I PltWttCJJNf OW* I II • ,!SSS LANGUAGE I ' - - ______ pggffB>flr mim —' ■■mm/A in iMBmiiiiiA AHEnlLHA uuHuUHA Nin iivnn sw ■fiiiv w iiin —..................- ■ f f,"; *i K^fejiLI^r^.f••v. /3BhM wSt I AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY " AtttOTttatt Hfltttr" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ---— NO. 71 CLEVELAND, OHIO, MONDAY JUNE 18th 1923 LETO XXVI. — VOL. XXVI Vlada mešetari. ŽELI NOVO POGODBO Z EVROPO GLEDE PROHIBICIJE. Washington, 17. junija. Vlada Zjedinjenih držav je začela barantati z ostalimi pomorskimi državami, to je, v glavnem z Anglijo, Francijo, Španijo in Italijo. Najno-. vejša odredba ameriške vlade je, da nobena tujezemska ladja ne sme pripeljat! opojno pijačo v ameriško pristanišče, tudi tako pijačo ne, ki je namenjena samo za ladijsko moštvo. Sedaj pa ponuja ameriška vlada evropskim državam novo pogodbo, glasom katere bi tujezemske ladje lahko pripeljale opojno pijačo v ameriško pristanišče, zapečateno seveda, ako tujezemske vlade dvolijo ameriški vladi, da sme preiskovati tujezemske ladije dvanajst mili od ameriškega obrežia. Sedaj smejo ameriški prohi-bicijski uradniki preiskovati tujezemske parnike le tri milje od obrežja, potem se pa začne mednarodno vodovje, kamor ameriški uradniki ne smejo. Pogodba je od strani ameriške vlade tako fino spisana, da bo za tujezemske vlade težko se ji odreči. V pogodbi se namreč daje vsaki pogodbeni državi ista pravica kot ameriški. Ako n. pr. angleška vlada prepove kak predmet uvažati v Angftjc po tujezemskem parniku, ima po tej pogodbi angleška vlada istotako pravico zasledovati tak parnik 12 milj od obrežja, kot ima pravico ameriška vlada. Besedilo te nove pogodbe je bilo razposlano prizadetim vladam. Kakšnega, mnenja so evropske vlade, ni mogoče dognati, in preteklo bo več tednov, predno dobi ameriška vlada odgovor. -o- — V Cleveland se je vrnil mladi Viktor Knaus, sin našega dobro poznanega rojaka, Jerneja Knausa. Kaj premore vztrajnost in pridnost ter trdna volja, kljub naravnim oviram, ima mladina gotovo najfepši vzgled v Viktorju. Mladi Viktor je gluhonem, kar ga ni ostrašlo od u-čenja. Sprejet je bil v Gaudal-let univerzo v Washington, D. C. kjer je sedai pravKar končal drugi letnik učenja z izvrstnim uspehom. Tri leta učenja mu Še preostajajo na univerzi in eno leto post graduate, nakar .si Viktor zbere profesorski stan. Tako bo kljub oviram Viktor gotovo v ponos starišem in narodu svojemu, kar tudi mi iskreno Želimo. Ift— Iz St. Louis univerze se *je vrnil v Cleveland Mr. Anthony Perko, ki je dokončal drugo leto svoiih študij za zdravnika. Mr. Perko je naš dolgoletni, marljivi zastopnik za Newburg. Dve leti še, in zopet bo imela naselbina domačega zdravnika, ki ni samo nad vse marljiv in razumen, pač pa tudi zaveden Slovenec. Želimo mu dobrega počitka po težavnih študijan. — V petek je umrl znani rojak Louis Lohkar, ki je bivaU dolgo vrsto let v Clevelan Ju. Ranjki zapušča tukaj soprogo in enega brata v stari domovini. Doma je bil iz Dobrega polja, star je bil 42 let. Pogreb se vrši danes zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina. Preostalim izrekamo iskreno sožalje. Ranjki je bil dolgoletni Član dr. sv. Janeza Krst, št. 37. J. S. K. J. Preostalim izrekamo oskreno sožalje. — Pri nas lahko vsak čas plačate vse račupe za elektri- Angleži svargo. NE PUSTIJO JUGOSLAVIJI POSREDOVATI V BOLGARIJI. Dunaj, 17. junija. Glasom zaupnih poročil je dobila Jugoslavija uljudno, toda jako izrazito željo od Anglije, da se pod nobenim pogojem ne vmešava v bolgarski položaj, in še manj, da oi z vojaško silo posredovala v Bolgariji. Angleški poslanik v Beogradu, Young ie včeraj obiskal jugoslovanskega vnanjega ministra Ninčiča, s katerim se je več kot eno uro pogovarjal. Naloga angleškega poslanika je bila potolažiti razburjenje, ki je nastalo v Beogradu radi bolgarske revolucije. Stališče Jugoslavije je, da mora Jugoslavija z vojaško silo posredovati v Bolgariji, ker sicer ne bo miru na Balkanu. Jugoslavija je baje nameravala anektirati Bolgarijo. Angleški poslanik je pa jako diplomatično, toda obenem precej ostro povedal, da angleška vlada "upa", da Srbija ne bo naredilU ničesar, kar bi znalo zaplesti njo in Bolgarijo v vojno. Anglija smatra bolgarsko revolucijo kot čisto notranjo zadevo Rolgarske, in vsako vmešavanje kake druge države v bolgarski položaj, zna zanetiti ogenj, ki ne bo vzplamtel samo na Balkanu, pač pa tudi po ostali Evropi. Iz Sofije se poroča, da je kralj Boris imenoval polkovnika Nojko-va" načelnikom generalnega štaba bolgarske armade. 87 oseb je bilo ubitih tekom revolucije. V ostalem vlada po Bolgariji mir. -- — Vročina, ki je začela pritiskati v soboto, je zahtevala dve žrtvi. Ena izmed teh je Slovenec, 18 letni Joseph Zalar, sin Anton Zalarja. Družina stanuje na 600 E. 171. St. Na Ureen Rd. blizu Blue-stone Rd. je zapuščen kamnolom, kjer se je nabralo tekom let precej vode, ki zlasti ob deževju močno naraste. Neravna tla te mlake povzročajo, da je voda jako nevarna. V dveh letih so tam že trije utonili. Joseph Zalar se je s svojim bratom Edwar-dom kopaj v soboto popoldne v tej vodi, ko je nagloma stopil z nekega kamna, kjer je počival, v vodo. ki je na onem mestu do 20 Čevljev globoka. Nihče se mu ni upal slediti, in čredno je pomoč prišla, je bil Zalar že mrtev. Družina Anton Zalarja je prišla pred tremi leti iz Forest City, Pa. v Cleveland Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik K. S. K. J. je stric mrtvega mladeniča in brat njegovega očeta. Družini izrekamo sožalje nad izgubo mladega sina. — Za Štiri tisoč dolarjev umetalnega ognja, raket in raztreli! je zgorelo ob Geauga Lafcfc v soboto zvečer, ko je neki deček izstrelil s\ojo pištolo, in se je Iskra dotak-nija razstrelil Bil je veličasten prizor gledati umetalni ogenj, ki je preskrbel navzočim veliko zabavo, kajti ?kode druge ni bilo nobene. — V East Clevelandu je mestna vlada prepovedala rabo takozvanih "sltot machines", v katere se meči je niklje, dobi se pa le kos sladkorja. — Jugoslovanske pisemske znamke imamo v zalogi. — V državi Ohio je 17.000 več dečkov v folah kot pa deklic. — Nickel P?ate Železnica je povišala vsem delavcem plače za 3 cente na uro. Ženske grozijo. DESET MILIJONOV ŽEN NASPROTI ZA PROHIBICUO. New York, 16. junija. Ako bodo možje molčali, ko se bo podirala prohibicija, tedaj se bodo oglasile ženske. Tu se je zbrala skupina žensk, ki trdijo, da reprezentirajo 10.000. 000(?) ameriških žensk, ki vse nasprotujejo prohibiciji. Ta organizacija bo začela z energično kampanjo, katere namen je, vsaditi v srce vsakega moža, ki krši prohibici-jo, močno spoštovanje napram postavam in ustavi Zjedinjenih držav. Te ženske bodo na posebni konvenciji delale načrte, kako bi se pro-hibicija dala bolj uspešno spolnovati v Ameriki. Oglasijo se tudi v Albany, glavnem mestu države New York, kjer mislijo obiskati governerja Al Smith. Zahtevale bodo, da governer skliče nemudoma zasedanje državne postavo-daje, ki naj naredi novo pro-hibicijsko postavo za državo New York. Seveda governer Smith niti ne misli na kaj enakega. Geslo teh ženskih klubov je: Najprvo patrijoti-zem, potem pa osebna svoboda! Ne pomislijo pa, da če osebne svobode ni, tudi patri-, jotizma ne more biti. Odstrani uredništva bi še pripomnili, da so omenjene ženske samo članice "višjega sveta", žene bogatinov, hčerke milijonarjev, katerim so počitnice, ako se zadirajo v svoje sodržavljane, ki nimajo družeča deta, kot premišljevati kako bi svojemu bližnjemu življenje še bolj zagrenile. Žen trgovcev in delavcev ni med njimi iskati, kakor sploh srednjega stanu ne. Mnogo je pa med njimi seveda takih, katerih možje imajo polne kleti žlahtne kaplje, za "domačo uporabo", aočim v javnosti kriče proti pijači, o ■ — County blagajna bi morala dobiti $1.015.000 denarja v davkih, ki so bili nalbženi onim, ki so bili na sodniji spoznani krivim, da so prodajali žganje. Toda kako dobiti ta denar, to je vprašanje, s katerim so se trudili že vsi, od county avditorja do generalnega državnega pravnika. Nihče ne more prisiliti ljudi, da plačajo te denarje. Nekateri so dali napačna imena, ko so bili obsojeni, drugi zopet so šli po svetu, tretji pa nimajo nič — torej jim tudi nič vzeti ne morejo. Zapreti radi dolgov se pa po postavah države Ohio ne more. Kaj -torej naj počne county blagajnik? V knjigah so tako lepe številke napisane, denarja pa ni in ni. In ga ne bo. — Največji in najbolj razkošni jezerski parnik sveta, veliki parnik "Šeeandbee" s svojo sestrsko ladijo "City of Buffalo" sedaj redno vozi med Clevelandom in Buffalo. Potniki se vkrca/o lahko vsak večer ob 9. na parnik, se odpočijejo in osvežijo tekom noči na jezerskih vodah ter prispejo v Buffalo drugega jutra ob 7.30. Potniki lahko pripeljejo na parnik tu^di svoje avtomobile proti primerni odškodnini ter v Buffalo nadaljujejo vožnjo z avtomobilom. Poskusite enkrat to vožnjo, odpočili se boste, in veliko ne velja. Oglejte si pri tej priliki slavne Niagarske slapove. — Nevarno je zbolela Mrs. Jamnik iz bliss Rd. n.uaja se v Lakeside bolnišnici. Mi iskreno želimo, da se ji čimprej vrne zdravje! — Pismo ima pri nas Anton Kostelo. Zdravilo za raka. ZDRAVNIŠKA VEDA JE SIJAJNO NAPREDOVALA. New York, 16. junija. Zdravniška veda ima pretekli teden zaznamovati tri velike korake napredka v boju zoper bolezni. Donald Butt i je pretekli teden v Philadel-phiji imel prvo predavanje o vzrokih raka. Ti vzroki so bili dosedaj skoro nepoznani. Butts, ki je priznan kemist, je izjavil, da je na podlagi obširne preiskave dognal, da so vzroki raka preobilica pozitivnih elektronov energije v telesnih celicah. V New Yorku so imeli neko žensko 13 ur pod upljivom 240.000 voltov X-žarkov. Ti žarki so popolnoma uničili rakove celice v njenem telesu. Prej je bilo 150.000 vo?t elektrike in 100 minut časa največ, kar so pustili zdravniki osebo pod upljivom X-žarko)^. Otrok, tri dni star, je umtal, ker ni mogel dihati, pa jef bil rešen, ko so mogočni električni žarki zastavili delovanje pogubo-nosnih žlez v grlu. Butt razklada vzroke rakaj s tem, da trdi, da povzroča bblezen rak "podivjanie" telesbih tančič potom nekega elektro-kemi-čnega procesa. Znfrno je, da se rak ne more drugače zdraviti, kot da se za vžrok, zakaj rak nastane. 