znotraj katerih živi nekaj tisoč ljudi. To je skupnost oibčanov s podpovprečnim standardom, sta- rih hiš 7 neustreznimi stimovanji, temnih dvorišč zadaj za svetlimi izložbami. Med občani je zelo veliko upokojencev, prevladuje starejša generacija, sicer pa posamič prav vsi poklici, ki si jih je moč zami.sliti. Zaokrožene celote proizvajalcev in potrošnikov Takšne so na primer krajevne skupnosti Šoštanj in Radeče. Obe mesti sta bili nekoč sedeža občin. Obe skup- nosti združujeta večino občajiov v njihovi dvojni vlogi; kot proizvajalce in kot potrošnike. V obeh skupnostih je dokaj razvito gospodarstvo, v obeh tudi prav vse Oiblike družbe- nega sožitja. MILAN NOVAK: Krajevna skupnost je nastala iz stano- vanjske skupnosti, širše naloge je dobila po prenosu zgradb splošnega ljudskega premoženja na stanovanjsko podjetje, zlasti pa po preselitvi sedeža občine v Velenje. Razpolaga s sredstvi sklada za urejanje mestnih zecnljiš,'^, usklajuje gospodarske, komunalne, socialne, kulturne in vse druge interese občanov. J02E KOS: Ena takšnih skupnosti, ki se po obliki dela; aktivm^sti in možnostih razlikujejo od drugih, so R-Hdeče. Ta krajevna skutmost brez pomoči, rasen dotacije občine, popolnoma samostojrio opravlja vse naloge v inte- resu občanov. Celo delovne kolektive u.spe zainteresirati za sodelovanje pri reševanju najrazličnejših vprašanj. Območja mešanih in nevsklajenih interesov Takšne krajevne skupnosti so primestne ali pa takšne, ki združujejo večje kraje in del njihovega zaledja. JOŽE KOS: V posebnem položaju je recimo krajevna skupnost Laško. Ne obsega samo mes+^a, marveč tudi okoli- ške vasi in zaselke. Občani v takšni mešani skupnosti imajo lo nekaj skupnih, veliko več pa razdvojenih interesov. Ne- dvomno bo treba nekaj storiti, da bi bilo v neposredni sa- moupravi občanov več usklajevanja. BOJAN VOLK: Krajevne skupnosti so takšne in njihova aktivnost tudi, kakršna je. vloga, ki smo jim jo dali. V ko- mimalno urejenih soseskah interes občanov upada, če ni zbujen, razen komunalnega, noben drug interes. Nekakšno kri70 individualnega zapiranja v moderna stanovanja v s^ dobi okolici bomo morali preseči, saj komunala ni vse. Ä je nešteto drugih skupnih interesov od varstva, kiiltumega, športnega, socialnega značaja. Vaške in podeželske skupnosti najbolj pisana zbirka Prof. ZORAN RAZEORŠEK: Petrovška krajevna skup- nost, ena največjih v žalski občini, deluje na območju, kjer prevladuje kmetijstvo, ki je seveda precoj razvito v druž- benem in privatnem lastništvu. öb.sega več vasi in svoje središče v Petrc^včah s šolo, trgovinami, zadružnim domom, obrtnimi storitvami. ALOJZ PODJAVORŠEK: Šmartno v Rožni dolini je kra- jevna skupnost mešanja tipa, saj tu živijo tako kmetje kot delavca v svojih hišah. Toliko iz Celja je, da so njeni glavni problemi še vedno komunalni. JOŽE KOS: Podeželska krajevne skupnosti v Laški obči- ni so v najtežjem položaju. To so skupnosti skoraj izključno brez gospodarske dejavnosti, skupnosti obSano"/ z nizkim življenjskim standardom, predvsem imam v mislih Breze, Jurklo.šter, Vrh. deloma tudi Marijagradec. Precej na bolj- šem je Vrhovo, ki že leta izstopa po živahni aktivnosti. V nekatere takšne skupnusti se.g9 vpliv pomoči sosednjih moč- nejših, kot v okolici Radeč, Jagnjenica-Svibno. Takšne skup- nosti so odvisne predvsem od dotacije občine, ki so seveda vedno premajhne, večja udeležba občanov pa je spričo nizke življenjske ravni neznatna. JOŽE GOJTAN- Podeželske skupnosti, zlasti rua Kozjan- skem, se ubadajo pretežno s koimtmalnimi problemi ob pi- člih sredstvih, ki jih dobijo. V le-teh so interesi sicer mno- goteri, spričo realnih možnosti pa omejeni na najnujnejše. Stebri krajevnih skupnosti so ugledni idealisti Krajevne skupnosti, enostavno rečeno, so oblika nepo- srednega samoupravnega vpliva občanov za zadovoljevanje najrazličnejših interesov. Interesi pa, če niso organizirani in usmerjani, so nemočni in predmet nezadovoljstva. Kaj je poterrtakem gibalo uspešnosti krajevnih skupnosti? Prof. ZO.R.AN RAZBORŠEK: Dolga leta sem že predsed- nik. Zagotovilo uspešnosti so ljudje, ki delajo v svetu in komisijah. To morajo biti ljudje predvsem pripravljeni na žrtve, saj je to delo neplačano, morajo pa imeti ugled, za- upanje med občani. BOJAN VOLK: Za tovariše, ki delajo v krajevni skup- nosti, je toliko važnejše, da poleg la-stnega dobro poznajo m čutijo irJeiese soobčanov. Poznamo primere, ko je aktiv- nost posamaTnikov trajala le tako dolgo, dokler ni bil rešen problem, ki je bil tudi njihov. In če je bil skupni interes izključno tudi intere-^ posameznikov v vcdstvüi, je navadno delo krajevne skupnosti zamrlo. JOŽE KOS: Naj dodam še eno. Mnoge krajevne skup- nosti na podeželju nimajo le finančnih težav. Predvsem im-ajo tudi kadrovske probleme. Zaradi tega morda tudi držimo nekatera interesno drugače usmerjana območja pri kadrovsko močnejših JOŽE GOJTAN; Najbrž so tudi krajevni uradi premalo usklajeni z nalogami kraje^Tiih skupnosti. Le-ti niso samo pisarne, kot podaljški o/bčinske matične službe. Morali bi biti izvršilni organi krajevnih skupnosti, vodje uradov pa tajniki teh skupnosti. Navadno tudi so, le da njihovega d"l3 ne vrednotimo, kot je treba. Dober vo-ii.ia krajevnega urada 'odteiila najmanj dobrega referenta na občinski upravi. Krajevne skupnosti v vlogi socialistične zveze JOŽE VOLFAND: Kako je v krajevnih skupnostih vloga SZDL neizogibno potrebna, je v načelih jasno. In vendar se dogaja, da m prave razmejitve vloge obeh dejavnikov, da se delo krajevne skupnosti popolnoma izenačuje z nalogami SZDL, največkrat tudi zato, ker so v vodstvih ene in druge isti ljudje. BOJAN VOLK: Vemo, da je socialistična zveza politična organizacija, katere naloga je, da v krajevni skupnosti po. litično analizira vse probleme, jih politično opredeli, da krajevni skupnosti programske napotke in nazadnje tudi razčleni uspešnost izvaj.inja teh nalog, za uresničitev pa politično razgiba občane. Več ali manj SZDL to i>ovsod tudi dela. Toda v krajevni skupnosti ni vpliva sindikata, vpliva proizvajalcev v .sferi potrošnje in družbenega stan- darda. Ni boja v samoupravnih organih delovnih organiza- cij za pomoč rt; sodelovanje pri reševanju problemov tartv kjer delovni ljudje živijo po opravljenem delu. Prof. ZORAN RAZBORŠEK: V naši skupnosti v P©- trovčah je povezava s krajevno organizacijo izredno dobra. Na letnih konferencah te organizacije se sprejema tudi na- črt krajevne skupnosti, člani vodstva krajevnega odbora pa _alctivno sodelujejo tudi na vseh sejah sveta in komisij. JOŽE KOS: Kjer organizacije SZDL niso dovolj aktivne, zlasti še niso aktivne pri delu krajevnih skupnosti. Tam se dogp.ja, da vodstva krajevnih skupnosti precej nedemokra- tično in v ozkem krogu rešujejo krajevne probleme. Ni res, vsaj vselej ne, da je že aktivnost krajevne skupnosti legiti- macija uspe.šnosti SZDL, kot radi kje poudarijo. Dobro delo krajevne skupnosti je le takrat, kadar zadene interes večine, to pa je politika. Komunalni problemi danes, kaj jutri? Ne glede na izjeme — komunalni problemi v krajevnih skupnostih prevladujejo. Ceste, vodovodi, kanalizacije, elek- trika, kjer je še ni... MILAN NOVAK: Komunalni problemi prevladujejo v Šoštanju. Popravilo in čiščenje cest, ulic, trgw. Urejanje zelenic, urejanje prometne signalizacije itd. Vendar ne samo to. Krajevna skupnost dobesedno bdi n^ življenjem me- sta, tesno sodeluje z društvi, ki združujejo občane po inte- resu, z organizacijami Tadi sociahia vprašanja so predmet našega delovanja. ALOJZ PODJAVORŠEK: Dokler so še tako pereči, bodo komunalni problemi v Rcžni dolini še vedno v ospredju. Prof. ZOR.^N RAZBOR.ŠEK: Komunala prevladuje. Ven- dar tudi že druga vprašanja, zlasti socialna. Nihče pri nas ne dobi podjjore, nikomur ne da občina olajšav brez mne- nja krajevne skupnosti. RUDI PIBROVEC: V centru mesta komunalnih proble- mov ni. So pa stanovanjski. Z delom stanovanjskega podjet- ja nismo čisto zadovoljni. Tudi socialnih, varstvanih pro- blemov mrgoli. Pa zelenice in parki, ki jih pireraščajo parkirišč-a. JOŽE GOJTAN: Rekel sem že. Interesi so neprimerno številnejši kot le komunalni, toda saj še za te ni dovolj denarja. Socialna vprašanja rešuje občina s skladom, toda ponekod tudi brez sodelovanja krajevnih sloipnosti. v Cez meje krajevne skupnosti Nekatere krajevne sliupnosti svojo dejavnost širijo čez lastne meje. Več skupnosti rešuje tudi skupne probleme. Kako in kje? Prof. ZORAN RAZBORŠEK: Naša krajevna skupnost ima več takšnih posegov če.z svoje meje. Prsd leti s krajev- no skupnostjo OTOK v Celju, ko smo gradili brv čez Sa. vinjo pri Levcu, potem pa tudi s krajevno skupnostjo Li- . boje, ko smo na njihovem območju zgradili gozdno cesto — ros pa je, da imajo naši občani onstran Savinje gozdove. JOŽE KOS: Za primer vzemimo Radeče, krajevno skup- nost, ki s pridom pomaga sosedom, tako Jagnjenici in dru- gim. Ali pa recimo vse krajevne skupnosti v radesk'sm okolišu, Id so z nad vse uspelim referendumom izglasovale samoprispevek za širitev šole in ureditev varstva otrok. La- ška skupnost prevzema ludi skrb za nekatere ceste na področjih drugih skupnosti, ker ima za to razvito strokov- no službo. Občani pozlatijo vsak dinar JOŽE GOJTAN: Kakor so že pičla sredstva krajevnih skupnosti, kakor so že nerazviti kraji, občani so s svojim deinen in lastnimi prispevki ustvarili milijonske in milijon- ske vrednosti. Brez vsakega pritiska. Pritisk je bila nuja, interes. ALOJZ PODJAVORŠEK: Samo primer vodovodov. S pri- spevki občine bi mogli zgraditi samo enega od desetih vodovodiov, ki smo jih zgradili s prispevki občanov. Prof ZORAN RAZEORSEK: Pri nas je načelo, da da krajevna skupnost polovico, če drugo prispevajo občani. To- liko, kot da občma, dajo tudi kmetje kooperanti. V Dobrišo vas .so občani zgradili asfaltno cesto s samoprispevkom va- ščanov. uvedenim z referendumom. Novo naselje Otok nujno potrebuje vzgojno var- stveno ustanovo. Uspešen referendum bi omogočil uresničenje te želje otrok in staršev. Foto: J. Krašovec §t. 4 — 27. januar 1972 NOVI TEDNIK 9. stran BOJAN VOLK: Najb-jlj splošne interese resuiejo Kra- jevne skupnosti, oziroma občani s samoprispevki. Tak pri- mer ie v celjski občini akcija za sanK^prispevek za gradnjo šo! in otroškili vrtcev. To so seveda večje solidarnostne akcije, ki zajamejo v.se občane. V v • Zelje in mo::nosti, pritiski in razumnost Posebno vprašanje je, če razgibanost okoli določenega interesa vselej rodi uspeli, ne glede na pomembnost. Posa- me^Tuki moreio sprožiti tudi pretirane zahteve JOŽE GOJTAN: Kolikor revnejši so kraji, manj megalo- manije je. Kadar ljudje govorijo o cestah, ne mislijo vselej na asf.ilt, na široke cest?. Mislijo na nekaj kubikov gra- moea. BOJAN VOLK: V celjski občini je določena n'^rma. Vsa- ka komunalna investicija doba ix>dporo. če služi vsaj petim domačinstvom. Tu je naloga političnih organizacij, zlasti SZDL, da soGČd ozek interes z občim. ALOJZ PODJAVORŠEK: Ni izključeno, da tudi posa- mezniku ne bi pomagali v skromnem obsegu. Pretežno pa združujemo sredstva za zadeve, ki služijo večini, več ob- čanom Prof. ZOR.'VN RAZBORŠEK: V Petrovčah sploh že dolgo časa združujemo sredstva, da po dolo^pnem načrtu ureju- jemo razne zadeve. Drobitev je nespametna. Mi prosrrame, kot sem rekel, sprejemamo na konferencah SZDL, na zborih občanov. SeUejmo ugotovitve in zaključke Seveda nismo vsega zapisali, kar je bilo izrečeno okoli naše »okrogle mize'<. Najvažnejše pa vendarle. Kaj smo ugr)'tcvili. # Da ni enotne she^me za oblike dela in organiziranost krajevnih skupnosti, kar je razum.ljivo in dobro. H D.i so krajevne skupnosti taksne, kakršna je vloga, ki smo jim jo namenili. Da so pa tudi takšnj, kakršno si občani s svojo aktivnostjo zaslužijo. 0 Da so v prvi vrsti odvisne od zavesti, delavnosti in požrtvovalnosti tistih občanov, ki prevzemajo nase največje breme dela in odgovornosti, da pa so vse premalo deležne pomoči ljudi, ki bi zmogli več, če bi hoteli, zlasti komu- nisti, sindikalni delavci, mladina in drugi. % Da so krajeTOe skupnosti zares neposredna obhka samouprave, namenjene uresničevanju interesov občanov, predv.se.Ti cbčin. Nedelavnost se pojavi tako, ko je nek spoznan problem rešen in če ra. njegovo mesto ne stopi drug interes, morda več parcialnih interesov. Tu pa se zBr čenja poUtika in vloga SZDL. 0 Da je krajevnim skupnostim po ustavnih dopolnilih treba dati še večje pristojnosti, predvsem pa več sredstev, ker je na dlani resnica, da občani vsak družbeni dinar obogatijo. Da so komunalni problemi v večini krajevnih skup- nosti v ospredju. Zato pa se pojačanje materialne osnove KS in večja ix)litična aktivnost krajevnih organizacij SZDL edina pot, da krajevne skuprosti razširijo delovno pod- ročje učinkovanja. % Da se krajevne skupnosti vse pogosteje združujejo ob določenih skupnih problemih, da pa nekatere segajo s sTOjo dejavnostjo in v interesu svojih in sosednjih obča- nov tudi čez svoje meje. Naš razgovor o krajevnih skupnostih, njih vlogi, pomenu, oblikah dela, problemih, ki jih imajo, kot rešujejo probleme občanov v mesfh, vaseh, zaselkih, je pri kraju. Na naši »okrogli mizi«, ki je v resnici pravokotna, so ostali polni pepelniki in prazne sko- delice. Ni bilo treba vedeževalke, da bi iz vsedline prerokovala. Brez nje vemo, da so krajevne skupno- sti oblika samoupravnega združevanja, ki je več ni mogoče pogrešati, upamo pa, da bo zapis s tega razgmora pripomogel k menjavi izkušenj in da bo- do o marsičem pomislili vsi, ki so poklicani več storiti, da pregovor — vsi za enega, eden za vse — ne bo prazno priložnostno besedičenje. JURE KRAŠOVEC Naš obisk v Podčetrtku Kotrljajoči se orehi Mnogo truda me je stalo, da sem v Podčetrtku zbral skupaj ljudi, od katerih sem se nadejal zvedeti vse križe in težave, ki ne dajo spati ljudem pod mogočnim, žal tudi vse bolj propadajočim podčetrteškim gradom. Končno — po skoraj dveurni muki in nekaj kozarcih virštajnčana, smo se zbrali v dnevni sobi doktorja Homana, znanega in prizadevnega tržana, ki gafioznajo daleč naokrog tudi najmanjši otroci. Njega samega ni bilo zraven, v ordinaciji je čakalo na pomoč toliko ljudi, da se mi Je kar čudno zdelo za tako majhen kraj kot je Podčetrtek. Nehote se mi je vsililo vprašanje: kaj bi Podčetrtek brez doktorja Homana in Atomskih toplic? Pozneje mi je prišlo v glavo še več vprašanj in videl sem, da je v Pod- četrtku še nekaj takih ljudi, ki so nepogrešljivi in pravi blagoslov za kraj. Najprej sva bila s soprogo doktor Homana sama in sva tudi sama glodala in vrtala v orehe in moram priznati, da je Jožica Homan kar dobro seznanjena s stvarmi in da ži- vi s krajem kakor bršljan z drevesom. »Oh, problemi, teh je pa res povsod.«, je nasmejana rekla, »nekje pač več, drugje manj. Mogoče imamo to ne- srečo, da smo v manj razvi- ti občini, po drugi strani pa mora človek biti ponosen na vse to, kar ima: n-a cel kub zgodovinskih in naravnih zna- menitosti.« Skupaj z Jožico Homanovo sva ugotovila, da Podčetrtek hudo občuti pomanjkanje le- karne, ki so jo ukimli. Ven- dar, tako je rekla, kaže, da to ne bo večno. Nerodno fci bilo, da bi podčetrteška le karna za vedno izdihnila, ko pa je vendar imela stoletno tradicijo in je bila znana da- leč naokoli. Menda izhaja tradicija lekarništva že kar od olimskih menihov, ki so vari- li »arenije« precej let nazaj. Nekateri pa mislijo, da so se s tem poslom ukvarjali na ozemlju današnjega Podčetrt- ka že sami Rimljani, ki so se premetavali v zdravilnih vo- dah. Te imajo danes zveneče ime »Atomske toplice«. Naj bo kakorkoli že, tradi- cija je, še bolj pa pqtreba in Jožica Homan meni, da bo le karaa kmalu spet na svojem mestu. Povedala je tudi to, da sosedje onkraj meje, on- kraj Sotle, zelo radi prihaja JO k zdravniku v Podčetrtek in so bili tudi na lekarno zelc navezani. »Ičitelji nimajo stanovanj, so -.ozači, mi tukaj v P.xlče- trtku pa že dve leti pišemo vlo^e, prošnje itd., da bi starovanjsko podjetje Šmarje pri Jelšah zgradilo blok. No, sed;ij pravijo, da bodo marca pričeli z gradnjo.« Če pravi Jožica Homanova tako, bo že držalo, jaz pa pravim, da je boljši vrabec v roki, kot golob na strehi in ničemur več ne verujem. Skoraj bi lahko dejal, da tu- di raznim pogodbam ne veru- jem več, sploh še, če gre za pogodbe pri Atomskih topli- cah! Kar se teh tiče, tako misli Jožica Homanova pa tu- di vsi ostali v Podčetrtku, je sedaj vse v redu. V najlep- šem redu. Zaupajo v železni- co in menijo, da jim bo vra- čala zaupanje. Je pač tako: ljudije v tem koncu so zaup- ljivi, preveč zaupljivi. Vča- sih in to je največkrat, jih nese. Prišel je Renirjev Franček, duša turizma v Podčetrtku in nekakšen »očka« atomskih toplic, Jože Brilej, ravnatelj šole, ki tu in tam malo pre- trese slovenski pedagoški svet, prišel je tudi Rudi Humski, monter, kar tako, mimogrede, ga je pot zanesla po stopnicah k Homanovim. Z nami je premetaval orehe tudi Viktor Valant, gozdar, čisto na koncu pa še sam doktor Homan, ki se je konč- no le izvlekel iz rok svojih bolnikov in se poslovil od de- lovnega dne. Viktorja Valan- ta je na primer skrbelo poko- pališče, ki ga ima Podčetr- tek pri Mariji Devici na Pe- sku. Menda je pokopališče skrajno neurejeno in prava spramota za kraj, čeprav je v njegovem okrilju prelepa cerkvica, ki jo preureja Za- vod za spomeniško varstvo v Celju. Mleli smo kakor nadvse pridm mlinarji. Marsikaj je tisti večer prišlo pred naš tribunal. V Podčetrtku so jezni, ker jim grad propada, veseli, ker jim grade šoJe, spet jezni, ker imajo krimi- nalno cesto skozi trg, da je poleti vse belo, pa spet vese- li, da so toplice v pravih ro- kah. Tako mislijo v Podčetrt- ku, pa niso samo jezni in sa- mo veseli, pač pa bi tu in tam tudi kaj radi imeli. Prav nič se na primer ne bi brani- li prosvetnega doma, ki ga menda nujno potrebujejo. Podčetrtek že dolgo ne ve, kaj je igra, kino m takšne stva- ri, ki jim po domače pravi- mo kultura, če pa hočete tr- žane razjeziti, potem jim nadvse previdiio omenite kra- jevm urad, ki so ga občinski ukinili m združili s krajevnim uradom iz Pristave. Nič huj- šeo;a. Le enkrat na teden ^k)- slujejo v Podčetrtku. Tudi s pekarijo ni tako, kot si želijo v Podčetrtku. Kruh vozijo iz Rogaške Slatine in je v trenutku razprodan, če ga hočeš dobiti, ga moraš rezervirati vsaj pol ure prej. Ce tega ne storiš, boš za ti- sti dan ostal brez kruha. Jožeta Brileja boli glava, ker nima kam dati otroke po končanem šolanju in uhajajo v inozemstvo. »Šolstvo naj se modernizi- ra, ljudem je treba dati mož- nost zaposlitve. Zato sem bil in bom vedno za razvoj top- lic, kraja, območja, občine in nikakor se mi ne zdi prav, da vse tako počasi teče.« Kljub temu je Jože srečen, ker šola, ki jo grade, vidno napreduje, ker se je gradbe- no podjetje iz Rogaške Slati- ne potrudilo kljub zimi in ker menda res prihajajo boljši časi. Zadovoljen je tudi Renir: »Potreben je širši akcijski program, ceste, regulacija potoka, ki gre skozi Podčetr- tek. Nič ne bi imeli proti bencinski črpalki, ki so jo njega dni že obljubovali.