urij Vega.j (Ob stoletniei njegove smrti: dne 26. septembra 1802.) Dne 26. septembra je poteklo sto let, kar je ugasnila živa iskra slovenske misli in slovenskcga uma — Jurij V e g a. Tuji časopisi so — že 17. m. ni. — prinašali o Vegi laskave članke. Ker je bilo dne 26. septeinbra 100 let, ko so potegnili našega rojaka iz Dunava, prinesemo mu danes skromen naš sporaenik. Vega si je sicer sam v svojib nesmrtnih delih postavil dovolj trajnih spomenikov, da ne potrebuje našega proslavljanja, toda mi potrebujemo svojega »Vebovčevega Jurija", da se navdušuje ob njcra naša mladina, da dokažemo z njitn pred svetoni, da smo Slovenci doprinesli dovolj gradi?a za ponosno stavbo evropske kulture in znanosti. nSporanite se imenitnosti del pokojnih očctov", nam kliče njegov ožji rojak Koseski. *) Vegov životopis najdeš tudi v Škerovi nČitanki" za V. gimn. razred in v Dimnikovi knjigi nAv8trijski junaki". Letošnji nDom in Svet" piše v svoji 10. šterilki, str. 636: nKako je nmrl Jurij Vega". Vec oVegi je pa pisal nD. Ju Sv." 1891. 1. str. 339. — rGorenjecu ima v 40. letošnji številki z dne 4. oktobra lep podlistek o Vegi. Te podatke o Vegi prijavljamo z namenom, da bi se tudi po naših šolah spominjali tega našega velezaslužnega junaka in uoenjaka, če ne drngače, vsaj s primerno učno sliko. Morebiti bi se dobil tudi založnik, ki bi založil in izdal Vegovo sliko. Uredn. Jurij Vega se je poleg treh hčera narodil kot edini sin ubožnega slovenskega seljaka Jerneja Vehe 24. sušca 1. 1754. v Zagorici, kako poldrugo uro od Moravč oddaljenem bornem selu. Njegovo ime, ki ga nosijo tudi slavni španski plemiči, je nekaterim vzbujalo dvome o njegovem slovenakem pokolenju. Po utrehtskem miru leta 1713. so baje 3 polki Spanskih kirasirjev in dragoncev sledili Karolu VI. in prestopili v avstrijsko službo. Med njimi se je baje naliajal mož po imenu Vega, ki naj bi bil ded Jurija Vege. Toda iz moravške -krstne knjige se da jasno dokazati, da je ded našega slavnega matematika že leta 1700. bil posestnik na nVehovem" in da je njegov praded, porojcn sredi 17. stoletja, bil Moravčan. Vega je torej potomec čiste slovenske krvi. Kot trinajstleten deček je zapustil Vega domačo hišo in se napotil v Ljubljano v latinske sole. Zapuščal je domače trate, kakor jih zapušča toliko slovenskih sinov, poln visokih misli in nadej, a brez pripomočkov. Navezan na podporo dobrosrčnib ljudi, se je pveboril skozi latiuske šole in že kot dijak je vzbujal s svojim globokim matematičnim znanjem pozornost svojih učiteljev, izmed katerih mu je bil posebno naklonjen Jožef pl. Maffei. DovršivSi Ijubljanski licej, postal je Vega (ali Veha) vsled svojega znanja c. kr. navigacijski inžener za Notranjo Avstrijo. Toda boj z brezumnimi prirodniini silami ni prevzel vseh njegovih zmožnosti, katerih vsaka je zahtevala svojega delokroga. Zato je že črez pet let zapustil svojo službo in vstopil kot navaden prostak k topničarstvu. V tej dobi je tudi izpremenil svoje ime ,,Veha" v Vego, ki je že na enem mestu zapisano v moravški krstni knjigi. Prestop k topničarjem je bil za Vegovo življenje odločilen korak. Od tega trenutka naprej je rastel iz Vege prostaka učenjak svetovne slave, vojak, podpolkovnik slovenskega poguma. Na drobno očrtati njegovo plodonosno znanstveno delovanje, zvesto naslikati njegove junaške 5ine, to ni namen teh vrstic. Pokazati bo.emo samo na celotnega moža Vego, učenjaka in vojaka. Vega, ki ni obiskaval višjib Sol, je vzrastel iz samega sebe, živa ljubezen in zanimanje do predmeta ga je vodila skozi vse težave samoučenja, in na tej poti je dospel do vrbunca svoje dobe. Iz lastnih moči je stopal težavno pot nod pluga do krone". Plod njegovega neumoraega dela na priljubljenem mu znanstvenem polju je nebroj spisov in razpravic, ki so od 1. 