'Ko b| to dogna-no, je tudi zdravite tu. Žarki X-stroja, ki so šili skozi truplo omenjene žensk® v New Yorku, so bili močni dovolj, da bi šli skozi Širok zid dve-stvo čevljev daleč in bi pokazali kosti v človeku, ki bi bil tako oddaljen. Prej so zdravili rak z radijem. Ako ga bodo začeli uspešno zdraviti z X-žarki, bo s\ tem pomagano tisočim revnejšim, ki se z radijem niša mogli zdraviti, ker je to zdravljenje zvezano z ogromnimi stroški, dočim X-žarki niso dragi. — o — Jako zanimiv slučaj kršenja prohibicije se je pripetil' zadnji teden. Pred sodnikom Greene se je morala zagovarjati neka Italijanka, ki je prišla fino moderno oblečena na sodnijo. Ko je policija zadnji teden pnfli na njen dom, je hčerka gospodinje hitro zlila steklenico Žganja v stranišče. Policija pa, ne bodi lena, je spumpala tekočino — oprostite — iz stranišča in dala kemično preiskati. Na sodniji se sicer ta tekočina ni mogla natančno dognati, kaj je, toda ker je bila Italijanka že enkrat prej kaznovana radi prohibicije, jo je sodnik obsodil na $300 kazni. Italijanka je rekla, da plača po nedolžnem, toda plača vseeno. Vzela je iz žepa bankovcev, da jih ješ komaj držala, in plačala. Potem pa je ponosno odšla s sodnije. — Clevelandske verske bolnišnice, pokopališča in šole morajo plačati za vodo, katero dobivajo od mesta, je razsodil generalni avditor države Ohio. — Suhači izrabljajo nedjl-žnost otrok, da zapirajo sta rise otrok. Par agentov suhe stranke je prišlo v stanovanje na Dennison ave. in 03rd St. v četrtek. Dobi« so v sobi 3 letnega dečka, katerega so vprašali, kje ima oče žganje. Otroče je pokazalo na kokoš-nico zadaj na jardu, in so res tam dobili galon žganja. Očeta so zaprli. Da bi jih strela! — Ko se je Mrs. Louise Busch, 1026 E. 71st St. vrnila v sredo zvečer domov, je našla svojo 75 letno mater v kuhinji obešeno. Starka je bole hala, zato je obupala nad življenjem. Konec diktatoija. STAMBOLIJSKI, DIKTATOR BOLGARIJE JE MRTEV. Belgrad, 16 .junija. Glasom pol-uradnih brzojavk iz Sofije, je bil Alexander Stambolijski, bivši diktator Bolgarije, včeraj vjet od vFadnih čet blizu Gofaka in ustreljen. Stambolijski se je nahajal v hribih. Njegovi kmetji so ga zapustili. Z njim je bil samo njegov brat in neki prijatelj. Vedel je, da je od vseh strani obdan od sovražnika. Sedaj-ni vodja bolgarske vlade Zan-kov je poslal za njim konjenico, da ga vjame. Pobegniti ni mogel nikamor. Vedoč, da ga čaka neizogibna smrt, je notel še enkrat obiskati svoj rojstni kraj, vas Slavico Dospel je tja zgodaj zjutraj. Tu se je počutil Stambolijski varnega. Tu so bili njegovi kmetje, prijatelji od mladih let. In ko je stopal v vas, se je )red njim nenadoma pojavila cavalerija, in Stambolijski ie )il ujet. Prepeljali so ga v so seinjo vas, kjer pa je razdražena množica začela groziti ex-ministru Hitro so ga zopet odpeljali nazaj v Sfovico. Toda medtem se je novica o njegovem zajetju razširila. Vsa okolica je planila kvišku Kmetje so se začeli zbirati v gruče. Sledil je boj. Tekom boja se je kmetom posrečile dobiti ex-ministra v svoje roke in bežali so z njim v odprto deželo. Toda kavaleriia je začela streljati za njim. Padlo je stotine stretov, in Stambolijski se je zgrudil mrtev na tla, na sredi domačega polja. Tako je našel smrt mož, ki se je igral s kraljem, ki je šti:i leta vodil usodo celega naroda, katerega volja je bila postava. V Sofiji so slovesno praznovali njegovo smrt. Ulice so bile razsvetfjene, kavarne napolnjene. Časopisje poroča, da je nameraval Stambolijski priti v Sofijo na čelu kmetov, odstaviti kralja in sebe proglasiti za diktatorja. Kot poroča nova bolgarska vlada, je sedaj mir v deželi, in kmetje so se pomirili. -o — 15. junija je preteklo 20 let, odkar je New York Central železnica upeljala na svoji progi Chicago-New York najhitrejši vlak Amerike, ta-kozvani "Twentieth Century Limited". Ko je vlak v petek zvečer privozil v Cleveland, je bil ves okrašen z dragocenimi cvetlicami, vsaka ženska ootnica je dobila šopek cvetlic, vsak moški na vlaku pa cvetko. Vsi vozovi so bili znotraj slavnostno okrašeni. Omenjeni vlak prevozi raz-daljajo med New Yorkom in Chicago, nekaj nad 1000 milj, v 18 urah. — Vasica Parma blizu C11 velanda, bo dobila nove gasilne stroje. Zahvaliti se ima Clevelandu za to. Par sto Cle-velandčanov je bilo aretiranih radi prohibicije, in sojeni so bili v Parmi. Letos so ti CleveJandčani plačali $27.000 v kazni samo vasici Parmi, ki bo sedaj kupila novo opre mo za gasilsko postajo. — Deset dni zapora, $25 kazni in avtomobil so mu vzeli, odvetniku Victor Jacobsonu, ker je prehitro vozil z avto-mobiBom. Včasih tudi odvetnike "pošlatajo" na sodniji. — George Wilks, bančni u-radnik, ki je poneveril $66. 000 je bil poslan v državne zapore v Columbusu za nedoločen čas. — Državni pregledovalci so pronašli, da je mesto leta 1921 plačalo $11.000 več za uradniške plače kot bi smelo. Kdo bo to vrnil, se pa ne ve. Zločinski detektivi. SO PRODAJALI PIJAČO IN POTEM ARETIRALI LJUDI. Pretečeni teden sta bila aretirana Nick Romaniviski, ki stanuje na 3523 Croton Rd. in Mike Schaetz, 2668 E. 37th St. Oba pridaniča sta bila po poklicu prohibicijska detektiva one vrste, ki na povelje mirovnih sodnikov udirajo v privatna stanovanja in iščejo opojne pijače. Tudi ta dva sta jo iskala in pri tem kradla, sleparila, izsiljevala, dokler ni dosegla tudi nju roka pravice. V petek sta se znašla v ječi, vsak pod $ T 000 bondom, obdolžena, da sta se dala podkupovati in d1 sta prodajala opojno pijač »! Pomislite, prohibicijski detektivi, ki prodajajo opojno jijačo! Kaj takega je mogoče e, če imamo blazno postavo cot je prohibicija. Obadva sta bila zaposljena v uradu tjiirovnega sodnika Geltma-na, ki ima svoj delokrog v Parmi. Obdolžena sta, da sta kupila steklenico žganja od Vasilija Naharpeckija, ki ima svoje stanovanje na 701 Berg St. Kmafu potem sta se vrnila v dotični prostor, sta grozila Naharpeckiju z arestom, ako ne plača sto dolarjev. Mož je plačal. Detektiva sta Bp denar spravila v svoj žep in šla naprej po enakem poslu. Dry ga obtožba je, da sta vzela žganje",- ki je bilo zaplenjeno od sodnika Geltma-na nekTlenski. To Tganje sta nesla Mrs. Ani Balas, na 2078 Dowd St. Lakewood, kjer sta ga prodala za dober denar. Bilo ga je pet gaton. Takoj drugi dan sta se pa vrnila in aretirala žensko, rekoč, da ima žganje v hiši. Če to ni vrhunec največje nesramnosti od strani Vpostav-nih" uradnikov. Ko je bila pripeljana na sodnijo, je pa povedala sodniku, da je kupila žganie od istih dveh uradnikov, ki sta jo aretirala. Stvar je prišla na dan, in oba detektiva sta bila nemudoma aretirana. Obadva sta Žida. -o— — Porotniki na Cojnmon Pleas sodniji so -pretekli te den oprostili obtožbe umora retra Sokača, ki je 13. aprila ustrelil znanega Elija Radiča in njegovo ženo, da sta oba umrla, zagovornik Sokača je porotnikom pripovedoval, da je ranjki Radič dal Sokaču tako močnega rozinovea, da je Sokač prišel ob pamet ter je začel kot divji streljati na Radiča, torej ni odgovoren za svoje dejanje. Porotniki so temu vrjeli in oprostili Sokača. Državni pravnik pa neče spustiti Sokača iz zaporov, ker bi rad pogledal še prej v koronerjeve akte, ki govorijo drugače kot pa se je glasila obtožba. — Med drugimi zadevam«' bomo letos pri novemberskih volitvah glasovali tudi o naravnemu plinu. Znani meše-tar Hubbell je poslal mestni zbornici posebno ordinanco g^ede naravnega plina. Ta volitev pa ni druzega kot potrata časa in denarja kot je vse, česar se Hubbell loti. Niti mestna vlada, niti mestne organizacije, mestna zbornica niti plinova družba se ne brigajo za Hubbelovo mešetari jo. — 18.000 otrok se je prijavilo, da pohajajo v poletno šole. Nad 600 učiteljic bo poučevalo. Poletna šola je letos zastonj. — Mesto je kupilb 800.000 funtov klora, da bo s to kemikalijo čistilo vodo v mestnih kopališčih. Klor velja 4 in pol centa funt. Jugoslavija plača. V AMERIKI JE JUGOSLAVIJA NAREDILA UGODEN VTIS. Belgrad, 16. junija. Mesija oktobra pride v Ameriko posebna Jugoslovanska misija, ki bo obravnavala z vlado £jed. držav glede odplačila io^ga, ki ga dolguje Jugoslavija Zjed. državam. Tako je naznanil včeraj v parlamentu minister financ Stojadinovič. jugoslovanska vlada skuša balancirati proračun prihodnjega leta, to je, da bodo dohodki pokrivali stroške, kar bi se zgodilo prvič po vojni. Dbjednem je finančni minister naznanil, da bo vlada odslovila deset procentov vseh uradnikov, da tako zniža stroške, da se upeljejo višii davki kot so sedaj, in da bodo posebno kmetje, ki sedaj plačujejo malo(?) davkov, dobili višje davke naložene. Na ta način bi Jugoslavia dobila denarja dovoli, da Di začela plačevati na aolgove obresti in bi mislila tudi na začetno odplačilo dolga. Vest, da bo Jugoslavija poslala finančno komisijo v Ameriko, je bila sprejeta z dobro voljo pri newyorških bankirjih, ki imajo denar vložen v J ugoslaviji. Pravijo, da je Srbiia še vedno plačevala svoje dolgove, le po vojni so plačila na dolg, kot tudi obresti zaostale. Kot naznanja zakladni oddelek ameriške vlade, dolguje Jugosla-Ameriki približno $60. 