« Tako smo skotrljali orehe do konca, spili, kar je še ostalo in se poslovili od go- stoljubne Homanove hiše. MILENKO STRAŠEK Pogled na Podčetrtek /Corai naprej Naša prva oikrogla miza je razgrnila cel splet pro- blemov, ki jih izp>ostavlja in vsakodnevno izraža delo v krajevnih skupnostUi, v teh temeljnih celicah samo- upravnega povejTOvanja i» odločanja občanov, čeprav smo ugotovili precejšnje razlike v stopnji razvitosti ali pripravljenosti občanov za delovanje v organih krar jevne skupnosti ah za solidarnostne akcije, pa smo tudi spoznali, da čestokrat sloni celotna dejavnost na plečah prizadevnih krajevnih aktivistov In z&nimivo — predvsem starejših aktivistov. Dvoje vprašanj smo sd v razpravah o razvoju kra- jevne samouprave večkrat zastavili. In to ne glede na podobo krajevne skupnosti, na vsebirisko usmerjenost njenega dela (primestna, mestna krajevna skui^ost, vas ali pa krajevna skupnost, ki že predstavlja občino v malem). Razmišljamo o dejavnosti organizacij ZK v krajevnih skupnostih, o organiziranosti in samoup- ravni dejavnosti vseh komunistov na terenu in o do- sedanji vključenosti mladih v samoupravno in raz^- bano življenje krajevnosti. Zlasti krajevne organizacije ZK že dalj časa do- življajo določeno delovno krizo, kar se nedvomru) kaže tudi v delovanju krajevnih skupnosti. Pa čeprav obo- gatitev programov in nalog v organih krajevne samo- uprave, pa tudi v delu raznih organizacij, društev in drugih dejavnosti daje vse več možnosti za politično delovanje članov ZK. Trdimo, da se morajo člani ZK na vseh pwdroöjlh družbenega življenja uveljavljati kot organizirana idej- nopolitična sila. Ce je to res, potem nikakor ni vzdržna »dvojna« vloga komunista — pripravljenost, da dela v delovni skupnosti, a zavestno odrriikajiie od aktivnosti na terenu, v krajevni skupnosti. Z utemeljitvijo pač, da je že vključen in dejaven v delovni organizaciji. Seveda je vprašanje, ali sedanja organiziranost ZK na terenu ustreza. Ali bi morali uveljavljati manj se- stankarstvo in bolj razviti interesno povezovanje vseii komunistov? Ali bi morda morali povezovati in združe- vati člane ZK na raznih posvetovanjih, seminarjih, v komisijah, aktivih in v drugih oblikah dejavnosti t krajevni skupnosti? če pa komunisti niso primerno angažirani in orga- nizirani, je seveda omejena njihova vloga v razvoju sarnjoi-ipravnega razvoja krajevne skupnosti. In v tem primeru bodo potrsbrč še mnogo večji napori pri uve- ljavljanju njenega samoupravnega mesta v našem po- litičnem si.<=temu. Skoraj podobna vprašanja so namenjena organizi- ranosti in dejavnosti mladine. Doslej so se mladi iz- kazali zlasti pri organiziranju fsocialne pomoči starej- šim (obdaritve, obiski na domu, pomoč pri domačem delu ipd). Manj oi>azna pa je bila njihova prisotnost v samoupravnem življenju kraja in vasi. Ne bi bilo na- robe, če bi bila ta tema osnova za širši posvet med mladimi na celjskem območju. Uveljavitev krajevnih skupnosti ni naloga za nekaj dni. To vemo. Vedeti pa tudi moramo, kaj mora kdo storiti, če resnično hočemo, da postane krajevna samo- uprava temeljna celica združevanja in samoupravne de- javnosti občanov. Interesi ljudi v KS Nekoliko dlje bi se zadržali le pri XXXVI. amand- maju, ki ureja način zadovoljevanja neposrednih in- teresov delovnUi ljudi in občanov v krajevni skup- nosti. V smislu pobude za začetek sprememb usta- ve je razvoj komunalnega sistema in v tem okviru vloge in položaja krajevnih skupnosti predmet dru- ge faze ustavnih sprememb. Vendar način financira- nja neposrednih potreb krajevnih skupnosti, kot g^a ureja ustavno dopolnilo, izvira neposredno iz določil dopolnil, ki urejajo odnose v delitvi dohodka, ter položaj temeljnih organizacij združenega dela in svobodno zaposlovanje delovnih ljudi pod enotnimi pogoji v Jugoslaviji in v republiki. S tem ustvarja- mo pogoje, da se osnovna vprašanja življenja in zadovoljevanja potreb delavcev in delovnih ljudi v krajevnih skupnostih rešujejo z neposrednimi spo- razumi in dogovori krajevnih skupnosti in njihovih organov z organi samoupravljanja temeljnih organi- zacij združenega dela. To je prav posebno pomemb- no za dislocirane obrate, saj se neurejeni odnosi dis- lociranih obratov kot temeljnih organizacij združe- nega dela do njihovih central ne kažejo le v negativ- nem vplivu na razvoj samoupravnih odnosov v sami organizaciji združenega dela, ampak otežkočajo sa- moupravno reševanje skupnih interesov delavcev v samoupravnih interesnih skupnosti, v krajevnih skupnostih in občinah. Sedanji odnosi navajajo predvsem na proračunsko reševanje splošnih po- treb z davki in obveznimi prispevki. Ustavno dopol- nilo daje pravno podlago za samoupravno urejanje odnosov pri zadovoljevanju potreb delavcev, ki živi- jo in delajo v isti krajevni skupnosti, kot tudi odno- sov, ko delavci delajo v eni krajevni skupnosti ozi- roma občini, živijo pa v drugi krajevni skupnosti oziroma v drugi občini ali v drugi republiki. V amandmaju je dalje določeno, da se pokriva- nje potreb občanov v krajevni skupnosti uredi lah- ko tudi tako, da občina ods(opi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog del davkov, taks In drugih davščin, zbranih na območju krajevne skup- nosti, v skladu s programi razvoja krajevne skup- nosi in občine. S tem se z ustavo izboljšujejo mož- nosti za neposredno zadovoljevanje splošnih potreb občanov na podlagi programov razvoja krajevnih skupnosti in občin. Z določili tega amandmaja se torej ustvarjajo tudi ugodnejši pogoji za ustvarja- nje takšne finančne podlage krajevnih skupnosti, ki ho omogočila- polno uveljavljanje vseh njenih funk- cij v razvoju samoupravne občine. (Iz ekspozeja predsednika skupšč'ne SRS Serge ja Kraigherja na seji vseh zborov Skupščne SR Slove- nije 9. septembra 1971) 10. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 KRAJEVNA SKUPNOST - MNOGO Za okroglo mizo je bilo rečeno, da je med zelo dobrimi krajevnimi skupnostmi v laški občini gotovo radeška. Da bi se prepričali, če je to res in zakaj je tako dobra, je bilo treba k njim. Našel sem ga na delovnem mestu in mu ukradel krepki dve uri časa. Kar je povedal, povzemam na kratko v strnjeni obliki. Domenila sva se tako, naj bom kratek, češ, da ni kaj hvaliti. Zakaj je krajevna skupnost Radeče zavzela tak obseg de- javnosti in zakaj je tolikanj samostojna? Je zares zaklju- čena celota, tolikšna, da je bila nekoč sedež samostojne občine, v obdobjih reorgani- zacij pa vselej tako daleč od centrov občin, prej Hrastni- ka in zdaj Laškega, da se je bilo treba v stoterih malih in velikih problemih nasloniti predvsem na lastno pobudo in lastne sile. V zmoti je, kdor misli, da je radeška skupnost skup- nost strnjenega tipa. Vanjo je vključeno več zaselkov v okolici, tako Močilno, Jelo- vo, E>obrava, sami hribovski kraji. Nobene izjeme ne de- lajo. Tako so nedavno uredi- li cesto na Pernovše, čerav- no tam ni veliko hiš. Njiho- vi so in potrebni pomoči. Prva velika akcija, ki so jo pred leti uspešno izpeljali, je bila cesta Zidani most — Ra- deče. Prispevali so občani sa- mi, nekaj občina in seveda cestni sklad, saj je cesta re- publiška. Zdaj ceiO prvega reda. Za to cesto &"> asfalti- rali cesto iz Radeč v Jagnje- nico. Na isti način. Uredili so mestno razsvetljavo, s po- močjo skupnosti otroškega varstva nov vrtec, s pomočjo občine in zdravstvenega do- ma v Celju novo ambulanto. Kar je marsikje še nezna- no, da bi krajevna skupnost prodrla v podjetja, v njiho- ve samoupravne in politične organe, je v Radečah že vsaj dve leti nekaj povsem razum- ljivega. V vsaki delovni or- ganizaciji imajo poleg lastne ga razvojnega programa tu- di program razvoja krajevne skupnosti in v njem delež, ki ga le-ta od kolektiva, si- cer pa občanov kraja, skup- nost pričakuje. Svet krajevne skupnosti je delaven in njegovi člani ne gledajo na uro, tudi če seje trajajo več ur. Vključujejo tudi mlade, da bi zagotovili kadre za jutri. So pa malce razočarani. Mladinec, ki je bil do nedavnega zelo živahen pri svoji nalogi okoli ureje- vanja košarkaškega igrišča, je po ureditvi zadeve »mrk- nil«. Škoda, saj menda za mlade z igriščem niso vsi interesi pokriti? V Radečah se bojijo, da bo izpolnitev sedanjih nalog zmanjšala aktivnost? Kje pa. Saj se problemi kar naprej na novo porajajo. Treba bo dregniti na področje turizma in gostinstva. Cesta iz Celja na avtocesto pri Brežicah pe Ije skozi mesto po nevarnih ožinah in ovinkih. Potreben bo obvoz. Zdaj gradijo mrli- ško vežico. Tudi s preskrbo niso čisto zadovoljni. Morda manjka konkurence. S časom bo treba urediti in zazidati središče Radeč. K sodelova- nju bi radi pritegnili tudi že- lezniško podjetje, zdrezali bi radi laško kmetijsko zadru- go, da i2spolni obljubo o ob- ratu družbene prehrane kot nadomestilo za odstopljeno mesarijo itd. Kulturno, špor- tno življenje kraja, reševanje socialnih problemov — ni strahu, da bi zmanjkalo raz- logov za aktivnost. J. Kr. Namesto posnetka Radpč objavljamo sliko domačije * strminah Jelo- Tega. Zakaj? 8em je krajevna skupno«it s pomočjo gozdnega gospo- darstva speljala cesto in še naprej v ^Svibno. Občani tega oteiiočja «o se oddolžili in svo.jo pripadnost 'krajevni skupnosti izrazili ob nedavnem referendumu, ko .so na volišču prav v tej hiši že ob devetih dopoldne dosegli 100 odstotno volivno udeležbo. Foto: J. Kr. DOBRO ZNANA ŠOŠTANJSKA SREČANJA IN POMENKI O DELU KRAJEVNE SKUPNOSTI Kdo bi bil ob takem vre- menu še pripravljen na po- menek, in to celo o delu kra- jevne skupnosti ? Pa vendar, pesimizem je kmalu izginil. Začetek »male ankete« v Šoštanju o delu krajevne skupnosti je poka- zal, da so ljudje lahko tudi ob takem vremenu vedrega obraza in pripravljeni na pri- jetne, sproščene p>omenke. Začetek je bil zares dober. Pa konec tudi. Na vsak na- čin pa je ta majhen preizkus pokazal, da ljudje dobro po- znajo delo svoje krajevne skupnosti. To pa ne pomeni, da -so jo vsi hvalili. Ne! Tu- di nekaj kritičnih besed je bilo slišati. Toda, vsi odgo- vori so potrdili, da krajevna samouprava v Šoštanju živi, da jo ljudje pozmajo in da od nje marsikaj pričakujejo. Seveda, eno so želje, tudi potrebe in zahteve, drugo pa možnosti. Zlasti finančne. »Naj vam že besede, da se doma, v Šoštanju, prijetno počutim, povedo tisto, kar menim o naši krajevni skup- nosti,« je dejala uslužbenka trgovskega podjetja ERA, E- lica Težak. »Veste, v Šošta- nju se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo. Dobili smo prijetnejše mesto, dosti več urejenih in asfaltiranih ulic, več razsvetljenih cest, dosti več urejenih nasa- dov ... Skratka, Šoštanj je lep, čeprav je prav tako znano, da je še vedno dosti problemov. Pa vendar, krajevna skupnost dobro dela, vsekakor pa v mejah možnosti.« Zdaj sem pozabil na vre- mensko puščobo. Prilegla se je tudi skodelica kave pri še- fu Merxovega sektorja v Šoš- tanju, Jožetu Briiiovšku. »Ce bi rekel, da krajevne skupnosti ni čutiti, da je ni- mamo, bi se zlagal. Imamo jo in njeno delo je videti na skoraj vsakem koraku. Dosti se je napravilo, predvsem v komunali.« »Kako pa je z vašo blagov- no hišo?« sem mimogrede vprašal. »Vse kaže, da bodo dela le stekla in da bo ob koncu leta nared. Saj je že čas!« Pot me je zapeljala v pisar- no društva upokojencev. Bili so pn delu in tudi nekaj upokojencev je urejevalo svo- je zadeve. Torej aktivni! »Moram reči, da krajevne skupnosti ne poznam podrob- no in vanj nimam pregleda. Na vsak način pa vem, da imamo krajevno skupnost. Vsi bi seveda radi, da bi na- pravila več, boda najbrž to ni mogoče, ker so tudi de- narna sredstva omejena. Si- cer pa moram reči, da so pre- malo napravili za ceste na Goricah. To je prijetna izlet- niška točka v Šoštanju. Tu je tudi kmetijsko posestvo, in če se ne motim, se kra- jevna skupnost in pK^estvo zanašata drug na drugega. Rezultat tega pa so slabe ceste. Prav tako jim zame- rim, da še niso organiairaU srečanja s starčki. Škoda. To So namreč obljubili, j» iz tega še nič ni bilo,« je v pri- jetnem pomenku povedal Franjo Stanovšek, ki se je na koncu tega srečanja še odlo- čil, da bo postal naročnik našega lista. Bolj kritični sta bili Mari- ja Ropotar, uslužbenka, in Zinka Pirečnik, delavka v to- varni usnja v Šoštanju. »Najbrž ni sredstev, sicer bi krajevna skupnost lahko napravila več za ureditev mesta,« je ugotovila Marija Ropotarjeva. »Meni pa se zdi, da je Šoš- tanj v tej dolini zapostavljen in da tudi dobro delo .kra- jevne skupnosti ne pomaga dosti. Poglejte, še zdaj nima- mo otroškega igrišča,« je pri- bila Pirečnikova. Pozneje smo v razgovoru le ugotoviU, da bo lepo ure- jeno in novo otroško igrišče letos nared. Torej, tudi plod dela krajevne skupnosti. Svojo pot sem končal v os- novni šoh »Karla Destovni- ka-Kajuha«. Zanimali so me odnosi med krajevno skupno- stjo in šolo. So sploh možni in če so, kakšni so? »Stanujem v Velenju,« je povedal šolski ravnatelj Kari Kordeš, »zato ne poznam kdo ve kako dela krajevne skup- nosti v Šoštanju. Toda, ko- likor vidim, je uspešna. Nje- no delo pa poznam po dru- gi plati. Med krajevno skup- nostjo in našo šolo so nasta- h zares prijetni odnosi. Otro- ci naše šole namreč pridno sodelujejo pn urejevanju mestnih nasadov, zelenic. Pri vsem tem ne gre toliko za fi- zično delo, saj so težja dela opravih drugi, kolikor bolj za vzgojno plat. Tu se otroci semanjajo z urejevanjem in gojenjem nasadov in cvetic ter to prenašajo tudi na svo- je domove. Razen tega gre za tisto, da se naučijo spoz- navati okoüco, da znajo gle- dati in ocenjevati. Izredno pozitivno pa oce- njujem njeno delo tudi za ureditev spomenikov v me- stu, za javno postavitev del nekaterih znanih kiparjev.« Pot je bila sklenjena in po- menki tudi. Vsekakor prijet- ni in pomembni. Krajevna- samouprava v Šoštanju živi in dela. M. Boäiö Zimska razglednica iz Šoštanja. To je glavna ulica, ki vodi k železniški in avtobusni postaji, na desni bencinska čr- palka in hotel Kajuh. (F"oto: MB) SOLIDARNOST ŠE ŽIVI... PETROVČANI O ODNOSIH MED LJUDMI TER O TEM, KOLIKO PRISPEVAMO K SKUPNIM STVAREM Tistega dne, ko sva se mo- rala z Dragom v Petrovče po- govarjat z občani o solidar- nosti med ljudmi, je bilo peklensko mrzlo. In kot da se je vse zarotilo proti na- ma je bila zaprta tudi edina gostilna. Mrzlo je^ škripal sneg pod nogama in srečevala sva predvsem starejše občanke zavite v rutah ko so hitele v trgovino ali nosile mleko od hiše do hiše. Petrovče vas na meji med Celjem in Žalcem. Dolga vr sta hiš ob razpotegnjeni ce- sti. Moderna samopostrežni ca. lijudje hodijo delat izven svojega kraja razen če ni so vf.čji poišcstniki. Lahko bi dejal da je kraj znan po medsebojni pomoči ljudi ki so z veliko voljo in s soli- darnostjo naredili marsikaj, da jim je življenje v rojstnem kraju udobnejše. Dokaz tega je že na šoli v ol.Lki spominske plošče. Pi- še namreč, da je bila osnov- na šola Mtioslava Sirce po- stavljena leta 197Ü tudi s po- močjo občanov. Ravnateljica MARIJA CEIINER nama je o solidarnost dejala: v.Solidarnost aiCd ljudmi je šc vedno zelo prisotna. V Peirovčah smo že veliko na- . edili prav na tej osnovi. Ta- ko smo med drugim razširili našo šolo. TaKo je tudi pri urejanju cest. Ljudje so pri- spevali k njihovi ureditvi s prostovoljnim delom in pri- spevki. Gre za skupno željo po izboljšanju in povečanju materialnih dobrin ter seveda za nujno povezanost preko krajevnih činiteljev. Menim, da ljudje lahko skupno mar- sikaj naredijo, če vedo za cilj in če imamo do njih pra- vilen pristop.« Nato sva na cesti zaustavi la cestarja IVANA K.VEZA iz Ruš ter upokojenca IVANA VODOVNIKA iz Petrovč Pr- vi je dejal: »Ko smo se pri nas prvič pogovarjali o samoprispevKU, so bili ljudje zato, da dajo. IJisUm, da je to vehk dokaz medsebojne solidarnosti. Ve- ste, enemu se dinar ne po- zna tako, če jih pa več da skupaj, je veliko denarja.« Vodovnik; »Sem že dolgo na svetu in lahko rečem, da je pomoč med ljudmi še vedno takšna, kot je bila. Jasno, nekateri bolje živijo pa poma- gajo drugim. Prav je, da je tako.« Gospodinja DRAGICA OC- VIRK je odgovorila bolj splošno: »Vsakdo je še vedno na svoji strani. Eni so bolj za sohdarnost, drugi manj. Ob- stoja precejšnja razlika med velikimi in malimi kmeti.« MARA OSENJAK iz Pe- trovč, ki se bliža sedemdese tim letom, pa je pribila: »Nekateri so že za to, da si pomagajo med seboj, neka- teri! Drugi pa ne. To so ti- sti, ki nosijo glave najbolj pokonci, tisti, ki imajo več kot drugi.« Pred vrati njegovega doma sva zaustavila še enega upo- kojenca: JOŽETA LEPSINO iz Petrovč. »Ne vem. Rekel bi, da je danes malo težje. Spjmnim se še leta 1948., ko sem bil poveljnik gasilcev. Zbrali smo se in dogovorili, kaj bomo naredili. Z udarniškim delom smo planirali cesto. Danes je težje morda zato, ker na kmetijah ni v?č toliko delovne sile. Ljudje so pre- obremenjeni z domačim de- lom.« Kmet MARJAN JELOVŠEK iz Petrovč 16, ki je tudi od- bornik žalske skupščine, se je najprej razjezil: »Solidarnost mi gre na živ- ce, tolikokrat jo omenjamo. Solidamos: lahko obstoji do določene meje, naprej pa je sociala. To pa naj rešuje družba. Sem za to, da eko- nomsko močnejši podpirajo šibkejše, vendar ne more kmet rešiti vse revščine. To menim predvsem zaradi kmečkega zavarovanja. Za ostalo pa moram reči, da je solidarnost v Petrovčah ved no prišla do izraza. Tako je bilo pri cestah. Sli smo od hiše do hiše in vsikdo je dal. Ljudje so vedeli, da ob- čina ne zmore vsega. Toda, marsikdo se še zapira vase in si misli: Glavno, da jaz imam, ti me pa nič ne bri- gaš, u Poslovodja samopostrežnlce KARLI LOBNIKAR se je na- smejal: »Rekel bi, da je solidarno- sti vedno manj. Vsakdo gle- da, kako bo imel sam čim- več, in vedno manj misli o tem, koliko ima nekdo dvug. Ne rečem, da skupne akcije ne uspejo, temu je dokaz sa- moprispevek, vendar .. S solidarnostjo je tako: Tisti, ki imajo, ni.so solidarni, ti- sti, ki nimajo, pa tako ali tako ne morejo.« Tako je v Petrovčah in še marsikod drugod, ljudje so s skupnimi močmi popravili ce- ste, obnovili šole in si zgra- dili vaške vodnjake. Veliki so dali več, mali manj. Takšne akcije so najbolj po- goste v manj razvitih območ- jih. Drugod ljudje sprejema jo asfalt ali novo šolo kot nekaj samoumevnega. Morda prav zato, ker so prepričani, da to morajo dobiti. In ali ni vedno pomembnejše vpra- šanje, ki ga postavljajo šte- vilni ljudje: Višji osebni stan- dard zapostavlja skupne akci- je. Od reveža dobiš več kot od tistega, ki nekaj ima. Tekst: M. SENIČAR Foto: D. MEDVED MARIJA CEHNER IVAN KNEZ MARJAN JELOVŠEK §t. 4 — 27. januar 1972 NOVI TEDNIK 11. stran Njihovo življenje je materinstvo Skozi lepo, a meni neznano pokrajino smo se pripeljali na Hotunje, kraj blizu Ponikve, ves v snegu, čepeč na vrhu hriba kot koklja na piščancih. Domačija je precejšnja, skoraj mala vas — kopica hiš se stiska tesno druga ob drugi in skozi line in okna je udarjala v noč svetloba. Na Hotunjah, pri Vrečkovih, kjer živi triinosemdesetletna Vrečkova mama, mati enajstih otrok, je klilo življenje, življenje, ki se je dolga leta porajalo v veselju In slogi, odpovedi in garanju. Vedel sem, da jo bom videl, da se bova pogovarjala, da bo razgrnila predme življenje, skrivnost enajstih otrok, misterij sreče in vdanosti. Stopili smo skozi prva vra- ta in potem še skozi dvoje bilo nas je več, in ko smo pogledali nekam plaho in nerodno v izbo, od koder se je slišala prijetna . domača mi^aika, msmo vedeli, kaj bi. Več jih je bilo v izbi, tam na »špampetu« v kotu pa je sedela ženica živahnega po- gleda in nemirnih rok. Na drugi s'-rani se je stiskala v ko'u velika kmečka peč pribežališče otrok in beračev, ter revežev, ki jüi je zapustil svet. To je naša, slovenska stvar. Ob vsakem prihodu je tre- ba nekaj reči. Pa naj si bo to o vremenu, težavah, o de- lu, o čemersi bodi. Nekaj je vendarle treba reči. In re- kel sem, počasi, begajoč z očmi po obrazu Vrečkove mame: »Najbrž smo prav pri- šli, ja?