Žalna svečanost in spomeniki NOB na Dobrovi
Ob dnevu mrtvih v petek 28. oktobra ob 13.30 uri je bila pri spomeniku NOB na Dobrovi spo-minska žalna svečanost. Na spomeniku je vklesa-nih 100 imen padlih partizanov in žrtev fa.šistiene-ga nasilja.
K spomeniku je prikorakal odred pripadnikov JLA, vojaška godba na pihala pa je zaigrala parti-zanske žalne koračnice. Osnovna šola 7. maja Dobrova je izvedla kulturni program in se skupno z zastopniki organizacij poklonila padlim juna-kom. Odred pripadnikov JLA je v počastitev izstrelil častno salvo.
Pred spomenikom so plapolale zastave in gore-le številne svečke. Delegacija članov ZZB VVI in šolske mladine pa je na vsa vidna obeležja in spomenike položila cvetje - šopke rdečih nagelj-nov.
Take žalne slovesnosti na Dobrovi pred spome-nikotn NOB že ni bilo več kot 27 let.
Centralni spomenik na Dobrovi je bil odkrit pred 27 leti v nedeljo, 6. maja 1956. Odkril ga je že pokojni profesor Ziherl. V dvorani zadružnega dela so bile že teden dni prej kulturne prireditve, aktivisti in partizani pa so obujali spomine iz NČ)B. Na sam dan odkritja spomenika so ob cesti od križišča Horjul-Polhov Gradec do odcepa ce-ste pri transformatorju zaplapolale zastave, priko-rakala je četa pripadnikov JLA z godbo na čelu. Za njimi so korakali gasilci, zastopniki organiza-cij, ki so nosili vence in ostali krajani iz bližnje in datjne okolice. Matere padlih borcev, žene in bratje ter sestre so sprevod pričakali na slavnostni tribuni.
Letos na sam dan žalne slovesnosti pa nas je motilo to, da je Avtomontaža iz Ljubljane prire-dila ob isti uri žalno slovesnost, komaj kilometer stran v vasi Sujica pri spominskem obeležju naro-dnega heroja Ivana Bizjaka, ki je tam padel, ZZB WI Dobrova pa mu je postavila spominsko obe-ležje. Za slovesnost smo bili obveščeni komaj nekaj ur poprej, tako, da našega programa ni bilo mogoče spremeniti.
Na območju KS Dobrova, ki obsega le 7 vasi in naselkov imamo še naslednje spomenike in spo-minska obeležja;
Centralni spomenik na Dobrovi 100 padlim, na hiši v vasi Šujica je spominska plošča, kjer se je rodil narodni heroj Vladimir-Dolničar Rudi, Spo-minsko obeležje padlemu narodnemu heroju Iva-nu Bizjaku, komandirju rašiške čete, na hiši pri Kclnaču Gaberje štev. 23, v spomin prvemu ko-mandantu Dolomitskega odreda, ki se je tu rodil, v vasi Osredek štev. 1 na hiši pri Birču spominska plošča, kjer je v času 1942-43 bil IO OF Sloveni-je. Pri Gaugarju v Žirovnikovem grabnu je v hiši spominska soba, ki spominja na bivanje CK KPS od leta 1942—43. Spominska soba je odprta vsako soboto in nedeljo od 8. do 12. ure. Po dogovoru pa je odprta tudi druge dni, nad vasjo Hruševo je partizanska grobnica v kateri je pokopanih 7 bor-cev, partizanski dom na Ključu (dostop) iz vasi Brezje. Dom je odprt za ogled spominske sobe vsako soboto in nedeljo dopoldne. Tu se dobi tiidi okrepčilo.
Pod Gradiščem pri Gorjančevem križu je orga-nizacija SZDL Brezovica z drugimi organizacija-mi postavila spominsko kočo v spomin na kurir-sko postajo TV 2. V sobi so tudi postavljeni in razstavljeni razni dokumenti. Postavila je organ-zacija Brezovica.
Na pokopališču Dobrova je pokopanih 44 bor-cev in žrtev fašističnega nasilja v družinskih gro-bovih.
Odbor, ki deluje pri KS, ki ima nalogo urejati in postavljati spominska obeležja je v svoj plan uvrstil nalogo, da uredi še ostala mesta, ki bi bila za postavitev obeležij:
-  v vasi Gaberje pri Babniku, kjer je bila nekaj časa partizanska tiskarna,
-  v vasi Podsmreka, kjer so bili ustreljeni 3 aktivisti OF,
-  v Gaberju štev. 38 pri Jakobu Osredkarju, kjer je bila partizanska krojačnica,
-  Hruševo štev. 16 na hiši pri Galču. Tu je bila nekaj časa partizanska tehnika.
Na pokopališču Dobrova pa se bo obnovil spo-menik talcev.
Tako je bila spomeniška dejavnost za postav-ljanje novih obeležij zaključena. Ostalo bi samo še vzdrževanje.                         JOŽE KOMAT
Posvetovanje o zgodovini Ljubljane
Ob podpori družbene skupnosti je bilo vloženo že mnogo naporov za dosego ciljev, da bi Ljublja-na dobila delo, v katerem bi bila celovito opisana njena zgodovina od začetka do današnjega časa. Posvetovanje, ki je potekalo 16. in 17. novernbra, pod pokroviteljstvom Skupščine mesta Ljubljane, je bilo še en korak na poti do želenega cilja.
Posvetovanje je bilo razdeljeno na Itiri zaokro-žene celote. Prvi del je obravnaval obdobje praz-godovine, antike in srednjega veka, drugi del obdobje od 16. stoletja do srede 19. stoletja, naslednje obravnavano obdobje je bilo od srede 19. stoletja do leta 1941 in končno še obdobje od leta 1941 do novejšega časa.
S svojimi referati in koreferati je sodelovalo preko štirideset razpravljalcev, ki so vzpodbudili živahne in zanimive razprave oziroma diskusije.