St. 146 Mhhi piaisiiHrtHiti (trato cormfc na la pista) V Trstu, v sredo 21. junija 1922 Posamezna Številka 20 stofink Letnik XLVII jzhaia, fzvzeinSi pondeljek, v AslSkega št. 20, !. nadstropje, pisma se ne »prejemajo,. rckopfei, Štefan God i n a. — Lastnik " snaia za mesec L 7. —, 3 mesec d*n atraj. Uredništvo: ulica sv. FrančiJk* aj št polil jajc ureiništvu. Netrmktrsaa e vr« jjo. Izdajatelj la g j ' "" jost Tisk tiskarn ---' pol JeW L 32. —, i'. Za ioozemstve mesečno 4 lire vsi. — Telefon uredaiitv.i in upra v Posamezne Številke v .Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se.raiunaj3 % Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osni tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov; mm po L 2. — Mali oglasi po 20 sL beseda. cajnanj pa L 2 - Oglasi aa-očnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.' Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. POZIV K PAMETI Zadnji govor poslanca Giunte v rimski zbornici na razpravi o zunanji politiki •Italije je nekoliko iznenadil. Giunta jc govoril precej drugače, nego navadno doslej. Vložil je novo struno v svog politični glasovir. Bil je zmernejši v obliki, pa tudi v stvari je govoril tako kakor realen politik, ki je začel vsaj nekoliko računati z danimi dejstvi, z resničnostmi. Od te strani se nam še ni pokazal poslanec Giunta. Doslej mu je bila napram Jugoslovenom na jeziku le beseda neizprosnega nasprotstva. Ni priznaval jugo-slovenrkega plemena kot činitelja, ki je treba računati ž njim. Odklanjal je že misel samo na kak sporazum tako z ju^oslo-venskimi državljani Italije, kakor tudi s sosednjo jugoslovensko državo. Zanj bi bilo vsako pogajanje z nami in z Jugoslavijo le poniževalno za velesilo Italije«. V gori omenjenem govoru pa je opozarjal italijansko vlado nai « potrebo politične-£ n gospodarskega sporazuma z država-.T; . ki tvorijo zaledje Julijske Krajine.» Ni cer izrekel besede Jugosloveni, ali Jugoslavija, ali logični zaključek je v naravi stvari, kajti zaledje, s katerim «želi» spo-ra/um, je neoporečno jugoslovensko: za-fcljaček torej, da naj Italija išče sporazum z Jugosloveni! Seveda ne moremo še videti v tej izpovedi g. poslanca Giunte, znaka, da je res < izpreobrnjenec*-. Ne moremo vedeti, ali je bil to izraz njegovega lastnega izpoznanja, p '1 pa ni morda govoril ped vplivom s ka-višjega meredajnega mestai. Pa tudi lom poslednjem slučaju bi smeli morda vendar videti v njegovem nastopu neko simptom a ti čn o «izpremembo taktike». Vsekako pa je omembe vreden komentar k govoru g. Giunte, ki ga je napisal v svojem listu znani tržaški časnikar V. Cuttin. Cuttin sodi, da je prišel Giunta do izpo-znanja zmote, v kateri se je nahajal doslej. Ako naj pride — pravi pi-sec — do sporazumov z državami, ki tvorijo zaledje Julijske Krajine, sta potrebna poprej sodelovanje in prijateljstvo s Slovani? Trst se nahaja v položaju mačka, ki ga drži za tisnik slo-vanska roka in grozi s popolno pogubo tržaške trgovine. Vznemirjanje in draženje te reke je pogubno za Trst. Jasno je — pravi dalje — da se brez prijateljstva s Slovani ne more nič doseči. Z izzivanji, nasilji in grožnjami se pripravlja le poguba tega mesta. V plamenih Balkana je zgorelo tržaško gospodarstvo, ne pa jugoslovenske namere. Na tem plamenu so se prižgale baklje, ki so požgale možnost za trgovski sporazum z zaledjem! Kajti Trst je zemljepisno oblegan, obkoljen od Slovanov. Odrezan je popolnoma odi edino možnih poti za tržaško trgovino. Iz govora Giunte pa zveni nekako pripoznanje, da je bila Avstrija sicer zanikovalka narodnega načela, da pa je tvorila velikansko gospodarsko in politično enoto v službi evropskega bogastva. In res je bilo" tako — pritrjuje Cuttin ter pridodaje, da je Italija to velikansko politično in gospodarsko enoto nadomestila s strastno agitii.ajooo gveriljo. Še vznemirja morda ve«t g. Giunte misel na potrebno narodno obrambo. Naj se pomiri! Trst se je znal braniti v tem pogledu skozi pet stoletij tudi proti nameram avstrijskih cesarjev. Trst je rešil svojo svobodo že v letu 1468., torej štiristo in dvajset let poprej, nego je g. Giunta prišel v to dolino solz. Tako bodo Tržačani tudi sedaj znali braniti svojo narodnost in svojo svobodo. Komentar zaključuje: Kar je potrebne sedaj Tržačanom, je hitra^ izdatna gospodarska vzpostava. In ker moramo to vzpo-stavo iskati le v slovanskem in nemškem zaledju, je povsem zgrešeno, če jo iščemo z užigalnimi bakljami. O tem naj bo prepričan g. Giunta! In to bo na veliko korist i mesta! Cuttinov list je sicer skromen in ne šteje msd ti?ta velika glasila z mogočnimi za-plečniki. Ali znano je, da včasih tudi mail-čki govorijo veliko resnico — velikim ljudem. In to je ravno v tem slučaju.. Ta glas j naj bi upoštevali mogočni gospodje v Trstu in v Rimu! Je to glas trezne premisijenosti in računajoče pameti, ki kliče; Vzdignite se že enkrat iz nacionalistične omame, , vzdignite se iz nižav slepega sovraštva in iščite poli prijateljstva in sporazuma z ; bližnjim in daljnim zaledjem, z lastnimi jugoslovenskimi državljani in s sosedno . jugoslovensko državo? Če bi se smeli nade-i jati, da je nastop Giunte dal pobudo1 k temu ; streznjenju, k zavesti o resnični lastni koristi, potem bi mu radi pripozravali: Dobro delo je storil! Italija Masaryk v Capri-ju NEAPELJ, 20. Včeraj se je predsednik čehoslovaške republike Masaryk pripeljal na parniku c-Sicilia^ v tukajšnje pristanišče. Iz Neapolja se je predsednik Masaryk odpeljal na otok Capri. Nesreča na železnica TURIN, 20. Vlak, ki odhaja ob 20 v Cu-neo, je včeraj zavozil v rimski brzovlak, ki se je bil ustavil, ker se je bil neki človek vrgel na tir s samomorilnim namenom. Dolični človek je prišel pod vlak in je bil razmesarjen. Pri sunku sta bili dve osebi ubiti, dve težko ranjeni in kakih