Ano (Leto) XVI (II) No. (Štev.) 33. “E SLOVENJA LIBRE BUENOS AIRES. 14. AVGUSTA (AGOSTO) 1958 Moskva in Peking Glavna skupščina ZN Skoro teden dni je moral Zahod čaka¬ ti na Hruščeva, da je odgovoril na Ei- senhowerjevo pismo z dne 1. avgusta, v katerem je ta pristal na udeležbo na vrhovni konferenci v Varnostnem svetu v prvi polovici avgusta, na kateri bi razpravljali o Srednjem Vzhodu, kakor je Hruščev sam zahteval ob izbruhu srenjevzhodne krize. Kakor je bil Hru¬ ščev na prejšnje zavezniške predloge hi¬ ter v odgovorih, tako se je s svojim zadnjim odgovorom ne samo zakasnil, pač pa je z njim povsem zanikal same¬ ga sebe, ko je odpovedal vrhovno kon¬ ferenco v sklopu ZN in zahteval iznena¬ da samo izredno sklicanje glavne skup¬ ščine Združenih narodov, na katerem no¬ bena petih velesil nima pravice veta. Ta¬ ko je sam sebi zaprl vrata za politično zmago nad zahodnimi zavezniki in y prid Nasserjevemu panarabizmu, čeprav si je zagotovil poprišče za propagando, za ka¬ tero je forum glavne skupščine ZN kar najbolj pripraven prostor in od koder je mogoče brez posebnih naporov vplivati na svetovno javno mnenje in na posa¬ mezne vlade. Šele 5. avgusta, skoro teden dni po Eisenhowerjevem pismu, da pristaja na udeležbo v Varnostnem svetu na vrhovni konferenci, je Hruščev iznenada odpo¬ vedal vrhovno konferenco in zahteval samo izredno sklicanje Glavne skup¬ ščine Združenih narodov, na katerem naj bi razpravljali o Srednjem Vzhodu. USA je takoj odgovorila, da pristaja na ta nov sovjetski predlog, prav tako Anglija, medtem ko je De Gaulle dejal, da debata v ZN ne bo privedla nikamor, ker tako velika udeležba ljudi pri takih pora gospodarskega razmaha tega po¬ dročja. Sovjetski zunanji minister Gromiko je ob prihodu v New Vork izjavil, da se bo ZSSR znova zavzela za priznanje rdeče Kitajske in za njeno včlanjenje v ZN. V USA in Angliji so zaradi tega začeli z novo kampanjo proti priznanju rdeče Kitajske s strani zahodnih sil, Najmočnejšo tozadevno kampanjo je sprožilo ameriško zunanje ministrstvo, ki je pod vodstvom Dullesa razposlalo vsem svojim diplomatskim predstavni Nautilus pod ledom severnega tečaja Ameriške pomorske sile so 5. avgusta Ker i- ti tv u vcxma ju - vsem svojini uipiun***^**-**** *- debatah nikdar ne more biti zagotovilo, štvom p i sma , v katerih ponovno potrjuje 1 nncslll5.il TVTllllcP. .v. _—. Inn r-v 7Q rlvvtinip fin Z odgovorom se je Hruščev zakasnil, ker je odpotoval, kakor je poročala Tass, v Peking na tridnevni razgovor s kitaj¬ skim rdečim poglavarjem Maoeetungom. Tass je poročala samo, da je odpotoval v Peking, ni pa dejala, da je moral oditi tja. Hruščev je namreč v svojih poga¬ janjih z zavezniki za vrhovno konferenco dosledno opuščal vprašanje sodelovanja rdeče Kitajske na taki konferenci. Tudi ko je bilo kazno, da bo konferenca pre- nešena na Varnostni svet, v katerem se¬ di zastopnik čangajškove Kitajske, se Hruščev na svojo zaveznico rdečo Kitaj¬ sko ni spomnil, ali se ni hotel spomni¬ ti. Anglija je vsaj objavila, da bo Mac- millanu neprijetno sedeti za isto mizo z Nasserjem, — omenjajoč mimogrede sueške dogodke, — Hruščev pa ni niti z najmanjšo besedico