000.000. In sicer so dobili Jugoslovani skoro $27.000.000 v gotovem denariu, za ostalo svoto so pa kupili gotove potrebščine. Nekaj malega so plačati nazaj, toda dne 15. ju-njia so zapadle obresti, ki znašajo $10.000.000 ali en tisoč milijonov dinarjev. -o- TIHOTAPLJENJE Z NASELJENCI. Washington, 16. junija. Odkar je v veljavi postava, da sme vsako leto priti le gotovo število naseljencev v A-meriko, se ie začelo tihotapstvo z naseljenci. To tihotapstvo . je zavzelo tako obsežnost, da je začelo predsednika skrbeti. Zaprosil bo kongres, da mu dovoli več moči in denarja, da ustavi tihotapljenje naseljencev v Ameriko. Parobrodne družbe uti-hotapljajo naseljence s tem, da jih pripeljejo v ameriška pristanišča kot uslužbence na parniku. Ko pride prva prilika, pa pobegne tak "uslužbenec" na suho. Tisoče naseljencev pride skrivej v Ameriko preko Meksike in Canade. Radltega namerava vlada sprejeti postavo, da se mora vsakdo, ki ni ameriški državljan, registrirati vsako leto, in ako ni registriran, ne more dela dobiti. KITAJSKI PREDSEDNIK SE VRNE? Peking, 16. junija. Ex-predsednik kitajske republike Li Yuan Hung, ki je zadnji teden pobegnil iz glavnega mesta in se odpovedal predsedništvu, ker je grozila vstaja v kitajski armadi, bi se rad zopet vrnil v predsedniški urad. Bivši predsednik pripoveduje, kako so se zar<* til! proti njemu. Policija je dobila njegove služabnike na svojo stran tako, da mu sluge niti jedil niso več dajali. Parlament bo najbrž izvolil novega predsednika. * Na otoku Kubi bodo letos pridelali 3.500.000 ton s)ad-korja. Ta sladkor je podvržen precejšni eolnini, ako se im-portira v Zjed. države, zato je pa sladkor dražji kot je bil " v • • !' ..•.< vite liiHliBitMlflaBiw —egg i AMERIŠKA DOMOVNA (AMERICAN HOME). 188USD MONDAY. WK>lO«BAY AND PRIDAT aauiu_ ' ' *n »i i i ■ i 1 'A1. --= NAAOCNDfAt Xi Ameriko- • |4.M I Za Cleveland po ptftti $5. Za Evropo ... Hit | Pofuumeziui številki • Se ■ ii. ■ ■ .' ■- 1 ■ T-—------L' ■ i 1 -'■■.....--V.-ll Vaa pisma, tepM te tear ^ m piMj« m "AimtWu Donntaa" mt Bt ^"atTNA dCSJZ SClS PHncHi lit, Eandblpfc TM1 JAMES DBBBVEC, P*M«h«r, LOUI« J. PIRC, ldl»r ■end W M.#f# Mnwtam fea the OHr af Cltrtkud and «b«wk«r«. ▲dvartiainc rate« m ....... Amwhna tm aptrit Fteign hi IwfMf only Entered u mmi< alaaa MMr Jwwf Mi. 1000. at the poet office at Cleveland, Ohio under *e AM «1 MwiW, ttW.___________ No. 71. Mon. June 18th 1923 Močne sile. V vseh stoletjih in v vseh delih sveta je vedno zmagoval duh množic. Ona zavedna ali nezavedna sila, ki je ležala globoko v dušah narodov, je ob danih trenutkih planila na dan in je Sla kakor plaz, ki je uničil in premagal vse, kar je ležalo na potih. . Rimljani so osvajali svet s silo zavesti, da so poklicani vladarji sveta. Italijani uganjajo nad našim narodom na-silstva s silo zavesti, da so potomci Rimljanov, ki morajo obnoviti staro rimsko cesarstvo. Turki so divjali po celi Evropi s silo zavesti, da morajo uničiti krščanstvo, ako hočejo dobiti dopadenje pri Alanu. Kritijani so se zbirali v križarskih vojskah s silo zavesti, da vrnejo svete kraje krščanstvu. Poljski narod se je pod Korfantijecn dvignil s silo zavesti, da zjedini celi poljski narod v eno močno državno zvezo. ČeŠKi narod je med svetovno vojno ustvaril svoje legije pod silo svojega nacionalnega duha, ki mu je kazal pot stran od Avstrije v svobodno, lastno državo. Ko se ie pred vojno dvigal med slovanskimi narodi narodnostni duh, je Avstrija v tem dejstvu takoj videla veliko nevarnost za propad germanskih sil in je z vsemi mogočimi sredstvi skušala ta dun potlačiti in uničiti. Vse ogromne množice, ki so kdaj izvršile velika dejanja so tvorile eno samo veliko dušo, eno samo veliko misel, ki je bila osredotočena na en sam veliki cilj. Tudi delavstvo je imelo eno samo veliko dušo: zavest skupnosti, solidarnosti in enakosti. Vsi voditelji delavstvo so skušaJi iz delavčevih duš izbrisati ono, kar delavce raz* družuje, in jim vliti vanje ono, kar jih veže in druži. In ono, kar jih veže in druži, mora biti učinkovito^ v važnih trenutkih življenja mora potlačiti vse ono, kar cepi in razdružuje. Ta takozvana delavska stanovska zavest, je bila gospodarska in socialna sila, ki je kazala, da bo nepremagljiva. Pri ustvarjanju in vzgajanju delavčeve enotne, skupne duše, pa je bila storjena usodepolna napaka. Delavstvo so skušali izbijati iz enote naroda, iz duše naroda, skušali So ga postaviti izven naroda, iz domačih njiv na tuje vrtove. P Marsk je ustvaril internacijonalo in vzgajal delavcev na- ! ravnost protinarodno, da v njih dušah zamori In zatre duh * zavesti skupnosti z narodom, katerega najvažnejše jedro bi . moral tvoriti baš delavec. Pripovedoval je torej, da je narodnosti izmišljotina kapitalizma, ki je to past nastavil, da ' vanjo lovi delavce, in da pod plaščem narodnosti uganja svoje kapitalistične zločine. Nezreli narodi se vjeti v to past. Narodu, ki so živeli pod tujo vlado. Toda socialno de- J mokracija ni prodrla v Anglijo in Ameriko. V prvi kot drugi državi je brez vsakega pomena. Tudi na Francoskem ni bila nikdar v cvetju. Socializem se je pa razširi* v Nemčiji * in Avstriji. Toda kako so bili ti socialisti mednarodni in , protinarodni, je pokazala svetovna vojna. Delavstvo v Nem- . čiji je prvo In javno manifestiralo za vse nemške težnje J svetovne vojne, in burno je delavstvo ploskalo besedam Viljema, ki je rekel, da ne pozna več strank, ampak samo Q Nemce. Med delavstvom slovanske narodnosti pa je bil po F vzgoji internacijonale narodnosti duh zamorjen in raditega c je nemško internacijonalno delavstvo skupno z drugimi 1 vsenemškimi strankami upalo iti v krvavi ples. I Čehi so sicer kmalu spoznali pangermansko opasnost, ki tiči v intemacionali in so kot protiutež ustanovili narod- s. no delavsko stranko, ki se je takoj ločila od nemške soci,ali- c, stične. Veliki vodja Čehov, predsednik Češke republike, Ma-sarik, je dejal: češko narodnostno vprašanje je socialno v vprašanje. To pomeni, da so tudi vsa socialna vprašanja F narodnostna vprašanja, in da jih Je treba najprvo rešiti v j-pkvirju naroda samega. Nemčija razbita v svetovni vojni, se proti vi Franciji ter neče poravnati grehov, ki jih je zakrivila s svetovno " vojno4 Kaj daje nemškemu narodu to silo? Nacionalni duh, P zavest skupnosti, skupna 3 ter po živahno razviti trgovi-w ni. Izvrsten apnenec se aobi-H va v okolici. Akron, ob Ohio kanalu, je svetovno znano mesto za produkcijo izdelkov iz kavčuka. Približno 25.500.000 obročev za avtomobile se letno tu pro-a izvaja. V Cantonu, ki se na-r haja v sredini poljedelskega pasa, delajo najfinejše želez-,j ne blagajne, ure in jeklene kare. V East Liverpool so to-0 I varne za porcelanasto blago lj in za steklo. V Hamiltonu je h h središče za poljedelske stro- i v je, Lima je centrum petrolej- i nih in pfinovih interesov v dr- h Ižavi. V Lorainu se nahajajo i J ogromne tovarne jeklenega L trusta in precejšne ladjedel- j j nice. Druga mesta v državi Ohio ž I so: Mansfield, Newark,. ; D Porthsmouth, Youngstown, 1 j Zanesville, Alliance, Ashta- s bula, Elyria, Marion, Middle- j I town, Norwood in Warren, r Ohio je v prvi vrsti polje- r ' delska država, kjer razste iz- p t vrstna pšenica, koruza, oves, c j ječmen, zlasti pa jabolka in r grozdje. Ovčjereja je precej f [razvita. Poleg poljedelstva pa t ' je tudi industrija, zlasti je- t klarska, jako razvita. Država ( | ima precej dobrega mehkega v premoga, naravnega plina in petroleja. p 35. Oklahoma. n Oklahoma je indijansko j t< ime in pomeni po naše "kra- s: sna dežela". Ta država je bila k odprta za naseljevanje šele c; 1889. ko je vlada kupila zemljo od Seminole, Creek, Che- \\ rokee, Kickapoos, Pottawa- L tomies in Fix Indijancev. 50. p 000 naseljencev je tedaj drlo g, v državo. Leta 1890 je Okla- d> homa že postala teritorij, v si unijo kot država pa je bila pri si puščena leta 1907. st Oklahoma obsega 70.057 §t kvadratnih milj sveta. Svet rc je lahko valovit in se pone- te kod dviga v gorovje, kot Wi- d< chit,a Mountains. Prerije so & precej dobro namakane z vo- je do toda ve£ina rek je slanih Z! in nesposobnih za pijačo. Canadian, Cottonwood, Red, p< Cimarron in Arkansas reke v< so pomembnejše v državi, to- fcj da skoro vse te, razven Cana- z\ dian, so suhe skozi poletje. V n( vzhodnem koncu države se si pečajo s poljedelstvom, v za-pa^nem delu pa gojijo bolj ^ živinorejo. gj Podnebje je v splošnem • milo in zdravo, dasi se nahaia $c precej močvirja v državi. Zi- ^ me so kratke, poletja dolga in m vroča. Malo dežja pade v dr- zr žavi, ki se zanaša na umetno namakanje. Glavno mesto je Oklaho- jf ma City, druga pomembna mesta pa so: Guthrie, Tulsa, ^ kjer je središče ogromne pe- ^ trolejne industrije, Ardmore, re Bristow, Cushing, Frederick, m Durant, Muskogee, Norman, J Miami, Ponca City, Shaw-nee, Stillwater, Sapulpa, Vi- ' nita, Wagoner. Država in mesta v njej so j-takorekoč zrastla preko noči, ko se je v državi dobil petro- g !ej. Vasice, broječe po 50 stanovalcev, so v par mesecih f narastle na mesta z 10.000 ' ljudmi. Dočim je država pri- gl pravna za poljedelstvo, pa se . obrača največja pozornost . petroleju, ki je mnogim pri- J nesel že milijone. Država ima » tudi dobre zaloge premoga, železne rude, gipsum in soli. -o- IZ DOMOVINE. ** ze