deset jih je bilo lahko ranjenih. Na mesto nesreče so se takoj pedali zastopniki oblastev. Jugoslavija Pred rekonstrukc'jo vlade. — Demisija ministra Žerjava BELGRAD, 20. Predsednik demokratskega parlamentarnega kluba g. Ljuba Da-vidovič je včeraj prejel brzojavko ministra za socialno politiko dr. Gregorja Žerjava, v kateri stavlja portfelj ministrstva za socialno politiko demokratskemu klubu na razpoloženje. Demokratski klub odloča tekom prihodnjih dni o demisiji, obenem pride v razpravo tudi vprašanje zasedbe ministrstva trgovine, katero so doslej imeli muslimani, ki so v večini prešli v opozicio-nalni tabor in reprezentira muslimanska desnica v vladi številno znatno manjši del. V demokratskih krogih izražajo željo, da vstopi v vlado sam predsednik stranke g. Ljuba Davidovič. V prihodnjih dneh je pričakovati, da se izvrši delna rekonstrukcija vlade. Razprava o volilnem zakonu BELGRAD, 20. Zakonodajni odbor je proti glasovom opozicije sprejel v generalni debati volilni zakon. Tekom prihodnjih dni začne zakonodajni odbor s specijalno debato. Volilni zakon pride potem pred plenum narodne skupščine. Jamstvo za francosko posojilo Albaniji prevzela Jugoslavija? RIM, 20. V krogih, ki so v stiku z tukajšnjim jugosl. poslanstvom, se zatrjuje, da je jugoslovenska vlada izjavila albanski, da njena denarna pomoč za sedaj ne more biti preveč izdatna. V Rimu se je vršilo te dni dolgotrajno izmenjavanje idej med zastopniki obeh vlad. Dober vir zatrjuje, da ne bi bila jugoslovenska vlada nasiprotna temu, da jamči za eventuelno francosko posojilo Albaniji. Šlo bi za posojilo 75 mi-Jjonov frankov. Od noša ji med Jugoslavijo in Albanijo BELGRAD, 20. Med Jugoslavijo in Albanijo se polagoma vzpostavljajo zelo prijateljski ednošaji. Odposlanec albanske vlade povodom peroke kralja Aleksandra Ali Riza paša je sklenil z belgrajsko vlado trgovsko pogodbo. V kratkem se bodo zopet vzpostavili tudi diplomatični stiki med obema, državama in v Belgradu se otvori albansko poslaništvo. Vsi listi naglašajo velik pomen obnovitve diplomatskih in trgovskih stikov med obema balkanskima državama. Potovanje jugoslovenskih novinarjev na Poljsko BELGRAD, 20. Vlada- poljske republike je oficijelno povabila jugoslovenske novinarje, csciuito zastopnike posameznih listov, da se udeleže študijskega potovanja v Poljsko. Poljska vlada namerava jugoslo-venskim novinarjem prirediti zelo obširno potovanje po vseh važnih mestih Poljske, da se tako javnost Jugoslavije vpozna s poljskimi razmerami in odnosa ji. K atol šk a procesija y Belgradu BELGRAD, 20. Včeraj ob desetih dopoldne je bila procesija sv. Rešnjega telesa iz katoliške cerkve po glavnih ulicah. Procesije so se udeležili razni katoliški poslanci, med drugimi predsednik narodne skupščine dr. Ribar, poslanec dr. Ante Korošec in drugi. Na čelu procesije je korakal oddelek kraljeve garde z vojaško godbo. ČehoslovaSka Čehoslovaški socialisti za parlamentarno vlado PRAGA, 20. Državni svet socialistične stranke je sklenil resolucijo, v kateri izjavlja, da načela socialno-demokratične stranke dovoljujejo socialistom udeležbo na vladi v republikanskih državah. Vsled tega se stranka ne bo protivila obnovitvi vlade na strogo parlamentarni podlagi in na podlagi zahtev demokracije. Poleg tega je državni svet socialistične stranke sklenil, da bo socialno-demokratska parlamentarna skupina zahtevala, da se vprašanje socialnega zavarovanja reši že na jesenskem zasedanju državne skupščine ali pa najkasneje do prihodnje pomladi. Končno je strankin svet izrazil svoje zaupanje napram zastopnikom stranke v vladi in v parlamentu. (Kakor znano, ni sedanja čehoslo-vaška vlada čisto parlamentarna vlada, ker se v njeh nahajati poleg zastopnikov petero čehoslovaskih strank tudi dva državna uradnika.) , _ ^ Grob Casj anove PRAGA, 20. Pri zidanju novega vodovoda v Duchcovu so našli delavci na grajskem vrtu kamen z napisom iz 1. 1799. Napis dokazuje, da gre za grob Italijana Cas tanove, ki je umrl kot gost grofa Wald-steina v Duchcovu. Mesto Duchcovje bilo postavilo omenjenemu Italijanu spominski kamen na mestnem pokopališču, ker se je mislilo, da se tam nahaja njegov grob. Ker pa se je našel omenjeni napis, je ukazala ob čina nadaljevati izkopavanje, da se mesto, kjer je bil Cas: anova pokopan, končno j gotovi. Bolgarska Spopad med socialisti i« komunsti. t sofijskem sobranju SOFIJA, 20. V narodnem sobranju se nadaljuje načelna debata o poročilu ministrskega predsednika Stamboiijskega o notranji in zunanji politiki Bolgarske. V soboto se je razvila živahna debata o Vranglovih oficirjih in ruskih beguncih. Socialnodemo-kratični poslanec Pantohov je ostro nastopil proti bolgarskm komunistom, ki so bili glavni aranžerji akcije proti Vranglu in njegovim oficirjem. Pantohov je komuniste, zlasti one v Rusiji, označil za izdajalce in škodljivce naroda. Omenil je, da ruski boljševiki žive razkošno na račun bratskega ruskega naroda. Komunistični poslanci, ki so se pričetkom govora demonstrativno odstranili, so se na te napade povrnili sejno dVorano in začfeli Pantohova dejansko napadati. Priilo je do težkega pretepa med komunisti na eni in socialisti in progresi s ti na drugi strani. Progresi s ta Risto-va so komunisti težko ranili. Izjave bolgarskega ministrskega predsednika o genovski konferenci SOFIJA, 20. Ministrski predsednik Stambulinski je imel pred sobranjem govor o zunanji politiki vlade s posebnim ozrrom na genovsko konferenco. Preden sem odšel Genovo - ckel — Stambulinski — sem imel priliko, govoriti 9 tega mesta. Moje tedanje izjave so bile precej pesimistične. Sedaj pa sem optimist, kar se tiče bodočnosti Bolgarske. Glede vojne odškodnine je Stambulinski rekel, da bi Bolgarska ne mogla poravnati svoph dolgov, tudi če bi prodala vse imetje svojih