protestiral proti prisotnosti čangkajškovega delegata pri isti mizi z njim. Maocetung po vseh pra¬ vilih politične logike ni mogel ostati mi¬ ren spričo takega zapostavljanja, ki mu ga je pripravljal Hruščev. Rdeča Kitajska postaja na azijski ce¬ lini in s tem v svetu velika sila. S kru¬ timi azijskimi metodami, ki se jih komu¬ nizem poslužuje z največjo brezvest¬ nostjo, Maocetung industrializira 600 milijonsko državo. Rdeča Kitajska sicer še ne more tekmovati z zahodnimi silami niti v gospodarstvu, niti vojaško — saj je tudi ZSSR v prvem pogledu še daleč za njimi — ker nikjer na svetu ni mo¬ goče čez noč ustvariti dovolj strokov¬ njakov za vsestranski razvoj moderne¬ ga gospodarstva, bo pa v bodočnosti, če bo šel razvoj s sedanjim tempom na¬ prej, postala vsekador velesila, brez ka¬ tere ne bo mogoče krojiti usode sveta niti Moskvi niti zahodnim zaveznikom. V sklopu sovjetskega komunističnega imperija si je Rdeča Kitajska že pribo¬ rila prvo mesto, ne zaradi njene današ¬ nje, pač pa bodoče potencialnosti. Na zasedanju kongresa komunističnih strank v Moskvi je bilo določeno Mao- cetungu prvo mesto poleg kremeljskih mogotcev, nato so se zvrstili vodje dru¬ gih satelitov po abededni vrsti. V spor med Moskvo in Beogradom se je Peking odločilno vmešal. Medtem ko je Hruščev hotel, vsaj tako je bilo videti, spor omi¬ liti, če že ne povsem odpraviti, pa je bil Maocetung tisti, ki ga je še bolj poglo¬ bil, saj je znano, da so ravno glasila ki¬ tajske KP tista, ki izlivajo na Beograd najgostejše plohe obtožb, kletev in zani¬ čevanj proti “komunističnemu odpadni¬ ku”. Iz Pekinga se širi propagandni in gospodarski vpliv na vso Azijo, pred¬ vsem na Japonsko in na jugovzhodno področje celine do indonezijskih otokov. Maocetung se je doslej v Aziji izkazal za najvestnejšega razlagalca in izvajalca Marksove in Leninove komunistične dok¬ trine. Njegova KP, ki šteje nad 12 mili¬ jonov zagrizenih azijsko pretkanih čla¬ nov, je najmočnejša KP na svetu. So¬ vjetska KP z 8 milijoni članov je na dru¬ gem mestu. Medtem ko se mora Hruščev že doma, v svojem Kremlju, neprestano boriti s tekmeci, ki jih pozna po duši in telesu, ker so Rusi, kakor je on, pa mu je mnogo težje boriti se in kontrolirati orientalskega duha rdečih tekmecev v da se ta ali oni ne bi poslužil prilike za propagando. Zasedanje Glavne skupščine ZN je na¬ to Varnostni svet s kompromisno rešitvi¬ jo v zadnjem trenutku sklical za petek, 8. avgusta t. 1. za ob petih popoldne. USA je skupščini predložila v razpravo pritožbe Libanona in Jordanije proti Združeni Arabiji, da se ta država vrne šava v njene notranje zadeve. ZSSR pa je predložila resolucijo, v kateri zahte¬ va takojšen umik ameriških čet iz Li¬ banona in britanskih čet iz Jordanije. Sovjetska resolucija trdi, da so Anglo- amerikanci na Srednjem Vzhodu doslej postavili silo nad 70.000 mož, nad 1000 bojnih letal in drugega orožja. Z novo zahtevo Hruščeva je tako, to¬ krat po njegovi zaslugi, propadla vrhov -1 na konferenca. Zasedanja Glavne skup¬ ščine ZN se udeležujejo samo zunanji ministri petih velesil in redne delegacije drugih držav-članic. Napovedali so pri¬ sotnost