« Odgovor je prišel sam po sebi, glava mame je prikimala, vse je bilo že jas- no, že določeno in bilo md je prijetno. Starost kar naen- kra' ni bila več starost, po- stala je list iz mlade knjige, popisane z zgodovino. Naprej ni bilo več težko. Besede so si postale pri j ate Ijice in življenje je začelo vreti kot neusahljiv studenec. »Kair devet jüi je bilo naenkrat na peči in pomisili- te — kolikšna radost gledali VSo '^o vojsko, kako se pre- reka, preriva in veseli na peči, v kateri bobni in je toplo. Danes jih ni več. šli so in vračajo se. Nekateri so blizu, drugi daleč — nazaj pa le pridejo. Tudi šolani so, pa ne vsi. A vendar, znašli so se. Nikoli mi ni bilo hudo, če pa je že bilo — pozabila sem. Pozabljati mi je pomagal pokojni mož, človek neizmerne dobrote. Takšni odhajajo in tudi on je odšel tja, od koder se ne vrača, če je kdaj bilo hudo, pa kaj bi go\ orila, je ■ bilo med vojno. Takrat pač nikjer in nikomur ni bilo lahko. Vojna, bog ne daj več kaj takega, je grda stvar. Najbo- lje je vse skupaj pozabiti in se veseliti življenja. Tis'^e- ga življenja, ki je pred tabo, ki ga imaš takorekoč v ro- kah.« To vse je rekla mama. Ne vem sicer, če je rekla na- tanko tako, precej blizu pa vendarle je. Otroci Vrečkove mame več- krat pridejo domov. Zadnjič so 'se zbrali skupaj na Jurjevi sedmini, na sedmini njenega sinu. Takrat je bilo hudo. Snaha je povedala, da ma- ma rada poje in ker je bilo pač tako, smo zapeli. Tudi sam sem pomagal. Ko pa so izzveneli poslednji akordi ve- sele mamine pesmi, je hitro, kakor da se boji, da bo po- zabila, povedala: »Ko sem bila mlada, me oče niso pu- stili prepevati na koru pri sveti Urši, mojemu patronu, ker sem tudi jaz Urša. Bali so se, da bi ujela kakšnega šoclna. Ko pa sva se z mo- jim rajnkim vzela, sva dosti hodila po plesih. Lepo je bilo.« In mama je spet zapela, le- pe, s'are, domače slovenske pesmi so ji na vrele na usta in nenadoma sem spoznal, da je življenje še nekaj več od življenja samega. Da je živ- ljenje tudi tistih šestintride- set vnuikov in petintrideset pravmikov, ki prihajajo na Hotunje k babici in prababi- ci. Tis'x> življenje je menda najlepše. Vreko\-a mama pri svojih otrocih, vnukih in pravinuküi ni kar tako: še adaj bi plesa- la, pravi in menda zna vsak ples. Najbrž je res slučaj, da je tudi snaha, žena pokojnega sina Jurija, iz družine, ki je imela enajst otrok. Domenili smo se in v meni tU močno upanje, da se do- bimo na mamini stoletnici. Potem pa smo spiM kozarček na mamino zidiravje in se izgubili v noč. Na Hotunjah, spredaj pred hišo, je stala mama in gledala 2aa nami, ve- černimi gos'-j. MILENKO STRAŠEK Vrečkova mama Ko smo Vreökovi mami na Hotunjah dali slovo, smo zavili v temo, prepolno poti in zablode. Izgubili smo se in nismo bili jezni — človek se v življenji: dostikrat itt gubi. Izgubili smo se na poti k hčerki Vrečkove ma- me, petemu obroku, ki se je rodil na Hotunjah in ki mu je življenje namenilo, da bo dai življenje dvanajstim otrokom. Čebular Marija ni stara, dvainpetdeset le: ima in dvanajst otrok. Najmlajši jih ima šestnajst, najstarejši pa dvain^.rideset.. V izbi jih je bilo nekaj, pa ne vsi. Oče pa je že spal. Mama je sedela za mizo in skoraj bi lahko prisegel, da nas je malo čudno pogledala, ko smo pomolili glave v pro- stor. Cebularjeva mati ni^ tako vesela, ko: njena rmati na Hotimjah. Otroci so še doma in z otroci prihaja skrb. »Mali otroci, majhne skrbi, veliki otroci, velike skrbi,« je rekla, še vedno vsa resna, z otožnim nasmehom na ob- razu. Prav gotovo je to res. A vendarle, o'-jroci so tudi veselje, 'sem menil, ko mi sa- ma ni povedala kaj več. Ni odgovorila, čeprav je najbrž zbirala misli. Namesto nje je odgovoril sin Tonč, zlelmjen na postelji v kotju sobe: »Saj Simo pridni, najbolj pa takrat, ikaidar spimo. « Čebular jeva mama se je nasmehnila, in vem, da je njen nasmeh veljal tudi n^je- nim sedmim otrokom, ki so še doma in jezijo mamo, čeprav ji včasih naredijo tudd kaj dobrega. So pač takšni otroci, kot vsi otroci tega sve'^a — nagajivi in nemimi, v sebi pa dobri in zJ/esti materini ljubezni. »Hudo, ja, hudo je seveda bilo. Saj so vam mama pove- dali. Oni najbolj vedo. Pri nas ni bilo nič boljše,« je rekla mama in še povedala, da se takšne stvari pozabijo. Danes je treba misliti na druge stvari. Ko sem gledal mamo, se mj je zdelo, da je žalostna, preveč žalostna. Mogoče sern se zmotil, mogoče ne. Tudi je bila morda izmučena, pre- pojena z delom in skrbmi. Mogoče Ji je vsakdanjost vzela pogum za veselje. Vsega tega ne vem. Sonce vedno vzhaja, z:lato in veselo in zakaj ne bi '■.udi čebularjevi mami: takrat bo pozabila na skrbi in svetloba bo pregnala senoo z njenega obraza. sem zadovoljna, da je tako. Kar tako sem r^a, da so 'o-JTOci poredni. Poma- gajo mi in pridni so in prav nič mi ni žal za vse, kar sem prestala, čeprav sem imela pr\-ega še zelo mlada, dvaj- set let stara, kmalu po ti- stem, ko smo prišli y Roga- šlco Slatino, pravza,prav blizu Rogaške.« Vsaka ma'-d brand svojo drobnico. Tudi čebularjeva in pirav je Itako. Skoro, skoro bodo pri kruhu in takrat bo vesela in zado- voljna. Ob slovesu sem se ozrl na tram, ki je dolga leta držal krov nad ljudmi v veli- ki, prostorni čebularjevi hiši. Na njem je bila izpisana let- nica 1850. Koliko rodov bo še v njej? Milenko Stmšeik Čebularjeva mama © V LJUBLJANI JAVNA ZAHVALA IN PRIZNANJE MILIČNIKU IVANU ROBAČERJU IZ VOJNIKA O ŽIVLJENJE MILIČNIKA NI LAHKO, TOLIKO BOLJ »LAHEK« PA JE NJEGOV OSEBNI DOHODEK »Izrekamo javno zahvalo in priznanje miličniku postaje milice Vojnik, IVANU RO- BAČERJU, ki je pri vestnem opravljanju službene dolžnost izpostavil svoje življenje,« je dejal predstavnik republiške- ga sekretariata za notranje zadeve TONE COF pred dne- vi v Ljubljani na krajši slo- vesnosti ter izročil Ivanu Ro- bačerju skromno nagrado. Pogumnemu miličniku iz Vojnika se je za hrabro deja- nje in vestno opravljanje služ- be zahvalil tudi v. d. načelni- ka Uprave javne varnosti Ce- lje, IGOR LOTRIČ. Nato so zabliskali »fleši« in In zabmele televizijske ka- mere. Robačer je mirno ob- sedel med svojimi prr>dpo- stavljenimi, brez strahu ak sramu pred tolikšno množico fotografskih aparatov in ka- mer. In kako bi mu naj bilo neprijetno ali ga naj bi bilo vsaj malo strah, če ga ni bi- lo tiste temne noči, ko se je sam samcat postavil po robu štirim neznancem, za kctere m vedel, če so oboroženi ali ne. 9. januarja ponoči je Ro- bačer, kot smo že poročali, preprečil vlom v samop.>stre- žnico v Vojniku in do Trema- rij zasledoval avtomobil s štirimi neznanci. Enega mu je uspelo prijeti. Neznanci, oziroma prijeti Stojin-anovič, ga je hotel povoziti že v Voj- niku, ko je Robačer stal na cesti. Kaj bi se zgodi'o, 5e Ivan Robačer ne bi bil tako pogumen v Tremarjih, pa lahko samo ugibamo Kdo je Ivan Robačt^r? Še malo in 33 let bo, kar se je rodil v škalcah pri Slo venskih Konjicah. Najprej je naredil rudarsko šolo v Za- gorju in postal kvahficirani rudar. Delal je leto dni v rudniku, nato pa pomagal očetu pri domačih opravilih. 2e tedaj visokega in močnega fanta je močno zamikala mi- ličniška služba. Njegova strast za odkrivanjem neznanega iz- vira že iz povsem mladih nog. V internatu v Zagorju je kar tako mimogrede odkril dva mlada vlomilca. Tako je Ivan postal leta 63. miličnik pripravnik na posta- ji milice v Celju. Nato so se pričele šole v Ljubljani, naj- prej tri mesece in potem še devet. Tri leta je še stano- val v škalcah, ko se mu je 66. leta po končanem petme- sečnem prometnem tečaju končno nasmehnila sreča — dobil je stanovanje v Vojra- ku. »Tega sem bil najbolj ve- sel, odkar sem miličnik«, mi je dejal v pogovoru. In kako ne bi bU, ko pa ga doma vsak dan pričakujeta poleg žene osemletna Nadica in petletni Ivanček. Sedela sva za mizo. Bil je. miren kot vedno, le oči so neprestano opazovale. Pri- žgal je dolgo cigareto in pn povedioval o življenju milični- ka v Vojniku: »Delo miličnika je nmogo bolj zahtevno kot mislijo mnogi ljudje. Ko grem sam na teren, nimam nikogar, ki bi mi pomagal ah svetoval. Delam predvsem na hribovi- tem predelu Vojnika. Morda je nekoliko laže delati na de- želi, ker ljudi bolje spoznaš in oni tebe. če sem bil kdaj prizadet? Ne. Na grd odnos nekaterih se navadiš, saj si mnogokrat vse, samo človek ne.« Ivan Robačer, ki mu teče deveto leto miličniške služ- be, ima za sedaj 1.430 dinar- jev mesečnega osebnega do- hodka. Malo je to, malo, za takš- no delo. Prav nizlu osebni dohodki so stalen problem službe javnega reda in miru, saj miličnikov še daleč ni do- volj. Je takšna »plača« dovolj dober stimulans za vestno delo? Morda ni, toda to ni pogoj za vestno delo. To je Ivan Robačer tudi dokazal. Razumljivo, pogovor je se- veda nanesel na noč divje vožnje proti Tremarju. »Tako, preko 130 je šlo, ko sem vozil za njimi. Imel sem nočno službo. Ponoči imam s seboj vedno svoj avtomobil, čeprav delam samo v centru Veste, bolj okreten si, pa mrzlo tudi ni tako. Fiat spe- cial mi je bil sumljiv, ker je zmanjšal hitrost, ko je pe- Ijal mimo prve trgovine. Na- to mi je bilo takoj jasno, da hočejo vlomiti v samopostrež- no trgovino. Moral sem za njimi, ko so pobegnili, ker tablice zaradi umazanije ni bilo mogoče videti.« Potek dogodkov je znan. »Vas v Tremarjih v tisti temni noči, ko ste bih sami proti njim, ni balo stnah?« »Ne. Ni me bilo strah. Ve- del sem, da so lahko oboro- ženi, strah me pa kljub tema ni bilo. Imel sem občutek, da sem močnejši od njih, ne samo zato, ker sem miličiiik in kot takšen predstavljam zakon, ampak tudi fizično ni- sem najbolj slab.« Ivan je še tako mimogrede povedal, da se tudi štiriti ne ustraši, če niso oboroženi. Iz šole še odlično obvlada ju- do, kot večina miličnikov, predvsem mlajših Ni mu bilo do tega, da bi veliko govoril o dogodku, da bi se hvalil. Povsem enostav- no je pripovedoval, tako, kot da je vse razumljivo samo p)o sebi. Vendar ni. Posredoval je odločno in hitro ter zaslu- žil vse priznanje in zahvalo. Ne samo sotovarišev, kolek- tiva samopostrežnice ampak tudi vseh tistih Vojničanov, ki vedo, da lahko mirneje spijo, saj vojniški miličniki bede nad njihovo varnostjo. MILAN SENIČAR Igor Lotrič, v.d. načelnika UJV Celje čestita Ivanu Robačerju Miličnik iz Vojnika med najvišjimi predstavn-'ki republi- škega sekretariaU z AVTOM NAD MILIČNIKA Da so miličniki večkrat zelo izpo- stavljeni, ko morajo posredovati v pre- tepu v gostiščih ali na ulici, smo že velikokrat ugotovili. To je še nekoliko razumljivo, čeprav seveda ni niti naj- manj zaželeno. Toda v zadnjih mese- cih smo naleteli na primere, ko so mi- hčniki izpostavljeni tudi drugačnim ne- varnostim, ko mirno ustavljajo avto- mobil na cesti. Spomnimo se samo Ro- bačerja, miličnika iz Vojnika, ki so ga hoteli povoziti zasledovani vlomilci. V redu, ti so se hoteli rešiti zapora, toda to ni osamljen primer. Nekdo drug je hotel to narediti pravzaprav brez vzro- ka. V nedeljo ponoči je patrola milice Radeče zaustavljala neznanega voznika kombija, ki je pridrvel z veliko hitro- stjo iz Zidanega mostu. Pri srečanju s službenim avtomobilom milice, gre za- hvala samo vozniku le tega, da kombi ni treščil v njih. Patrolni voz se je umaknil na skrajni rob ceste. Neznani kombi je izginil v nOč. Patrola je vozila za njim in ga zo- pet hotela ustaviti $ svetlobnimi signali. Nič. Obvestili so postajo milice v Sevnici. Miličnik je hotel ustaviti kombi pri mostu čez Mirno, toda kombi je divje zapeljal proti njemu, hoteč ga podreti, tako da je miličnik odskočil zadnji tre- nutek. Zasledovanje se je nadaljevalo. Ko je voznik kombija opazil, da ne bo mogoče pobegniti, je zaustavil in hotel s sopotnikom pobegniti v noč. Toda, sopotniku se je to posrečilo. v>oz- niku, 21-letnemu BORISU VARSICU iz Trbovelj pa ne. ♦ Povoziti miličnika! Bo takšno geslo tistih, ki jih fantje v plavih uniformah zaustavljajo zato, da ne bi zaradi divje vožnje — marsikdaj pod vplivom alko- hola — povzročili hude nesreče? Delo miličnikov že tako ni lahko in če jHi- hoče na cesti povoziti še nekdo, ki mu je malo mar za življenje miličnika, je tu nekaj narobe. Kazen. Kakšna je kazen? Premajhna. M. SENIČAR Zdravilišče v Rogaški Slatini je zadovoljno z delom lanskega leta. V primer- javi • predlanskim so dosegli 5 do 15°/o prekoračitev realizacije po posameznih de- javnostih. Dosedanji rezultati kažejo, da se je produktivnost povečala, z njo pa tudi sanK) zanin>anje za Zdravilišče. Kolektiv tega znanega turističnega središča šmarske Občine zre z vedrimi in optimističnimi očmi v prihodnost. ŽE IMATE TRIM KARTON? I>obite ga lahko v svoji sindikalni organizaciji pri leferentu za rekreacijo, na občinskem sindikalnem svetu, T veleblagovnici »T« in pri Slovenija šport. Kogar zanima tudi tekmovanje' za športno značko TRIM jo prav tako lahko dobi na omenjenih mestih. Pri tej znački gre za nastop na organiziranih tekmo- ▼anjih v najmanj štirih izmed osmih panog: smučanje, streljanje, kegljanje, plavanje, tek, kolesarjenje, trim steza, planiastvo. Tekmovanja bodo organizirale osnov- ZM organizacije sindikata ali občinski sindikalni svet — komisija za rekreacijo. Vpisujte redno! Karton imejte na takem mestu, da ne lK>ste pozabili nanj! 2Ja vsak teden si pripravite program vašega TRIMA T odcviru družine, prijateljev in sodelavcev. Da lahko smučanje (S) pripišete v karton morate presmučati najmanj 2000 m ali 400 m brez žičnice. Za i^K>rtno značko pa boste morali pokazati znanje smu- čanja. Prevoziti bo treba progo dolžine 150 m z 8 vrat- d (lahko se vam prizna tudi prestop na kateremkoli drugem tekmovanju). Ce boste prevozili progo v para- lelni tehniki in skozä vsa vratca boste prejeli največje Število nk)žnih točk. TRIM smučarske proge bodo po- srtavljene na Celjski koči, Golteh, Svetini in Libojah. Vključite se v Trim, ki naj hi zagotovil vedrega, zdra- rega, in sposobnega človeka! PROTEST IZ RADELJ v nedeljo je bilo v Radljah finalno tekmovanje ekip klu- bov OZN. V finale so se uvr- stili klubi OZN Maribor, Lju- bljana in Velenje. Tekmova- nja se je udeležila tudi Vida Tomšič, s katero so imeli OZN-ovci pogovor. Pogovar- jali so se o rasni diskrimina- ciji, o planiranju družine in drugem. Potem je Vida Tom- šičeva odgovarjala na razna vprašanja. S sestanka so po- slali tudi protestno pismo av- strijskemu konzulu v Ljublja- ni, zoper sojenje našemu študentu Marjanu Sturmu, ki je hotel spomniti avstrijsko oblast na pravice slovenske manjšine. V tekmovanju klubov so zmagali Mariborčani s 24 toč- kami, drugi so bili Velenjča- ni s 14 in tretji Ljubljančani s 13 točkami. Organizacija je bila odlična. KMALU NOVA NAGRAD- NA IGRA NT Sprašuje: B. Strinčnik Odgovarja: Tone PLKSKC; Tone je sprev(xlnik gondo- le na Ciolteh. Prišel sem rav- no pravi čas, da sem ga ujel na kratek klepet na spodnji postaji, ko sva potem sku- paj čakala na naslednjo vož- njo. Kje ste bili rojeni in kdaj? Rodil sem se pred sedemin- tridesetimi leti na Ljubnem ob Savinji. Kako vas je za- neslo sem gor in kaj ste si- cer po poklicu? Po poklicu sem sobopleskar^ s6m pa sem prišel slučajno Ponudila se je prilaka,pa sem jo izkori- stil. Kje pa stanujete? Stanu- jem v Mozirju, v bloku, gra- dim pa SI manjšo hišo, ka- mor upam, da se bom kma- lu vselil s svojo družino. Ko- liko potnikov ste doslej po- spremili na Golte? Težko je reči, morda okoli 30.00Ü. Ali ste smučar? 2al ne, ne znam, mislim pa se naučiti. Samo opremo moram še prej kupiti. Toda presneto draga je ta stvar. Tri leta bodo mi- nila odkar ste sprevodnik v gondoli. Kaj opažate pri tem? Opažam predvsem to, da je obiskovalcev Golt iz leta v leto več. Veliko jih je tudi iz d'ugih republik, prihajajo pa ^ z avtobusi iz sosednje Av- strije, posebno ob sobotah. Kako je izgradnja žičnice vplivala na ljudi v dolini? Zelo! Poznam nekatere sta- rejše občane, za katere sem trdno prepričan, da ne bi ni- koli v življenju znaU smučati, če ne bi bilo žičnice. Sedaj redno zahajajo sem gor in se pridno uče tega prelepega šix>rta. še zlasti pa se to po- zna med mladino. Vse kar le- ze in gre, bi človek rekel, tudi smuča. Letošnje novo- sti na Golteh? Dve novi vleč- nici, ki sta dokončno odpra- vili vrste, ki jih sedaj tudi ob največjem navalu ni več. To je velika pridobitev. Kaj pa še pogrešate? V prvi vr- sti bi bilo v Mozirju potreb- no zgraditi velik hotel z ne- kaj sto posteljami, s pokri- tim bazenom in z ostalimi prostori, kajti brez tega v bodoče ne bo šlo več, če ho- čemo turizem resnično razvi- ti v pomembno gospodarsko dejavnost. Ste v teh letih kaj posebnega dožheli? Ne bi re- kel, je precej enolično. Prav -gotovo imate kakšne želje? Da, rad bi napredoval v strojnika. To delo me nam- reč zelo veseli in rad bi ga opravljal. Veliko gostov, in skorajšnje napredovanje, to- variš TONE! NOVOLETNA OBDARITEV STAREJŠIH OBČANOV Mladi člani Rdečega križa osnovnih šol iz Slov. Konjic, Zreč, Loč in Vitanja so v svoj program vključili ^udi novoletni obisk in obdaritev starejših in socialno ogrože- nih občanov. Skupaj s soci- alno službo pri Skupščini smo izbrali 35 občanov, ki so naj- bolj potrebni pomoči. Mladi člani Rdečega križa so sku- paj z mentorji obiskali te ljudi v dneh pred novoletni- mi prazniki in jim izročili prak';ična darila. Te stroške je v glavnem nosil Občinski odbor Rddečega križa Slo- venske Konjice, nekaj pa so prispei\-aJe osnovne organiza- cije Rdečega križa, nekaj pa tuidi občinski sindikalni svet Slov. konjiče. Čeprav mladi člani Rdeče- ga križa redno obiskujejo oneoKijjle m stare ljudi m jim s svojim delom pomaga- jo na razne načine, je ta akcija še posebno odjeknila med občani. V NEDELJO OTVORITEV VRTCA v nedeljo, 30. januarja bo v Slovenskih Konjicah vese- lo. Tega dne bodo na svečan način izročili svojemu na- menu novo vzgojnovarstveno ustanovo, katere gradnja je bila končana ta teden. V objekt so vložili okoli 190 milijonov starih dinarjev. V prostore vrtca se bo vselilo 120 otrok. Novi vrtec pomeni za Slovenske Konjice izred- no veliko pridobitev, saj je doslej delala ta ustanova v zelo slabih razmerah v nek- danji graščini. Zgradba novega vrtca je montažnega tipa, izdelal pa jo je Maries iz Maribora, za katerega je znano, da se je že predčasno specializiral za izdelavo tovrstnih montažnih objektov SLABA PRESKRBLJENOST v Smarska občini se nikakor ne bi mogli pohvaliti, da so njihove šole dobro preskrb- ljene z modernimi uičnimi pripomočki — diaprojektorji, radioapara'i, televizorji in z raznimi drugimi učili, ki so dandanes nujno po- trebna. Tu in tam ima kakšna šola be učne pripo- močke, ki So jih dobili kot dar kakšnega delovnega ko- lektiva, vendar ne bi mogli trditi, da je vsaj ena šola v celoti opremljena. Od pred- videnega števila 'eh moder- nih učnih pripomočkov ni v pos^eznih šolah niti enega, v mnogih primerih pa je samo eden, pa še to je po navada šolski radio. To, slabi osebni dohodki in skromna opremflijienos'; šol- skih prostorov ter dotraja- »ost šolskih objektxw so vzrok, da bo enoizmenski pouk v občind še najbrž zielo dolgo samo želja. Morda je vse to tudi vzrok, da je zelo malo šmarskih šolnikov vključeno v zvezo komunistov, po drugi shrani I>a je zelo malo storjeaio za idejno usposabljanje prosvet- nih delavcfe\- v «občini. KAJ JE S ŠMARSKiM VODOVODOM? še pred nedavnim je bilo s šmarskim vodovodom od- nosno s kozjanskim vodovo- dom, ki naj bi se napajal iz izvira pod Fužinami blizu Bohorja, vse v najlepšem re- du. Trenutno pa menda stva- ri s kozjanskim vodovodom ne stoje tako lepn). Izvir vode, ki daje nekaj čez tri- deset liitro\- na sekt.ndo, je v šentjurski občini, ki t| nujno potrebuje vodo. ^ rao enak izvir vode Loki pn Žusmu, a tu^ spada pod okrilje šeritj ske občine. Kljub vsem dogovorcujj vodovodno skupnostjo čani nikakr ne morejo p, do vode, ker jim ne j pusti šentjurska občina. bodo prišh s tema in jx)^ nimi prepiri, je najbrž y komur jasno. Ce ne prej^ potem, ko iz pipe ne bo sluha ne duha o vodi. Se res ne da na parnej način najti rešitve, ko vendar v obeh občinah ^ enaki ljudje, prepo'rej vode? VSEM ENAKE PRAVICE Prebivalci Lastniča, to zgornjega dela Bistrice , Sotli, se pritožujejo zati slabe preskrbe z vodo. Vo dobivajo namreč kar iz jj ki jih izkopljejo zato, da vanje nabira. Razumljivo da je voda iz takšnih % njakov skrajno nezdrava, j se kmalu skali in da je in ne more biti veliko. Istočasno {>a se Lastničj pritožujejo tudi nad sli dostavo pošte, ki jo pre maj o meaida enkrat v teosvetovanju pogovarjali o vpra-šanjih, ki so Distve- nega pomena za nadaljnji razvoj turizma v mozirski ob čini. Največja ovira na poti do potrebnih objektov so sredstva, ki jih je zaenkrat, kot vse kaže, možno najti !e za razvoj kmečkega turizma, ki postaja vse bolj privlačen in zanimiv. Za razvoj le-te^a 90 tod odlične možnosti. pomoč je povabil tudi _ očeta (očetje so za take ' stvari sploh izredno pri- kladni, kajti če je kaj narobe v šoli, se matere lahko znašajo nad njimi, ^ nad ubogimi otroki), iščeta in iščeta, toda ni- česar ne najdeta. Začuden takim stanjem v ^ašem socialističnem tis- pravi oče, bolj zase, ^oi Za druge: »Ja, vrag, kje pa so aelavci, saj tu notri jih ni...?