državljanov. Vsled tega zahtevamo, naj se nam breme zmanjša. Ne moremo misliti, da bodo velike države hotele zadaviti bolgarski narod, ki je miroljuben in želi le v miru delati. Naša želja je, da bi plačali svoj dolg in da bi točno izvrševali določbe mirovne pogodbe. Nato je govornik izjavil, da so glasovi nekaki pogodbi med Bolgarsko in sovjetsko vlado popolnoma izmišljeni. Ob koncu se je Stambulinski zahvalil Italiji, za sprejem in gostoljubnost, ki jih je bilo bolgarsko odposlanstvo deležno ob času genovske konference. Rusija Leninova bolezen. — Konferenca v Haagu odgodena? BERLIN, 20. Listi objavljajo to-le poročilo o Leninovi bolezni: Bivši predsednik sveta ljudskih komisarjev Vladimir Lenin je zelo izmučen. Njegovo stanje je še hujše vsled zastrupljenja. Moral bo pustiti za nekoliko časa, vsaj do jeseni, vodstvo državnih poslov in vsako drugo delovanje. Bržkone pa se bo po dolgem počitku lahko zopet vrnil v politično življenje, ker po mnenju zdravnikov bo lahko zopet okreval. PARIZ, 20. «Chicago Tribune* javlja iz Haaga, da bi se lahko zgodilo, da se konferenca v Haagu vsled Leninove bolezni, ki zelo vplivat na notranji položaj v Rusiji, odgodi. Vendar se smatra v političnih krogih, da je domneva o odgoditvi konference neutemeljena. Medtem je Krasin, ki se je nahajal Londonu, odpotoval v Moskvo. Smatra se, da je odpotoval z namenom, da prepriča triumvirat, ki je baje prevzel vodstvo ruske politike, da je rešitev Rusije odvisna samo od stališča, ki ga zavzame triumvirat nasproti vprašanju privatne lastnine in dolgov in da je zato absolutno potrebna izpre-memba genovske spomenice. V Haagu upajo, da bo Krasinovo potovanje uspešno tem bolj, ker ne verjame jo vestem o ekstre-mističnem stališču triumvirata. Nasprotno se smatra, da člani triumvirata ne bodo prišli* z nesprejemljivimi predlogi. Gre za Stalina, bivšega ministra za narodno gospodarstvo, Rikova, Leninovega gospodarskega izvedenca in Kameneva. Vsi trije so baje zelo zmerni in so baje že izdali nekoliko odlokov, s katerimi se vzpostavlja zasebna last in odpravlja smrtna kazen. Kot kronika je pomembna tudi vest, ki prihaja iz Helsingforsa in govori o uporabi fonda za propagando idej Tretje interna-cionale. Izvrševalni odbor kotnunistiške stranke je ugotovil primankljaj svote 30 miljonov zlatih rubljev. Na vprašanje, kako se je ta denar porabil, je odgovoril Zi-novjev, ki je odgovoren za ta denar, da so se tri miljoni rubljev porabili tekom konference v Genovi, 7 miljonov rubljev se je porabilo za podpiranje indijskih nacionalistov v njihovem protiangleškem boju, 20 miljonov pa končno za podporo revolucionarnim organizacijam v državah, ki mejijo z Rusijo, Nemčijo in Italijo. Kar se končno tiče delovanja francoske delegacije na konferenci v Haagu, smatrajo osebe, ki so zelo blizu Poincareju, da bo ministrski predsednik, ko se vrne v Pariz, predlagal, naj se francoski delegati udeležujejo vseh del konference v Haagu, tudi posvetovanj z ruskimi delegati. Tudi Belgija je že sklenila, da se bo udeleževala vseh del konference. Proces v Moskvi BERLIN, 19. V Moskvi se nadaljuje razprava proti socialnim revolucionarjem. Komunistiška poročila o poteku razprave so povsem drugačna nego poročila socialnih revolucionarjev. Branitelji Vandervel-de, Liebknecht in Rosenfeld so zahtevali, naj se pripuste k razpravi stenografi, ki so zaupniki braniteljev, toda ta njihova zahteva je bila odklonjena. Razen tega je bila odklonjena tudi njihova zahteva po pripustitvi nadaljnjih braniteljev. Obtože-valca Krilenko in Lunačarski sta tudi izjavila, da berlinski dogovor ni obvezen za sodišče in d«a ta dogovor sploh ne obstoja več. Branitelji so vsled tega odložili svoje mandate. Poljska Pravoslavni koncil v Vaišavi VARŠAVA, 20. Vsi pravoslavni škofje na Poljskem so imeli v Varšavi koncil. Pred sestankom se je vršila slovesna služba božja, kateri je prisostvoval poljski ministrski predsednik. Koncil je proglasil samostojnost pravoslavne cerkve na Poljskem. Cerkev je pripravljena sodelovati s poljsko vlado na podlagi državne ustave. Koncil je izrazil željo, da naj vlada poskrbi Za to, da bi novo poljsko samostojno pravoslavno cerkev priznale druge samostojne pravoslavne cerkve (grška, bolgarska, romunska) kakor tudi carigrajski patriarh. Koncil je sklenil, da se ne bo pokoril ukazom cerkvene uprave v Moskvi, ker je bila ta uprava ustanovljena v nasprotju s zakoni pravoslavne cerkve. Poliska je prevzela Gornjo Šlezijo BERLIN, 20. V Katovicah se izvršujejo posli predaje. Poštni urad in ravnateljstvo železnic sta prešla v roke Poljakov. Povsod so se razobesile poljske zastave. Poljska policija je prevzela službo in je, ka'kor piše «Berliner Tagb!att», naredila na ljudstvo dober vtis. Mesto nudi mirno sliko. Po ulicah že prevladuje poljski jezik. To se pripisuje dejstvu, da so se nemški elementi po zadnjrh dogodkih izselili Na sedežu medzavezniške okrožne komisije soi bile pod zvokom državnih himen odstranjene zavezniške zastave ter razobešena poljska. Francoska posadka jI pripravljena za odhod. Jutri bode stopile v mesto poljske čete pod slavoloki, ki so že pripravljeni. Francija Poincare se je povrnil iz Londona Sporazum o haaški konferenci dosežen PARIZ, 20. Včeraj ob 20 je odpotoval ministrski predsednik Poincare s svojo soprogo iz Londona. Pamik «Engadin», na katerem sta zapustila Anglijo, je priplul že sneči v Boulogne - sur - Mer. Poincare in njegova gospa sta takoj nato nadaljevala pot z vlakom proti Parizu. O zadnjem pogovoru, ki ga je imel Poincare z Lloydom Georgeiu, poročajo listi, da je bil zelo prijateljski in prisrčen. Agencija Havas pravi, da se je pogovor sukal okoli konference v Haagu in okoli reparacij. Kar se tiče haaške konference, je ministrski predsednik brzejavil francoskemu odposlanstvu, naj