zunanjega ministra Libanona, | Jordanije, Združene Arabije in Kanade, poleg Dullesa, Lloyda, kanadskega Smitha, Gromika in drugih. V Washing- tonu so objavili, da se namerava začet¬ nega zasedanja udeležiti tudi Eisenho- wer, ki naj bi predložil Glavni skupšči¬ ni nove ameriške predloge o ureditvi srednjevzhodnih problemov. Glavni na men teh predlogov bo dosega politične stabilnosti na Srednjem Vzhodu in pod ~ “ • jr — — / - ameriško nespremenjeno zadržanje do komunistične Kitajske. Angleški levi¬ čarji trdijo, da brez rdeče Kitajske sve¬ tovnih problemov se bo mogoče več re¬ ševati in da jih je do tega spoznanja privedla ponovna odpoved vrhovne kon¬ ference, do katere je prišlo prav zaradi predvidene odsotnosti rdečega kitajske¬ ga delegata na taki konferenci. Kam¬ panjo za priznanje rdeče Kitajske je še povečal Hruščev sam, ko je pred dnevi, po vrnitvi iz Pekinga, razposlal oseb¬ na pisma takim nevtralnim državam kakor sta švedska in Grčija, v katerih jih prosi, da podprejo tudi sovjetske zahteve po umiku ameriških in britan¬ skih čet iz Srednjega vzhoda. Na drugi strani pa je kubanski dele- ; gat Nunez Portuondo pričel s kampanjo o izključitvi rdeče Madžarske iz ZN za¬ radi likvidacije Nagya in Maleterja. Na nastopnem zasedanju je glav¬ na skupščina ZN v petek, 8. t. m. sklenila, da se znova sestane v sre¬ do s slovesno otvoritvijo programa. Medtem je v ponedeljek Hruščev po¬ slal Eisenhowerju novo pismo, v kate¬ rem mu sporoča, da še ni opustil misli na vrhovno konferenco in da upa, da bo mogoče iz sedanjega zasedanja Glavne skupščine ZN preiti lia tako konferenco, ali pa jo vsaj pripraviti za najbližjo bodočnost. t. 1. izvršile nov zgodovinski podvig, ko je njihova atomska podmornica Nauti- lus” preplula pod ledom severni tečaj. Podvig je bil pripravljen in izveden v popolni tajnosti. Nautilus je 23. julija odplul iz vojaškega pristanišča Pearl Harbour na Havajih proti Beringovemu prelivu med Aljasko in Kamčatko in od tam pod ledom preko severnega tečaja proti Icelandu, kamor je prispel 5. av¬ gusta. Nautilus je tako preplul ok. 12.000 km dolgo pot, od te nad 10.000 km pod vodo in od te ok. 3.000 km pod ledom, in sicer od polotoka Barow na Aljaski do Atlantskega oceana med Greenlandijo in Spitzbergi. Severni te čaj je Nautilus dosegel 3. avgusta ob 11.15 uri ponoči po ameriškem času ten je bilo tako tisti trenutek na severnem tečaju doslej istočasno zbranih največ ljudi. Posadka Nautilusa šteje 116 čla¬ nov. Vožnja pod ledom je bila, po zatrje¬ vanju posadke, čudovita. Posadka je imela za nebo debel tečajski led, ki ga je mogla vso vožnjo opazovati na bar. vnem televizijskem aparatu. Kapitan Nautilusa, 37 letni W. R. Anderson, je z Icelanda odletel s helikopterjem v Was- hington, kjer mu je na posebni tiskovni konferenci Eisenhovver podelil najvišje pomorsko odlikovanje. Zgodilo se je pr¬ vič v zgodovini ameriške mornarice, da je podelila tako odlikovanje v mirnem času. V zvezi s to podledno vožnjo Nautilu¬ sa so v Washingtonu in Londonu obja¬ vili, da se atomskim podmornicam od¬ pirajo nove možnosti napada v vojnem času. Ameriške atomske podmornice bodo mogle odpluti s