ni Pegavec v Juini Srbiji. V pr okolici Skoplja se je pojavil tel pegasti tifus. Ministrstvo je od izdalo energične protiodred- R< be. pr Smrtna kosa. poškod- B; bah, ki jih je dobil pred par Ije dnevi povodom avtomobilne do nesreče je v Ljubljani umrl lal Ivan Zamljen iz ugledne na- lju ■ » m* t * —- - --- je rodne ljubljanske rodbine, ri- Tragična smrt ga je zadefc v u- najlepši dobi 23 let. — V ne- 0- del jo je v Ljubljani unyla ni Uršula 'Kotnikova. — V St. e- Jakobu na Koroškem je umrl sa znani rodoljub, mizarski moj-a- ster Janez Tarman, v Gradni-g- cah pa veleposestnik Janez je Rebernik. Posestvo Reberni-)\- kovo pride sedaj v nemške in roke. V Prosovičah pri Mariji u- na Žili je umrl posestnik Jain nez Otovič v visoki starosti u 88 let. 1- Nova šola na Dolenjskem. i- V Karlovici pri Velikih Laščah so dobili te dni nove eno-ie razredno šolo, s čemer je )- ustreženo dolgoletnim tež- 1 st. njam lužarskih občanov. Šol- i v ske prostore je dala na razpo- i >- lago rodbina Koslerjeva iz j i- Ortneka. Za učiteljico je pri- i a šla v Karlovico gospodična Ljudmila Bajčeva iz Velikih 1 e Lašč. c >- Mošeja v Zagrebu. V Za- f o grebu se je v zadnjih letih s e stalno nastanilo precej musli- £ manov. Razni odlični pripad- r i- niki te vere so sprožili sedaj Š - idejo, naj se osnuje musli- t 0 manska cerkvena občina v k a Zagrebu in zgradi tudi moše- r - ja. k Redkovice in ženske. Pari- p ? ški "Figaro" piše, da ženske J z uspehom porabljajo red- F , k ovce kot olepševalno sred- s - stvo, ako jih vsak dan uživa- b - jo na tešče in sicer neoluplje- ti ne. Redkovice odpravljajo ž - menda na obrazu gube in ri ■ preprečujejo njih nastanek, li , oP zavživanju redkovic posta > ne kakor piše omenjeni list, g 1 polt gladka, sveža in mehka A i ter ostane taka tudi do 60. le- Is ta. — Sedaj vemo, zakaj so j« (Gmanjčanke) Trnovčanke si vedno mlade. k Suša v Dalmaciji. Iz Splita sf poročajo, da je v južni Dal- ol Imaciji zavladate suša, ki u- či jtegne, ako potraja nekaj ča- st sa, uničiti poljske pridelke, & katerih je itak malo v Dalma- st ciji. d{ Kje je zapuščina? Leta se 1916 je umrl v Ameriki v h< Lead City Jugoslovan Risto ol Pmjat iz.^ercegovine. Nje- k< gova zapuščina znaša 3600 k( dolarjev, katero vsoto je po- ze slal konzulat v San Franci- de sku dne 3. avgusta 1921 mini- dr strstvu vnanjih zadev pod st štev. 5525 s prošnjo, da jo iz- en roči pokojnikovi vdovi. Pre- ka tekli sta že skoraj dve leti, a N denar še do danes ni bil izro-čen Prnjatovi rodbini. Da-li bc je vest točna, nam seveda ni P* znano. stl Nesreča na železnici. Na Pa postaji Videm-Krško je spre- tu vodnik I. Horvat pri premi- šč; kanju padel pod vlak ter si ^ zlomil obe nogi. Težko ranje-nega so prepeljali v maribor- P° sko bolnico. va Prijatelje povabil na svoj en pogreb. Veleindustrijalec Du- . 0 šan NikoliČ v Novem Sadu Ie je sklenil, da se ustreli, ker e so ga zapustili žena in otroci. JJ 1 Dan prej, nego je izvršil sa- . u momor, je povabil svoje ! znance in prijatelje na svoj , pogreb. Povabljenci so smatrali to za Šalo, a naslednjega dne so našli Nikoliča mrtve-ga v njegovi sobi. Težka nesreča ovčjega pa- . ^ stirja. 10 letni pastirček Ka- \n rel Rebula iz Gorjanskega )c na Kras^je pri čuvanju ovc na na paši sfdel na kamen, ki se 8n je nenadoma odtrgal in se no zavalil po gričku navzdol. Pri ve tem je zadel ročno granato, sU ki je ležala skrita v travi; granata se je razpočild in 12 drobci so dečku močno raztr- ra< gali levo roko za zapestjem se in mu prizadali tudi več dru- P° gih poškodb. • Banatski dvoboj. Pred ne kratkim se je vršil v vasi Sva- 8n tinci v Banatu interesanten gla dvoboj med 4 kmeti. Brata Jakob in Ivan Kristič sta že ko dolgo dvorjanila dvema de-kletoma, ki pa sta v zadnjem c°i času popustile v ljubavnem n-® žaru in naklonile svojo ljube-zen bratoma Henriku in Iva- v 1 nu Balošu. Sledil je seveia < prepir in končno so vsi Štirje str tekmeci sklenili, naj se stvar ko odloči z dvobojem s kosami, pri Rečeno — storjeno. Že pri ne! prvem spopadu sta se brata Vr Baloš zgrudila, vsa okrvav- je Ijena po prsih, glavi in rokah, za< dočim sta bila brata Kristri le čm lahko ranjena. Vročekrvne 1 ljubimce so končno vse odpe- Mi 1 ■ "TT-J1 ■, r r- 'T—? t i11 ..... ■ " Ijali v bolnico. Trojni umor. V vasi Vrčin v okolici Beograda je cigan Gjorgje NikoliČ izvriil trojen umor. Z nožem je umoril svojo ženo Marto, njeno sestro Ružo in taSčo Sveto Jovano-vič. Cigan je živel z Marto neporočen več ko dve leti in sta živela v lepi slogi. Martina mati in sestra pa sta bili proti zakonu. Cigan se je u-da? pijanstvu, postal je surov in pretepal ženo. Marta se je zaradi tega vrnila k materi. Drugo jutro je pridrvel v hita cjgan ter z nožem v roki zahteval, da se Marta takoj ^rne. Ker je mati zahtevo od-clonila, je s sunkom v srce jmoril Marto, potem pa še ljeno mater in sestro. Nato 1 e cigan neznano kam pobeglih Veterinarska fakulteta v i ieogradu. Beograd dobi v loglednem času veterinarsko i akulteto. Kmetijsko ministr- < tvo se je že obrnilo na beo- ; ;rajsko mestno občino, da j iu odstopi primerno stavbi- ' če, na kateri se zgradi veliko ] oslopje za projektirano fa- < ulteto. V novi zgradbi bo leščena tudi državna pod- ( ovska šola, ki se otvori sku- ^ no s fakulteto. Stoletnica postojnske jame. j 'roslave stoletnice postojn- j ce jame se je udeležilo na ( inkoštno nedeljo nad 8000 « ijcev iz vseh evropskih dr- j av. Jama je bila slavnostno ( izsvetljena in ljudska vese- j ca v jami zelo živahna. Oblak se je utrgal. Beo-rajsko "Vreme" 'poroča iz randjelovca o prelomu ob-kov dne 17. maja ponoči, ki ' izzval pravo paniko v me- 4 u. Dopisnik poroča: Bil je s rasen dan in mnogi meščani 2 : niti domov še niso vrnili iz g colice, ampak noč je bila p na. Okoli 9. ure nastane 0 rahovit prizor v prlrodi, v v aku: v hipu so se zbrali v rahoviti oblaki, strele so u- n irjale ena za drugo — nebo § je vžgalo, grmelo je stra- p >vito in voda se je vila iz j »Lakov ne kot iz škafa, ka->r se navadno pravi, temveč r >t iz oceana! Zdelo se je, da S mlja trepeta pod udarci vo-, ker vsemu temu se je pri- ?. užila še toča srednje veliko sl i. Vse to je trajalo približno j* 0 uro, bila je to godba, od S1 tere Teden i duša in srce. ^ 1 kdo ni pokazal glave iz hi- ^ , vsakdo je mislil, da je naj- p Ije zavarovan v svoji hiši. u 1 celi potoki so tekli po me- ?! x in vdirali v kleti, potem tudi v nižje stoječe hiše in jj; di strehe so odnehale in pu- dl ile vodo, ki je močila no- m mjost človeških bivališč. > preteku ene ure šele je plava prenehala, ali deže- ^ 10 je še vedno in šele ob ajstih se je pri roda popol-ma pomirila. V vseh hišah vladala popolna zbeganost, J" ne so jokale, otroci vekali, ? i je bilo v največjem stra-, ia voda vse ne preplavi sl-poduši. škoda je zelo veli- ^ Tragična smrt. 23. maja ob ^ eh zjutraj se je ustrelil v j iki 19 fetni uradnik ljub- nj nske spedicijske tvrdke ' lalkan", Rudolf Gustinčič ^ bil takoj mrtev. Pokojnik bil rodom iz Trsta in vrl f?p roden mladenič. Kaj ga je tj( alo v smrt, še ni pojasnje- ^ . Vesti, da je izvršil pone-rbo, So neosnovane. Gu- .{|c nčič je sicer v resnici dvig- Dr v soboto pri svoji tvrdki ^ 000 Din za carinsko dekla- m( :ijo, a je ves denar, kakor _! je dognalo na carini, tudi | Steno izplačal. I Samomor v Trbovljah. Iz znanega vzroka si je po- [ al krogfo iz revolverja v vo strojnik trboveljskega inika Ivan MoČivnik. Tež- v ranjenega so sicer takoj ^ peljali v ljubljansko bolni-vendar pa je nesrečnež že M potu izdihnil, nakar je bi- & njegovo truplo prepeljano od nrtvašnico k Sv. Krištofu. 1 Obstreljen od obmejne aže je bil 23 letni posestni- hin v sin Janez Kotnik iz Dan Logatcu, ko je spremljal cega prijatelja čez mejo. ačal se je razno domov, ko 1 nenadoma počil strel, ki je H lel fanta v glavo in ga mo- J ) ranil. de lažne nezgode in nesreče. J ha Gorenc, hlapec pri t Francetu Gradu, posestniku 1 v v Petelinjah, je streljal s stain ro puško, ki se je vsiad zajta-tn relega naboja razletela. K<*- o- ci železa so mu prileteli v gla ro vo in desno roko in ga težko 0- poškodovali. — Antona 2už-to ka iz Velikih Laš Je po nepre- in vidnosti ustrelil posestnikov ti- sin Josip Hočevar s pištolo v ili oko. — Konj je tako močno u- udaril s kopitom po glavi ko->v Čarja Antony Žumbergerja iz je Lanišč pri Grosupljem, da mu •i. je prebil lobanjo, i. Največja banka v Beogra-ci du. V Beogradu bo v krat-3j kem doeraiena palača "Izvo-J- zne banke', ki je največje po-:e slopje v Beogradu in prekaša ie celo znano Moskvo . Pala-0 ča bo imela na strehi dve ve-j- randi, s katerih se bo nudil krasen razgled na ves Beo-v grad in njegovo okolico. v Tovarna za izdelovanje ae-0 roplanov. Iz Beograda poro-*- čajo, da se zgradi v Novem >- Sadu ali v kakem bosanskem a mestu tovarna aeroplanov. 