« »Na oblasti vendar,«, mu iz topa odgovori na- debudni sin. KAKŠNO ŠOLO SI ŽELIM? Vsak dan je več otrok na svetu in vsak dan je manj prostora zanje v šolah in za- vodih. Mnogi od teh otrok ne vedo, kaj je topel dom, ker ga nimajo. To so otrovi v Vietnamu, Indiji in še marsikje. Pa vendar takšni otroci ne živijo samo v po- krajinah, kjer divja vojna in lakota. Samo ozreti se je tre- ba in že jih zagledamo pri nas: na Kozjanskem, v Halo- zah in drugih nerazvitih kra- jih. To so otroci, ki hodijo v šolo peš po več ur. In kakšne so te šole? Povečino- ma stare stavbe, v katerih pozimi ni mnogo več kakor 12 stopinj C. Otroci prihaja- jo v šolo bosi, brez prave obleke, s starimi knjigami in zvezki. Tudi pri nas v Celju nismo dosti na boljšem.' Naša šola je že stara, slabo opremlje- na... In zato vsi, tudi jaz, želimo novo stavbo. Samo zaprem oči in že se mi pred očmi prikaže nova šola. Ima mnogo velikih oken, skozi katere prodira svetloba v prostrane učilnice, ki so opremljene s svetlim pohi- štvom. Tabla je velika in dolga ... Pouk lahko nemo- teno teče samo dopoldne, kajti prostora je dovolj. Imamo mnogo kabinetov. Bi- ologijski je opremljen z na- gačenimi živalmi. Po stenah visijo slike in v kotu v akva- riju plavajo vsakovrstne ribi- ce. V drugem kotu stoji ve- lik bel okostnjak, ki ti vzbu- ja strah, ko ga pogledaš. Vse to nam je v veliko po- moč pri učenju. V kabinetu za fiziko in kemijo ima vsa- ka klop vgrajeno vodovodno pipo in do vsake je napeljana elektrika. Tako lahko vsak učenec izvaja poskuse sam, medtem ko je prej lahko sa- mo gledal. V pevski sobi sto- ji klavir, imamo magnetofon in celo zbirko plošč. Tudi zgodovina in zemljepis imata posebno učilnico. V njej je mnogo zemljevidov in slik. Tu je še učilnica za matema- tiko, kabinet za tehnični in likovni pouk, učilnice za raz- ne jezike in še in še bi lah- ko naštevala. Telovadnica je velika, k njej spada bazen, kjer lahko tudi pozimi brez- skrbno čofotamo. Ne maram pozabiti tudi šolske kuhinje, kjer pripravljajo toplo in okusno malico. Cis'o na vr- hu pa so sobe za razne krož- ke, dvorana, kjer predvaja- mo filme, in jo uporabljamo za razne slovesnosti. Na hod- nikih ima vsak učenec svojo omarico, kjer lahko varno shrani in zaklene svojo oble- ko. Ob šoli so velika igrišča in park, ki ga urejujemo učenci sami, zraven pa še vehka. stavba, na kateri pi- še: Vzgojno varstvena usta- nova 1. osnovne šole. Tam je dovolj prostora in vsak lah- ko prebije v njem urico ali dve, pa tudi celo popoldne. Tako si jaz predstavljam našo šolo. Ali bo to kdaj resnica? Denarja vendar ni! Edina možnost je, da ti ma- mica, in ti očka, in ti stri- ček, teta, sosed, soseda re- četa DA. Vsi mi vam bomo hvaležni in srečni, ker bomo imeli tako lepe šole in tudi vi boste zadovoljni z nami, ker se bomo pridno učili. MOJCA BUČAR 7.b raz. 1. osnovna šola CELJE ATOMSKE IN TURIZEM Predvidevanja Turistične- ga društva iz Podčetrtka, da bodo v »Atonoskih toplicah« v letu 1971, dosegli 35.000 nočitev, so se domala izpol- nila. Iz statističnih poda'Jcov za- sledimo, da turistična promet v »A'omsküi toplicah« iz leta v leto močno narašča. Tako je bilo v letu 1969. zabele- ženih 1212 domačih gostov z 12734 nočitvami, leta 1970. že 2057 domačih gostov s 15284 nočitvami in 27 tujih gostov z 263 nočdtvamd. Leta 1971. pa so zabeležili že 2911 domačih gostov z 30251 nočitvami in 131 tujih gostov z 1388 nx>čitvaiTii. Z nadaljnjo graditvijo ob- jektov F>a se bo turistični promet v »Atomskih topli- cah« nedvomno še povečal. F. S. HVALA ZA TOPLINO! Približno leto dni je pre- teklo, ko sem v Novem ted- niku priobčil članek »Iščem streho«. Vsebina zapisa se je nanašala na nas delavce, ki smo izključno navezani na prevoz z avtobusom s pos'aje »Zidanšek«. Ta avtobusna po- staja je sredi močno raz- gibanega Gaberja oziroma že' Hudinje. želeli smo si le skromno zavetišče s streho. No, tega do danes še nismo dočakali. Nasprotno. Ob de- lovnih izmenah nas še vedno na stotine čaka pod milim nebom. Izpostavljena smo dežju in snegu, pa tudi bla- tu, ki ga brizgajo mimo vo- zeča motoma vozila. Tu bliau je znana restav- racija »Amerika«. In v njej najdemo številni, ki čakamo na avtobus, svojo uteho in toploto. Občutek topline je tu še večji, ker so ^udi na- takarice izredno gostoljubne. Zato zaslužijo pohvalo. S. M. POČITNICE SO TU Tudi za učence osnovne šo- le »Karla Destmtnika—Kaju- ha« so zdaj zimske počitnice. Učni uspeh ob zaključku prvega polletja je bil okoli 80 o/o. To pa je boljši, kot je bil prejšnje šolsko leto. Nav- zlic temu v šoli niso preveč zadovoljni. Res je, da ne gre za posebnosti, marveč za ugo- tovitev, ki pa je lahko zna- čilna tudd za druge, da je precej zadostnih ocen. Prav tako ta ugotovitev ne kaže na to, da bi bile te ocene značilne samo za nekatere predmete oziroma razrede. Razlike so med predmeti in tudi med razredi. Kljub počitnicam se v šoli še zdaj pripravljajo na otvo- ritev tradicionalne razstave »likovni svet mladih«, na kateri sodelujejo mladi risarji iz tridesetih slovenskih o- sno\'nih šol. BREZ HOTELA NE BO ŠLO V BODOČE Turistični center na Golteh se izredno naglo razvija Letos so smučarji pridobili še dve vlečniri, s čimer pa načrti seveda še zdavnaj niso uresničeni. Pri razvoju tu rizma v Gornji Savinjski dolini i>a ne gre samo za Golte, temveč -še za kaj več. Dejstvo je namreč, da bi morali istočasno z rastjo Golt rasti tudi ustrezni- objekti v dolini. Predvsem gre za nočitvene kapacitete, kar pa se do sedaj ŠG ni zgodilo. Povisrašali smo nekatere občane v vlozirju kaj ond Sv;,dijo o tem ?n kaj bi bilo po njihovem mišljenju nujno potrebno takoj pokreniti v Mozirju samem. RUDI Z.liGER, u.službenec: Mozirje nedvomno pvotrebuje hotel, vendar pa mislim, da je potrebno aktivirati tudi vse razpoložljive kapacitete pri privatnikih. Predvsem pa organizirati služibo izda- janja teh sob, pri čemer je pomembno tudi to, Icoliko bo lastnik za oddano sobo dobil. Za nov hotel moramo najti dovolj trdnega investi- torja, ki se bo lotil te nalo- ge. Po urbanistični plati je vse pripravljeno. MIRKO ZAVRSNIK, delavec: Turizem na našem območju se lepo razvija in mislim, da smo dosegli že kar po- membne uspehe. Mozarju je nov hotel z vsemi objekti več kot nujno potreben, kaj- ti po mojem bi se v takem objektu lahko razvilo tudi družabno, oziroma zabavno življenje, fci ga sedaj pr^ tično ne i>oznamo. Saj nič sar ni! Nujno potrebno pa urediti tudi vprašanje • kimih prostorov HINKO COF, uslužbenec: I Premostitveno je potrebno najprej usposobiti vse razpo- I ložljive privatne sobe. Tu bo I potrebno pomagati tudi s kreditiranjem in tako doseči ' čimveč ležišč. Seveda pa je I treba nenehno misliti tudi na hotel. Osebno menim, da ' bi se morali ogrevati asi ta- I ko rešitev, da bi postavili več manjših hotelov in ne le enega velikega. Zidi se mi, I da bi okoli 250 postelj zado- stovalo. MARIJA BELINA, slaščičar- ka: Nedvomno je ca Mozirje izrednega ix>mena, da čim- I prej dobi hotel z ustreznimi I dodatmmi objekti — tu mis- lim predvsem na pokrit ba- I zen. »Turist« gradi pod te- lovadnico TVD Partizana . kegljišče, ki bo nudilo vsaj j malo zabave gostom, ki osta- jajo preko večera in noči v j dolini ter se čez dan vrača- [ jo na smučanje na Golte. I Mislim, da bo potrebno raz- mišljati tudi o kino dvorani. META SKORNŠEK, cvetličar- ka: Prepričana sem, da je za nadaljnd razvoj turizma na našem območju, še posebno pa z ozirom na razvoj Golt, nujno FK>treben v Mozirju sodoben, moderen hotel, s pokritim kopalnim bazenom in avtomatskim kegljiščem, torej vsem, kar pač sodi Braven. Mozirje je sicer do- kaj lepo urejeno, vendar je to premalo. Odgovorni v ob- čini bodo pač morali vložiti vse sile, da dobimo hotel. Vsi so si edini, da biez hotelskili KapacUet v Mozirju v bodoče ne bo šlo. Predhodno pa je potrebno aktivirati vsaj tisto, kar je na voljo. Seveda pa s tem ne kaže odla šati, saj vsaka izgubljena sezona pomeni toliko in toliko pc tencialnega dohodka manj. Bralcem Novega tedniki in tov. Belinovi in Skornško- vi se vljudno opravičujemo, ker sta izpadU obe sliki zaradi tehničnih razlogov. 14. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 ENOTNO ZDRAVSTVENO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE — OGRAJE, KI JIH VČASIH NI BILO — KAKOR JAZ TEBI, TAKO TI MENI Kmetje severovzhodne Slo venije občudujejo prebivalce Dolenjske, ker so bili tako složno za uvedbo enotnega zdravstvenega zavarovanja Poročila o predlogih za tako zavarovanje, ki prihajajo z Gorenjske in drugod, jim zbujajo upanje, da se bo tudi njim kmalu uresničila taka želja. Računi, ki jih sicer ne poznajo, pa še ne obetajo veliko. V sedanjih razmerah imajo več možnosti za uvedbo enot- nega zdravstvenega zavarova- nja vsega prebivalstva tiste občine, v katerih je manj kmetov. Tam družbi ne bo treba prispevati toliko kot v kmetijskih občinah, dohodki iz gospodarstva pa so večji. V Slovenskih goricah in Po- njurju pa občine in njihova gospodarstva ne zmorejo pri- spevkov, ker bi morah biti veliko večji. Tisti, ki so iz- računali, so to že jasno pove- dali. Letos še ne bo nič, za prihodnje leto pa je prezgo- daj govoriti. Marsikateremu kmetu to ne gre v glavo, četudi želi po- šteno in resno premisliti. Za- to zahtevajo enotno zdrav- stveno in pokojninsko zava- rovanje delavcev in kmetov za vso Slovenijo. Menijo, da je naša republika tako majh- na, da bi to lahko vodila iz enega središča, z odpravo območnih zavodov pa bi zmanjšali stroške poslova- nja. Mnogi zavračajo take pred- loge z raznimi utemeljitvami. Najbolj prepričljiva pa je ugotovitev, da bi se tako de- nar prelival z razvitejših ob moči j na manj razvita. Prav to pa se nekaterim zdi naj- večja ovira, kajti z dohod- kom naj bi gospodarili tisti, ki ga ustvarjajo. Pri tem pa niso dovolj do- sledni. Mariborska občina bi takoj zmogla dodatni prispe-, vek za kmečke zavarovance svojega območja, če bi uve- dli enotno zdravstveno zava- rovanje. Ker tega sosednje, bolj kmetijske in zato gospo- darsko manj razvite občine ne zmorejo, ga tudi v mari- borski ne morejo uvesti. Ta občina mora upoštevati rev- nejše sosede, občinam na gospodarsko razvitejših ob- močjih pa se ni treba meniti za Slovenske gorice. Kmetje pa postavljajo še težja vprašanja. Ko je še po- vsod primanjkovalo živil, so jim aktivisti razlagali, da ru- darji v Trbovljah, železarji na Jesenicah, delavci Lito- stroja v Ljubljani in drugi nimajo jesti, morajo pa de- lati za našo prihodnost. Oni so dajali živino, krompir, pšenico in drugo po nizki ceni, čeprav v zameno niso dobili premoga niti kmetij- skih strojev. Nihče ni dolo- čal območij in postavljal mej, do kam lahko gredo ži- vila, ki so jih pridelali oni. Ko smo bili še vsi reveži, so- lidarnost ni poznala teritori- jalnih meja — zakaj ne bi bilo tako tudi zdaj, ko so si nekatera območja gospodar- sko bolj opomogla in pustila kmetijske kraje daleč za sabo? Delavci na Dolenjskem so znali odgovoriti kmetom na tako vprašanje. Ne le z be- sedami, tudi z dejanjem. Občinski možje in delavci v severovzhodni Sloveniji bi ra- di odgovorili podobno. Lah- ko pa le pritrjujejo kmetom. Ko je kmetijstvo podpiralo gradnjo industrije, niso gra- dili tovarn pri njih. Pozneje pa so med njimi in industrij- skimi kraji zrasli previsoki gospodarski plotovi. Zdaj naj skrbi vsak zase. Upajmo, da se bo tudi ta led kmalu odtalil. Slovenci gotovo nismo tako velika družba, da se ne bi mogli pametno sporazumeti. Prej se je sicer treba malo prere- kati. Zato je prav, da tudi k'-netje niso tiho. . JOŽE PETEK Več kot značilna šoštanjska razglednica. Pogled preko mostička čez Pako na termoelektrarno. (Foto: MB) Janus Goleč 13 Od kolovodij je obležal na bojnem polju Mogaič; Gubec in Posanec sta bila ujeta in odvedena v Zagreb. Dne 15. februarja so Posanca najprej po mukah in pred Gubčevimi očmi ubili. Gubcu so trgali z žarečimd kleščami z živega telesa meso. Na Markovem trgu v Zagrebu so ga posadili na razbeljeni železni prestol, mu pritisnili na glavo razbeljeno železno krono in mu slednjič kakor razbojniku razčetverili telo. Tako je bil kaznovan za upor »kmečki kralj.« Ko je prečital pismo, katerega vsebino je znal v naprej, so se odprla vrata in ječar je pahnil predenj junakinjo Emo, bičano do krvi in ranjeno od udarcev po celem telesu. Ta zadnji prizor je bil preveč tudi za na zunaj kot jeklo trdo ka.pitanovo srce. Zaječal je na ves glas, se vrgel na tla in bi bil pobil škodo- željne sodnike in Schrattenbacha, če ga ne bi ovirala veriga, s katero je bil priklenjen na steno. Zadnje srečanje s tako neverjetno pohabljeno Emo je bila za Pavla hujša muka, kot za Gubca žareče kronanje in razčetverjenje. šele po zavesti popolnega propada kmečkega punta in po prikazanju več kot živalske osvete nad njegovo izvoljenko so ga obglavili kar v ječi, da ni nihče zvedel na višjem mestu: Zakaj in kako je moral skloniti glavo ppd meč smrti kapitan kmečke vojske — Pavel Šterc. VIII. PCX1LAVJE Zmagovalci nad kmečko vojsko pri št. Petru so odgnali s seboj le ujetnike, mrliče so pustili kar nepokopane, mudilo se jim je na Hrvaško, kjer jih je še čakal trd oreh upora pod poveljstvom Gubca. Bojno polje od vasi št. Peter do Sotle je bilo posejano z mrliči. Celi kupi ubitih so ležali ob Satli, kjer je danes Dobrinetov mlin. Pokol se je odigral slučajno februarja, sicer bi bile izbruhnile zaradi smradu kužne bolezni. Kmetje iz bližnje okolice bojišča so bili tako preplašeni, da se niso upali niti v bližino, kaj šele, da bi se bili lotili pokopavanja žrtev gosposke pK)- divjanosfci. Ujetnike je prevzel celjski okrožni načelnik Schrattenbach, ki je imel na razpolago v Celju ječe. Nekaj ujetih kmetov bo moral odposlati v Gradec ter na Dunaj, kjer bodo zaslišani na najvišjih mestih, ki sta bili proti iztrebljanju zadnjega kmečkega punta z ognjem in mečem od strani plemstva. Schratten- bachu je bilo predvsem za oba ujetnika v viteških opremah, ta dva je hotel obdržati v Celju, da bi kaj preveč ne odkrila v Gradcu ter na Dunaju. Starejši od obeh zajetih kolovodij je imel težko rano na glavi, bil je globoko ne?;avesten in tega je bilo treba naložiti na voz, predno ga doleti kazen izpod krvnikove roke. Mlajš.i ni bil ranjen, ni pa maral dati na nobeno vprašanje odgovora. Neprestano je tiščal k ranjenemu tovarišu in jokal pri pogledu na njegovo stanje. Dne 8. februarja zjutraj je zapustil Schrattenbachov oddelek Št. Peter z ukle- njenimi jetniki, z na voz naloženim težkoranjencrim in se pomikal naglo preko Podčetrtka ter Šmarja proti Celju. Pogled na razcepane kmete v verigah je pod- učil ubogo ljudstvo ob cesti, kako je s kmečko pimto in kaj čaka celi kmečki stan s strani podivjane in kmečke krvi pijane gospode. V Celju je bil po mestu nekak slovesen sprevod z ujetniki, katere so pome- tali v meßtne ječe. Ranjenca na vozu so skrbno zložili, dana mu je bila bol- niška postelja ter zdravniška pomoč. Schrattenbach je bil na vse kriplje ra- doveden, kdo je ta kmetavzerski plemenitaš, nad katerim si je hotel ohladiti svojo jezo in iztisniti iz njega vse podrobnosti kmečkega upora. Jetnike so pustili nekaj dni pri miru, da so se odpočili, predno so pričeli z zasliševanjem. Gosposki mladec ni maral dati niti na eno vprašanje odgovora. Poklicali so natezalnico, ki mu tudi ni odprla ust, čeprav so mu členki pokali in je trpel z vso vdanostjo nadčloveške muke. Ker mučenje na natezalnici ni nič opravilo, je razbelil rabelj klešče, da bi ščipal nesrečnika po prsih in mu razvezal s to peklensko muko jezik. Krvnik je odskočil, kakor bi ga pičila kača, ko je raz- galil mladeniču prsa. Po prestrašenem odskoku je kriknil iz polnega grla in pokazal sodniku odkritje. Domnevni plemič je bila v moškega preoblečena žen- ska — zopet nova zagonetka. Prekinili so mučenje, odvedli razkrinkano v ječo in javili zadevo okrožnemu poveljniku. Schrattenbach je bil ves iz seb,e, ko je čul, da ima pod ključem junaško žensko mesto plemiča. Nekoliko se je za- mislil, nato je ukazal preiskovalnemu sodniku, naj skuša u.ganko razvozljati s pomočjo ostalih zajetih kmetov, enemu aid drugemu bodo že znane razmere v puntarski vojski. Pri kmetih ni bila potrebna raba mučilnejga orodja. Večina je poznala prav dobro kapitana Pavla šterca, ki je bil po enoglasni izpovedi grajski kovač iz Lesičnega pod Pilštajnom in ne grof ali sploh plemenitnik. Nihče ni znal, tudi s kruto pomočjo natezalnice ne, da bi se bila borila v prvih vrstah kmečke vojske v moškega preoblečena ženska. Sodnija in okrožni poveljnik sta bila sedaj ravno tako pred nepremostlji- vim' jarkom uganke, kakor pred dolgotrajnim zaslišanjem kmetov. Eden od bolj brihtnih sodnikov je omenil, da mora biti skrivnostna ženska čisto gotovo v kaki zvezi z ranjenim kapitanom. (Se nadaljuje) KAR MISLITE VI, OBJAVLJAMO Ml stalno pripovedovati o tem, koliko je prišlo vaših odgovorov ali če hoče- te modrosti, je mislim, odveč Kratko rečeno? dosti jih je bilo. Kljub temu razmišljamo, da bi uvedli nekaj novega, do takrat pa na svidenje. Zakaj novo? Predvsem zato. ker je novo vedno privlačnejše od stare- ga, pa tudi vaše sposobnosti boste lahko preusmerili. To pa hkrati pomeni, da bomo sodelovali, da bomo ostali ie naprej dobri sodelavci in prijatelji. Na takšnih sloni, dobesedno povedano, vsak časopis, ki mu je količkaj do tega, da se približa bralcem. Za slovo smo izbrali en sam odgovor. Nedvomno se je naša stara znan ka MIKI NOSAN, Tomšičev trg 17/1., Celje, najbolj približala resnici, seveda po svoje, z odgovorom, da je um.etnost sestaviti tak tarifni pravilnik, da so z njim zadovoljni vsi zaposleni. Hvala za sodelovanje, v eni od prihodnjih številk pa bomo prišli na svetlo z novim predlogom. §t. 4 — 27. januar 1972 15. stran SANJE PERČEVEGA STRICA Pred tremi leti, natanko na devetega junija, so umrli perčeva mama in takrat devetinosemdesetletni Karel Pere jz Zagorja je ostal sam. Lani pa je ona prišla nazaj. Perčev oče so ravno delali grablje gor na štali, ko jih je prišel sin Nandek nekaj vprašat, pa so rekli: »Veš, Nandek, nima no- benega pomena, da delam naprej tele grablje. Je prišla stara in rekla, da bom šel za njo. Kaj bi le delal grablje za teh par mesecev, ki mi še ostanejo.« Ko ga je sin Nandek vprašal, kdaj so mati prišli, so j Perčev oče povedali, da ponoči In da sta se pogovarjala. 1 »Oče, pa kaj sta se pogovarjala razen tega, da boste šli kmalu za njo?