severnih ameri¬ ških obal pod ledom proti sovjetskim sibirskim obalam in od tam bombardira¬ ti sovražnika. Začeli pa so proučevati tudi možnosti uporabe te podmorske po¬ ti za trgovske namene. Dve ameriški družbi, General Dynamic Corparation in Aerojet General Corporation sta začeli izdelovati načrte za atomske podmor- niške tankerje, s katerimi bi ceneje vo¬ zili petrolej okoli sveta. Tudi več britan¬ ski družb se je začelo baviti s tem pro¬ blemom. Napovedujejo tudi možnosti o avtomatični kontroli takih tankerjev, brez posadk. Razen tankerjev namera¬ vajo začeti izdelovati načrte za gradnjo drugih vrst trgovskih podmornic na a- tomski pogon. Polarna pot namreč skrajša pomorsko daljavo iz Tokija v Lonndon od 18.000 km na 10.000 km. Ko bodo vzpostavili redno trgovsko pod- morniško zvezo preko severnega teča¬ ja, bodo neprimerno zmanjšali ladijske prevozne stroške med velikimi pristani¬ šči sveta. V prvi Vrsti nameravajo po¬ hiteti z gradnjo atomskih podmomiških tankerjev, ker je življenjske važnosti va¬ ren prevoz petroleja v vojnem času. Ti tankerji naj bi imeli kapaciteto do 100.000 ton in brzino do 100 km na uro. Za Nautilusomye preplula Severni te¬ čaj pod ledom tudi že druga severno¬ ameriška podmornica na atomski pogon “Skate”. IZ TEDNA V TEDEN Severnoameriška ofenziva v Južni Ameriki Severnoameriška vlada se je spustila v gospodarsko in kulturno ofenzivo v južnoameriških državah, da bi tako zno¬ va pridobila prijatelje in vpliv v latin¬ ski Ameriki. Deloma je ameriško vlado privedla do spremembe njene politike napram južnim državam povečana sov¬ jetska gospodarska in kulturna kampa¬ nja v južni Ameriki, deloma pa močna komunistična agitacija proti ameriške¬ mu podpredsedniku Nixonu ob njegovem potovanju po latinskih državah. Poleg tega so v Washingtonu tudi u- gotovili, da južnoameriške države z ve¬ likim nerazumevanjem zasledujejo ame¬ riško zunanjo, predvsem pa gospodar¬ sko politiko v Evropi in na drugih po¬ dročjih na svetu. Komunistična kulturna propaganda se je v nedavni dobi močno povečala v juž¬ ni Ameriki. Sovjetske in Kitajske radij¬ ske oddaje so se v letu 1957 povečale za 31% v primeri z letom 1956. Ob koncu leta 1957 je bilo teh oddaj tedensko 94 ur in 45 minut, v primeri z 72 urami na teden ob koncu leta 1956. Decembra 1957 je komunistična Kitajska oddajala po sedem ur na teden v španščini za juž¬ no Ameriko, medtem ko prejšnja leta ta¬ kih kitajskih radijskih oddaj ni bilo. Ameriška vlada tudi hoče odpraviti mnenje južnoameriških vlad, da Was- hington smatra svoje južne sosede za avtomatične pripatelje. V potrdilo te svoje nove politike Dulles ni hotel, kljub perečim problemom na Srednjem Vzho¬ du, odpovedati potovanja v Brazilijo. Na tej konferenci sta Dulle-s in brazilski predsednik Kubiček izdala skupno izja¬ vo, da “morajo južni Amerikanci aktiv¬ nejše sodelovati v pripravah in izved-1 bah široke mednarodne politike z osta¬ lim svobodnim svetom.” V izjavi tudi zahtevata več posvetov med posamezni¬ mi ameriškimi državami in ugotavljata potrebo po “dinamičnih naporih za re¬ šitev problemov zaostalih držav”. Dr. Milton Eisenhower, brat ameriške¬ ga