1- Tovarna bi se naročila na 0 Nemškem na račun repara-i- cij. ° Zvišanje cene tobačnim iz-delkom. Iz Beograda se poro-" ča: Uprava tobačnega monopola je cene nekaterih vrst tobaka, cigaret in drugih to-' bačnih izdelkov zvišala tako, a da stane odstej 1000 komadov D 4,extra"-cigaret 7750 Din, - 1000 komadov cigaret "Var-5 dar" 500 Din, "Neretva" 400 - Din, "Morava" 300 Din, "Zeta" 225 Din in "Sava" 150 * Din. Zvišane so tudi cene to- 1 baka. Hercegovski "Flor" 7 stane odslej 450 Dn 1 kg, 1 "Trebinje" 400, "Vardar" " 450, srbska specialiteta 250, : srbska specialiteta prve vrste J 200, druge vrste 125 Din kilo- - gram. Cena cgaretnega pa-1 pirja prve vrste je poskočila 5 od 1 D in na 1.50 Din, druge [ vrste od 0.75 na I Dn. Cena ' vžigalic se je zvišala od 0.75 ' na 1 Dn. Glavni razlog za zvi- * šan je cene je, kakor trdi u- * prava monopola, zvišanje re-: žijskih troškov. Zanimiva roparska zgodba. O zanimivem roparskem na-. klepu poročajo iz Osijeka: V neko vas pri Našicah je prišla te dni k tamkajšnjemu , mlinarju mlada "nuna" s pro-šnjo* da ii podari kak prispevek v tfobrodelne namene. Obenem pa je prosila tudi za prenočišče. Mlinar je prošnji ustregel ter nuni tudi odka-zal sobo v prvem nadstropju. Med tem ko je nuna sedela pri skupni večerji mlinarjeve družine, se je vtihotapil neki mlinarski pomočnik v njeno sobo in se skril pod posteljo. Imel je pač svoj namen. Kako pa se je pomočnik začudil, ko je opazil, da ima nuna pod svojo redovno še moško obleko. Nuna se je kmalu izpre-menila v moškega, ki je potegnil revolver ter zažvižgal skozi okno. Skozi okno je spusti? vrv, ki jo je prinesel s seboj. Pomočniku je bilo takoj jasno,-da so to zločinci, ki hočejo vlomiti v mlin in 0-ropati mlinaria. Ko je vlomilec stal pri oknu in pomagal f na vrvi svojemu tovarišu, je = nenadoma pomočnik planil k oknu, pograbil "nuno" za noge in jo vrgel skozi okno. 4Nuna" je obležala mrtva na tleh, njen pomagač ki se je n bil na vrvi že precej visoko k povspe^, pa si je zlomil desno nogo. Oblast je uvedla takoj : preiskavo, vendar se identite- E ta roparske dvojice doslej ni mogla dognati. CH^ard t Direktno r \ * DUBROVNIK IN REKO na norem, krasnem panika TUSCANIA 30. JUNIJA | V JUGOSLAVIJI v 9 DNEH ' Aquitania .......45.647 ton Ma^hebuiia .... 30.704 ton Berengpria .....52.022 ton Odploye vaak torek eden teh rellkanor Krasne kabine 3. raz. z 2—4—6 posteljami. Fina hrana, kadilnica in po-čivalnlca. Zaprta paluba, domača kuhinja. Denar skozi Cunard se brzo in zanesljivo izplačuje. Vpraiajte pri atentu f (m. w.) Hotel "ciere- A land Bldf. Cle- I^JT"\ , veland, O. ^Mk . - v DELO DOBI TAKOJ DEKLE za hil- -i Via opravila v privatni druiini. Lah- Sl ko delo, dobra plača. 1174 Addison Rd. (X6I) Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčeo — jemljite Several Balzol (pwj in«n kot ilvljatuki B&Imud) Priporočen za neprebavljive, zastarela zaprtja in oslabelosti. Cena 60 In 86 cantov. Vpraiajte sanj v lekarnah. Kadar se selite - pokličite me. Imam velik in močai truck. Hitra postreiba, nizke cena Za piknike - imam napravljene aedele na peresa (springs) za 30 ljudi In streho Vozili se boste prijetno. Računan jako malo I John Oblak, 1161 K. 6lat SL Tel. Rand. 2176-J.(X) Edina SLOVENSKA lekarna v Clevelandu je WiL DRUG COMPANY JOHN KOMIN, lekarnar Mi imamo najboljša domača zdravila a točno postrežbo. St. Clair-av. in Addison Rd '^SSSSSSSSSSSSSSS^SSSSSSSSS^r JOS. MODIC, Slovenska GROCERIJA. 1033 E. 62nd St ! Slovenski plumber ji II MILAVEC St BUNOWITZ CO. «6 Parkwood Dr. 114) K. Slat St 'fine. 3045-K Princ. ItftW Izvršujemo vsa plumberaka del% apeljavo kopaliftč, sinkov, stranlič fi Irugo, napeljavo kanalov (»s war fork), napeljava corke voda in faf-eaov. Vae Mo ja prvovratno In om» o jako zmerne. mmmm—mmtmmtmmm Kakor nova -- postane vaša obleka, če jo prinesete k nam, da jo sčistimo in zlikamo. Mi tudi barvamo vaSe obleke. Točna postrežba, dolga leta skušnje v čiščenju in likanju oblek. Mike Kos, 1192 NORWOOD RD ropotale ob vsakem dotikljaju in nas klicale v boj. Pričele so torej treskati puške, klopotati za-klofmice in žvižgati krogle v temo, da ni bib čuti grmečega boga. Ko se je zdelo četni-ku, da je že dovolj streljanja, da so sovražne patrole že pregnane in pobite, je ukazal ustaviti og^pj. Zjutraj smo pa videli pred žično ograjo ležati tri naše ubite ljudi, ki so bih postavljeni zvečer na stražo pred ovire; Zgražali smo se, sirovi četnik je pa šel od moža do moža in pritisnil vsakemu trdo klofuto. (Dalje prihodnjič.) KDOR HOČE BITI LEP... To hoče pač vsakdo. Zato mora vedeti, da ima prehrana velik vpliv na človeško zunanjost. Ni dovolj, da se človek temeljito umiva, da skrbi za zadostno gibanje, zrak in luč, da telovadi in dovolj spi. Res je zdravje je lepota, a tudi bistroumnost in dobrota ne smeta manjkati popolni lepoti. 'K vsemu prihaja še pravilna prehrana, ki ima na zunanjost velik vpliv. Zlasti čista in gladka polt je bistveni del zunanje lepote. Že pred tisočletji so vedeli ljudje, da se mrzle in gorke kopeli važne za polt. Gube okoli oči in ust ter na obrazu so odpravljali z uživanjem zelenjave. Ker prav zelenjava posebno ugodno vpliva za gladkost polti. Uživanje redkvice po zajtrku so smatrali že davno kot sredT stvo, ki daje človeku gladko, mehko in čisto polt. Zlasti spomladi mora človek uživati čim več zelenjave surove in kuhane. 2e živalstvo, ki uživa le zalenjavo, travo, dokazuje, da daje zelenjava telesu moč in lepoto.\Živali žive večinoma brez mesa, a so zdrave, polne in gladke. Zato mora tudi človek čim bolj mešati svojo hrano ter uživati čim več salate, redkvic, radiča, motovilca, repe. zelja, krompirja ter sadja. Tudi kruh je iz narave, rastlinja, zato vp.'i-v,a ugodno na zdravje. Ni treba, da mora biti vsa hrana re-dilna; skrbeti treba tudi za živila, ki vplivajo ugodno na prebavo, krepe kri, pospešujejo izpremembo sokov irirdelajo človeško polt prožno in nežno. KamiliČni čaj pomirja živce in pospešuje spanje. Kdor hoče biti zdrav in lep, vračaj se čimbolj k naravi in uživaj Čim več zelenjave! -o- Zamorska pripovedka. Živel je človek, ki je vsak dan kupil šest hlebov. Prijatelj, ki je to opazil, ga vpraša: "Kaj de>aš s toliko hlebi?" A on odgovori: "Enega uporabim; enega vržem proč; z dvema plačujem dolgove dv.a pa dajem v posojilo." * Prijatelj mu reče: "Ali mi ne bi pojasnil zagonetsko?" i In on odftfrori: "Enega pojem sam; enega dam svoje-' mu dekletu; dva dam svojim staršem, ki so me hranili s hlebom, zadnja dva pa dajem v posojilo svojim sinovom, da mi jih vrnejo, ko se postaram." PROHIBICIJA V CARIGRADU. Carigrad, 16. junija. Nocoi bi morala stopiti v veljavo nova prohibicijska postava, ki prepoveduje prodajo opojne pijače v Carigradu. Na pritisk zaveznikov pa je turška vlada dovolila še nadaljno prodajo opojne pijače. SUHI SE ORGANIZIRAJO. New Orleans, 17. junija. Tu so se organizirali suhači, med njimi 300 žensk v "Volstead vigilante". Njih namen je neprestano vohuniti okoli, kdo uživa ali izdelje opojno pijačo, ter vsak slučaj takoj sporočiti zvezini sodniji. Imena vseh članov organizacije so ostala tajna. KNAUTH, NACHOD IN KITEHNE V ZADREGI. New York, 16. juniia. Bančna posredovalnica Knauth, Nachod in Kuehne, ki je poslovala na borzi zadnjih 70 let, je včeraj zaprla svoja vrata. Pasiva znaša $11.000.000. Koliko ima kompanija dobro-imetja se ne more dognali. Knauth, Nachod in Kuehr.e borzna tvrdka je bila dobro poznana tudi med Slovenci in je svoje čase imela vedno večje število slovenskih uradnikov. " O ■' ■ * V soboto se je dobilo v New Yorku 110.000 nemških mak za en dolar. IBBmmmmu^mmmmmmmm-* mauau * Svetov rekord je dosegla psica "Dido", lastnik farmarja Johnsona v Midleton, Vir-ginija. "Dido" je "povila" 2G mladičev. * Prebivalci Zjed. držav sc lansko leto povžili za 140. 000.000.000 funtov mesa. * Mestni 'policist Harold Taylor, je bil obsojen na $500 kazni, ker so prohibicijski detektivi našli v njegovem stanovanju pet galon žganja. PROŠNJA. Gotovo Se niste čltali proSnje iz našega kraja daljne Slovenije, podružnice v Rafolčah, župnija Brdo pri Kamniku. Znano vam je, da nam je svetovna vojna marsikaj prizadjala. Poleg drugega so nam pobrali tudi zvonove. Tudi pri naši podružnici, cerkvi sv. Katarine imamo samo en mal zvon, tako da se radi zvonenja ne pozna ne petek ne svetek, da se nam zdi iprav dolgočasno. Zbudila se je med občani Želja za nove zvonove. Tod« za to bo treba denarja, ker zvoncvl so precej dragi Omialili smo si namreč dva bronasta zvona, in bron stane čez 80 dinarjev kilo, kar je pa precejina svota za naio malo občino. Raditega se obračamo s proifnlo na vas, dragi rojaki Slovenci. Posebno onim, katerim je nafl kraj bolj poznan. Sploh pa vsem Slovencem polagamo na srce komur je mogoče darovati kak dolai za nove zvonove. Vsak dar nam je do-brodoiel. Prosili bi znance, da bi pri drugih zbirali za zvonove in skupno ooftiljalhnam. Ob smrti darovalca sc bomo spominjali s tem, da se bo zvonilo. Vse darove je pošiljati na občinski urad v Rafolčah ali župni urad na Brdu, pošta Lukovica. Prijateljski pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam v Ameriki. __ JANEZ PETfK, cerkvšnl ključar v imenu občanov OPREMLJENA SOBA za I fanta se da v najem. Vse ugodnosti. Vbra-dajte na 1001 E. 72nd Place. (73) POZOR. Dr. Collinwoodske Slovenke, št. 22. SDZ. opozarja vse članice, da bo tajnica odsedaj naprej pobirala asement vsak mesec 21. dneva v mesecu od 7. do 8. zvečer v Slovenskem Domu na Holmes ave. članice ste prošene, da redno plačate svoj asement vsak mesec, da nc bo potem katera suspendirana. Moj sedanji naslov je-FRANCES BOLDIN, 1422 E. 172nd St. _(72) POZOR ROJAKI. Kdor želi poslati svoje otroke na poletne počitnice, jih lahko sedaj pošlje. Od 15. junija do 10. avgusta bi lahko sprejel 30 otrok. Pobirali bi sadje. In otrokom še plačam. Se priporočam Slovencem v Clevelandu, da ako katero društvo namerava prirediti izlet ali veselico, jaz imam lepo hosto, pripravno za vsako veselico. Kdor želi kupiti iarmo ali zamenjati jo za hišo, imam dobre ugodnosti za vsaKogar. Pojasnila daje FRANK GERICA, Lake Rd. R. F. D. No. 1. Perry, Ohio. ODDA SE SOU A za ksgu dva fanta, xopal >iixii»»iiiMi»TtTinrfTT> IAČE SE DEKLE, prosto iole, da bi pomagalo v grocerijski trgovini. 