« •Kaj te briga, to je najina stvar,« so takrat zagodrnjali Perčev oče, ki jih imajo že skoraj triindevetdeset in so tako obloženi s svojimi leti, da Kozjansko ne premore nobenega, ki bi se rodil isto leto, kot so se oni. Kmečkega dela ni nikoli poznal Počasi sem se navadii na pogovor in razgovorili so se tudi Perčev ata. rfNo])eden n« L.i vedel prešteti rištov, ki sem jih jaz spravil na hiše. Kje vse nismo delali: gor po Bohorju, pa Plani.ni, Velkem in Malem Kamnu, skozi tja do Save. Nikoli nisem jam- ral, V osemdesetem letu sem postavil še svoj zadnii rušt cajtnge pa berem še zr!aj.,< Utihnil je, zaprl oči in ve- del sem, da moraci^ biti tiho in počakati, da se zberejo misli v glavi starega moža. Težko je pieleceti ^ota. Per- čevega očeta v časopisu naj- bolj zanima politika, s kate- ro si je popoi-. ';>,a n« m« nem. Vse ve o Amerikancih lin vse o Rusih. Na oči si da dvoje očal, ena vrh drugih in zašari po črkah, »čeprav se na kmečko delo nikoli nisem posebno spo- znal, sem bil pa le tak ko- sec, da se nisem nikogar bal. Pri drugih stvareh sem bil malo bolj neroden. Ko sem prišel iz Nemčije, iz rudni- ka, sva z ženo, mojo rajn- ko, naklepala živino, pa sem dal telega narobe gor. Krave seveda niso hotele peljati, dokler žena ni videla, kam pes taco moli.« Perčev oče so še kar zdra- vi. Kakšne posebne bolezni nimajo, le mrzlica, ki so jo staknili v Italiji med prvo svetovno vojno, jih daje tu in tam. Najbolj pa so oče žalostni, kadar se spomnijo na svojo lepo uro, pa prstane in take reči, ki so jih vzeli ustaši leta 1944, ko so v no- vembru požigali in ropali po Kozjanskem. Takrat jim je ostalo samo nekaj rjuh in pa to, kar so imeli na sebi. Desetim otrokom so bili Perčev oče skrben varuh, i>et jih je umrlo, pri Nandeku pa živijo in se ne pritožujejo. Včasih s tresočo roko obja- me j o palico, od katere se ne ločijo in se malo sprehodijo po hiši, poleti pa tudi zunej. Večkrat se spomnijo na par- tizane, ki so jih ne vem ko- liko krat obiskali kakor blisk iz bohorskih host. Radi so jim dali hrano, tudi žgance in gobe, ki jih imajo sami najraje. Fantje so kaj malega popili, pokadili, oče pa so sd odrezali kos tobaka in ga »ci- kali«. Te navade so jim še danes ostale. Sami pravijo, di' jih tobak drži po koncu in nič drugega. Drugega recep- ta za dolga leta ne vedo. Kmalu po tistem so oče že vezali snope na njivi pa še danes tu in tam kaj naredi- jo. Le zajamrali so takrat. Nekako užaljeno jdm je men- da zazvenel glas: »Sem že mislil, da bom šel za ta staro, pa spet ni bilo nič.« Življenje je raztrosilo v bajte pod Bohorjem starost Naletavalo je in .sn^ je sproti skrival sledi nekoga, ki je šel pred mano. Spodaj v dolini, po kateri se vije ce- sta proti Planini pri Sevnici, je bilo vse mirno. Vreme je bilo neprijazno, a kljub te- mu lepo. Kar močna snežna odeja je pokrivala smreke po obronkih Bohorja in zagnal sem se v breg. Nikjer ni bilo videti žive duše. Dolgo, dolgo časa sem bil sam in po glavi se mi je motal stari Pere, zgubljeno Kozjansko in starost. Mar imata Kozjansko in starost res kaj skupnega? Ni to le slučaj, da so tukaj večidel sami stari ljudje, hišice, spo- mini, drevesa, živali, da gre vse mlado v svet, tja, kamor vodijo grde, slabe veste, kjer je več denarja, veselja, užit- kov? Kozjansko in starost sta eno. Le čas jima je prijatelj in kadar je treba, naredi red. V tistih strmoglavih reb^eh se je čas privadil in teče po- časneje kot drugod. Ko^jan- ci nisö skregani z leti. Potr pežljivo jih prenašajo in \h včasih se jim zazdi, da je dovolj. Takrat pomislijo, kut stari Pere, da bi bil č^s. In vdano čakajo. Gozd se je odprl in v svet- lobi snega sem zagledal hiši- co. In še eno. To je biio go- spodarsko poslopje. Nasproti je prišel pes m pomigal z repom. Snega je Dilo okoli bajte kar precej. Visoko je že in zima ima tu- ■'aj domovinsko pravico. S starostjo iz oči v oči .Sprva, ko sem stoi>ll v »hišo«, ga nisem opazil. Ta- ko majhen in droban m ves nemočen je brlel kot večna luč za pečjo, tih in vdan v nekaj, čemur ne vem imena. Potem mi je stopil pred cči in drobna roka, včasih moč- na dlan, ki je trdno in varno držala v rokah plenkačo, se mi je kakor prgišče pšenice izgubila med mojimi prsti. Tudi tresla se je ta roka. oči pa so radovedno sku.šale spoznati človeka pred seboj. Nasmeh, last vseh dobrih ljudi v deželici pod Bohor jem, je plesal po starčko vem obrazu ples desetletij. Tam ob mizi je stal Nande pa njegova žena, na peči se je nekaj premikalo in itmalu sem spoznal, da sta tam gori Igorček in Tr.nja, vnučka Perčevega očeta. Najbrž dru- žina ne bd bila popolna, če ne bi bilo na peči še mucka. Primaknil sem se čisto k starčku, utripa njegovegči sr- ca pa ni bilo slišati. Izgubil se je na frontah, na ruski, na italijanski, v nemških rud- nikih na tisočih in tisočih krovih kmečkih bajt, ki jih je tesal od šestnajstega leta naprej. Zakričal sem, oče so glu hi, in drobne oči so se sme jale. Kar naprej so se sme- jale. Morda so se spomnile na tiste čase, ko so oče še bili gad, kakršnih je bilo ma- lo na tistem koncu in so jih kar šest gnali čez travnike, tako so bili od vraga. Ali morda na večere po oprav- ljenem delu, ko so se tiho in previdno podali na vas, pod okno? Zakričal sem še enkrat in takrat se je v očetu nekaj zbudilo. »Ja, kdo bi vedel, kje vse sem bil. 1906 sem šel v Nemčijo v rudnik, kjer so me porinili k najtežjim de- lom. Imenitno govorim nem- ško iz tistih »cajtov«. Pa sem bil tam kar do dvanajstega leta, potem sem pa domov šel. Ko je prišla prva voj ška, so me pobrali in sem se potikal po celi Evropi. Dosti sveta sem spoznal. Tistih prekletih Karpatov ne bom nikoli pozabil. Je bil hudič. pa naj reče kdo, kar hoče. Veste, krščenduš, smo vča- sih tako bežali, da ne morem povedati. Pa prezebali, pa straha užili. Je b'la prva od vraga, je b'la.« Zasvetile so se mu oči in je malo utihnil, jaz pa sem mislil, kaj bom spet zatulil v njegovo uho, ki ga je pridno nastavil. Vnučka sta se pre- rivala po peči in se igrala z muco, ki se je končno vsega naveličala in skočila na oma- ro. »Pa sva se ,fajn' zmenila, ne?« me je ob slovesu poba- ral Perčev oče in oči so mu živahno zaigrale in prvič med najinim razgovorom sem opazil, da znajo biti tudi hu- domušne. Obljubil sem, da pridem še pred njegovo stoletnico. Ta- krat pa čisto .gotovo, da bo- va kakšno rekla. Dreselo je in spuščal sem se previdno po poti, ki sem jo komaj slutil. Po tisti po- ti, kjer se je spustil pred mnogimi leti v svet Perčev Korl. MILENKO STRAŠEK Karel Perc-Perčev stric Z vnukoma — Tanjo in Igortkom ZA CESTE IN ŠOLE RAZGOVOR Z MILOŠEM KOVAČEM, PREDSEDNIKOM KRAJEV- NE SKUPNOSTI DOLGO POLJE v krajevni skupnosti EK>lgo IH>lje živi danes preko 7.000 občanov in to na območju, ki zajema precejšen del celj- ske občine. 2e večkrat so 'judje tod pokazali izredno razumevanje za reševanje skupnih problemov. Nekate- •i med njimi pa izredno ak- tivno delajo že vrsto let v raznih terenskih organizaci- jah, O tem, kaj delajo sedaj, Smo se pogovarjali s predsed- nakom skupnosti MILOŠEM Kovačem. »Ni še dolgo tega, kar smo ifneU v dveh dneh štiri zbo- fe volilcev. Udeležba res m '>:la najboljša, zato pa so ob- čani povsod podprli razpis feferenduina za šolstvo. Me- ^m, da bodo ljudje na voli- lih 6. februarja v ogromni "ečini glasovali za samopri- spevek. Vsi namreč vedo, da Vgradnja šol in vrtcev pote- ga prepočasi, ker je prema- ^ denarja. Kdor hitrc^ da, Ivakrat da.« »Česa si žehte pri svojem if^lu?« »Več direktnega sodelova- nja občanov. Ne samo kriti- te in negodovanja, ampak predvsem predlc^e, ustvarjal- ne misli in aktivno delo v krajevni skupnosti.« »Vaše komisije so bile ved- no zelo aktivne. Je tudi zdaj tako?« »Moram oenenitd, da je so- cialna komisija, ki jo vodi PAVLA LEBIč s sodelavka- mi, s pomočjo ustanov izved- la obdarovanje za Novo leto vseh socialno ogroženih in nekaterih starejših občanov. Hvala vsem, ki so prispevali, da bi se ti ljudje bolje poču- tdli. Tudi komunalna komisija, W jo vodi inž. DANILO SA- JOVIC, je docela oprdvičila obstoj. Nezadovoljen pa sem z delom mladih v krajevni skupnosti, saj jih pravzaprav ne čutimo. Prosili smo že ob- činsko konferenco, naj neko- ga delegira v svet skupnosti, pa nič. Menim, da bi morali biti mladi bolj zainteresirani za probleme terena, kjer ži- vijo.« »česa novega ste na Dol- gem polju trenutno veseli?« »Vsekakor semaforske ure- ditve križišča Detikove ceste in Kersnikove ulice. To je bil problem, ki se je vlekel dve leti. Prepričan sem, da bi ga bilo mogoče urediti že prej in to brez ostrih razprav. Rad bi se zahvalil občinski skup- ščini in njenemu predsedni- ku za postavitev semaforja. Občani so ga veseli, saj tod hodijo preko prometne oeste otroci v šolo in vrtec. Nesre če niso bile redke.« »Kako pa je z nadhodom pn šoli na Dečkovi cesti?« »Res smo obravnavala to vprašanje ter se pogovarjali o železnem nahodu. Ugotovili smo, da to ni idealna rešitev. Otroci, ki ne zamudijo, gredo previdno preko oeste. Tisti, kd zamude, pa tudi nadhoda ne bi uporabljali, ker bi bili pre- pozni. Menim, da prometna signalizacija na De^ovi ce- sti ni dovolj dobro urejena in da vozniki vozijo prehitro, kljub temu, da je poostrena kontrola.« »Kakšni so načrti krajevne skupnosti pri nadaljnjem ko- munalnem urejanju Dolgega polja?« »Upamo, da bo še pred 1. majem letos asfaltiran podalj- šek Kersnikove ulice v pove- zavi z Drapšinovo. Istočasno bi položiU asfalt tudi na delu Adamičeve, Hohkrautove in Grčarjeve ulice. Za vse to smo že organizirali pobira- nje med občani. Del potreb- nih sredstev bd naj dalo tudi trgovsko podjetje Merx. Zbra- ti moramo 30 odstotkov sred- stev, da bomo dobild potreb- no vsoto. Občani se zavedajo, da je njihova udeležba nujna, zato prispevajo.« SENIČAR MILOŠ KOVAČ POVEJMO IN NAPIŠIMO PO NAŠE Kot bi me nekdo v rebra dregnil sem poskočil, ko sem prebiral sestavek v časopisu. či^anja nisem nadaljeval, ker je pač moja butica precej zaostala, da bi kaj razumela. To ni bilo prvič, zato mi je kri skoraj zavrela. Ljudje smo pač takšni, da smo včasih bolj, včasih manj ob- čutljivi. Nezanimive stvari nam niso po voljd. Težko pa je, če želiš kaj vedeti, pa si moraš po svoje razlagati in ugiba'i v neskončno. Papir res vse pre- nese. Pred nami ni učenih knjig. Smo pač iz skoraj pozablje- nega podeželja. Stik z dru- gimi postaja redkejši. In kaj me pravzaprav teži? Beremo časopise, posluša- mo radijske sporede, obisku- jemo predavanja. Ploha tujih besed. Ne razumemo. Pre- pričan sem, da še nekateri govorniki, pisci, samd ne vedo, kakšen je pomen neka- terih tujih besed, saj jih mnogi s težavo izgovarjajo. Mnogi državniki nas k zaved- nosti kličejo s tujkami. Na- ša edina prava zavest pa le vedno tiči v slovenskem ma- -eaiinem jeziku. Izogibaj»'^ se plazu tujk. S tem ni pri- kazana vaša modrost. Kaj pomeni tuja beseda, vam je '^^olmačil slovenski jezik, dru- gače je ne bi razumeli. Zato nehajmo s tujkami brez vsakega izgovora. Usoda marsikaterega Slo- venca je popeljana v zamej- stvo. Njih vprašajmo, kaj pomeni domača beseda! Nedavno md je prijatelj de- jal, da mi bo začelo slabo presti, če bom tako zagrizen zaščitnik materinega jezika. Upam, da se mi v življenju' tega m treba bati. Bojim se pa, da bo naš jezik zgrmel v pozabo. Ponosno pravim: Slovenec sem! Za morebitno opombo bom hvaležen. Stane Mikla.A-c Dobrna 16. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 Dragi bralci, v današnji številki smo, kot lahko vidite, namenili celo stran tednika literarnemu gla- silu celjske gimnazije. Pa da ne bo kakšne pomote — tuk^j bodo našli prostor vsi. ki nam bodo poslali svoje šolske liste, v njih izrazili svoje literarne am- bicije in seveda tudi kvaliteto. Najvažnejša pa je seveda volja in ustvarjalni zanos. Torej, za začetek Brstiči. Iz drugega sveta Hodiuii po ulici in gledajn ljudi. Se nikoli nisem tega p>očela. Vedno sem si ogledovala le izložbe. Prav nič me ni zanimalo, kdo gre po ulici, le tu in tam sem odzdravila znancu. Danes pa sem drugačna. Ne vem, kaj mi je. Vsakogar, ki ga srečam, pogledam. Zdd se md, da bi se lahko vživela v ljudi. Spoznavala bi njihove usode, življenja ... Tako pa le ugibam, kaj misli starejša gospa, ki gre mimo; sprašu- jem se, zakaj neki fante'razgraja na ulici. Opogumim se in vztrajno gledal neko žensko v oči. Nekaj trenutkov maj pogled prenese, nato se preselüi z očmi drugih. Ali oči go- vorijo? če bd bilo samo to vprašanje na svetu, bi znala nanj odgovoriti. Vprašanj pa je mnogo in tako različna so! Stopim v trgovino. Vsaj za trenutek si zaželim miru pred truščem na uUci Prodajalka me zvedavo pogleda, na- to pristoj)! in priliznjeno vpraša: »Smem s čim postreči, gospodična?« »Oh, nič! Samo gledam!« V trenutku ji nisem več simpatična. Obraz se ja zresni, obrvi se stisnejo in po- maknejo skupaj. Gotovo takšnih kupcev ne mara. Tudi jaz ne maram takšmh tipov, kot je ona. Priliznjeni ljudje mi niso všeč. Zakaj ne bi bil človek povsod tak, kakršen je v resnici? SiJet vprašanje; j^aj jüi res nikoli ne bo dovolj? Obrnem se in jezno zaprem vrata za sabo. Na ulici me pozdravljajo obrazi, oči, obraza, oči... — mozaik žalosti, veselja, sreče .. Mojega iskanja je konec. Zdi se mi, da sem danes na- šla v mimikah ljudi toliko snovi, da bi jo lahko črpala vse življenje. Počasi zapuščam glavno ulico. Predajam se svojim mi- slim. Vedno znova premlevam današnje dogodke in zmeraj se ustavim pri ljudeh. Človek. To je ... to je... Ne, na to pa ne znam odgovoriti. En sam človek je tako različen, v njem se skriva toliko znanja in misli. Človek je vladar nad seboj. Vesel je, kadar se mu zahoče, in žalosten, kadar mu gre vse narobe. Predaleč sem šla. Človeka ne bo nikoli nihče spoznal. Približujem se domu Še vedno sem v drugem svetu; zelo rada sanjam in razglabljam. Doma sem. Odložim tX>rbo in se postavitn pred ogleda- lo. Skušam oponašati prodajalko. Ne uspe mi. še enkrat se skušam spomniti vsake spremembe na njenem obrazu. Na- veličam Se pačiti in se raje vprašam, če sta si vsaj dva člo- veka na svetu p>odobna. Lahko sta si na zunaj, toda v no- tranjosti ne. Ljudi ne raaumem. Tudi oni mene včasih ne. Iz radia zaslišim veselo melodijo. »Eh«, zamahnem z roko, ko spoznam, da mi je sedaj človek deveta briga. Darja Jejčič Gospod Kosorepec Gosp>od Kosorepec je stopiJ v trgovmo m pozdravil: »Ljubko vreme, aU ne?« Prodajalka ga je začudeno pogle- dala in se zazrla skozi okno. Lilo je kot iz škafa in pred prodajalno so bile velike luže. Potem si je z zanimanjem ogledala prišleca in si mislila, da ima opravka z malce omejenim človekom. Vprašala ga je, kaj žeh. Gospod Kosorepec jo je pogledal m dejal: »Rad bi kon- zervo za večerjo.« Prodajalka ga je vprašala, kakšno bi rad, on pa se je zazrl na pohce in ni odgovoril. Prodajalka je odšla k zadnjim vratom po lestev, kajti konzerve je hranila na najvišji pohci. Splezala je po lestvi gor in vzela eno. Potem je odnesla lestev nazaj k zadnjim vratom in postavila konzervo pred kupca. Gospod Koso- repec je z zanimanjem ogledoval nalepko FI20L0VA OMA- KA. Ko SI JO je natančno ogledal, je rekel prodajalki, ki je postajala že nestrpna: »Ali imate še katero drugo?« Prodajalka je potrdila in Kosorepec je zahteval drugo konzervo rekoč, da fižola ne mara. Trgovka je spet šla po lestev, prislonjeno na zadnja vrata, jo prinesla k pultu in splezala po njej po drugo konzervo. To je bila konzerva z govejim golažem. Ko ga je prodajalka vprašala, če bi bil zadovoljen z njim, ji je Ko- sorepec pritrdil m prodajalka je splezala dol in pospravila lestev. Ko je dobil Kosorepec konzervo v roke, si jo je zopet ogledal z,vseh strani in rekel: »AH nimate mogoče večje?« Prodajalka, že precej upehana od težke lestve, mu je samo prikimala z glavo m šla po lestev, splezala do vrh- nje police in pograbila največjo konzervo. Podala jo je Kosorepcu in odvlekla lestev na njeno mesto. Ko je prišla nazaj k pultu, j'o je iz rahle omotice pre- dramil glas gospoda Kosorepca: »Dajte mi prosim malo manjšo konzervo. Ta je namreč prevelika. Jaz imam nava- dno bolj lahko večerjo.« Prodajalka le bila že rahU^ Tlrcnlinrn m nunpval--^ Je potrpežljivost. Ker pa je hotela kupcu ustreči, je šla spet po lestev m dala s poiice vse konzerve, ki jih je imela za prodajo. Postavila jih je na pult, da bi si gospod Koso- repec izbral eno. Ta je res vzel vsako v roke in počasi bral nalepke na njih. Pri tem si je zadovoljno kimal z glavo in momljal nerazumljive reči. Ko je vse prebral in pregledal je dejal: »Vidim, da imate pestro izbiro. Dobro, da vem. Ce bom kdaj potreboval kakšno konzervo, bom prišel k vam ponjo.« Ko Je prouajalka to slišala, j: je zaprlo sapo. Minilo jo je potrpljenje in z jeznim glasom ga je vprašala: »Kaj, torej ne boste kupili Konzerve?« Kosorepec jo je začudeno jwgledal m odgovoril: »Ne, zakaj to mislite?« Prodajalka, upehana od neprestanega vlačenja lestve sem in tja, je dejala z jeznim glasom: »Zakaj pa ste torej hoteh imeti konzervo?« Kosorepec ji je mimo odgovoril: »Zato, da bi videl, če imate sploh kaj izbire, najbrž. Mar mislite, da sem vas vprašal za konzervo, zato, ker mi je doma pregorela žar- nica?« Prodajalka je skoraj zavpila od jeze: »Saj ste vendar hoteli imeti konzervo za večerjo?« »Seveda,« ji je pritrdil Kosorepec. »Zakaj pa mislite, da se konzerva uporablja? Ah morda mishte, da je konzerva za pranje avtomobila ali za loščenje parketa?« »Toda,...« je dejala prodajalka. »Nič toda! Saj drugega ne znate! Sploh ne vem, kako ste mogli postati prodajalka, ko niti ne veste čemu kon- zerva služi.« Prodajalka se je skušala zagovarjati: »Toda jaz .... vi ste krivi za prepir in ...« »A, tako?!« je dejal z višjim tonom gospod Kosorepec. »Ali vi sploh veste, da je treba Uiti do kupca ustrežljiv in vljuden?« »Seveda, saj...« je skoraj obupana dejala prodajalka. »Nič saj, nič seveda. Kaj si pa mislite? Napadete kup- ca zato, ker se zanima za nakup, vi pa začnete vpiti nanj. Mislil sem, da je to spodobna trgovma; jaz sem spodo- ben državljan, vi pa name kot na tatu ali zmikavta.« Prodajalka ni našla več besede, zato je molčala. Toda Kosorepec še ni končal. Mimo je nadaljeval: »Zelo slab vtis ste naredili name. Toda jaz sem velikodušen in vam oprostim vaše ravnanje, a upam, da boste dmgič bolj kul- tumi.« Potem je gospca Kosorepec vzel dežnik in odšel iz trgovine. Odpiraje ga, je še nekaj mrmral o nekulturnosti prodajalcev in odšel proti restavraciji, kjer se je hranil. Božo Jager Pesmi Zelena trava in konji z rumeno grivo. Večni jezdec sivih misli. Konji drve za mano. Nikdar se ne utrudimo. X Le tri resnice, poznaš: denar hinavstvo in laž, a vseeno si spoštovan, gospod moj! Jaz le sehe imam — iz dneva v dan. Odhajam, gospod, že nocoj, bilo je vse, prav vse zaman ... Brane Hlastec Njeno telo je bito moje in moje misli njene. Bila sva eno, čeprav vsak na svojem bregu in ležal sem v mehki travi njene ženskosti. Vedela sm. Ptice so letale nad najinimi telesi in dež se je topil v tvojih očeh, iz katerih sem pil grenko ljubezen. Tvoje prsi so bile kot dišeče jabolko, v katerega sem nežno ugriznil, čudila si se in jokala srečo. Odšel sem iz tvoje doline m na skalni gori čakam, da prideš ... X Na črnem avtobusu sem pozabil srce, lepo vijolično srce. Izstopil sem na zadnji postaji m nori voznik je odpeljal v črno noč. Brane HUu>t,ec Medigra v petek Minil je pouk. Dvignili smo se iz ponižnosti zadostnih in komaj zadostnih redov in potisnili na stran kiselkast vonj p'j razredu. Prevesili smo se v strmino pro.stosti, ki las je razmetala kot nebogljene kroglice ter se razbli. v molekule zaprtega prijateljstva m osamljene atome ti- hega razočaranja. Ne verjame'S, da čutim? In da me bolijo roke? Dokler stojim in dvigujem svoje dlani pred luč tvojega obraza (celo senčim te!), me vid.'