ostane v Haagu, ker je bilo sklenjeno, da razprave ne bodo imele nikakega političnega značaja, da rešitve posameznih vprašanj tehnične narave ne bodo vezale vlad in da bo vsaka država imela pravico vzrajati na istem stališču, ki ga je zavzemala v Genovi. Lloyd George je bil zelo zadovoljen radi sklepa Francije, da se konference udeleži. Pogovoru sta prisostvovala tudi Sir Robert Home in Balfour. Govorilo se je tudi o finančnem položaju Nemčije z ozirom na to, da se je prizadevanje za nizozemsko posojilo ponesrečilo. Oba ministrska predsednika sta se o tem vprašanju sporazumela, tako di se ni treba bati norih sporov. Glede brisanja dolgov med državami sta si bila oba državnika edina, da se o tem vprašanju ne more razpravljati brez soudeležbe Amerike. Dalje je bilo domenjeno, da se bo o ustavi Tangerja razpravljalo na' prihodnjem sestanku, h kateremu bo povabljena tudi Španska. Francija bo vztrajala na svojem stališču tudi v Haagu PARIZ, 20. Neka uradna nota pravi, da so bili francoski odposlanci pooblaščeni prisostvovati seji konference, ki se bo vrši la dne 26. t. m. in kateri bodo prisostvovali tudi ruski odposlanci. Francoski odposlanci pa ne bodo imeli pravice sprejemati v imenu vlade nikakih obvez ter se bodo lahko umaknili s konference, ako bi jim zadržanje ruskih odposlancev onemogočilo sodelovanje. Pri vseh razpravah, ki ne bodo imele političnega označja, bodo glede zasebne lastnine in pravice do imetja na Ruskem vztrajali na stališču, na katerem je stalo v tem oziru francosko .odposlanstvo na genovski konferenci. Anglila Anglija in avstrijsko vprašanje LONDON, 20. Chamberlain je odgovoril na včerajšnji seji doljne zbornice na vprašanje nekega poslanca o priključitvi Avstrije k Nemčiji, ker da bi se na ta način rešila ta država pred gospodarskim polomom. Chamberlain je rekel v svojem odgovoru, da določata senžermenska in versaj-ska mirovna pogodba, da Avstrija ne sme razpolagati s svojo neodvisnostjo brez privoljenja Zveze narodov. Na drugi strani pa so razne države dovolile Avstriji znatne kredite, da preprečijo njen gospodarski polom. Angleška ladja za lov na podmornice zgubljena LONDON, 20. Vojna ladja za lov na podmornice «Blue - Sky», ki je dne 12. t. m. odplula iz Portmouth-a v Škotsko, se je zgubila v morju z vso posadko obstoječo iz 3 častnikov in 12 mož. Volitve na Irskem. — Fašizem DUBLIN, 20. Pretekli petek so se začele volitve v irsko ustavodajno skupščino. Glasovanja se udeležujejo v posebno obilnem številu ženske. Na več mestih je prišlo do neredov in izgredov. Protestantski volilci v okraju Sligo so dobili opozorilo, naj ostanejo doma, sicer se jim ne bo godilo dobro. Najhujši incident se je dogodil na vseučilišču v Dublinu. Dublinsko vseučilišče bi imelo' izvoliti 6 poslancev. Med kandidati sta spadala dva k De Valerovi stranki, a drugi štirje k vladni stranki, ki je za angleško-- irsko pogodbo. Volitve so se vršile popolnoma mirno. Ko pa so začeli šteti glasve, je vdrlo v dvorano 13 oboroženih mož, ki so ugrabili vse glasovnice in vse uradne listine. K sreči pa si je neki urednik beležil izide in na podlagi njegovih beležk se je ugotovil izid volitev. Vsi trije izvoljeni poslanci pripadajo k vladni stranki in so za potrditev angleško - irske pogodbe. Avstrija Za novo emisijsko banko v Avstriji DUNAJ, 20. Listi javljajo, da bedo pravila nove avstrijske emisijske banke v kratkem končana. Nova banka bo vzdrževala sedanji denar v prometu in ne bo izdala novih bankovcev preko števila, ki se ima določiti. Banka bo razpolagala z glavnico v zlatu, ki se bo- dobila od likvidacije prejšnje avstro-ogrske banke. K temu se bo dodaT še inozemski denar, ki se dobi potom posojil iz drugih držav in raznih dunajskih bank. Listi javljajo tudi, da bo v kratkem gotovo novi finančni načrt vlade, ki bo cjal 500 miljard na leto novih dohodkov. Položaj se je znatno zboljšal. Volitve na Gradskem DUNAJ, 20. Izidi volitev v parlament in v deželni zbor na Gradskem še niso popolnoma znani. Največji uspeh so dosegli socialni demokratje, ki so v 105 občinah dobili 11.729 glasov. Uspehe socialnih de-mokracv pripisujejo socialistični, dobro organizirani agitaciji. Amerika Notranje homatije na Kitajskem Mandžurija avtonomna NEW YORK, 19. Neka brzojavka iz Mukdena javlja, da je skupščina vseh treh mandžurskih pokrajin imela dne 16. t. m. sejo, na kateri je sklenila uvesti v Mandžuriji novo obliko vlade. V tozadevnem proglasu je rečeno, da je Mandžurija sestaven del Kitajske, vsaka dežela pa, da mera imeti svojo posebno avtonomno vlado. Maršal Čang - co - lin je bil imenovan za vrhovnega poveljnika mandžurske armade. Dnevne vesti ♦ VELEVAŽNO ZA VSE TRŽAČANE. Nihče naj ne čaka zadnjega dne ampak naj se takoj prepriča, če je vpisan v seznam tistih oseb, ki zadobijo italijansko državljanstvo brez dru-zega (di pieno diritto). Za ta posel se je treba obrniti na Anagrafični urad v ulici Sanita 25 soba št. 63. Rok za reklamacije glede državljanstva poteče dne 5. julija t. 1. Za okoličane je najbolje, da pooblastijo brihtno osebo, ki bo lahko pogledala seznam za več oseb skupaj ali pa tndi za vso vas. Opozarjamo vse naše čitatelje na veliko važnost te zadeve. Vsakdo, ki je pristojen v Trst, naj pogleda omenjeni seznam, da ne bo imel v bodočnosti nepotrebnih sitnosti. Znano je, da je točnost v poslovanju anagraiičnega urada radi vojne deloma trpela, videli smo to najbolje pri volilnih listinah, in zato je človeško nemogoče, da bi bil seznam občine točen in popolen. Na drugi strani pa je vpis v ta seznam občine formalen predpogoj za pridobitev državljanstva in kdor se ne pobriga za to, da bo v redu vpisan, bo lahko imel pozneje ne-predvidjene sitnosti, ko bo n. pr. prosil za potni list, za podelitev kake obrtne koncesije, ko bo hotel prodati ali kupiti kako