5512 Carry ave. (72) "Ameriška Slovenska Lira". Koncertne pesmi za moške n -mešane zbore, uglasbil in zdal Matej L. Holmar. Naj-lovejša in prva izdaja v Združenih državah Amerike. Glasbeniki, zlasti pevski zbo-i nabavite si hitro to izdajo, cer je prepis ali pomnoženje >o tiskovnem zakonu prepovedano. Naj si vsako pevsko iruštvo nabavi toHko zvez-cov kolikor je članov pevskega zbora. Posamezna-knjiga itane $1.50. Ako je naročilo večje, večji je popust. Pri na-očilu 25 izvodov 15 procen-ov popusta. Knjiga se naroda pri skladatelju, 6211 Glass ive. in v uradu "Ameriške Domovine", 6119 St. Clair IVe. rv j SREČEN JE, :dor je zadovoljen, in vi boste zado-'olfni, ako kupite od nas hišo po va-iem okusu. Pridite, da se pogovori-no. A. F. Lučič Real Estate, 1174 Ad* lison Rd. •NIČ MLEKA, NIČ MOŽA' Spisal C. Houston Goudis« Izdajatelj "The Forecast", amsriikl magazin za hrano, ustanovitelj HTh« Forecast School .of Cookery; direktor The People's Home Journal. | "Bret primere najboljfta hrana tas svetu" — to je sploien ixrek znanosti, kar se tiče mleka. "Nalbolj solidna hrana v tekoči obliki" |e opis, ki je primeren te krsane, popolne naravne hrane. | Za 'najmočnejlega moža je najboljša in najcenejša oblika zavarovalnine za zdravje. Za najbolj slabotnega otro-ka je zanesljiva, zavarovalnina za življenje. Za vse ljudi vseh Časov, od zibeli do groba, je čisto mleko največji stvaritelj moči; prva obramba proti bolezni. Korist od 'njega Ishko dobimo na dva načina. Eden je, da preskrbimo svete mleko od krav, ki so zavarovane pred nesnago in boleznijo ter da skrbijo za nje ljudje, ki so zdravi in snažni. i Kjer pa to ni mogoče, ali kjer zaloga takega mleka ni zadostna za potrebe, kjer podnebje ali hišna udobnost zahteva mleko, na katero se zanesete za vso domačo kuho — je Borden's evaporirano mleko vedno takoj pri roki ter odgovarja potrebi. Za tako rabo je dokazalo to mleko svojo popofnost tekom let neprestano naraščajoče popularnosti. Kvalij^ta in čistost produkta so ravno tako čisti danes kot tedaj kot je Gail Borden postavil novo pot k pravilni hranitvi, ko je iznajdel proces, da odstrani vodo Iz mleka ter sterilizira tekočino, da ohrani za vedno svojohranilno vrednost. Za juhe s smetano in vsakovrstna jedila s smetano, za keke in piškote, za custarde, pudinge in paje vsake vr-ste in celo vrsto omak, ki so potrebne pri dnevni hrani ter povečajo vrednost hrane, skratka za vsako jed, kjer je treba mleko, je Borden's evaporirano mleko najčistejše In najbolj okusno izmed vsega kantiranega mleka. Shramba za jedila je slab prostor, ako tega mleka ni zraven. Kuhinja, ki ga ne pozna, pogreša 'največjo pomoč pri kuhi. Namen teh serij oglasov je, da sA seznani javnost z gotovimi dejstvi glede mleka, kar bi moral vsakdo vedeti. Tiskano z dovoljenjem 'Forecast' January 1021 Copyright, 1920 by C. Houston Goudiss. NOVE KNJIŽICE ZA DRŽAVLJANSTVO! V zalogi uredništva "Ameriške Domovine" ie pravkar izšla knjižica 'Questions and Answers based upon Les-1 sons in American Citizen-( ship", ali natančna vpraša-' nja in odgovori glede ameriškega državljanstva. To je nova, zboljšana izdaja prejšnje knjižice, katere smo imeli v zalogi. Komad velja 10c. Sezite po njej. Kdor jo naro-5i izven Clevelanda po pošti, naj nam dopošlje 12 centov. NAPRODAJ JE lep player , piano, 6'/S čevlja dolg, 40 palcev llrok in 40 palcev visok. Vse v dobrem stanju. Jako 14|> glas. Jako poceni. j Les je vreden tega denarja. 1100 E. 64th St. spodaj. (71) j f «V iHHV NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave. in 6ist c* ita. S posebno skrbnostjo izde ujemo zdravniške predpise. V calogi imamo vse, kar je trebi ir najboljši lekarni. Malovrh & Surtz, SLOVENSKI ODVETNIKI 6233 St Clair Avenue Uradne ure: Od 9. dop. do 4. p. Od 7. do 8. zvečer Frank J, Lausche : odtJetniK čet dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer ' , 6:3° do 8. se oglasite na Mat 61 a i st. clair avenue Randolph 75x0 ,dU|g $10 preiskava z X-2ARKI samo SI.00. /iSOhranite si zdravje tekom celega leta. Y J Z X-žarki se lahko zasledi natančen vzrok vaSega trpljenja. Odpravi vsako uaaa)«- vanje. Z X-2arki ae vidi vaio notranjost kot vidijo vale oči zunanje predmeta. Pove treyotno vaše stanje jaz vidim kaj se godi v valih notranjih organih. In s tem, da vidim vaio nsdlpgo, vam jo lahko opilem nakar ste v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in ranocelniki vidijo potrebo, da sa oskrbuje Clovelko telo v zdrsvju in bolezni. Jaz imam vse najkasnejie električne iznajdbe, ki poanemajo naravo v najobiirnejšem obsegu, ki povračujsjo celicam njih normalno aktivnost. Sledefie bolezni se vsa hitro ozdravijo pri meni brez vaakih boMln: ielodfine, jetrne, ledviCne in srCne bolesti, zsbssanost, 'flat-foot revmatizem, povečane ileze, debelost, vnetje sapnika, glavobol, vse kožne bolezni, zgubo iivshnosti in splošno oslabelost. V ekstremnih slučsjih krvnega zaatrupljenja rabim slsvno iznajdbo profesorja Ehrlicha, 606 (Salvar-san) in 914 (Neosalvarssn). Ne glede kaj je vala bolezen in kako ste 2e obupali, ne obupajte popolnoma, pridite k meni. Moje osebno opazovanje raznih metod rabljenih v tej deleli in po evropejsUh klinikah skupno z 22 let IzkuSenj, mi dsje veliko prednost v zdravljenju molkih in 2enskih bolezni, če je vala bolezen neozdravljiva, Vam bom tako povedal, če pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče. Pridite k meni z zsupanjem. Kar aem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudi za vas. Moje cene ae najbolj zmerne v celem Clevelandu za poetretbo, katero prejmete. Ženske strežnice. Dr. Bailey, "špecijalist" 8ii Prospect Avenue Cleveland, Ohio. |fe ^ Mi goreriso sloveaake ia hrratako. iT^^WllllM fi^fcj Uradne ore: ob pondeljkih, sredah, petkih i» sobotah ed »:M ^^glHWwHEff^ sj. do 7:30 zvečer. Ob torirfh, četrtkih in sobotah od 9:39 sj. do 1. llil^Hlr^H^ Vzemite elevator all stopnjice ob vhodu v Standard gledilče do ^f^^RIi P^ 3. nadatropja. (f) VnlWti Od zibeli do groba S; NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI ZAVOD, IwQ ■ ; Cleveland, Ohio. A J\ J» I- AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTOMO- __, LLJ, j| ■ BILI IN DR. MOJA DELA IN MNOGOftTE- PRINCETON ' !■ VILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ W" I; IEGA PODJETJA. 1381 jj ANTON GRDINA i| Pogrebni direktor, baluunbt 1881 J j Urad in stanovanje: 1053 E. 6and St __J !| J Druga hlla od St. Clair Avenue proti jezeru, wmmmmmmmmmmm J > Sedaj je čas za nove vlogell Početkom 1. julija prične se nova doba za obratovanje vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejmemo do 10. julija, obrestovati že s 1. JULIJEM . na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer so varni in Vam nosijo 4% NA LETO FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, za-/ nesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejie slike po zmernih cenah. ^BMk mI John Bukovnik, ^HB 7033 SUPERIOR AVE. blizu Addison Rd. Odprto ob nedeljah od 10. dop. do 5. pop. flB^H 3! - Poklic za življenje. Dekleta od 13 let naprej se lahko vpišejo v našo šolo. Obiščite šolo kadarkoli čez dan, ob pondeljkih in četrtkih pa tudi zvečer. * Darvas Professional School za šivanje, millinery in vzorce. 6520 HOUGH AVE. Wade park kara. ■ j , * \ ZA MILIJONI ROMAN. ANGLEŠKI SPISAL A. K. GREEN. POSLOVENIL DANILO ZORCIC. P!,,,.......................................................... Tujec se je veselo nasmejal: še danes?" "Da, §e danes, ne morem Čakati," je odgovorila v nedolžni nagajivosti. "To je vendar preveč, se bojim.' Bodite brez skrbi," ga je prekinila. "Zadostuje mi zdravje, prostost in bogastvo. Zdravje za svojo mater in — senca je preletela njen obraz — za mene." — Pogledal jo je začudeno. "Ali ste bolni?" jo je vprašal. "Nikakor", mu je takoj veselo odgovorila, "mislila sem le —" Beseda se ji je ustavila. Svoje napake mu ni omenila. Globokega pomena besed pač ni slutil. Imela je svežo barvo in vesel značaj; tudi je bila njena zunanjost, dokler ie sedela, ?jubka in postavna. Njen vesel, zabaven pogovor je trajal ie nekaj časa, in kmalu sta se zabavala kakor stara prijatelja. Teta v sosedni sobi je to dobro opazila, ne da bi mogla slediti njunim besedam, ko je naenkrat nastala tišina, in je teta spoznala, ko je njena nečakinja, najbrž da pokaže gospodu kako sliko ali knjigo, šepala po sobi. Tujca je ta pogled tako zelo iznenadil in jnu vzel ravnotežje, da se je teta nad tem jezifa, posebno ker je čutila popolno spremembo njegovega vedenja do nečakinje, ko se je s knjigo vrnila. Komaj da se je zmenil za to ,kar mu je kazala, tem- , več je zatrjeval, da ga nujni opravki silijo k takojšnemu odhodu. Nenadni povrat, ko ji je gospod še ravnokar ska-zoval tako iskreno zanima- ! nje, je moral deklico nad vse i bolestno zadeti. Zarudela je in se priklonila. Vendar je izrazila še upanje, da ga bo i spet videla, četudi ni mogla < sprejeti njegove ponudbe. i "Težko, da bi prišel še ke- i daj" je hlastno izjavil, pa je I popravil z vljudnejšimi bese-l dami: "Gotovo bom imel!