š, in ko se utrudim, postanem nesramen zvcjnec ironije. •Zavrtel se bo dan m nas segnal v sobo dolžnosti, druž- no bomo zalajali nekaj pripomb na krivice, ki se nam godijo. Presodili bomo svoje privilegije in si mishli vsak svoje, in med nami ne bo mnogo hinavščine, bo mnogo krivih besed, za katere bomo morda zvedeli šele kasneje, ki jih bomo odpustili, a jih ne bo/po pozabili. Dobro med nami bo tako iskreno kot smehljaj na poželjivih klovnov- skih ustnicah. Odslej naprej je še delež čakan,ja, je še dovolj časa, da rapanislim, kaj je bilo bedno: biti uvela roža ali s.met, ko oboje vržemo v isti koš. Kaj je bolj mučno: boleča odsotno.st vpraševalca aU začuden nemir vprašanega ... o marsičem še lahko razmislim in razmiš- ljam prav pogosto. Dne\'i pa mi tečejo mimo, kot bi sto- pali preko črepinj strce steklenice. Pod vsafci stopinjo nov pok in za vsakim čevljem več drobcev. Na polžaste ulice pada zdaj vlažen vonj megle in dima, zdaj slepeča lava sonca. Kadar je mrzlo, brunda iz?a ^arosenih šip domačnost, uhaia vonj kosila in dobri zvoki žlic. A tudi sonce prihaja celo na jesen in suši slu?ava stebla oropanih stg.rcev. Do slehemecra se sklanja in polaga v tosro otrplost obljubo prihodnje pomladi . . Nekega dne, kc bcj šlo prav vse mimo, mi bo ostal le raztresen treniitek vtisov in čakanja na nedeljo Marija Reber Eden od naju Eden od naju se bo nekoč, ujet v pajčevino življenja, pripredel do belih stavb in marmornatih obokov v raju pozabljenja. Prevečkrat sva si rekla nikoli, da bi lahko prevzeta raztrgala zadnjo senco melanholije. Nevidna črta bo odtrgala najina svetova in v enem boš ti venel v svojih sanjah. SLAVICA KROFLIC Naslada Dim se je lenobno piazsil prota stropu in se oviijal okrog zaprašenih, na robovih okrušenih lončenih vrtnic. Moiai se je med malomarno izdelanimi stebelci, ki so prihajala v ko- pico belih cvetov, obrobljenih z obledelo zlato barvo. Vrtni- ce so se vrstile preko stropa v enoličnih vrstah in niso slu- žile ničemur. Kazale so le neokus bivšega lastnika in malo- marnost snažilk, kajti prah jih je že pošteno razjedel. V vo- galu sobe so se vrste združile v brezobličen šopek, ki je iz- zival nad obokanim prehodom, zagrnjenim s težko, kričečo rdečo zaveso, ki je padla v oči ravno zaradi bledice cvetov nad njo. Zavesa je rahlo podrhtavala in njen zguljeni rob je bingljal nad pepehiato preprogo, v katero se je zajedlo vino, smrad po pudru in ženskih telesih. In bolj ko so ka- zalci ure nad točilno mizo bredld prota levi, bolj je prepro- ga izpuhtevala smrad in ga širila po vsem prostom. Poslušala sem pridušeno kvantanje, strmela v nit, ki se je vlekla prek preproge in se smehljala stisku rok pod za- maščenim, na robu od cigaret porumenelem prtu. Vino je bilo kristalno rumeno. Ko se je steklenica nagnila nad ko- zarec, so najprej mehke pene počasi zdrsnile fkd robu stek- la, potem pa je vino v drobnih curkih pljusnilo proti mot- nemu dnu, se dvigalo, penilo in zdelo se je, da bo vrisnilo od navdušenja in švignilo preko roba. Steklo je žvenketalo pod grobimi udarci moških rok in pepel se je vrtinčil med ogorki. Zavaljen sosed je vrtel v rekah cigareto in se smehljal drobni rjavolaski na okroglem stolčku. Z nervoz- no kretnjo si je popravljal neudobni ovratnik m kravato iz rjave svile. Široka siva črta na rjavi barvi mu je nekoliko zožila zaliti obraz z jamico v bradi, ki je uhajala čez rob vratnika, in sive oči nad potlačenim nosom so begale od rjavolasike do zapeljd\ih oblin zahriple pevke, ki je slonela pod zeleno lučjo reflektorja. Nad zaspanimi godbeniki so utripale luči. Mežikale sO v dim in brez uspeha skušale prodreta v zadnji kot prostora, kjer je fjajčevina prepredla gornji rob, ga omehčala in hkrati tunazala. Tanka nit je vezala pajčevino z obročkom na zavesi. Nihala je v hrupu omizij, rahlo je trepetala, če je zavesa zanihala pod rokami radovednega gosta, bila je nežna in krhka; pretrgala pa se ni. Gladke rjave ploščice na hodniku za zaveso so se oljnato prelivale z madeži od vina in čakale na žrtev. Luči so zatrepetale in zeleni sev je rahlo osvetljeval siv- kasto preprogo. Napeto dihanje je napolnilo prostor in nek- do je utihnil sredi grobe psovke. Natakar je zamišljeno to- čil pijačo in ohlapna lica niso kazala nikakega zanirnanja. Zavesa je zaplahutala. In potem kos za kosom obleke . .. Vzkliki navdušenja in občudovanja. Bleda koža je nezdravo odsevala v zeh luči in dajala vtis bolehnosti. Ledia, boki . .. Pretre.=;ljdv žvenket kozarcp.v So^ed 4p strmel v srolo, zvija- joče se telo na tleh in hropel. Razkrečena stegna . .. Opotekla sem se na prazen hodnik in slabost me je obšla. IRMA PLETERSKI §t. 4 — 27. januar 1972 NOVI TEDNIK 17. stran v Zahodni Nemčiji pravijo igralloložiti v postelji- ci vsako zase, shodili sta vsaka zase v času, ko shodijo vsi otroci. Na 'reh posnetkih od zgoraj navzdol: Ginny in Teresa ob rojstvu. Dekli- ci nekaj dni po uspeli operaciji z ob\-ezami na glavicah. Na zadnji sliki pa sta šestnajstletnici fo- tografirani v tem letu. V osnovni šoh sem bila med najbolj pridnimi učen- kami. Sedem razredov sem naredila z odliko, le osmega s prav dobrim. Učitelji so me imeli radi. doma pa so bili veseh mojega uspeha. In še v zadnjem razredu bi bila odlična, če me ne bi profesorica angleščine ocenila z niž- jim redom.. Sedaj sem na srednji šoli m ob polletju imam nega- tivno oceno iz angleščine. Doma je bilo hudo, saj so mi grozili z vsem mogočim. Povejte, kaj naj naredim? Naj pustim šolo m se grem učit za vajenko, kot mi je zagro- zila mami? Ce sem že sedaj dobila cvek, kako bo potem? Draga Jasn.i! Žal mi nit ne pišeš o cstalih Dcenah, vendar menim, da niso slabe, saj bi ,jih v tem primeru omenila. Tako kot Ia.stovk.i še ne prinese pomladi, tudi en cvek ne po- Kif ni, da ne bo mogoče izdelati šole. Le redki so, ki v svoji »sreclii.ješolski karieri« niso dobili čveka. Ne rečem, da prav v spričevalu, dob'li so ga med letom. Poi'itnice so Pr<^d teboj. Veseli se in .jih uživaj, sprosti se, tu in tam Pa po?!ej angleško kn,]ii>-o. Ne smeš imeti odpor do tujega jezika, čeprav ti gre zasedaj slabše kot drugi predmeti. videla, kako vesela boš, ko boš znala. To pa .je mo ffoče doseči z marl.jivost.jo in vztra,inostjo. Ne popusti, UČI se. Narodi voseMr sebi in staršem. Poprosi za pomoč kak.šno sošolko in Šlo bo. hlor Celo za marsičesa navajene sestre in zdravnike klinike v San Antoniu v Teksasu je bil prizor kar se da nenavaden na postelji je v globoki neza- vesti ležal 49-letni moški in zraven njega, pod narkozo, pavijan, vrs:a opice. Človek in žival sta bila povezana s cevmi, po katerih se je pre- takala kri v opico, od koder so jo spet črpali nazaj v pa- cienta. Pavijan je namreč na- domeščal bolna, izmučena pacientova jetra. Ta naj bi se medtem opomogla, zairaj umetna jetra bodo — v na- sprotju z umetmrni ledvicam; - ostala same medicinski pen, ki se ga ne bo dalo ni- k oh uresničiti. T^gi zamota rega človeškega glavnega la- boratorija, ki op.avlja več ko 500 funkcij, se n-^ da nado- mestiti. Pavijan je bil torej skrajni izhod — in poskus .je uspel, kot zagotavljajo zdravniki, ki so ga napravili. Pacient, čigar ime je ostalo neznano, je dolgih petnajst let obdeloval svoja jetra z alkoholom. V bolnišnico je prišel s hudo zlatenico. Ko mu je šlo na bolje, so ga od' pustili, toda svoje ozdravlje- nje je tako močno slavil s pi- jačo, da se je spet znašel na bolniški postelji. Njeg )vo ■'tanje je bdlo klavrno. Jetra toliko da Sv. še delovala. V krvi se je nabiralo čedalj več strupo/, k: so jih doslej jetra nap-avila nenevarne. Možakar si je bil čedalje; manj v sve^ti samega seb-^i, naposled pa je zdrknil v glo- boko nezavest Internisti so presodili: če se jim ne posreči razbreme- niti jeter in razstrupiti krvi, bo možakar v nekaj urah mr- tev. Svojcem so predlagali poskus z opico, pri čemer so odkrito povedali, da je malo ozdravljenje malodane nemo- goče, da bi pa vseeno želeh napraviti ta poskus medicini v korist. Našli so odraslega pavijana krvne skupine A pozitivno, ga temeljito pregledali, in ko so ugotovili, da je zdrav, so mu dali pomirilo, nato pa ga je anestezist uspaval. Iz žil na nogi so zdravniki odvzeli opici kri, hkrati pa so preko žile odvodnice do- dajali enako količino hladne solne raztopine. Opica je bi- la spričo hladne tekočine v žilah v nekakšnem zimskem spancu. Potlej so raztopino zamenjali s človeško krvjo enake krvne skupine kot jo je imel pacient. Strežniki so nato pavijana piepeljali v bolniško sobo in zdravniki so s cevmi povezali bolnikovo levo roko z desno nogo opice. Kri je tekla iz arterije obolelega na jetrih v veno opice in od tod prek opičjih jeter nazaj v nogo, od koder so jo s črpalko sprav- ljali v pacientovo veno. Zdravniki so bili presene- čeni: krvni pritisk se ni spre- menil. Ni prišlo niti do aler- gičnih pojavov, niti do odpo- ra organizma. Kri je neneh- no krožila. Po dveh urah je pacient začel zdehati in se pačiti. To je bilo znamenje, da se prebuja iz globoke ne- zavesti. Po nadaljnjih treh in pol urah se je dalo s pacientom pogovarjati m začel je reagi- rati na navodila. Z opico pa je bilo nasprotno slabo. Vne- la so se ji pljuča in srce ji je zaradi garanja začelo peša- ti. Zdravniki so poskus pre- kinili. Pacientu pa je šlo opazno na bolje. Cez dvanajst ur so mu kri zamenjali s transfuzi- jo. Deli bolnih jeter so rege- nerirali. Ce bo možakar po- slej živel trezno, pravijo na kliniki, bo lahko kmalu začel delati. © DVA BEOGRAJSKA TATIČA ZOPET NA DELU NA CELJSKEM OBMOČJU Nista še minila dva tedna, kar je hotela beograjska sku- pina štirih vlomiti v Vojni- ku, vendar so jim to pre- prečili, ko smo na Upravi javne varnosti v Celju izve- deli, da se je po cestah ce- ljskega območja zopet razvi- jal lov za avtomobilom. Tutdi to pot beograjske registraci- je. V ponedeljek sta bila v Ljubljani izvršena vlom in rop. Natančnejših podatkov o tem še nimamo, toda pod okriljem teme ste se dva ne- znanca, osumljena obeh de- janj, napotila z osebnim av- tomobilom znamke Audi proti Celju. Tako so vsaj sporočili iz Ljubljane. Prometna patrola je zagle- dala avtomobil beograjske re- gistracije približno ob 2.15 zjutraj. Zaustavili so avto- mobil, v katerem sta bila dva moška. Ko je miličnik pri- stopil k zaustavljenemu Audi- ju, da bi zahteval dokumen- te, je avtomobil nenadoma močno speljal in se z vehko hitrostjo zapodil naprej po cesti proti Celju. Voznik je pred tem še ugasnil luči, da bi tako zmedel zasledovalce. Sedaj je jasno, da sta 23- letni MIODRAG VUKICEVIC iz Beograda in 23-letni MILE MANCIC iz Karlovca skuša- la vlomiti tudi v poslovalnico Rimlj.an v Šempetru v Savinj- ski dolini, ko sta se peljala iz Ljubljane proti Celju. Po- škodovala sta vhodna vrata, vendar ju je nekaj pregnalo. Mladeniča sta vedela, da ji- ma trda prede, saj so milič- niki poznali znamko in regi- stracijo avtomobila. Zato sta najverjetneje tudi poskušala vlomiti v dva osebna avto- mobila na parkingu hotela Merx v Celju. Ko sta pobegnila iz 2alca, sta tu zaustavila in razbila šipo na osebnem avtomobilu avstrijske registracije ter na- to še nasilno odprla trikotno okence na avtomobilu itali- janske registracije. Ni se ji- ma posrečilo. Mimogrede po- vedano, tudi Audi je bil ukra- den. Kljub vsemu pa nista od- nehala. Kakšni so bili njuni načrti za pobeg, lahko samo ugibamo. Opazili so ju zopet ob 3.25 na Vodnikovi ulici, kjer so pozneje našli tudi več odvrženih predmetov — oble- ke na obešalnikih — za ka- tere predvidevajo, da je na- kradeno blago. Skratka, odpravila sta se nazaj proti Ljubljani, kar do- kazuje izredno predrznost in seveda tudi računico. Le tež- ko je bilo predpostavljati, da se bosta vrnila po stari poti. V Medlogu so ju zopet skušah zaustaviti, vendar sta vozila naprej. V Žalcu sta ob- V ožila o\'iro in zopet pritisni- la na plin. Pri Vranskem so ju zasle- dovale že štiri patrole. Več ni bilo mogoče narediti, saj je bila možnost trčenja veli- ka. Toda, izredno učinkoviti miličniki so obvestili Ljublja- no. V Zajasovniku so Ljub- ljančani postavili zasedo na cesti. Vukičevič in Mančič sta zasedo opazila in se sku- šala rešiti z vzvratno vožnjo. Bila sta v škarjah. V naglici sta zaustavila in zapustila avtomobil v bližini Ločice pri Vranskem. Ob 4. uri zjutraj 'so ju mi- ličniki Celja, Vranskega in Ljubljane odkrili, ko sta se skrivala pod bližnjim mostom in ju seveda aretirali. * Tako je bil uspešno kon- čan še en lov za tistimi, ki ne razlikujejo tujega od svo- jega. Preiskava pa bo poka- zala, kaj vse imata na vesti, M. SENICA3 18. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 Komentar: USPEŠNO LETO ZA KOŠARKARIE (leljska košarka je v pre- teklem letu slavila svoj vi- soki jubilej — 25 letnico ob- stoju. V tej kratki dobi je celjski klub prehodil izred- no težko pot. Samo velika ljubezen do košarke je dala moč peščici športnih delav- cev, da so vztrajali, da ko- šarkarski klub ni razpadel, /ato ker je večino 25 let pre- živel v revščini, brez življenj- ski ga pros'ora, brez lokalne- ga in repubMskf-sa interesa, Inez večjih podj'.«)r in družbe- nih priznanj. S sistemai'vnim delom v preteklih 1 Iftib so si celjski košarkarji priborih svoj živ- ljenjski prostor med celjski- ni» š))ortniki in občinstvom. Lansko leto je bilo izred- no uspešno leto košarkar- jev in pomeni popolno afir- macijo košarke v Celju, član ska ekipa Celja je zasedla mesto v republiški ligi, mla- dinci .2. mesto na prvenstvu Slovenije, kadeti 5. m<'sto, mladinke in pionirji pa so bili manj uspešni. Gostovanje košarkarske re- prezentance Jugoslavije in ameriške profesionalne ekipe Gillette Lewis v Celju je bilo pi-vovrstno doživetje in je imelo izreden odmev med ob- čani celjske regije, ki si tak- šnih prireditev še želijo. Vsem ljubiteljem športa in košarke košarkarji sporoča- jo, da bodo poizkusili v le- tošnjem letu pripeljati v Ce- lje košarkarsko reprezentan- co .Jugoslavije in Sovjetske zveze oziroma Brazilije. Pred košarkarskimi delavci in košarkarji stoji dan"s naj- pomembnejša naloga, kako doseči večjo kvaliteto in v bližnji bodočnosti pripeljati Celje v IL zvezno ligo. Za realizacijo takega cilja pa obstajajo realni izgledi. Letna konferenca KK Celje, ki bo 28. januarja, bo dala bolj popolno sliko o delu te- ga skromnega športnega ko- lektiva, ki ima v svojem pro- gramu velike načrte. G. J Na Golteh je bilo v petek, soboto in nedeljo republiško prvenstvo v alpskih discipli- nah za mlajše mladinke in mladince. Tekmovanja se je udeležilo preko 7.> niludih smučarjev iz l.^ slovenskih smučarskih klubov. Na :ek movanju so sodelovali tudi tekmovalci smučarskega klu- ba Izletmk Celje, ki je obe- nem bil organizator tega tek- movanja in snmčarji iz štor. Največ uspeha pri celski vr- sti je dosegla Senja Jezernik. Rezultati smuka za mlajše mladinke: 1. Cerpos (Bramk) 1:18.18, ...3. Jezernik (izletnik) 1:25.37 itd. Mlajši mladinci: 1. Hol- cl (Fužinar) 1:10.14, . . . 6. Ze- lič (Štore) 1:15.69, ...10. Kli- nar (štore) 1:20.85 itd. Re- zultati slaloma za mlajše mladinke: 1. Cerpes (Branik) 81.14, ...6. Jezernik (Izlet- nik) 97.46, . . . 15. Lončar (Iz- letnik) itd. Mlajši mladiinci: 1. Magušar (Olimpija) 78.25, ...18. Zelič (Štore) 94.72, ...28. Klinar (štore) 104.95 itd. Rezultati veleslaloma za mlajše mladinke: 1. čerpes (Branik) 1:22.29, ...3. Jezer- nik (Izletnik) l:2(i.87, ...7. Lončar (Izletnik) 1:31.32, ... 13. Prelog (Izletnik) 1:39.37, ...18. Veber (štore) 1:49.87 itd. Tekmovanje je vsak dan motila precej gosta megla. Smučarski klub Izletnik Celje je tekmovanje organizi- ral odlično, škoda je le, da niso nastopile vse tekmoval- ke SK Izletnik Celje, ki so se prijavile. Tone Tavčar Senja Jraernik in trener Peter Kopinšek, ki ima precej za- slu.g. da je Jezernikova na tekmovanju dosegla tako lep usi)eh. Foto: T. TAVČAR SVETLA PERSPEKTIVA »Dosegli smo največji us- peh, saj smo pren.agali .sami sebe.« S temi besedami je zaključil svoje piročiio pred- sednik Plavalnega kluba Nep- tun iz Celja na nedavnem občnem zboru. In res je bilo tako, Pred nekaj leti mu je, enako kot vsem plavalnim klubom, ki nimajo najboljših pogojev za treniranje, grozil pogin. Osip plavalcev po ?clubih je bil prevelik, ukinjali so vaterpo- lo, za skoke v vodo pa niso imeli naprav, da bi jih sploh lahko gojili. Kot največji problem pa se je predvsem v Celju pokazala vrzel v tre- nerskih vrstah. Tuji strokov- njaki so sicer prihajali v Ce- lje, toda svojega osebnega pečata niso zapustili, saj jih je kaj kmalu zamikalo mesto trenerja v kakšnem večjem plavalnem kolekt'vu. Toda odborniki PK Neptu- na niso vrgli puške v koru- zo. Ob resnem delu in skr'>i za plavalce in za vzgojo lami- nih trenerskih kadrov so upa- li na boljše čase. Zadnji občni zbor je poka- zal, da upanje nj bilo zamau. Doma vzgojeni trenerji so pristopili k delu s srcem, na bazenu je bilo spet slišati ži- vahen živ-žav mladih plaval- cev. Ostala je le vrzel v va- terpolu. Starejši vaterpolisti so namreč prenehali igrati, mladine pa ni bilo, saj je še teže najti trenerja za vater- polo, ki bi jih bil vzgajal. Tudi uspehi niso izostali. Pionirske in mladinske ekipe so se zelo visoko uvrščale na republiških in celo na držav- nih prvenstvih, ime Neptun se je znova pojavilo na stra- neh Jugoslovanskega tiska, saj so mladi Neptunovi pla- valci osvajali celo naslove državnih prvakov. Rast je bi- la predvsem očitna v letu 1970, leto 1971 ni prineslo kakšnih še vidnejših uspe- hov. Drugi uspeh PK Neptuna pa je bil v širjenju kroga plaval- cev. Ogromno število nepla- valcev je v plavahuh šolah, ki so vzorno organizirane pod vodstvom preizkušf-jnih vadi- teljev, po Konc'inem štiri- najstdnevnem tečaju dobilo svojega »delfinčka« kot ne- kakšno spričevalo in dokaz, i da znajo tudi oni plavati. V vseh šolah so zbirali po- tencialne kandidate za pla- valce, jih testirali in pi'pi"av- | Ijali za ta, zdravju tako ko- • rlsten šport. Letos kanijo } uvesti tudi šolo va'erpola, saj je škoda, da te panoge v Ce- i.iu nimamo več. Nekdaj so organizirali vsako leto veliko tekmovanje »Za nagrado me- sta Celja«, kjer so se zbirale i r aše najboljše vaterpolo elci- pe, danes pa bodo načeli zno vf in tipajo, da bodf^ uspeh. Skratka člani PK Neptuna so optimisti. Zimski bazen v Velenju jim omogoča vsaj kolikor toliko normalen po- tek treningov, letni bazen vzdržujejo po najboljših svo- jih močeh; trudijo se na vse pretege, da bi spravili celj- sko plavanje na raven, kjer je že biio BORUT ALUJEVIC KEXiLJANJE - Končano je teluno^anje za se- stavo državne reprezentance, kd bo sodelovala na letošnjem svetx>vnem prvenstvu v Splitu. Kot je bilo pričakovati so se v izbrano žen- sko vrsto uvrstile tri kegljavke ekijm Partizan-Kovinar Store. V končni uvrstitvi so namreO osvojile Ludvigova p.TO, Urhova tretje in CXjvirkova četrto mesto. Sicer pa je na zadnji tekmi v Lipici ssma- gala Urhova z 837 keglji, Ocvirko- va j^ podrla 808, Ludvigova pa ™ kegljev. XXX v prijateljskem srečanju v di- sciplini 10 X 200 lučajev je ekipa Celja premagala mariborskega Kon- struktorja z rezultatom 8797:8761. Posamezniki; Tisovec 947, Vanov- šek 924, Lubej 912 itd. XXX Ženska vrsta kegljaškega kluba Žalec je gostovala v Ljubljani in -se pomerila z ekipo Ljubljana- Center. Zalčanke so srečanje iz- gubile z rezultatom 2974:2798. Naj- boljše pri Žalcu so bile: Nada Bir- sa z ;J94 podrtimi kegljl, Martina Croršek z 368, Štefka Stampar z :«).') ixxirtiani keglji itd. XXX PRVA EKIPA BOLJŠA — Na šti- risteznem ke„'ljišču v Žalcu pa sta se pomerili pr^a in druga ekipa Žalca. Zmagala je prva z rezul- tatom 6958:9915, Najboljši je bil Kačič v prvi ekipi z 940 podrtimi koglji, v drugi pa Bavtar z 911 podrtimi kegljl. PIONIRJI POLUL NA SNEGU Smučarsko šolo v naravi so uspešno zaključili tudi učenci in učenke polulske osnovne šole. Kar 47 peto- šolčkov je po nekaj urnem rednem pouku na šoli kreni- lo dober km hoda na Veliko Ravno pod Grmado, kjer je, obdan od gozdov, čudovit teren za poučevanje smuča- nja. Celjani niti ne vemo za tako idealne skrite kotičke, kjer bi v prihodnje veljalo napeljati tudi sm^učarsko vleč- nico. Med potjo do smučišča so iz tople shrambe pri pri- jaznem Kosu vzeli šolske smuči, si nadeli smučarsko obutev in že kar dobro ogre- ti prišli na šolski smučarski teren. Pod vodstvom zakon- cev Zgoznik in Castra so se učeiici in učenke seznanjali z liki iz osnovne smučarske šole. Kar hitro so napredo- vali in ob zaključnem na- stopu, ko so vsi opravili prak- tičtiO preizkušnjo s smuča- njem, ni bilo nikogar, ki bi ne obvladal smuka narav- nost in poševno ter smu- čarskih zavojev. Te prvine so osnovne v smučarskem športu. Pri učencih so bili najboljši Zgoznik, Kopinšek, Mavrič in Cečko, pri učen- kah pa čakš, S'^oklas, SiJbo- doičan in Kumberger. Ob razigranih obrazih, osveženih z zdravim zim- skim ostrim zrakom, sem povprašal eno najmlajših učenk NAEMD GLAVAČEVO o vtisih te nove oblike šolske- ga pouka: »Lani sem se na- učila plavanja pri plavalnem teč^aju, ki ga je organizirala naša šola v celjskem bazenu. Letos sem se naučila smu- čanja. Tako sem srečna. Smučanje mi je bolj všeč kot plavanje. Lažje se gib- Iješ na snegu, pa več vese- lja ti daje ta šport. Rada bi imela svoje smuči, da bi se lahko tudi v počitnicah smučala. Sedaj mi jih ma- ma ne more kupiti.. Varče- vala bom in upam, da bom s prispevki staršev drugo leto že prišla do svojih smu- či, da se bom lahko smu- čala!