predsednika, se je pravkar vrnil s po¬ tovanja po srednjeameriških državah in predal Beli hiši poročilo o svojih ugoto¬ vitvah, ki bo tudi pripomoglo k spre¬ membi ameriške politike do teh držav. USA se je na latinsko Ameriko še bolj navezala z dolarskim posojilom v višini 158 milijonov, ki sta ga Export-Import Zunanji ministri Kolumbije, Venezuele in Ekvadorja so podali skupno izjavo, v kateri zahtevajo udeležbo svojih držav pri reševanju svetovnih problemov za zavarovanje miru in varnosti v svetu. Venezuelski začasni predsednik kontra¬ admiral Wolfgang Larrazabal je izjavil, da bi sprejel kandidaturo za predsednika republike, če bi to želela “venezuelska skupnost”. Doslej je zatrjeval, da se bo po izvolitvi novega predsednika umaknil v privatno življenje. Novi kolumbijski predsednik Alberto Lleras Camargo je prevzel oblast. Sesta¬ vil je koalicijsko vlado liberalcev in kon- servativcov. Predsednik italijanske republike Gron- chi bo 7. septembra obiskal Brasil. Kitajski komunisti imajo v načrtu po¬ večanje napetosti na Dalnjem Vzhodu. Na svojo južno obalo so navozili velike količine vojnega materiala. Letalske ba¬ ze so pojačali z novimi letali. V zadnjih dneh so povzročili že tudi več izpadov proti kitajskim nacionalistom. Prišlo je tudi do izmenjave strelov med vojnimi ladjami komunistične in nacionalistične Kitajske. Proti komunističnim ladjam so sprožili ogenj tudi nacionalistične obalne baterije na Formozi ter so potopile v for- moški ožini komunistično topničarko. komunistično topništvo je tudi že po¬ novno obstreljevalo otoka Quemoy in Ta- tan, ki ju imajo v rokah. kit. nacionali¬ sti. Amerikanci sodijo, da se kitajski ko¬ munisti, ki prehajajo v zadnjem času r napadalnost, pripravljajo na vojaško ak¬ cijo proti nacionalistom. Slednji so za¬ radi tega podvzeli vse potrebne varnost¬ ne ukrepe. Kit. komunistični predsednik Ču-En- Lay je poslal iraškemu predsedniku ge¬ neralu Abdulu Karimu Kasinu poslanico, v kateri silovito napade “ameriške in an¬ gleške imperialiste”. Od njih zahteva, da morajo nemudoma umakniti svoje “napadalne” vojaške oddelke iz Jordani¬ je in Libanona ter “prenehati s svojimi grožnjami in provokacijami ostalim arabskim državam”. Ameriška vlada je uradno objavila, da ne bo priznala kitajske komunistične vlade, ker od tega ne bi imela nobene ko¬ risti, ogromno bi pa pridobili kitajski komunisti. Sovjetski list Izvestja je objavil srdit napad na posebnega Eisenhowerjevega odposlanca na Bližnjem Vzhodu Murphy- ja, ki je obiskal vse arabske države ter banka in skupina ameriških zasebnih podjetij podelili Braziliji. Kakor druge latinske države, ki so težko prizadete | «-» — zaradi padca cen kave v zadnjih 12 me-' imel z njihovimi državnimi poglavarji - • ’ ' rinlo-o v37(mvore. Ti so morali biti za za- daljnjem Pekingu. Zato je na vrat na nos poletel k Maocetungu, na njegov prvi namig nezadovoljstva z moskovsko poli¬ tiko o vrhovni konferenci. Moskva, ki je storila vse, da si je na¬ pravila svoj največji satelit v svojem im¬ periju, pa sedaj ugotavlja, da se more zgoditi, da se njen imperij razdeli na dvoje. Pojavljata se dve središči svetov¬ nega komunizma: Moskva