« čast." Nato se je poslovil z j < navidezno prisrčnostjo in za-j: pustil hišo ter jih ostavil v < velikem začudenju. "Kaj bi < naj vse to pomenilo?" — Pač i bi radi zvedeli vzrok, a tujec 11 se ni več prikazal, in zadeva se ni razjasnila; tudi od pri- c jateljice ni bilo pričakovati ( pojasnila, ker je nastopila s daljše potovanje preko mor- r ja. Priporočilno pismo z ime- f nom tujega obiskovalca je ostal edin dokaz, da je bil ves ' dogodek resnica, ne menda f samo fantastične sanje. I Naloga, katero bi naj Gry-ce rešil najprej, je bila zelo c resna. V sobi tovarniške de- r lavke, katero so drugo jutro -našli na cesti mrtvo, je ležala u bonbonjera, ki je takoj obrni- s la nase pozornost očesa po- z stave, ker je bila njena vsebU k na izredno fine kakovosti. Zdravnik, ki je preiskal tru- p plo umrjeT je dognal pri pre- v iskavj sladkorčkov, da vsebu- k jejo strup, ki bi fahko bil vz- š rok smrti mlade delavke. To je takoj spremenilo položaj, li Sedaj je državno pravdništvo p obtožilo ono neznano osebo, o ki je dal mladi delavki slad- n korčke, da je kriva umora. Gryce, ki se je dosedaj ba- z vil samo z žrtvami zarote, se g je začel zanimati zdaj tudi za č ono Jenny Rogers, zaradi ka- n tere so se bržkone zgodili vsi F ti zlobni čini. Pred njim je ležala pola z imeni Žensk j. R.. |č katero so po svoji dvomljivi! k poštenosti da!e policiji povod, n da je med njimi iskala direkt- d no ali indirektno povzročiteljico teh nesreč. v Bile so to tri ženske zelo t< različnih življenskih razmer, n Prva, lepa, imenitna dama je z prikrivala svojo pokvarjenost " z bleskom in sijajem. Druga j< je bila vedeževalka; domne- rr valo se je, da opravi marsika- o tero nečedno dejanje, doka- si zftti pa se ji ni moglo ničesar si drugega, kakor da je lahkoverne s svojo umetnostjo/ir ogoljufala sebi v korist. Tretja končno je bila občeznana pustolovka katere lepota in bogastvo se je nagibalo že k zatonu. Gryce je bil prepričan, da je ravno ta slednja ona, katero išče in sicer iz zelo preprostega razloga: Ko se je oni neznanki dala beseda, da po preteku enega meseca ne bo nobene Jenny Rogers več v mestu, je šla ta v pozni noči peš po močno razsvetljeni u-iici. Noga lepe, imenitne dame pač ni rada hodila po navadnem tlaku; vedeževalka bi raje zapisala svojo dušo vsem hudičem, nego da bi o svojim tajnih ciljih razpravljala na cesti; le pustolovka bi ne bila prerahfločutna, niti dovolj previdna nastopiti naglo in nasilno. Odločil se je, da obišče najprej njo. Toda prej je bilo treba določiti, kdo je prodal zastrupljene bonbone. Ime slaščičarja je bilo označeno ia ovitku; zato se je podal 3ryce v dotično prodajalno na poizvedovanje. Nihče se ii mogel spomniti, kdo je prodal sladkorčke. Šelte ko je 3ryce vprašal, ali ni bil kupec eleganten gospod s črno srado, se je spomnila ena iz-iied prodajalk: "Da, da črno brado je imel, 5il je zelo izbirčen radi slad-corčkov in je še vprašal, če jo popolnoma nedolžni — ka-cor da bi kdaj prodajali kaj zdravju škodljivega. ENAJSTO POGLAVJE. Drugega dne je Gryce ne-caj dožive?, o čemer ne govo-i rad. če ga vprašaš o tem, »komizne z rameni, pravi, da ;e stara in obrne pogovor na jrijetnejše stvari. Tudi mi bi j »tvar radi zamolčali z ozirom la cenjenega starega gospo-ia, ki je tolikrat zmagoval na em polju, preiti pa je ne mo- ] emo, ker bi drugače manjkal | »ivstven del naše povesti. Gryceiu ni bilo lahko priti (o one dame, o kateri je mi- , lil, da je provzročiteljica vse . :arote, kateri je hotel priti na led. Sam si je znal spretno i idpreti vrata, in je hitel mi- f no stažabnice po stopnicah { lavzgor. Našel je damo, kakor se je , lala nazivati, še v jutranjem j blačilu na divanu v srednji obi v kateri je bil največji J ered, akoravno je bilo že ( roti poldnevu. ( Prestrašeno je poskočila. Kdo ste? Kaj iščete tukaj? I Lako ste se drznili nepovab-eni se mi vsiliti? I "Boste mi oprostili," ji je c dvrnil z globokim poklo- t om, "Vaš prijatelj, gospod I - — in zašepetal ji je ime v r ho — je bolan in me je po- 5 al, da se prepričam o Vašem p dravju in poizvem, če ga ne- s aj časa lahko pogrešate." g Trenutno je malo dvomila, j. otem je Gryce ju z zaniče- c anjem obrnila hrbet, stopila odprti stenski omari, vzela o il iz nje in se ogrnila vanj. u "Vi ste goljuf!" je zakriča- k t in stopila s trdim korakom p red njega; "če se takoj ne e dstranite, zakličem na po- r ioč!" ' r "Ne verjamem, da boste č ikričaN, gospa Jenny Ro* n ers," je odgovoril, "tudi ne, k i vrata zaklenem in vtakr v em ključ • v žep — tako! — p reveč se bojite policije." p "Pred policijo?", se je nor- č ivala. "Izgledam tako, ka- j< or da se bojim? Kaj pa mi n ore policija ali Vi ali kdo ti rug?' p "Hočete li vedeti?'' jo je j< prašal smehljaje in se med ž m ogledoval po sobi, če ima n enda še kak drug izhod rain tega, ki ga je on zaprl, o Lahko Vam več pripovedu- v m, kakor slutite. Na pri- p er, kaj so Vaši pomočniki ti igovori?i, ko ste rekli, da ni- v e edina Jenny Rogers v me- n U." Z! Prestrašila se je, obledela ga prebodla z divjimi po- n gledi. "Nikakih pomagačev nimam!" je zakričala, "Vi govorite ko norec, zato hočem z vami tudi kot z norcem ravnati. Odprite vrata!" "Ne, dokler me ne boste sami spremili," ji je odgovoril. "Sicer še nimam za vas zapornega povelja; toda lahko ga imam, pol uri v rokah, ako je moj pomočnik zunaj dovolj uren." Po teh besedah je nastavil na Ustnice majhno a piščalko in začul se je čuden ri žvižg. k Njen obraz se je hipno spremenil. Stala je sicer ne-a premična, vendar je Gryce se- > gel nehote v žep. "Nikake zavratnosti," je ,j zaklical svareč. 0 "Kdo ste?" je zavpila raz-jarjena. v "Tajni policist Gryce," ji j odvrne s povdarkom. Merila . ga je z očmi. "Sprejmem z vami dvoboj." Gryce je potegnil revolver 1 iz žepa in ga nameril proti d njej. 5 Prestrašeno je zavpila, sko-. čila v stensko omaro in zapr-! la vrata za seboj, i "Odložite ga, odložite!" je _ klicala, "prej »se ne prika-žem." Stopil je k mizi in potožil , orožje na njo. I "Tako, odložil sem samo-» kres, torej vrnite se, sicer se J'zadušite v omari. Pridite, mo-I ram z vami govoriti." , Nič odgovora. > Z orožjem v roki je preme-[ ril sobo ter zaukazal: "Pridi-[ te!" in tresel zaprta vrata ' omare. ) Starost in bolezen sta ga že oslabila, vendar ga je ta trenutek razvnela taka jeza, da je vrata razbil. "Zdai pa ven!" je zaklical , —* in oostal. Pred njim je le-[ žal prazen prostor. — Ko je Gryce pozneje pripovedoval zgodbico inšpektorju, je rekel, da se nikoli v življenju ni zdel samemu sebi tako ^ smešen. Ali je izginila SKozi 1 tla? — Trenutek je stal ka- ; | kor okamenel; nato je strgal ( obleko s kljuk in preiskal ce-. lo omaro. Na zadnji steni je ! bila ključavnica, ki je kljub naporu ni mogel odpreti. Razočaran in osramočen po popolnem neuspehu se je , vrn/1 v vežo, da bi prestregel« beg; a stal je pred zidom. Iz tega nadstropja so vodila sa- 1 mo ona vrata v stenski omari \ v zadnji del hiše, ki je imel izhod v drugi ulici. S tem je bilo vse izgublje- 1 no. "Ušla je!" si je v jezi po- • navijal. In prav je imel; pu- j stolovka je ušla, in niti tedaj ' niti pozneje se policiji ni po- J srečilo jo zaslediti. Zaslutila ! je pri Grycejevem obisku, da 1 jo čaka zapor in je pravočas- j no zbežala. Njeni zasledoval- ' ci pa so bili prepričani, da je 1 ona dotična, ki jo iščejo. DVANAJSTO POGLAVJE. ' Dva tedna sta Hamiltonu s Degrawu počasi minila dva j dolga tedna, ki sta mučila s i tisočerimi skrbmi in mu od \ Byrda prinesla le par popol- \ noma nezadovoljivih vrstic. \ Sicer ni bil brez dela, slikah je i pridno signorino, prenesel je s sliko na platno, a vsako dru- c go početje, tudi zabava s pri- ^ jatelji mu je bila neprijetna r celo zoprna. t Meseca junija je sedel pri i odprtem oknu in slikal, brez- f upen, v srcu težko bol. Delo, s ki bi ga moral izvršiti je stalo z prislonjeno k steni; kar ga je r edino zanimalo, s?ika signo- r rine, mu je prinesla le bol in razočaranje. Ni se mu posre- p čilo doseči izraza, ki je delal njeno lepoto tako izredno ta- r ko očarujočo. V duhu ga je videl, v srdu ga je nosil, a čo- r pič ga ni mogel pričarati na t platno. 2e je imel voljo uni- " čiti vse, skico in sliko, baš se č je lotil, da strga platno, ko d nekdo nenadoma gfasno potrka na vrata. Izistonoša je o prinesel telegram. Poslal ga p je Byrd, kar je Degrawejeve C življenjske sile zbudilo na- k mah: glasil se je tako: C "Našel sem jo, vse v redu, ti obiščem Vas kmalu." Kako " veselje, ko je končno tudi še d prispel mladi policist ves u- i trujen, a vendar zmagosla-! zi ven. Očividno ga je uspeh ; n njegovega podjetja izredno j-zadovoljil. i k "Nisem še v glavnem sta-; o nu poročal; prej sem hotel j si TSfF vas obvestiti, kje se nahaia signorina, da vas pomirim." ,4Vi ste dober človek, Bryd," se je zavzel slikar; "ne vem, kako se vam hočem zahvaliti! Ali biva tukaj v mestu? Kako izgleda? Gotovo ste jo tudi videli." "Ne ona ni v New Yorku, temveč pri gospici Aspinwall na nienem letnem bivališču v Velikem Barringtonu." "Pri gospici Aspinwall. Bolj varno spravljena bi ne bita nikjer. A kako ste jo našli?" "Takoj ob začetku svojih zasledovanj sem obiskal go-spico Aspinwall in sem jo zelo iznenadil s poročilom, da signorina še živi. Videla jo je na odru in sprva nikakor ni mogla verjeti moji vesti, da je živa. Ivo sem jo slednjič prepričal o resničnosti svojih besed, je bila zelo vesela. O-pisal sem ji nato skrb in nemir prijateljev pevke. Obljubita mi je tudi, da mi takoj sporoči, če bo kaj slišala o signorini in njenem bivališču; uspeha seveda nisem pričakoval, ker so bila vsa naša natančna poizvedovanja brezuspešna. 