« Med najbolj srečnimi pa je bila vsekakor učiteljica VERA ZGOZNIKOVA, ki je vsak dan neprekinjeno po 6 ur preživela na snegu v poučevanju smučanja in je bila tudi vodja šole v nara- vo: »Ne morem izraziti svo- jega zadovoljstva. Tak obču- tek ima lahko le prosvetni delavec, ly pri svojem šol- skem delu popolnoma uspe. Dosegli smo 100 odstoten uspeh, brez osipa! Vsi zna- jo smučati in vsi so postali navdušeni za to najbolj zdra- vo panogo telesne vzgoje. Nobene nesreče nismo ime- li. Kaj hočete še več?« Tudi polulski učenci so opravili šola ▼ naravi — brez osipa! ATLETIKA Celjani bodo tudi letos prireditelji zimskega prven.stva v dvoranah. To prvenstvo bo na sporedu v sob'jto in ne- deljo 19. in 20. februarja. Celjs-ka vrsta se resno pripravlja in tudi atleti iz Ljubljane in Kranja radi zahajajo pod celjsko strehe. Zlasti pridno upt>rtibljajo napravo za ska- kanje ob palici. Celjski atletski klub je te dni zapustil edon txl naj- boljših atletov. Božo Pikula. De.setletni republiški rekor- der v metanju krogle se je vrnil v svoj roihii Mostar, Slo- vo je bilo težko, toda Božo je obljubil, da bo pomagal svojim kolegom, če ga bodo potrebcv/ali v letošnji sezoni. Med celjske atlete se je vniil te dni tudi Branko Vi- vod. Dobil je kratek dopust in ga je temeljito izkoristil za vadbo pod vodstvom Andreja Peterke. Branko resno namerava nastopiti za svojo vojno pošto na republiškem prveast\ii v dvoranah. Tako bi se rad oddolžil za pomo<; ki jo sprejema v svoji enoti. V Bovcu lahko v prostem času redno vadi v mali telovadnici. ROKOMET V nadaljevanju tekmovanja zimske rokometne lige Slovenije so minulo nedeljo celjski rokoni&taši odigrali novi dve srečanji. Premagali so Radeče 13:9 ter Tržič 19:15, Najboljši strelec je bi! Levstik z 12 goli. Po nekajtedenskem vodenju celjske n>kcmevne ekipe Franca Ramsku,glerja, so pri klubu dobili novega trenerja. To je bivši igralec Zagreba in Metalca Banibir. ki bo vodil celjsko rokometno ekip^) v spomladan.skem delu tekmova- nja IT. zvezne li,ge. KOSAP.KA Mladinska ekipa Celja je v prvem kolu tekmovanja v zimski štajerski ligi dosegla dve zmagi in sicer je najprej visoko prema.^ala mladince iz Sloven';ke Bistrice, v drugi telOTii joa z drugo peterko še ekipo Radenske, Najbolj se je tokrat izkazal Sabolčki, ki je na tekmi proti Bistrici dosegel kar 35 košev, ■• Rezultati: CELJE : BISTFvICA 75:27 (4C-21) Koše za Celje so dosegli: Sabolčki .35, Mastnak 11, Žohar 10, Muhovec 9. Videč 6, Pintar 2, Kuljad 2. CELJE : RADENSKA 31:22 (17:8) Koše za Celje so dali: Žohar 9, Kavčič 8, Grosek 6. Jošt 4,.Škonek 2, Vrbnjak 2, Naslednje kolo mladin.ske )ige bo 5, marca v .Slovensiki Bistrici HOKEJ na ledu Z igro celjskega moštva v letošnjem državnem prven- stvu in končnim uspehom v j^rveni delu tekmovanja smo lahko zadvoljni. Po začetnih spodrsljajih je ekipa zaigrala v nad-iljevanju mnogo bolje in lahko tudi v kvalifikacnjab za razvrstitev od petega do osmega mesta v državi pri- čakujemo zadovoljiv uspeh. Sicer pa je tudi osmo mesto med jugoslovanskimi hokejisti zadovoljiv uspeh, če upo- števamo, d.i celjska ekipa nastopa samo s svojim igralskim kadrom. Za kf>nčno razporeditev od ijetega do osmega mesta Celjani igrajo v teh dneh. Včeraj s<.) imeli prvo srečanje v Ljubljani proti Slaviji, v soboto pa gostuje na drsališču v Mestnem parku beograjska Crvena zvezda. Tretji na- sprotnik bo prihodnjo soboto v Beogradu Partizan. Sledijo seveda še povratna srečanja. Mlada celjska hokejista Bratec in Lssjak .st^ si pri- borila pravico sodelovanja v državni mladinski hokejski reprezentanci. Na pot v Romunijo pa je z ekipo odpotoval le prvi, kajti Lisjak .se je pred odhodom poškodoval. Presto soboto so celjski hokejisti izkoristili za priija- teljsko srečanje. Na drsališču na Jesenicah so se pomerili z ekipo Kranj-^ke gore. Kljub temu, da so bili precej oslabljeni, so prikazali dokaj dobro igro in doživeli poraz 4:8 proti četrtoplasirani ekipi v Ju.goslaviji. Te dni so pričeli z občinskim prvenstvom v hokeju učenci osnovnih šol celjske občine. Letošnje prvenstvo je žo Četrto, sodeluje pa .^dem ekip. .STRELJANJE Oljski strelci so že pričeli novo sezono. V tekmova- nju 7, zračno puško sodelujejo na mnogih tekmovanjih. Tako so te dni gostovali v Slovenjgradcu in se pomerili z domačini. Borba je bila zelo zanimiva in izenačena. D(> mačini so se Celjanom močno upirali in na koncu izgubili dvoboj za 15 krogov. Med posamezniki je zmagal celjski strelec Jože Jera.m s 361 krogi. Sledijo: Kušter (Slov. gr /"ec) .360, Seršen (Ce- lje) .3.'34, Dobovičnik (Celje) 352, Verčkovnik (SL) 347, Ahtik (Celje) 346 krogov. Dv:i najboljša tekmovalca Tone Ja.srer (Celje) in repub- liški prvak Vlado Rre250vnik (Slovenjgradec) pa sta se po- merila v streljanju s precizno zračno puško. Zmagal je Jager Tone iz Celja z rezultatom 363 : 356 krogov. Celjska strelca Tone Jager in Franc Brečko sta so- delovala na državnem prvenstvu v streljanju s precizno zračno puško. Med stotimi tekmovalci je Tone Jaser (Ce- lje) osvojil odlično deseto mesto. Od 400 možnih krogov je zadol 370, zmagovalec pa je dosegel samo deset krogov več. Prane P.ročko je s 357 krogi osvojil 44 mesto. jk SMUČANJE Starejši mladinci ir> mladinke so se zbrali v Kranjski gori. Tu je bilo republiško prvenstvo. Kakor na Golteh so tud: tu imeli predstavniki Izletnika dobre rezultate. Mežnarič se je uvrstil med najboljše. V veleslalomu je bil sedmi, v slalomu pa celo peti. Presenetil je tudi mladi Cetina, ki je v slalomu osvojil deseto mesto. jik §t. 4 — 27. januar 1972 NOVI TEDNIK 19. stran ŠPORTNIKI, REKREACIJA, ZABE IN... # PRIZNANJA IN NAGRADE NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM LETA TER NAJUSPEŠNEJŠIM V SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGRAH # PRIZNANJA VSEM, TUDI TISTIM, KI JIH NISO URADNO PRE- JELI Čeprav je od začetka kazalo slabo, je bila dvorana Naro- nega doma v Celju vključno z balkonom nabito polna. Ne- kateri so stali celo v pred- verju in skozi odprta vrata za- sledovali dogajanje v dvorani. Javna prireditev Občinskega sindikalnega sveta Celje in uredništva Novega tednika ter Radia Celje je naletela na iz- redno odobravanje .števihiili Celjanov. Prireditev je pomenila za- ključek enega najbolj množič- nih tekmovanj v celjski obči- ni. Sindikalne šix)rtne igre so lani zajele 84 sindikalnih organizacij in s tem 1.748 po- same2aiikov. število sodelujo- čih na sindikalnih igrah se viša iz leta v leto in tako po- stajajo vse bolj priljubljena ne samo šport.na, ampak tudi ^ veliki meri rekreativna — ^ar je najbolj pomembno — oblika udejstvovanja naših delovnih ljudi. Tako je predsednik občin- '^l^ega sindikalnega sveta Ce- IVAN KRAMER, dejal na 'Kičetku prireditve: »Sindikalne športne igre so organizirana oblika tekmo- ki imajo poleg osnov- namena — pjitegniti čimveč delovnih organizacij k organiziranju rekreacije za svoje delavce, tudi namen zbližati občane in ustvarjati tovariško ter prijetno druibe- no vzdušje. Čeprav danes raz- glašamo in nagrajujemo pred- vsem najboljše ekipe in naj- prizadevnejše {>osameznike, pa gre priznanje prav vsem, ki So kakorkoli pripomogli k tako uspešni dejavnosti na tem področju, za katero je lani prejel celjski Občinski sindikalni svet tudi viTsoko re- publiško priznanje — Bloud- kovo nagrado-« Po izredno uspelem na- stopu j>evskega zbora Svobo- de So zaigrale pod vodstvom EDIJA CORSICA »Žabe«, celj- ski orkester, ki je p>ožel na začetku in med vso priredit- vijo viharne aplavze pubhke. Obiskovalci v dvorani so 2inia.- li ceniti zvoke, ki so jih »sta- ri fantje« izvabili i;z svojih instrumentov. Nato je J02E VOLFAND, glavni urednik Novega tedni- ka in Radia Celje, podelil pla- kete ter nagrade, ki so jih prispevali tovarna TOPER, trgovsko podjetje MODA in KER.\MICNA INDUSTRIJA LIBOJE, najboljšim in naj- prizadevnejšim športnikom in športnicam leta 1971. Plake- te in nagrade so prejeli: MI- RO KOCUVAN, atletika; JOŽE URANKAR, dviganje uteži; FRANC PEPERKO, jadralno letalstvo; BRANKO VIVOD, atletika in BOJAN LEVSTIK, rokomet. Med športnicami pa: NATAŠA URBANCIC, at- letika; EVA ZAVRŠNIK, ja- halni šport; EVA LUDVIG, kegljanje; MAGDA URH, keg- ljanje in DANICA URANKAR, atletika. Urhova pa je kot no- vopečena članica državne re- prezentance prejela tudi na- grado podjetja IZLETNIK, in sicer obisk revije v Celovcu. X New swing quartet z OTOM PESTNERJEM jp zopet nav- dušil. Tako kot že tolikokrat prej. Največ smeha v dvora- ni so požele seveda nagradne igre za obiskovalce v dvorani. No, ps priznajte, če ni pri- jetno na oder poklicati vse, ki imajo čez 95 kilogramov — kljub nedeljskemu filmu Kile gor, kile dol — jih stehtati ter nagovoriti, da bodo gonili dvokolo. Ali pa hoja ix) vr- vi, ki je bila resnici na Iju- b(j povedano, na tleh. Nič hu- dega. Smeh! Zmagovalce in tudi ostale pa so čakale lepe nagrade. Osrednja točka zanimive prireditve je bila vsekakor razglasitev rezultatov sindi- kalnih športnih iger, ki jo je opravil prof. TONE CtORšIc, najboljšim in najprizadev- nejšim pa je čestital ter jim izročil nagrade IVAN KRA- MER. Najuspešnejše v ekipnem plasmaju so bile sindikalne organizacije: v kategoriji čla- nov TOVARNA EMO, med starejšimi člani 2ELEZARNA ŠTORE in med članicami INGRAD. Dobili so tudi na- ročilnice za športne rekvizi- te v vrednosti 500, 400 oziro- ma 300 dinarjev. Občinski sin- dikalni svet pa je dodelil tu- di plakete vsem sodelujočim sindikalMm organizacijam in to z vpisano uvrstitvijo. Tudi posamezniki so dobili posebne nagrade in sicer na- ročilnice za športne rekvizite. Tako So jih prejeli za priza- devno delo v komisiji za re- kreacijo in šport pri Občin- skem sindikalnem svetu TI- NE VEBER, MARJAN LE- BAN in PETER HRIBERNIK. Zaradi izredno prizadetega dela na področju rekreacije v delovnih kolektivih pa so dobili nagrade RIHARD RA- TEJ iz tovarne EMO, MAR- JAN LEBAN iz Oinkame, ALOJZ KOVACIC iz Kovino- tehne ter KONRAD KAVCIC iz Klime. Ivan Kramer je iz- ročal nagrado tudi prof. TO- NETU GORSICU za izredno prizadevno delo pri sindikal- nih športnih igrah iai na za- četku uveljavljaiya rekreacij- Nabito polna dvorana je toplo pozdravila športnike in nastopajoče Cilavni urednik našega tednika Jože Volfand izroča plaketo Miru Kocuvanu Nad 95 kilogramov težki so se na odru pomerili v gonjenju kolesa Tone Goršič je razgla.sil re- zultate sindikalnih iger Pold^ je zopet navdušil i svojim prisrčnim humorjem ske akcije TRIM, ki je, kakor nikjer v Sloveniji, našla prav zaradi izredno požrtvovalne- ga dela sindikalnih delavcev zelo plodna tla. Nagrade za najboljše so prispevali tovar- na AERO, CINKARNA CE- LJE, ZLATARNA CELJE, LI- BELA CELJE in trgovsko podjetje MERX. Pokrovitelj prireditve, pod- jetje AERO, pa je še posebej nagradilo z naročilnicami zmagovalne ekipe v posamez- nih športnih disciplinah. Tako je bil pravzaprav u- radni del slovesne prireditve končan. Prav tako, kot so obiskovalci v dvorani navdu- šeno ploskali najbolj znanim športnikom Celja ter najbolj- šim v sindikalnem tekmova- nju, so pozdravili tudi vse nastopajoče, od humorista POLDEKA naprej. Zadovolj- ni so zapuščali dvorano in marsikdo je v tistem "trenutku pomislil: Tudi sam se moram vključiti v sindikalni šport. Ne zaradi drugih, zaradi se- be. Seveda ni pri tem poza- bil na TRIM. Tekst: MILAN SENIČAR Foto: RUDI POGOREVC Predsednik občinskega sindikalnega sveta, Ivan Kramer čestita Metki Lesjakovi, predstavnici Ingrada Vse naročnike prosimo, da naročilnice, spre- membe in vsa druga vprašanja pošljete na naslov CGk» DELO, naročnine za Novi tednik, Ljubljana, Tomšičeva 1. Frosi.iio, da na ta naslov tudi pišete, če tednika nr boste redno prejemali. Uredništvo N0VE(;A TEDNIKA 20. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 MED NEBOTIČNIKI PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAR 15. Paradižnika sta od začudenja odpirala usta, farmar pa je hitel razlagati: »Nista še vsega videla, draga moja! Pri nas se živo zavedamo, kako pomembno je razpoloženje na delovnem mestu. Zato ne mine dan, da ne bi razveselili naših putk bodisi z nastopom slavnega pevca, bodisi s pri- vlačno televizijsko oddajo; ali pa recimo z modno revijo .., Nastopajo golovratke, grahaste, rjave, sive ... »Seveda,« je nadaljeval direktor,« so tudi delovni rezul- tati temu primerni! Naše pute nosijo jajca v prahu ali pa že kar jajčne testenine: makarone, špagete, polžke, re- zance .. .« Farmar je pokazal na tekoči trak, ki je tekel pod kurji- mi zadnjicami. »Kaj takega!« je vila roke Klara. »Potemtakem imate pa pri vas tudi krave, ki dajejo mleko v prahu!« »Kako da ne!« je zgrabil farmar. »Izvolite semkaj, v ob- rat številka dve!« Zares! V obratu številka dvo so stale leno v vrsti trebu- šaste mlekarice. Prizor za bogove- Pred gobci tekoči trak, tekoči trak pod zadnjicami . . . §t. 4 — 27. januar 1972 NOVI TEDNIK 21. stran UBOJ iN POŠKODBA? Bilo je julija meseca leta 1968, ko je 26-letni MUNIB doma iz Pruda, z udarcem v glavo iiudo poškodo- SALKA BAJERIČA in nato pobegnil. Ker se je to zgo- v Celju, je celjsko sodišče iz,dalo tiralico za njim. Kod vse je vodila p'vt pobeglega Spabiča, bo pokazala preiskava, ki vsekakor ne bo kratka. Spahiča so namreč pj.ep<'ljali v (3elje iz Vzhodnega Berlina, kjer so ga tudi odkrili na podlagi tiralice. Vse kaže na to, da se je Spahič nekaj časa skrival v jy£r(vslaviji, nato pa je pobegnil v tujino. Pot ga je baje vodila v Zahodno Nemčijo. Toda tudi tu jii miroval. Sodeč po nekaterih neuradnih podatkih je zanj zainteresirana tudi zahodnonemška policija, ki ga sumi ulx>ja MIRKA SIMIČA, državljana SFRJ. Uboj bi se naj 2«odil v Zahodnem Berlinu. Zato je tudi pobegnil v Vzhodni Berlin, kjer pa ga je prijela roka pravice. Spnhič bo v Celju odgovarjal najverjetneje zaradi de zoper življenje, saj je prelani temeljične kosti in po- škodba možganov, kar je povzročil Bajeriču, zelo huda poškodbi, telesa. M. S Zaradi razširitve proizvodnega programa vabi LIBELA CELJE k sodelovanju večje število sodelavcev in to: 1. diplomirane inženirje strojništva 2. inženirje strojništva 3. tehnike strojništva 4. pripravnike 5. kvalificirane in priučene strugarje, ključavničarje, rezkalce, električarje in kovinopleskarje 6. priučene delavce Pogoji: Pod .tč. 1., 2. in 3. nam je potreben kader za teh- nologijo, konstrukcijo in operativne službe v pro- izvodnji. Zaželeno je, da imajo kandidati nekaj prakse; Pod: tč. 4. so lahko pripravniki iz strojne, eko- nomske in elektro strc/ke; Pod tč. 5. in 6. nam je potreben kader za pro- izvodnjo. Za priuöitev za montazxj lažjih tehtnic se lahko prijavijo tudi ženske, ki bi bile priprav- ljene delati v izmeni. Kandidati naj se osebno zglasijo v splošnem sek- torju podjetja, na Opekarniški 2 v Celju. Razpis velja do za.sedbe delovnih mest. LI BELA CEL.IE OPOZORILO Odlok o kocnunalniii taksah, objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 19; 7ü z dne 6. 10. 1970 je začel veljati I). dan po objavi, uporablja pa se od 1. janu- arja 1911. Odlok nalaga vsem zavezance.Ti, ki uporabljajo pred- mete in storitve, za katere je predpisana taksa v leinem znesku, da so dolžni taksno obveznost pri- javiti davčni upravi v J 5 dneh po nastanku taksne obveznosti, če ni v taksni tarili drugače določeno Taksa v letnem znesku je določena od naslednjih predmetov in storitev: 1. za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih, 2. za upcrabo igralnih srecistev v javnih lokalih, 3. za reklamo, napise, objave in oglase, ki so po stavljeni, pritrjeni ali drugače označeini na javnih mestih, 4. za sporočila, objav« in ra.iglase po lokalnih ozna- čevalnih postajah r javnim oklicem in podobnimi sredstvi, 5. za uporabo vitrin, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne zgradbe, (5. za uporabo javnega pro.stora, ki je rezerviran za pobiranje določenega uporabnika. Za ''se ostale taksne predmete v primeru, ko je taksa določena v enkratnem ali dnevnem znesku a to je od: 1. uporabe javnega pločnika, 2. za plakate in druge reklamne napise, objave in oglase, ki nimajo trajnega značaja, 3. za jiriložnostno uporabo ozvočevalnih sredstev, 4. za trošenje letakov. 5. od druge začasne uporabe javnega prostora, je taksni zavezanec dolžan pred uporabo taksnih predmetov obvestiti davčno uprave in plačati pred pisano takso. Opozarjamo taksne zavezance, da prijavijo vse pred mete in storitve, ki podležejo plačilu komunalnih taks in nakažejo predpisano takso na tekoči račun št. 507-846-2/003 Zbirni prehodni račun prispevkov in davkov v SO Celje Tarifa komunalnih taks je sestavni del odloka o komunalnih taksah. Davčna uprava lash VKLJUČENA ELEKTRIČNA BLAZINA Pred dnevi se je zaradi električne blazine vnel požar T stanovanju ANTONIJE KRIVEC v Hudi jami pri Laškem. Krivčeva je tistega dne zgodaj zjutraj vključila elek- trično blazino in uro pozneje odšla z doma. Pri tem pa je pozabila blazino izključiti. Približno ob 12.30 so opazili požar, ki je imičil oziroma poškodoval TV sprejemnik, tranzistor, fotoaparat in seveda pohištvo. Škodo so ocenili na 14.000 dinarjev. C^enj so pog^ili člani prostovoljnega gasilskega društva. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Pravilen vrstni red: D, C, A B. (Slika D je zares najman. izpopolnjena: manjika drsal ka na dekletovi nogi na des ni strani spodaj, ogrlica dr salke, ki se drsa z mladeni čem ter gledalec na sredi na sliki C manjka-a prav tako ogrlica ter gledalec; na sliki A manjka samo gledailec slika B je popolna). humori TURISTOVSKA »Ta pokrajina je krasna, kajne? Ali bi mi mogli za hip posoditi daljnogled?« — »Z veseljem.« — Neznanec vzame daljnogled in gleda nekaj časa na vse strani, potem pa ga vrne turistu, repoč: »Hvala lepa, zdaj mi pa dajte uro in denar! Hotel sem se samo prepričati, če ni morda v bližini orožaiikov.« PROFESORSKA Profesor zamišljeno bere v kavami. Žena se dolgočasi in spet vpraša moža: »Ti, koliko je ura?