nepremičnino, ko se bo potegoval za kako službo, pokojnino itd. Prepričati se mora, če je vpisan vsak moški, ki je dovršil 18. leto, od ženskih samo vdove. Gospode župne upravitelje prosimo, na) bi to razglasili raz prižnico. Promocija. Dne 16. t. m. je bil promoviran v auli zagrebškega vseučilišča za doktorja prava gosp, Vladimir Grahli iz Kobarida. Čestitamo! Vmešavanje orožnikov v civilno pravdo. Feliks Lisjak pok. Frana iz Šmarij št. 81 pri Štanjelu vodi izvršbo za 1400 lir proti nekemu trgovcu in njegovi ženi iz neke vasi na Krasu. (Ne navajamo imena tega trgovca iz obzira do njega.) Dne 10. t. m. je omenjeni trgovec prišel v družbi dveh orožnikov na Lisjakov dom; orožnika sta povabila Lisjaka na orožniško postajo v Štanjel. Feliks Lisjak se je branil iti v Štanjel temblj, ker je bil bolan, in še-le, ko je videl, da ga orožnika hočeta aretirati in uklenjenega peljati v Štanjel, se je udal ter šel ž njima v Štanjel. V Štanjelu je poveljnik postaje (brigadir) začel pritiskati na Lisjaka, naj se poravna z nasprotnikom ter ustavi izvršbo ter naj sprejme na račun svoje terjatve lir 500.—, češ, da bode on jamčil za to, da nasprotnik poravna svoj dolg v mesečnih obrokih. Lisjak tega predloga ni sprejel, moral pa je obljubiti, da bo do 12. t. m. sporočil orožniški postaji svoj sklep.. Tako glasi naša imormacija. Vsakdo lahko posreduje v kakem sporu, tudi orožniški poveljnik. Toda vsled svoje uradne lastnosti ni ta ravno najbolj primeren posredovalec posebno pa ne, Če izvršuje svoje posredovanje na tak način kot je gori opisani. Ne bomo delali is tega dogodka državne afere, toda stvar kriči po strogi preiskavi. Poleg orožniškega poveljstva v Trstu pozivijemo tudi pristojna sodišča, naj to preiskavo nemudoma izvrše in obvarujejo ljudstvo pred tem, da bi se slični dogodki ponavljali. Dotični sodni spis je pri sežanski kr. preturi pod opr. št. E 66/22. V lastni mreži! Povodom borbe med Italijo in Jugoslavijo na sedanjih pogajanjih o zaščiti italijanske manjšine v Dalmaciji so povdarjali italijanski listi celo to, da je bilo Italijanom v rečeni pokrajini bolje — pod Avstrijo. To nanašanje je pokazalo zopet, kako neprevidno in slepo se lovijo za argumenti». Ta sedanja njihova trditev je vendar v kričečem nasprotju z njihovim prejšnjim neprestanim kričanjem, da je Avstrija ugajala Slovanom in ikruto zatirala Italijanie? Italijani v Dalmaciji morejo sedaj svobodno rabiti svoj jezik pri obla-stvih in v javnem življenju in znano e, da gre le še za neke, od Italije . zahtevane «zagoto-vitve» na šolskem polju. Š tem je priznano, da je sicer že vse doseženo v narodno zaščito Italijanov v Dalmaciji, Če pa jim je bilo vendar — kakor trdijo laški listi — pod Avstrijo Se bolje, kje je bilo potem tisto avstrijsko zatiranje«?! Da so bili poprej zatirani, a da jim je bilo vendar bolje, to sta dve trditvi, ki izključujeta druga drugo! Če je bilo prvo resnično, mora biti drugo—laž. Tako se zapletajo v mreže, ki jih sami pletejo. Za «pomirjenje duhov». Tukajšnja republikanska stranka ni poslala svojih zastopnikov na konferenco, o kateri smo govorili včeraj.. Stranka je poslala generalnemu civilnemu ko- j misarju pismo, v katerom pojasnjuje vzrok1 svoje neudeležbe. Pravi namreč, da ima re- i publikanska stranka mirno zavest, da ni niti: v najmanjši meri prispevala k posurovljenju i bojev in zato da se ni udeležila sestanka drugih političnih strank. Pač pa je pripravljena, v najprimernejši obliki sodelovali za pomirjenje duhov. Vedno da je naglašala, da je to vprašanje tesno spojeno z vzpostavo javne svobode. Končno naglasa pismo, da obremenja vlado samo največja odgovornost za poostritev političnih sporov. Tudi mi JugcslovenI imamo .mirno zavest, da nas ne zadevlje ni najmanjša krivda na tem, da so politične borbe zadobile take grde, civilizira*tega kraja nevredne oblike. Vendar se }e od nasprotnih strani zvračala krivda tudi na slovenski žive!;. In to po naslednji, preču-dni logHci: podivjanost v politične boje so zanesli tomunistr, a ti so po večini Slovenci! Tako so se opravičevale «represalije» in «lca-zenske ekspedicije^ tudi proti našim narodnim napravam in osebam! Pri tem se niso menili; za dejstvo, da je celo morje navzkrižja med nami £n kc-munisti. Nikdar ni bil še kdo tepen tako po krivici, kakor se je godilo nam v teh razburkanih časih. Pa — kar je bilo, je bilo! Nam ni treba dajati nikakih obljub za sodelovanje v pomirjen je duhov. Predvsem nimamo mi nikakega vpliva na tiste duhove, #ki jih je treba še le minlL Našega življa pa ni treba miriti, ker je miren in ne želi ničesar iskre-nejše, nego da se pomirijo — drugi duhovi, da bo konec enkrat tega pekla, ki tudi nam ne dovoljuje niti svobodnega diha, nas veže na • rokah in nogah in nas ima na verigi ka.kor kakega sužnja. Kdor je zažigal, naj gasi! Radij nas ni bilo in n^ bo nikakih plamenov! Poštnemu ravnateljstvu. Neki naš naročnik! v šturijah pri Ajdovščini je hotel oddati na pošti v Ajdovščini naročnino za naš list. Svota J je bila na nakaznici označena v slovenskem in italijanskem jeziku, istotako je bila tudi, označba kraja v obeh jezikih. Ustreženo je bilo torej popolnoma tisti »praktični potrebi*,! ki se vedno naglaša z italijanske strani, oziroma ustreženo neusposobljenosti poštnih uradnikov za poslovanje v naših krajih. Vendar je pošta zavrnila stranko, češ da morata biti označbi le v italijanskem jeziku. Proti taki praksi protestiramo najodločneje, ker žali naš narodni čut, krši naše narodne pravice in ni nikakor opravičljiva niti s tisto ^praktično potrebo*. S tako prakso se nikakor ne ustreza uspe«r. izletnikov, ki so jih našli po šumicah, am- pak so jih le zbraK, 4a so mojtt poten Mje v Leskovec, Vrednostne poMae poŠiljatve. Tržaško postno ravnateljstvo javlja: V službovanju poŠte na deželi v novih pokrajinah je določena meja vrednostnih paketov, priporočenih pisem, denarnih nakaznic in doznačnic, bodisi da se imajo sprejeti ali pa dostaviti, z najvišjim zneskom lir 50.