2e sem popolnoma obupal, da se mi posreči dognati'le nekaj, ko dobim danes zjutraj pismo gospice Aspinwall, ki mi poroča vest, da je prišla signorina nepričakovano v Veliki Barrineton, in da se nahaja v njeni hiši. Obljubila je nekaj dni ostati pri njej. Boljših poročil si Degraw ni mogel želeti; bil1 je ves sre-Sen; življenje je videl naenkrat v novi, čarobni luči. Sliko, ki jo je pred kratkim hotel obsoditi na smrt, je gledal sedaj z ljubečimi očmi. "Ce bi vas slučajno v kratkem peljala pot v Veliki Bar-rington, kakor slutim, ne čudite se, če srečate tam kakega policista. Od onega časa, ko je umrla delavka radi zastrupljenih sladkorčkov, ima-iio iz previdnosti vsa dekleta istega imena pod policijskim nadzorstvom iz previdnosti, ia nima morilec prilike si izbrati nove žrtve," mu je Byrd pojasnil, ko je odhajal. Prisrčno sta si stisnila pri? fatelja roko in se razšla; Byrd, da se predstavi nadzorniku, umetnik, da izvrši na-5rt, ki mu je v hipu prišel na nisei. Že lani ie namreč ho-:el z nekim slikarjem potova-:i v Berkširsko gorovje, da si napolni mapo s skicami ta-nošnih pokrajin; a so se te-laj pokazale razne zapreke. 1 kdaj pa je upal prijatelja pripraviti, da ga nemudoma »premi. Ta je obljubil, da se i ideleži potovanja in Degraw i ;e je vrnil poln upov in vese- I ja pijan zvečer v svoje stano- j fanje. Priroda, življenje, ves \ ivet, vse se mu je zdelo kra- 1 ;no, krasno. i Hitel je po stopnicah v voj atelje, veselo pesmico ivižgajoč, ki je prijetno od-nevala po tihem stopnišču 'elikega poslopja. A njegovo eselje ni trajalo dolgo. Ko je irišel do nadstropja, v kate-em se je nahajala njegova oba, je našel pred vrati stati f Iva moža liki črne sence, s J sled iznenadenja mu je za- f irla beseda, ker je v enem eh poznih posetnikov spona! Byrda, ki je bil tako iz-remenjen, da bi ga komaj poznal, da ni bil njegov diug ■ nameniti Gryce, katerega so -iu zadnjič predstavili v glav-em stanu. Starejši policist je stopil red njega. "Gospod Degraw, če se ne lotim,' ga ie ogovoril. "Da, sem. mu je odgovo-il umetnik, "prosim vstof>i-;." Hitro je odprl • vrata. Vendar ne kaka slaba poro-ila," je zamrmral proti Bry-u. A mladi policist mu ni dal dgovora; ni mu bilo lahko ri srcu, zato je raje molčal'. iryce je bil dobre volje in je v azal prijetno razpoloženje Jj Ibčudovai je slike v ateljeju, p •enutek je zadivljen gledal J sen pesnika", a ni se dal mu- oi iti. "Gospod Degraw," je pov- s sl besedo, "prideva v malo erodni zadevi. Imam nalog - pogled je odmaknil od sli- * e, a umetnika ni pog^dal v . li — vas prijeti v imenu po- 4 ave in spraviti na varno.' a "Zapreti me hočete ?" se je zasmejal Degraw, "kaka ču-dna šala!" ; "Bojim se, da me prav ne n razumete." pripomni Gi*yce v resno; "obtožba se glasi na - umor in tukaj je zaporno povelje." i, DVANAJSTO POGLAVJE. 1 Kogar zadene strela z jas-v nega neba, tega omami v prvem trenutku in ga napravi L brezčutnega. Tako se je godi-e lo z Degrawom. Ko je policist - izvlekel iz žepa zložen papir, je strmel Degraw nanj brez i vsakega nemira, vzel je nato - pismo sam v roke, ga razgrnil - in čital njega vsebino, kakor i na željo prijatelja brez last-i nega interesa. Sele ko je vi-i de? svoje ime in podpis go-i sposke, mu je planila vsa kri i v glavo; odmaknil je papir in i zaklical: "To gre vendar predaleč!" - Pri tem je gledal Bryda, češ, - da se ž njim le šaliio, pa to j ravnanje gre že vendar daleč ) preko mej dostojne šale; po- - stal je nemiren. i Degraw je obledel. (Dalle prihodn|IC> l — ROYAL MAIL Pooblaščene od jugoslovane-ke vlade. Direktna vožnja med New-York- Cherbourg -Hamburg burg. Moderni, kraani "O" par-niki: "OHIO" MORCA" "ORDUNA' "ORBITA" > Cena v Evropo od $125 za II. razred. Od $90 naprej za 3. raz. Privatne kabine v 3. raz Kupite sedaj tikete. Kvota ae odpre 1. julija. Pilite na THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 20 Broadway New York. r \ Naznanilo. Slovenskemu občinstvu in raznim prizadetim društVom naznanjam, da bo za časa moje od- • sotnosti na mojem uradu namestnik-zdravnik in sicer od 7. do 9. ure zvečer vsak* dan, po 1. juliju pa tudi čez dan. Pogovorite se lahko z njim v slovenskem jeziku. Vse telefonske klice pošljite na moj dom: Eddy 8411-M. — Prin^ ceton 1911-L. Dr. F. J. KERN 6233 ST. CLAIR AVE. J Proda se radf odhoda o hiša 10 sob, t slaSčifiarno in mehkimi pijačami v Collinwoodu. Pr'tg je lep vrt, zasajen z vinsko trto, na vrtu je tudi lepo starokrajsko kegiiiiče. Proda se za $7000, takoj $3000. Nekaj izvan-rednega za onega, ki ilče kaj enakega.' Za pojasnila se obrnite na 16111 Waterloo Rd. C. Yafncher. (71) TAKOJ DOBI DELO slovensko dekle ali žena, večinoma, da bi otroke varovala. Za pogoje se oglasite na 5363 St. Clair ave. (71) MLADO DEKLE I6ČE primernega dela za čas šolskih počitnic. Vpra-/ la se na 1390 E. 47th Street, zgo-raj._(72) KARPENTERJI, POZOR! Takoj rabim več karpenterjev. Linijski ljudje in unijska plača. Zglasite se takoj pri J. Demshar, 548 E. 123rd Street. (72) POSESTVO NAPRODAJ, obstoječe s hiSe, 4 leta stara, kokošnlca, lot 117X400, med Lake Sliore bulevar-dom in vine Street, blizu stop 152. Cena je samo $6500. takoj $3000. ! Lastnik L. M. O'Mally, 9315 Taibot . ave. Garfield 5880-J. (71) POZOR! POZOR!] j Mi izdelujemo furneae, kleparska dela, sploina popravila, vsa dela iz medenine In bakra. Točna postrežba ob vaakem času. Se pri po- < ročamo za obila naročila. r i Complete Sheet Metal Works F. J. DOLIN AR i403 E. 55th St. Randolph 47S6 -, VABILO! Kdor hoče pristopiti k enemu največjih d mite v v Clevelandu, je vabljen, da priatopi k dr. sv. Janeza Krat It. 37. J. S. K. Jednote. Druitvo ima proat vstop le aa kratko dobo ie, torej Če se vpiiete takoj, pridete poceai v dobro druitvo. Za podrobnosti aa oglaaite pri tajniku FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd. U) STANOVANJE, obstoječe iz treh sob. kopaliiče in elektrika, iiče mlad Sar, najraje v Collinwoodu ali lottinghemu. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na upravo tega lista. (75) 4 SOBE SE ODAJO v najem za malo druiino blizu St. Frances cerkve. 7109 Lockyear ave. (72) Make Your Trip Mor« Enjoyable by m II • Refreshing Night onJLake Erie TVmmmaAM of ttM —d «arth bwyd tmrekw mr tim »—Mat law I cool, comfoctabl«- gida«tMoTMB 1m aanen. A good bed ia a ckaa atatfr> ■ stHMn MaaANDU"-tmr or na" - tm or atvrjujr Daily* May lat to November 18th isssssr1.- ?£IiS:} {tesSSU,-. JSIS: I CI—l»d.OMs ^frS^Sw^*^ K ZNIŽANE CENE KNJIGAM. V naši zalogi imamo ie nekaj lepih povestnih in drugih knjig, katere bi radi razprodali. Nudimo jih po znižanih cenah Pridite in vzemite, dokler je še kaj v zalogi. • 11 Angelj sužnjev ...................... prej $ .«5, sedaj $.15 Bob za mladi zob ................... prej .30» sedaj .10 Boj in zmaga ......... ............. prej .25, sedaj .15 Dve sliki, Meško ............. ...... prej .45, sedaj .s$ Darovana ........................... prej .60, sedaj .15 Dedek je pravil ..................... prej .40» sedaj .15 Dekletom ........................... prej .50, sedaj .*$ Gospodinjstvo...................... prej 1.50, sedaj .75 Hudo brezno ........................ prej .35» sedaj Juan Miseria ........................ prej .75, sedaj Jernač Zmagovač .................... prej .35, sedaj .ao Kako sem se jaz likal, I. zv. ..........prej .50, sedaj Kako sem se jaz likal, III. zv.........prej .50, sedaj .«5 Korejska brata ...................... prej .25, sedaj .15 Knjiga o lepem vedenju..............prej 1.00, sedaj .5» Kraljičin nečak ..................... prej .35, sedaj .15 Maron, krščanski deček .............. prej .25, sedaj .15 Marijina otroka ..................... prej .35, sedaj .15 Mladeničem, I. zv....................prej .60, sedaj .95 Mladeničem, II. zv.................. prej .60, sedaj .95 Ne v Ameriko ..................... prej .75, sedaj 4» Patria .............................. prej .30, sedaj .15 Praški judek ........................ prej .25, sedaj .15 Prisega huronskega glavarja ......... prej .25» sedaj .15 Povesti in slike ...................... prej .35, sedaj .2» Preganjanje indijanskih misijonarjev .. prej .25, sedaj ji4. Pravilo za oliko ..................... prej .65, sedaj .35! Rdeča in bela vrtnica ................ prej .25, sedaj .15 / Romarica ........................... prej .60, sedaj .3» Sosedov sin ....................... prej 1.2$, sedi j .50 Sisto e sesto ........................ prej .30, sedaj .15 Student naj bo ^ ......... ....... prej .2^ sedaj .15 Vojnimir ........................... prej .35, sedaj Zlatokopi ...............v........... prej .25, sedaj .15 Znamenje štirih, ..................... prej .75, sedaj .4» Naznanilo občinstvu I Naznanjamo občinstvu, da smo odprli še en urad' K in sicer na x 6303 St Clair Avenue. v prostorih tvrdke John L. Mihelich Co. Bil je naš 19 namen, da še bolje postrežemo rojakom, kar se tiče prodaje in nakupa hiš, farm in vsega, kar spada v f to podjetje. E r h Mi imamo na razpolago vedno dosti hiš v Clevelandu, Collinwoodu, Nottinghamu, Newburgu in f West Side. Imamo krasne farme v bližini Clevelan- da in drugod od S do 360 akrov velike, večinoma v |fl I Ohio. Ako ste namenjeni kupiti hišo ali f*rmo, pridite v naš urad in mi vam pokažemo pripravno posestvo. Zakaj bi tega ne pogledali? Zidana hiša, za 8 družin, se dobro obrestuje, ce- * II na samo $14,500, takoj |5000. Hiša za 4 družine, I 20 sob, cena $9500, rent je $110 na mesec. Dve hiši na enem lotu, vsaka za 1 družino, cena |4&00. Takoj $2000. ' ' Hiša za 3 družine na Bonna ave. lep lot, škrilje-1 va streha, dvojna klet, elektrika, cena je samo $7000, takoj $2500. Dve hiši za 6 družin, rent je II $128 na mesec, cena $11,500. Dobra kupčija: trgo-[ vina in hiša za 3 družine, rent $160, cena $14,500. Ne velja vas nič, ako pogledate. Ni vam treba |l kupiti, ako vam ne ugaja. Toda z nami boste zado- II voljni. I Addison Realty Co. 1 6303 SL Clair Ave. ali na 1174 Addiaon Rd. FRANK SEŠEK A LUCIČ BRATA. V .