in Peking. Nastaja nova os na svetovni komunistič¬ ni pozornici: Moskva - Peking. Kakor vsaka os, tako se more tudi ta os pre¬ lomiti na dvoje. Zaenkrat Moskva še ni bila prisiljena deliti žezlo vladavine v rdečem imperiju, more pa jo doleteti isto, kar je doletelo staroveški Rim: na vzhodu je Bizanc prevzel izključno vod¬ stvo. Nemajhne zasluge za tak razvoj v ko¬ munističnem imperiju je treba pripisati trmasti zunanji politiki ameriškega zu¬ nanjega ministra Dullesa, ki doslej še ni klonil pod pritiskom doma in zunaj, naj prizna rdečo Kitajsko in zavrže čangkajška. Moskva se bo morala vedno pogosteje zagovarjati v Pekingu zaradi svojega neuspeha, da bi spravila rdečo Kitajsko v ZN, Peking pa ji bo mogel vsak trenutek očitati, da nima zadost¬ nega vpliva na javno mnenje v ZN in da si lasti vodstvo nad državami, katerim ne more priboriti niti glasu na odru sve¬ tovnega dogajanja, če bo Zahod znal iz¬ koristiti priliko, bi se mu morda posre¬ čilo vsaj nalomiti os Moskva-Peking. Naravno je, da bi v' tem slučaju Kremelj izgubljal vpliv na . azijske države, ker tudi tam, kakor kj|r koli drugje, velja načelo: svoji k svojim. In ker v takem razvoju tudi nemirni protisovjetski duh v evropskih satelitih ne bi ostal prekri¬ žanih rok, bi se moglo zgoditi, da bi se rak rana dvajsetega stoletja začela sa¬ ma v sebi razkrajaj, tako da bi bil na koncu potreben le hiter, kratkotrajni ki¬ rurški poseg z Zahijda v bolno telo ko¬ munizma. secih, tako tudi Brazilija potrebuje do¬ larje za plačevanje uvoženih dobrin. Znano je tudi, da je pri podelitvi tega posojila igralo odločilno vlogo ameriško zunanje ministrstvo, ki je prepričalo a- meriške bančnike o zunanjepolitični nujnosti takega posojila. Napovedujejo novih finančnih podpor Braziliji in dru¬ gim latinskim državam. Pred tremi me¬ seci je dobila podobno posojilo Kolum¬ bija v višini 78 milijonov dolarjev, ne¬ davno pa je Argentina sklenila z ameri¬ škim kapitalom vrsto pogodb o črpanju- petroleja. Zahodne velesile se trudijo obdržati latinsko Ameriko v svojem gospodar¬ skem in kulturnem območju in prepre¬ čiti, da se Sovjeti gospodarsko ne bi vsidrali v teh deželah. Leta 1957 je zna¬ šal gospodarski promet sovjetskega bloka z latinsko Ameriko 195 milijonov dolarjev. Ugotavljajo pa, da je zaenkrat ta sovjetska ofenziva v latinski Ame¬ riki še vedno samo govorjenje, v pri¬ meri z gospodarsko izmenjavo južno¬ ameriških držav z USA, Kanada in Za¬ hodno Evropo. Samo tri južnoameriške države vzdržujejo diplomatske stike z ZSSR: Meksiko, Uruguay in Argentina, dve drugi pa imata diplomatske odnose s Češkoslovaško. dolge razgovore. Ti so morali biti za za¬ hodne zaveznike ugodnejši, kakor pa za Sovjete, ker mu sovjetski list očita, da po arabskih državah “plete svoje intri¬ ge”. -i Sovjeti so začeli znova strašiti zahod¬ ni svet z uničenjem z atomskim orožjem. Sovjetski general major Igor Popov je namreč napisal za list “Neues Deutsch- land”, glasilo vzhodnonemške kom. stranke, članek, v katerem pravi, da bo v slučaju vojne Sovjetska zveza razde¬ jala z atomskim orožjem srce severno¬ ameriške industrije, Anglijo da bo uni¬ čila z lakoto in