— (petdeset). Ta ukaz stopa takoj v veljavo ter ga je ministrstvo za pošte m brzojave sklenilo iz razlogov varnosti ter z namenom, da postopno izenači v naši deželi poštno službo z sistemi, ki so v veljavi v starih pokrajinah. Zdravstvena zveza (Fascio sanitario) telef. št. 29-02 javlja, da je od sobote naprej otvorila rešilno postajo z nepretrganim umikom (dan in noč) ter z izurjenim in primernim osobjem za vse primere nujne potrebe, za vsako bolezen ali nezgodo. Prekopovanje pokopališča. V kratkem bo pripravljen za sveže pokopavanje del IX oddelka na pokopališču pri Sv. Ani in sicer vrste 27, 28, 29, 30 in 31, kjer so pokopani ostanki oseb umrlih 28, maja do 7. septembra 1913. Do 15. avgusta bodo tisti, ki so upravičeni, lahko dvignili nagrobne kamne in druge okraske postavljene v omenjenih vrstah; predložiti bodo morali v uradu pokopališča nakaznico, katero bo izdal IX oddelek. Municipija (ulica Sanita 25) tistim osebam, ki bodo zamogle dokazati pravico posesti na omenjenih predmetih. Kamni se bodo dvignili lahko vsaJk dan iz-vzemši soboto in praznike. Od 16. avgusta naprej se kamni ne bodo mogli več dvigniti -ter ostanejo na razpolaganje občine. Pevska, godbena, tamburaška in droga društva, ki nameravajo sodelovati na slavnosti «Šolskega društva* 2. julija v Sežani, so ponovno naprošena, da takoj naznanijo «Šolske-mu društvu« v Trstu, ulica S. Francesco št. 20 točke, s katerimi mislTjo nastopiti (pri pesmih: ime pesmi, skladatelja in besedilo). Šentjakobska podružnica «Sol. društva« je sklenila napraviti na slavnostnem prostoru svoj paviljon z razprodajo vsakovrstnih reči, v korist «Šol. društva®. Druge podružnice in športna društva posnemajte! Šentjakobska Čitalnica nujno proei vse one, kateri imajo sc izposojene knjige iz javne društvene knjižnice, da jih takoj povrnejo. Ker se knjižnica dopolni z novimi knjigami in se obenem tudi preuredi, je neobhodno potrebno, da se knjige takoj povrnejo, da ne ostane knjižnica predolgo zaprta. Knjige se lahko povrnejo vsak dan; cd 9 do 10.30 zjutraj v navadnih prostorih (otroškega vrtca). V nedeljo 25. t. m. do 11. ure morajo vsi brezpogojno povrniti knjige, ker se bodo- drugače izbrisali iz knjižnice. Ob tej priliki so naprošeni tudi vsi oni, kateri imajo knjige še od lanskega leta in še od poprej, da jih povrnejo, da pridejo zopet te knjige na pravo- mesto, ko pri posameznih vendar nimajo nobene vrednosti, medtem ko mladini primankuje knjig, posebno sedaj, ko so tako drage in nenadomestljive. Tisti pa, ki imajo kakšno knjigo doma, katero bi želeli darovati knjižnici, se uljudno prosijo, da nam to naznanijo, da pridemo eventuelno tudi sami po njo. Knjige se sprejemajo tudi vsak delavnik od 9 do 11 ure in vsako nedeljo od 10 do 11 ure. Odbor «Šentjakobske Čitalnice« prosi slavno občinstvo, da nam gre tudi v tem oziru na roko, da nam bo mogoče zopet vzpostaviti knjižnico v isiem obsegu, kakor je bila pred vojno. Odbor Šentj. Čitalnice. Društven« vesti Redni občni zbor CM podružnice pri Sv. Ivanu se bo vršil 24. t. m. ob 8. uri večer v Narodnem domu. Odbor. MDP Sv. Jakob. Danes ob 20 mandoknistič-ne vaje. Pridite točno in polnoštevilno. Vodja. Iz tržaškega življenja Petarda. Pred snočnjim okoli 10. ure je vrgel neznanec petardo iz ulice Molino a vento na spodaj ležečo ulico Sette fontane. Petarda se; je razpočila z močnim treskom pred kinematografom < Buffalc BiH*. Drobci petarde so k' sreči le lab.ko ranili v glavo nekega Bruna Pratn^rja, starega 22 let, stanujočega v ulici Carpison št. 7. Eno uro po tem dogodku je bil aretiran Bruno Zanetti, star 20 let, stanujoč v ulici Ccmmerciale št. 11. Mladenič je namreč na sumu, da je on vrgel petardo. Aretacija. Včeraj ob prvih jutranjih urah je ! bil aretiran na tekališču Cavour brezposelni pomorski kurjač Anton Fragiacomo, star 30 let, brez stalnega bivališča. Fragiacomo ima namreč na vesti več velikih tatvin. Izvršil jih je pred nedolgim časom na parniku «Sofia», Tatvina. Finančni uradnik Marko P. je bil včeraj zjutraj okraden v Živnostenski banki; listnice, v kateri se je nahajalo 3500 lir. Ukrateo kolo. Včeraj zjutraj m je pojava oa policijskem komw*riltu ▼ uMci defla Siniti delavec Dominik Nocaioo, stanujoč ▼ uKci S. Fftippo št. 14« fc» povedal, da mu je nekdo ukrade} pri Sv. Andreju kolo. ki je vredno nad 355 lir. Vlom ▼ železno blagajno« V noči od pon- deljka na torek so vdrfi neznani vlomilci v skladišče Pavla Deforza v ulici Genova št. 11 in prevrtali železno blagajno. Ves njihov trud je bil brezuspešen: blagajna je bila prazna! Sleparija. Prve dni meseca maja t. 1. se je pojavil v uradu «Unione Cooperativa della Venezia Giulia» v uKci S. Francesco d'Assisi tš. 16 elegantno oblečen mladenič, ki se je približal k uradnici Ines Pelegrini,ji izročil listič in ji dejal: — Poslal me je trgovec Alojzij Plesničar. Uradnica je prečitala listič. Na njem je bilo napisano: »Izročite, prosim temu gospodu dve vreči kave. S spoštovanjem:* Alojzij Plesničar, lastnik trgovme z mešanim blagom v ulici Giulia št. 29.» Uradnica je poznala osebno Plesničarja. Vsako toliko časa je naročil pri «Unione Cooperativa* za svojo trgovino par vreč kave, sladkorja itd. Včasih se je tudi prigodilo, da je poslal Plesničar v zadrugo tega ali onega moškega, da je naročil potrebno blago. Tudi to pot je mislila uradnica, da gre za pošteno stvar. Toda pri tem se je prevarila. Izročila je mladeniču zahtevano blago s priloženim računom. Par dni pozneje je odpeljal mladenič — seveda na račun Plesničarja — iz goriomenjene zadruge še par vreč kave, sladkorja itd. Pred par dnevi je pa prišla vsa stvar na svetlo: šlo je za sleparijo. Oni mladenič je namreč sam napisal naročila, ponaredil Plesničarjev podpis in sleparil na goriomenjeni način. Storilec te sleparije je bil Fran Scabar, star 27 let, brez stalnega bivališča. Njegova pomagača pa sta bila: Ladich Ivan, star 20 let, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni št. 638, in Fa-sarin Fran, star 19 let, stanujoč na Škorklji-Sv. Peter št. 30. (Vsi trije sedijo že od 22. maja t. 1. v zaporu Coroneo. Na vesti imajo namreč poleg te sleparije še eno tatvino. Goriomenjena zadruga trpi nad 10.000 lir škode. Ni hotel povedati, kdo ga je ranil. Včeraj popoldne ol rtoli 3. are sta pripeljala d"va kraljeva stražnika v mestno bolnišnico delavca Viktorja Ulisa, starega 27 let, stanujočega v ulici Sette fontane št. 17 Delavec je imel štiri cm dolgo rano na desnem licu. Pravil je, da je bil ranjen na vogalu ulice Poadares in ulice S. Apolinare. — Kdo vas je pa ranil? — ga je vprašal policijski organ, ki je bil v službi v bolnišnici. Ulisi ni dal na to vprašanje odgovora. Istotako ni hotel povedati, zakaj so ga ranili. Policija išče ranilca. Vesti z Notranjskega Slap pri Vipavi. (Zločinski umor nedolžnega otroka). Božjastnemu 28 letnemu Stankotu Uršiču iz Slapa se je um zmešaL V svoji blazni hudobiji je pridivjal z senenimi vikuni naravnost na dvorišče g. Rudolfa Ferjančiča, kjer so se pred njim nagloma poskrili vsi odrasli domači z gospo vred, razun 18 mesecev starega sinčka Karleta, ki ga je v svoji besnoslti zagrabil in vrgel po dvorišču 18 m daleč in ga še povrh lopnil zverinsko z vilami po glavi, da mu je razbil lobanjo. Nedolžni otrok je po 36 urah groznih bolečin oostal tako žrtev tega zverinskega napada. Nesrečni družini ob tako nenadni izgubi čvrstega nad vse dragega jim sinčka, naše iskreno sožalje! Književnost In umetnost Narodno operno gledališče v Ljubljani. V soboto 17. t. m. se je zaključila sezona narodnega opernega gledalSča v Ljubljani. V približno 9 mesecev trajajoči sezoni so se uprizorile sledeče- opere oziroma baleti: Boris Godnnov fs to opero se je sezona otvorila), Dalibor, Toeka, Vaška šola, Šeherezada, Evangeljnik, Rigoietlo, Bohem, Karmen, Labodje jezero, Prodana nevesta- Werter, Faust, Trubadur, Madam Buterfly, Kavaleria rustikana, Plesna legenda, Luiza, Bajaja, Hoff-manove pripovedke, Lakme, Triptihoc. — To je 22 del svetovne literature, ako izvzamemo Risdo Savinov balet «Pelsna legenda«, kateremu se ni še posrečilo prestopiti mej jugoslo-venske domovine. Zadnja noviteta v sezoni je bil Puccinijev «Triptkhon», katerega je g. ravnatelj Friderik Rukavina izvrstno naštudiral. Njegova interpretacija tega krasnega, težavnega dela se ni prav nfč razlikovala od interpretacije svetovno znanega G. Marinuzzi-ja, ki je to to delo uprizoril v letošnji sezoni v Verdi-jevem gledališču v Trstu. — Gospod Rukavina je izvrsten interpret težavne Pucci-nijeve partiture. Zavod je od leta 1919, t. j. odkar se je na novo ustanovil, silno napredoval; v letu 1919 si se pri marsikateri operni predstavi dobil vtis, da so na odru boljši diletanti oziroma učenci konservatorija; a ob koncu sezone 1921/22 je zlasti uprizoritev Triptihon-a kazala, da se je naše narodno gledališče razvilo do najvišje stopnje — in to je v prvi vrsti zasluga g. ravnatelja Rukavine. PODLISTEK L S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel Ivan Vook.) Darja Mihajlovna je nekoliko začudeno pogledala oba in ponudila Ležnjovu stol. On je sedel. — Vi site želeli govoriti z menoj, — je začel: — glede razmejitve? — Da. glede razmefitve, toda tudi drugače sem Vas želela videti. Saj smo si bližnji sosedje in skoraj v sorodu. — Zek) sem vam hvaležen, — je rekel Ležnjov — kar se tiče razmejitve sva z vašim upravitemjem popolnoma uredila stvar: jaz sem sprejel vse predloge. — To sem vedela. ' — Toda cm mi je rekel, da brez osebnega snidenja z vami ni mogoče podpisati pogodbe. Da; pri meni je že tako urejeno. Dovolite mi, da vas vprašam, ali je res, da so postali vsi mužiki vaši najemniki? — Tako je. — Torej se vi sami bavite z razmejevanjem. To je lepo od vas. — Ležnjov ie nekoliko Domolčal. . — Evo me, javil sem se na osebno svidenje, — je rekel. Darja Mihajlovna ®e je nasmehnila. — Vidim, da ste se javili. Vi govorite to v takem tonu... Zdi se, da ste zelo neradi prišli k meni. — Jaz ne zahajam nikamor, — je odgovoril hladnokrvno Ležnjov. — Nikamor? AK k Aleksandri Pavlov-ni zahajate? — Z njenim bratom se že davno poznava. — Z njenim bratom? Sicer pa jaz v nikogar ne silim... Ne boste mi zamerili, Mihajlo A'ihajlovič, jaz sem starša od vas, zato vas ciiiem ošteti: ali vas v resnici veseli tako samotarsko življenje? Ali pa vam le moj dom ne ugaja? morda vam jaz ne ugajam ? — Jaz vas ne poznam, Darja Mihajlovna in zato mi ne morete ne ugajati. Vaša hiša je imenitna; toda priznavam vam odkrito, jaz sem rad prost. Jaz nisnam niti poštenega fraka, rokavic nimam, sploh pa niti ne spadam v vaš krožek. — Po rojstvu, po vzgoji spadate vanj, Mihajlo Mihajlič! vous etes des no tres. — Pustimo rojstvo in vzgojo, Darja Mihajlovna! Stvar ne leži v tem... — Človek mora živeti z ljudmi, Mihajlo Mihajlič 1 Kakšen užitek ie živeti kakor Diogen v sodu? — Prvič, se je on prav dobro počutil v sodu, a drugič, odkod to veste, da ne živim z ljudmi? Darja Mihajlovna se je ugriznila v ustnice.- — No, potem je stvar drugačna! Meni ne ostane drugega, kakor obžalovati, da nisem vredna biti med onimi, ki se imenujejo vaši znanci. — Mosje Ležnjov, — je posegel vmes Rudin: — očividno preveč ceni sicer popolnoma hvalevredno čuvstvo ljubezni do svobode. Ležnjov ni ničesar odgovoril, ampak samo pogledal Rudina. Nastopil je kratek molk. — Zatorej, — je začel Ležnjov vstajajoč: — morem smatrati, da je naša* zadeva v redu in reči vašemu upravitelju, da mi pošlje listino. — Morete.., dasiravno ste tako nelju-beznivi... morala bi vam odreči. — Vendar je ta razmejitev veliko ugodnejša za vas nego zame. — Darja Mihajlovna je skomizgnila z rameni. — Ati nočete mti zajtrkovati pri meni?