1782. počenši, tja do njegove smrti potekle iz nikdar počivajočega njegovega peresa. Ta dela so spomenik železne vstrajnosti in obenem polna velikega duba in globokega umevanja. Vse stroke matematičnega znanja so v njih mojstrsko obdelane. Ako pregleduješ njegova ,,Matematična predavanja", ki jih je izdal v štirih zvezkih, ne veš, ali bi se bolj divil preciznosti, 8 katero so izpeljana, ali pa tako prozorno zasnovani porazredbi predmeta. Listajoč po njegovih treb logaritmovnikih občuduješ neizmerno delavnost, ki priča o nji vsak list. Vegovi logaritmovniki so bili najboljši svoje dobe. Pred vsakim izmed njih pa se blesti svetla obljuba — dokaz goreče resnicoljubnosti — vsakemu, ki zasledi v njib napako, podariti v nagrado cesarski zlat. V vsem so odkrili šest po greškov, štiri šele po njego^i smrti. Poleg imenovanib Vegovih del, ki so temelj njegove učenjaške slave, je _e brezštevila manjših razpravic: o krogli, ki se vrti okrog laatne osi; o občni težnosti ¦ o merah in utežih i. dr. vse strokovnjaško izpeljane. Od suhopamega, mehaničnega računa, ki zahteva le potrpežljivosti in truda, do onih skrajnih mej matematične vede, ki se že poizgubljajo v filozofiji — vse to veliko polje si je osvojil — samouk Vega. Poleg slovenščine je bil vešč francoskega, italijanskega, angleškega in nemškega jezika ter poznal vso literaturo svoje dobe. Takoj leto potem, ko je izšla Laplaceova MMecanique cžleste", je že z lastnim spisom posegel v zanimive in šc danes ne definitvno rešene probleme te knjige. Skratka — Vega je bil učenjak svetovnega obzorja, in to so priznavali tudi njegovi sodobniki; postal je član znanstvenih družb v Erfurtu, Pragi, Mogunciji in Gottiagenu ter je dospel v svoji službi do podpolkovnika. Izdaje njegovih knjig segajo v sredino preteklega stojetja in še dalje — najboljša karakterizacija njihove vsebine, in v čast jim je; da niso bile le lepe, prazne teorije, ampak da so odgovarjale dejanski potrebi. Tak je bil Vega znanstvenik. A ta znanstvenik ni ostal doma pri svojih zaprašenih knjigah in ni ondi koval nerealnih teorij, ampak šel je v življenje, v boj, da praktično poskusi svoje znanstvo, ki ga ni pustilo na cedilu, ampak često so uspehi prekosili vse nadeje. Teorija in praksa sta v Vegovem življenju tako tesno spojeni, da jih ne moremo lociti: šestilo in orožje je nosil v eni roki. Kakor je znal ravnati s šestilom, tako spretno je sukal orožje. Pred Belim gradom in ob Reni je izkazal svoje junaštvo, po lastnem načrtu je uklonil mesto Lauterburg in trdnjavo Fort Louis, pri Mannheimu, Mogunciji in Wiesbadnu je zmagoval njegov pogum in premislek. Sploh vsi voji, ki jih je tedaj vodila Avstrija, vedo mnogo povedati o slavnih činih našega Vege. A tudi v vojni ni pozabil svoje vede, ampak v taborišču je vpričo 'sovražnika dovrševal svoje znanstvene knjige. Njegove zasluge so našle odmev tudi na najvišjem mestu. Leta 1796. je dobil Vega vitežki red Marije Terezije, leta 1800. je bil povišan med barone in naslednjega leta so ga kranjski stanovi brezplačno vsprejeli med svoje člane. Tako je vzrastel iz priprostega slovenskega dečka od širnega sveta čaščen in s priznanji obdarovan mož. A vsa ta slava ga ni premotila v ljubezni do skromne domovine. L. 1799. je poslal kranjskim stanovom po en izvod vseh svojih knjig in osem spričeval o junaških svojih delih — pokazati je hotel, da dela čast svoji domovini. Mož svetovne slave se ni sramoval posvetiti svojih proizvodov dobrotnikom na latinskih šolah in pred vsem svetom priznati sprejete dobrote in svoje revno pokolenje. Vsem se je krčilo srce, ko so ga dne 26. septembra 1. 1802. mrtvega, na kol privezanega potegnili iz Dunave pri Nussdorfu blizu Dunaja; postal je žrtev človeške zlobe. Žena in dvoje sinov je žalovalo za njim, sinova sta na Dunaju ponesrečila, eden njiju si je sam končal življenje * tako je že v kali zamrla plemenitaška slovenska rodovina Vegova. Celo stoletje je že leglo za Vegom y grob, in ne dviga se še v njegovi domovini njegovemu slavnemu imenu dostojen spomenik. Skrbimo, da bo že stal v svetišču naše nalmae matris" njega dostojen spomenik, kadar se bo stoletje zopet hitrih kril dotaknilo njegovega groba. Vega sam nam je začrtal pot, ki nas vodi do cilja: biti moramo junaški boj za svoje pravice, v boju pa ne smemo pozabiti vede in kulturnega dela. , (Po ,,SI. N.")