« — »Tri četrt na de- vet. Zapomni si že enkrat in ne vprašuje me zmeraj,« od- vrne mož. LEPO VREME LAHKO PRIČAKUJEMO: Če barometer stoji visoko m mirno ali pa če se znatno dvigne. Če se vetrovi vrte proti severovzhodu, če je zrak suh. Če okoli gorskih vrhov ni megle in oblakov. če sonce vahaja svetlo ru- meno. Če sonce zjutraj ah zvečer lepo žari, je le malo rdečka- sto in ga ne obdajajo oblaki. SRČNA MOC — POTENTILLA ERECTA 100 stopinjah Celzija. Drogo nato drobno zrežemo ali pa jo zdrobimo v prah. Koreni- ka srčne moči je zelo bogata na čreslovini, smolah, pekti- nih, škrobu, eteričnemu olju, vsebuje pa še glikozide in precej rudnins/cih soM. Uporabnost korenike srčne močd je že dolgo znana, njeno slavo pa je utrdil ze- liščni mojster Sebastian Kneipp. Ta, s čreslovino iz- redno bogata droga, je zelo pripravna za zdravljenje in ufitavljanje tako no:rairnjih ko"; zunanjih krvavitev. Ljud- ska medicina pa priporoča koreniko srčne moči za zdravljenje kroničnih čre- vesnih katarjev in je uspešna predvsem pri tistih čreves- nih boleznih, kjer se menja- vajo driske in zaprtja, ker ovira razvoj črevesnih bakte- rij, ki to povzročajo. Za žeaiske pa je srčna moč do- brodejno zdravilo prd pre- močnem mesečnem perilu. S čajem lahko izpiramo razna kožna obolenja rane z njimi tudi grgramo pri vnet- ju grla. čaj uporabljamo tudi pri krvavenju iz nosa, '.ako da ga vsrkavamo skozi nos. čaj pripravljamo tako, da 1 čajno žličko drobno na- rezane sveže ali pa p>osušene korenike zavremo v skodelici vrele vode in počakamo pet minut, precedimo in pijemo grenkega večkra', na dan. Za rane lahko uporabljamo tudi mazilo, ki ga pripravimo tako, da sveže korenike dob- ro prepražimo v sveži svinj- ski masti, precedimo skozd laneno krpo in spravimo v temnih kozaroih na hladnem. Zelo lepo pripravljeno ko- reniko srčne moči dobimo tjudi na celjskem trgu. Boris Jagodič Srčna moč ali preiroprst- nik je trajno zelišče z nepra vilno, zunaj temno rjavo, na prerezu pa belo koreniko, ki pa na zraku pordeči. Iz ko renike poganja do 40 cm dol- go steblo, ki je pokončno ali pa ležeče. Pritlični lis'i ima- jo dolge, tanke peclje in so navadno trojni ali pa tudi petemii. Steblo in listi so lahno dlakavi, po planinah rastoča rastlina pa je moč- neje porasitla. Srčna moč ima drobne, rumene cve ;ove, ki so na dolgih pecljüi. Rast- lina je skoraj brez vonja, toda korenika ima močan, trpek in precej aromatičen okus. Raste predvsem po vlažnejših krajih, ob robu gozdov, med grmovjem, po travnikih in senožetih v ni- žinskem m gorskem svetu. Cveti od junija do avgusta, v višjih legah pa do sredine jeseni. Nabiramo korendko zgodaj pomladi ali poejno jeseni, najlaže pa tedaj, ko rastlina cveti, ker bi jo drugače težje našli. Koreniko takoj temelji- to očistimo in posušimo v senci. Sušenje na'x) previdno dokončamo v pečici pri ženin vsakdan z RAHLIM NAVDIHOM EKSTRAVAGANCE Ekstravaganca! Velikokrat slišimo to beisedo. Še pose- nej se je ugnezdila v pogo- vorih o modi. Tu pomeni ne- kaj posebnega, izredno po- gumnega s priokusom tiste- ga, kar bi po domače ozna- čili z »malo čez les«. Biti eksbravaganten — to pri nas rii težko. Dovolj je, da sd oblečeš maxi plašč, si nadeneš klobuk širokih kraj- cev in da si moški. V Pari- zu bi se moral že bolj po- truditi, tako kot se trudi na primer Salvador Dali, ki si maže brke s posebno teko- čino, da mu štrlijo navzgor kot dve anteni in se spreha- ja po francoski prestolnici s sedmimi kozami, ki jih ima prijjete na zlatih veri- žčoah. Da, za Pariz bi bil širok klobuk in maxi plašč prema- lo. In zakaj sem načela ta klepet? Ne zato, da bi se zgledovali po pariških poseb- nežih, pač pa zato, ker vam za pomlad predlagam eno- barvni kostim, ki bo zaradi temnih obrobkov morda ma- lo bolj ekstravaganten, kot smo navajene. Seveda so tu možne različne barvne kom- binacije, model pa sem na- menila tistim, ki imajo rade včasih nekaj posebnega. MAJDA DELOVNA NESREČA V VOLNI Predvidevajo, da je okvara na reduktorju povzročila lažjo delovno nesrečo v tovarni Volna v Laškem. Nesreča se je zgodila v obratu barvarne. Pri tem je bü poškodovan po obrazu inž. ŽEL.TKO HRASTOVEC iz Strm- ce. Poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnica. 22. stran NOVI TEDNIK Št. 4 — 27. \ee\uar 1972 do 10 besed vsaka nadaljnja beseda naročniki 20 «/o popusta 10.0Ü 1,10 ................................................................................................................. PRODAM f.at kombi 1300 TF osebni po ugodni ceni. Homšeik Drago, Blektroin- stalacije Lašiko. PRODAM KiVlEčKI mlin — premer kamnov 70 cm prodam. Ušen Franc, Rakovlje 18 Braslonrče. ZASTAVO 750 prodam- Po- glajen Hinbo, Zagirad 62 a, Celje. OMARO za obleko ali perilo — svetel les in pisalno mii- zo iz trdega lesa — lepe izdelave prodam. Zagata št. 4/1 — naramiosit. TROFAZNI števec — nov, dvodelni kavč, omaro, kre- denco, štedilnik, vrata, ak- na, prodam. Springer, Za- grad 103, Celje. KOMBI ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto, vzamem tudi ček. Romih pri KOS, Stari rudnik — Pečofvnik. FIAT 750 letnik 1965 v voz- nem stanju prodam. Plank Mihael, Parna pekarna Što- re—v času od 15. do 22. ure. FIAT 750 dobro .ohranjen in motor »Tomos« 1967 ug'od- no prodam. Lipar Tinko, Kompole 84, Store. PRODAM prašiča 180 kg tež- kega. Bred Alojz, čmova št. 9, Velenje. UGODNO prodam enostano- vanjsko vseljivo hišo. Og- led možen vsak dan od 14. do 16. ure. Zinka 6oMc, Udmat 3, pošta Laško. V CELJU ku.>im enosobno stanovanje (tuidi samo sobo) lahko z manjšim jxiprawi- lom. Ponudbe pod »Ma- rec«. OPEL 1959—1960, 1200—1700 cm' kupim (lahko tudi ca- ravan). Ponudbe s ceno, letnico in stanjem vozila na naslov: Branislav, (Desita v Tmofvlje 13, Celje. ODDAM opremljeno sobo v centru Celja dvema soli- dnima moškima. Ponudbe pod »Poseben vhod«. NUJNO iščem sobo s kuhi- njo v Celju ali okolici. Pla- čam v naprej. _ Ponudbe pod »Dober plačnik«. IŠČEM sobo PK) možnosti s posebnim vhodom in so- uporabo kopalnice. Ponud- be na naslov: Tone Stip- čič. Ljubljanska 34. ODDAM opremljeno sobo. Mandelj Cilka, Gorišika 10, Cesta na Ositrožno za skla- diščem Avtomotor, Celje. OPREMLJENO sobo oddam (3dbor za medsebojna delovna razmerja PLINÄRNE-VODOVOD CELJE objavlja • prosta delovna mesta: 1. OBRATOVODJA PLINARNE 2. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE 3. KURJAČA Pogoj i: Pod 1. se zahteva VS izobrazba strojne smeri ali dejavnosti obrata sorodne tehnične smeri s 3-letno prakso v vodenju in organiziranju dela. Pod 2. se zahteva VŠ izobrazba pravne smeri. Pri izbiri imajo prednost kandidati z dJaljšo prakso. Pod 3. se zahteva s KV ali PK kvalifikacijo z opravljenim kurjaškim izpitom v skladu z zako- nom (Ur. list SFRJ 43/67). Kandidat mora imeti stanovanje v Celju ali najbližnji okolici. Poskusno delo v vseh treh primerih 2 meseca. Vloge sprejema tajništvo podjetja do 10. dne po ob javi v časopisti. AVTOTURISTIČNO PODJETJE >1 IZLETNIK« — CELJE objavlja naslednja prosta delovna mesta 15 ŠOFERJEV za motoma vozila »D« katöQOFi]© K sodelovanju vabimo šoferje motornih vo- zil »C« kategorije, ki imajo izkazano več kot 2-letno dobo voženj z vozili, katerih lastna teža je več kot 3500 kg, ustrezno stro- kovno kvalifikacijo in potrdilo o izpitu prve pomoči za vc-znike motornih vozil Interesente vabimo, da se zglase v splošno- kadrovski službi ixxijetja na razgovor. ZA TURISTIČNI CENTER »GOLTE« nad Mozirjem 3 IZUČENE KUHARICE 2 IZUČENA NATAKARJA — za vse pogoj končana gostinska šola 1 BLAGAJNIKA — pogoj končana šola za trgovske delavce Objava velja do zasedbe. Ponudbe pošljite na naslov IZLETNIK Celje, splo- šno-kadrovski sektor. dvema moškima. Jeretino- va 8, Hudinja. DIJAK išče sobo v Storah. Tomše Jože, Krška vas 31. MIZARSKEGA ix>močnika in vajenca aJi fanta m priu- čitev sprejmem. Hrana in stanovanje za samca v hiši. Gleščič Elvgen, škofja vas pri C^lju. INŠTRUKTORJA za matema- tiko iščem za mesec fe- bruar v centru Clelja. Po- nudbe pod »8. razred«. NA DOM sprejmem stroje- pisna dela. Cesta v Laško št. 32, Celje. NUJNO potrebujem 10.000 novih din, kot vlogo za nakup stancvanja. Vrnem v enem letu. Obresti po dogovoru — nagrada. Po- nudbe pod »Garancija ICB« SPREJMEM vsa strojepisna dela na dom. Ponudbe pod »(Delje«. ZA ŽAGANJE drv na celj- skem področju se priporo- ča Primožič, Prebold. KOKDŠJEREJCI! Izkoristite ugoden popust in naroči- te enodnevne piščance po prednaročniški ceni od 2,50 din dalje, odvisno od vrste piščancev in količine. Nu- dimo vam najnovejše ne- sne tipe HISEX in GOL- DEN (x)MET ter brojierje HUBBARD in LOHMAN. Vsak kui>ec dobi tiskana navodila o vzreji in garan- cijo za nadomestilo v pri- meru pogina. Piščanci bo- do v prodaji od 11. febru-^ arja dalje vsak teden od I>etka do nedelje. Pošilja- mo tudi IX) železnici ali dostavljamo osebno. Naro- čila sprejema po poš^^-i ali osebno Valilnica Dobrave Zg. Roge 23, Šempeter ob Savinji. IŠČEMO dopoldansko varstvo na domu k enoletnemu o- troku. Pavlovič, Celje, Trg svobode 2/II. UGODNO prodam štedilnik, hladilnik, novo pomivalno omaro in kuhänyski element. Vprašati v uredništvu No- vega tednika Ctelje. Mozirje Nekaj dni je od tega, kar so v mozirski občini zabele- žili kar dve tatvini nabožnih kipcev. Vrednost še iii ugo- t'>\ljena, jasno pa je, da gre za precej dragi>reno starinsko blago, ki je zamikalo nezna- nega zmikavta. Neznanec je najprej ukra- del kip svetega Janeza iz ka- pelice v Podvolovjeku, last JAKOBA PLAZNIKA, iz Pod volovjeka 24. Kipcc je visok 70 centimetrov in star približ- no 120 let. Predvidevajo, da je isti ne- znanec ukradel noč pozneje tudi drugi kip, to pot kip matere božje iz kapelice v Primožu pri Ljubnem. Ta kip je visok kar 140 centimetrov, i star pa preko 300 let. 2e dolgo je jasno, da greUo takšne stvari dobro v proda, jo, predvsem zunaj naših Ir.j žavnih meja, so pa izreduo slabo zavarovane. Za neznan, j cem še poizvedujejo. 4—čar §t. 4 — 27. Januar 1972 NOVI TPDNIK 23. stran EMO Z GARNITURO EMAJLIRANE POSODE: ABC, IDEAL ALI JE- DILNE SKODELE NA VSAKI EMO PEČ! NA OLJE VAS ČAKA ELEKTROTEHNA TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE Z El EKTROTEHNIČNSM MATERIALOM v svojih prodajalnah: CELJE — Stanetova ulica 16 >/Fi EMJE — Prešernova ulica SLOVENJ GRADEC ves elektroinstalacijski material elektromotorji, hidroforji vodovodni in sanitarni material keramične ploščice akustika, radio in TV sprejemniki z nadomestnimi deli kuhinja GORENJE gospodinjski aparati: hladilniki, štedilniki, pralni stroji VABIMO VAS K UGODNEMU NAKUPU! ■ ■ sedež LJUBLJANA razpisuje prosta delovna mesta za eksDOzituro v CELJU in vabi k sodelovanju 1. REFERENTE ■ LIKVIDATORJE za delo v ekspozituri 2. BLAGAJNIKA za devizno in dinarsko blagajno v ekspozituri Kandidat mora izpolnjevati naslednje po- goje: višja šola in 2 leti delovne dobe ali srednja šola in 4 leta delovne dobe. Pasivno znanje enega tujega jezika. Pripominjamo, da bodo imeli prednost'kan- didati. ki imajo prakso na ustreznem delov- nem področju. Delovni čas v ekspozituri je predviden 1 te- den dopoldan, 1 teden popoldan. Prošnje Z Življenjepisom pošljite v 10 dneh od dneva objave JUGOBANKI — sedež Ljubljana, Titova št. 32, grupi kadrovskih poslov. IN SPET NOVA PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP, TOKRAT ZA GOSPODINJE 31.1. do 5.2.1971 v VELEBLAGOVNICI 10 0DST. POPUST za nakup z gotovino in tudi na potrošniški kredit — posteljnine (metraža in konfekcija), — zaves, dekorativnega in pohištvenega blaga, — preprog in oblog za tla, — prtov, serviet, kuhinjskih brisalk in podobno 10 ODST. POPUST za nakup frotirk »Svilanit«, 10 ODST. POPUST za nakup hladilnikov »GORENJE«, 10 ODST. POPUST za nakup kuhinjskega pohištva: Maries, Gaber, Gorenje, S. Geli in se REKLAMNA PRODAJA IZDELKOV SLOVITE ANGLEŠKE KOMZFRVNE INDUSTRIJE HEINZ v samopostrežnih oddelkih NAME v Ljubljani, Škofji Loki, Kočevju in Velenju. _ 5 Celjska razglednica — ali kmalu pešci ponekod niti na pločniku ne bodo imeli več prostora. Le kod bodo hodili? (Foto: B. Strmčnik) VODA, TI NESREČNA VODA! Potrebovali so ljudje v Gabrovem ' dolu vodo. Pa še kako potrebovali. Pra- vzaprav, najbolj sta je bi- la potrebna soseda .Janez m Miha, stara Gabrodol- čana. Tukaj, pri tej po- trebi, pa se vse zaplete. Bolje povedano, se je že zdavnaj zapletlo. Nekako takole je bilo,- sosed Janez je imel mo čan izvir gori nad svojo bajto. Spodaj pod bajto je bil še en izvir, ne tako močan sicer, vendarle iz- vir. Tja so hodili Micka, njegova žena in otroci, včasih pa tudi on, po m- do. Nerodno je bilo le to, da je te vode tu in tam zmanjkalo in je bilo po- tem potrebno iti navkre- ber v tisto prekleto str mino, kakor je rad zakre- mentiral Janez, kadar je tovoru kot mula na hrbtu brento, polno pljuskajoče vode. Najbolj je Janez preklinjal pozimi, ko mu je mrzla voda tekla za vrat. Izvir nad bajto je bil last Janezovega soseda Mihe, ki pa je imel na svoji zemlji še en izvir. Tudi dober. S sosedom sta živela v božjem miru, dokler se ni sosed Janez spomnil, da mu je cirku- sa z vodo dovolj, in je za- čel graditi vodnjak. Pove- dati je treba tudi to, da se ni točno vedelo, na či- gavi zemlji je tisti izvir, kamor je hodil po vodo Janez: ali na njegovi ali na Mihovi. Stari so se namreč dolga leta prav- dah za to nesrečno vodo, prestavljali so mejnike, Od vode pa ni imel koristi nihče. Komaj je sosed Janez izkopal precej velijco luk- njo. ki naj bi bila rezer- voar. so že stopili prelju- oe?nu sosedu na oni strani lasje pokonci od jeze in užaljenosti. Klei je in ben- til je, da je bilo groza poslušati. Naposled pa je prišel na gradbišče, sto- pil narazen in pljunil v roke, zvišal glas, še prej Pa je zakašljal in zagrgral: )> Sosed to je moj izvir.« Janez je bil po naravi precej miren možakar in se je hotel pogovoriti. Celo to je po- nudil, da bi skupaj nare- dila vodnjak, saj so njune bajte skoraj na isti viši- ni in ob sodelovanju bi bilo to več kot dobro. So- sed Miha ni hotel ničesar slišati in je preklinjal na- prej, potem pa je s krep- kimi besedami zahteval, da se gradnja takoj pre- neha. Kaj fe hotel, revež Ja- nezi Mirna dušca, božji volek, kakršen je bil, s^ ni hotel prerekati s sose- dom in spravljati v raz- prtje družine. Sklonjene glave, z grenko zavestjo, da bo še naprej tovoril Po zledeneli poti z brento vodo, ki mu bo curljala za vrat, se je odpravil z lopato in krampom do- mov. Naslednji dan je šel so- seda tolažit. Pa nne zato, ker bi sam'hotel, pač pa zato. ker je tako hotela njegova huda žena. Vode seveda nista nape- ljala v hišo niti Janez še manj pa Miha. Se danes jo vsi nosijo iz vodnja- kov, pravda za oslovo sen- co j}a teče naprej. Denar, ki sta ga porabila za pre- metene advokate, bi zado- stoval za vodnjak, ki bi dajal vodo obema. Pa naj bo človek vesel, če so pa ljudje takšn', da bi jih vrag! POTRJEN NAČRT ZA SREDNJE ŠOLE Ob razpravah o sanit:pri spevku /.a osnovne šole in otroško varstvo so težave, v katerih se nahaja srednje .šolstvo, nekoliko potisnjene v- ozadje. Vendar pa proble- matika srednjega šolstva ni nič manjša. Srednjeročni na- črt, ki ga je sprejela občin- ska skupščina v decembru lani, predvideva, da bi omi- Lih i'zredno prostorsko stis- ko z izgradnjo nove tehni- ške šole, ki bi šolala kovi- narje in gradbenike vseh profilov, dozidavo šolsa bo tudi gospodar- stvo Celja in regije priprav- ljeno vložiti sredstva v ka- dre in podaljšati družbeni dogovor, saj so npr. trgov- ske organizacije že izrazile pripravljenost sofinancirati dozidavo šole za prodajalce. Pogovor je nakazal tudi razvoj višjega šolstva v Ce- lju. Ludvik Zaje je soglašal, da so p>ofcrebe po tem kadru v celjski regiji velike, je pa opozoril, da lx) potrebno za razvoj tega šolstva še veliko storita. Potrebno bo doseči pogoje za uveljavitev od- delkov višjih šol. Mišljeno je vprašanje kadrov, pa tudi prostorov in opremljenosti, kar bo od Celja in celotnega območja nedvomno zahteva- lo še precej naporov. M. PIPAN \/elenjska zimska razglednica, tokrat iz dru- gega zornega kota. Foto: B. Strmčnik Gradnja zdravstvenega doma končana Minuli petek je posebna komisija opravila kaluaacijski pre.gled novozgrajenega zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah. Kot je znano, so ta objekt pričeli graditi že leta 1983, vendar dlje kot do strehe ni prišel. Potem pa je gradnja obtičala vse do predlani, ko so z združenimi sredstvi ponovno pričeli nadaljevati z deli. Zdravstveni dom je gotov in čakajo samo še na preselitev zdravstvene službe v nove prostore. Sedanji zdravstveni dom je že pred letom dni kupilo društvo upokojencev, ki bo končno lahko pričelo dom preurejati za potrebe Doma upokojen- S STARIM AVTOMOBILOM PO EVROPI Piše: Branko Stamejčič čeprav je bila že posina jesen, smo še vedno lahko občudovali angleški smisel za urejevanje parkov in zelenic. »Kako žalosten je ta park proti celjskemu!« je po svoji navadi spet filozofiral Pajo. Najhuje pri njem. je to, da mu člo- vek še zameriti ne more. Je pač izreden domo (be- ri Celje) ljub. 2al nismo dočakali me- njave straže pred Buckin- ghamsko palačo. Bili sifho utrujeni in odšli smo spat. Zbudili smo se zelo zgo- daj. Tam okoM poldneva je bilo. S hitrostjo rake- te ob startu smo se odpe- ljali v drug mestni okraj. Mislite, da tisto o hitrosti ni res? Motite se! Kadar vozi čork, postane tudi bricikel reaktivno letalo, ki prebija zvočni zid. Ko smo iskali parkirni pro- stor, je čork skoraj povo- zil nekaj otrok, ko je v stilu gangsterskih filmov zdrvel mimo presenečene- ga čuvaja na prehodu za {ješce. Ko sm.o nasled.nji dan v londonskih časnikih brali o rumeni nevarnosti, ki prihaja z vzhoda, smo bili skoraj prepričani, da previdni novinarji svarijo pred nami in našim kom- bijem. Tokrat smo se za spremembo zmotih, pa tu- di kombi smo parkirali na dovoljenem prostoru. muzej pa smo vseeno šh. Ni nam bilo žal. Res je bila vstopnina nečloveško visaka, a že dolga vrsta čakajočih nam je povedala. Trafalquar squere s fontano in golobljimi »pečenkami« Spet smo se odpravili na potep. Sprehajali smo se brez cilja in zijali zdaj v čudovite izložbe, zdaj spet za ženskami, Pajo pa je vneto slikal — brez apa- rata seve. Končo se spomnim: »Bi šli v muzej voščenih lutk?« »Aja! Kaj boš pa delal tam? Nisi še dovolj slaven, da bi te vlili v vosek. Sploh sem pa slišal, da osla že imajo.« Jezno sem se zapodil za Mefom, v da je zadevo vredno vi- deti. Pajo se je postavil v vrsto, kjer je na tabh pisalo, da je do blagajne le še eno uro čakanja v vrsti. In ker je bilo to preveč, smo se >xpo naški« zrinili naprej in se čudiM, da nismo dobili vseh ti- stih »živalskih« pridevni- kov, ki smo jih bili vaje- ni od doma. Muzej »Madame Tus- seaud« je med najbolj znanimi, hkrati pa je tu- di najbolj nenavadni mu- zej, kar som jih videl. Pot te vodi po mnogih sobanah, kjer lutke pred- stavljajo slavne politike (najdalj smo gledali Ti- ta), kjer je upodobljena angleška zgodovina, kjer najdeš znane obraze iz filmskega in zabaviščne- ga sveta, in kapsulo Ge- mini ja s posadko. Na platnu smo si ogledali bit- ko za Anglijo in prisluh- nili posnetkom Hitlerjevih in Churchillovih govorov, Mefa pa je bolj od teh posnetkov pritegnilo pravo letalo, ki visi med obema, jezno se gledajočima lut- kama. V več sobah je upo- dobljena trafalgarska bit- ka, sijajni Nelsonov ma- never in njegova smrt, v kleti pa je Pajo slikal Mefa pred kletkami, v ka terih so našle svoj večni prostor lutke najslavnej- ših zločincev. Mef je po vrnitvi domov sliko tudi dobil, da bi jo razumeli vsi, pa je Pajo podnjo pri- pisal: »Mef med zločinci. Mef skrajno levo.« Res nas je vse čudilo, da ni nihče poizkusil ponuditi Mefii, naj honorarno požira v neki kletki, kjer je bila lutka že zelo stara in očitno potrebna čiščenja. 4 .\OVl TEDNIK - Glasilo oočinskih organizacij S.:,cial!stične zveze delovnega ljudstva Celje, Lf.ško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo; Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal IGi; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija- Milan Božič, Jv.re Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« — Tisk in klišeji- ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračam.o — Cena posamezne številke 1 din — Tekoči račnn: .501-1-167/2 ČGP »DKTO« Ljubljana — Telefoni: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 2S-00.