— ga je vprašala. — Prav lepo zahvalim: jaz nikoli ne zaj-trkujem, sicer pa se mi mudi domov. Darja Mihajlovna je vstala. (Dafer. . VcSk* 8b4 za nadalpu razvoj bi bOa, ako bi se morilo k- gmotnih vzrokov skrčit* število osobja zlasti že itak malega zbora in baleta. AH res ni v celi Sloveniji enega ali par mecenov, ki bi z velikodušnim darom preprečili zastoj tega v bujnem razvoju se nahajajočega narodnega kulturnega zavoda?! Ob priliki I. jugoslovenskega sokolskega zleta v Ljubljani se bodo vprizorile štiri opere, nakar se že sedaj opozarjajo izletniki iz tujine. Nabrže se uprizorijo ob tej priliki! Musorskijev «Boris Godunov», Smetanova «Prodana neve-sta» in «Dalibor» ter Charpentierova «Luisa». DAROVI Za Jejčiča daruje: P. G. L 7.— Denar hrani upravništvo. Borzna oorocila. Trst, dne 20. junija 1922. Taja valuta oa tržaškem trgu; ogrske krone..............—. 2.15 2.30 avstrijsko-nemške krone •••••• —.16.— 17.— češkoslovaške krone • •••••• 39.40,— 39.90 dinarji . . ........... 27.25.— 27.75 lejl .o...... *'•••■•• 12.75.— 73.50 marke............................6 35.— 7.10 dolarji....................20.30.— 20.50 francoski franki..................176 —.— 176 50 švicarski franki...........387.—.—391.— angleški funti papirnati............9\30.— 90.70 angleški funti, zlati..............96.25— 98 25 ntpoleoni.............77.— 77 50 T Jadranska banka .......••••••• 129 Coeullch ..»••«•■•• 968 Dalmatia..................665 Geroltmlch ................!69) Libera TrieStina .. ••••••••••.. 470 L!oyd «.. ••.»...•«••«••••• 1280 Lussino ..•••••••••••••••« 645 Nartinolldl. ........•••••••• 140 Oceania .........................185 Premuda •••••.••••••••••••• 370 Tripcovieh.................230 Alll^dCd • • • • * « e • 9 m 589 Cement Dalmatia .•.••••••••••• 310 Cement Spalato . 269 Mali egjiij HIŠA z gostilno, vse meblirano, z 10 prostori in vrtom, se proda s koncesijo. Vstop takoj. Pojasnila v vi-a Salice 9, I. 1216 V DOLINI pri Trstu se proda posestvo, obstoječe iz hi#e v kaieri se nahaja gostilna, hleva, hleva, podstrešja, treh lepih vinogradov in senožeti. Natančnejša pojasnila daje Ivan Piciga, Dolina št. 4!. 1217 TRAŽI SE stenografa ili stenografkinju vješte pisanju na stroju s poznanjem srpsko-hrvat-skoga i italijanskoga jezika. Nastup odmah. Ponude sa svjedodžbama upraviti na «Du-brovačku parobrodsku plovidbu a. d, u Dubrovniku. 1218 V SKLADIŠČU via Geppa 17 se prodaja popolnoma zajamčeno pohištvo po izredno nizkih cenah. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama za L 1100.— krasne poročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe s stolicami iz pravega usnja od L 3000.— naprej, pohištvo za vrt, kuhinjo, predsobo, urad, tudi posamezni kosi, stolice in naslanjači. Preprodajalci in hotelirji dobijo znatne popuste, 1219 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro« sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16 SOBNI slikar in pleskar sc takoj sprejme. Miro Vičič, Postojna 125. 1185 NOVE POSTELJE L 60, vzmeti 55, žimnice 45 volnene 95 in dtugo pohištvo se prodaja po nizki ceni. Fonderia 3. 1187 IZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju las, neškodljiva za barvanje las, šampon itd. priporoča lekarna v II. Bistrici. 28/2 KUHINJSKA OMARA in dve železni mizi se prodajo. Piazza S. Giovani 3, pri vratarju. 1211 SREBRNE KRONE plačam L 1.72, goldinarje L 460. Pondares št. 6, L nadstr. 1210 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I. 1189 Kap je res, je res. Testenine „PEKATETE" kakorsne se izdelujejo v zadnjem času, so tako okusne In tečne, da se jih splošno hvali. — Gospodinje zahtevajte jih pri trgovcih. 3»j/6 INaMa prilIRa za birmo! I Srebrna ura z zlato verižico od r L 140,— naprej edino is j y nlin Mini U«m Ma j Parna žaga in tovarna v srcu lesa bogate Slovenije, tik kolomi ra z modernimi stroji na novo zgrajena se radi esebnih razmer takoj proda. Kupci naj se obrnejo na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. (45/11) I*SSi55iil Trakovi, moške In ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ecla, Lift, različni || glavniki, špaga, dišeča mila, krtače, HŠ vzmetne zaponke, Igle in sukanec, žensko ^ perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen ^ papir i. t. d. po dnevnih cenah. 71 ^ ClflCOHO LEVI, Trst, Vin S. Hlcolft 19 M Edino zastopstvo najboljših Mnih strela „Mundlos" Original-VIktoria. Predvojno blago. Nizke cene. Večletna garancija. Čevljarski, krojaški in družinski stroji. Trgovci dobijo znaten popust. Na razpolago cenik. — Jos. Šelovin-Čuden, trgovina z zlatnino, srebrnino in urami Ljubljana, Mestni trg št. 13. (414) Ma zadruga M za lili is iiiale iods« reg. zadruga z o. z. Trst fta đeir Oimo štev. 6. PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibaldi št. 20 Via Friuli št. 614 Zaloga In delavnica mnjollčnlh peči In ftedilRikou. 05 Izbera majoiičnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. plačuje po višjih cenah kakor drugi kupe: JšLBEkf pom - Trst, (prej Via Muova) {10 Delniška glavnica 1 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST. Zadar. (» Afitirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka« Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli. Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afilirsnl zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stado Bank. » ■ Izvršuje vse banitte posle. IT PREJEMA VLOGE ^ io hranilne knjižice In no tekočI ratun fer Jih obrestuje po 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. u Dajo v najem varnostne predale