ognjem, Italijo spreme¬ nila v ogromno atomsko puščavo, Za¬ hodno Nemčijo pa v en sam grob. Ni pa povedal ta sovjetski vojščak kaj bi bilo v tem slučaju s Sovjetsko zvezo, kajti zahodnjaki tudi ne bodo držali prekri¬ žane roke. Na sovjetski znanstveni postojanki na Antarktiki so ugotovili temperaturo 84 stopinj pod ničlo. Francoska vlada je sklenila, da bo 28. septembra referendum o ustavi za peto francosko republiko. Novi portugalski predsednik kontra¬ admiral Americo Deus Rodrigues je na¬ stopil svojo sedemletno predsedniško do¬ bo. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 14. VIII. 1958 Jubilejni študijski dan Slov. kat. akademskega starešinstva Slovensko katoliško akademsko stare¬ šinstvo deluje že deset let v zamejstvu. Sicer so se starešine sestajali na sestan¬ ke in posvete že takoj po prihodu v e- migracijo in sicer zlasti v taboriščih in v Rimu, kjer so nekateri tudi že so¬ delovali pri raznih mednarodnih katoli¬ ških zborovanjih, vendar se je SKAS formalno obnovil v Buenos Airesu v ju¬ liju 1948. Pripravljalno delo je takrat vo¬ dil in izpeljal prvi predsednik SKAS-a v domovini ravn. Bogomil Remec, ki je bil na prvem občnem zboru izvoljen za predsednika. Ko je SKAS v juliju 1950 slavil petdeseto obletnico ustanovitve v domovini, je bil prirejen prvi študijski dan prav tako na Paternalu in sta bila glavna govornika takrat ravn. Remec, ki je govoril o ustanavljanju SKAS-a in o delu po prvih katoliških shodih, dočim je prelat dr. Odar predaval o nalo¬ gah slovenskega katoliškega intelek¬ tualca v našem času. Poslej se tradicija vsakoletnih študij¬ skih dni ni več prekinila. Na vsakem je bila obravnavana najbolj pereča snov. Letošnji dne 10. avgusta pa je bil po¬ svečen deseti obletnici obnovitve SKAS-a v emigraciji. Prireditev se je začela s službo božjo v kapeli pri čč. šolskih sestrah na Pa¬ ternalu. Med sv. mašo, ki je bila za vse mrtve in žive člane starešinstva, je imel duhovni asistent SKAS-a in dir. g. An¬ ton Orehar pridigo, v kateri je povdar- jal: jubilejne slovesnosti naj ne bodo posvečene samo pogledom na preteklost. Sv. oče Pij XII opozarja v vseh svojih nagovorih raznim organizacijam kato¬ liških intelektualcev, da naj se člani za¬ vedajo, kako hitro gre čas s svojimi iz¬ najdbami in napredkom. Intelektualci mo¬ rajo iti in ohranjati korak z njim, ven¬ dar je še bolj važno, da se zavedajo zlasti duhovnih nalog in potreb, ki jih čas prinaša. Miselni in idejni napredek ne sme najti premale pripravljenosti v dušah katoliških intelektualcev. Globoko Versko življenje z bogatim duhovnim obzorjem more edino biti kos nevarno¬ stim, ki sedanjemu času pretijo. Slavnostno zborovanje Zborovanje je ob pol 11. uri začel predsednik SKAS-a. ravn. Ivan Prija¬ telj. Pozdravil je številne člane in sku¬ pino katoliških akademikov. Najprej je prebral pozdravni pismi, ki jih zboro¬ valci naslavljajo na prevzv. škofa dr, Gregorija Rožmana in na predsednika NO za Slovenijo dr. Miha Kreka. Nato je sporočil sklep, da se z zborovanja pošljejo posebni pozdravi posameznim skupinam slovenskih katoliških starešin po svetu. Jubilejnemu zborovanju pa sta poslale posebne pozdrave prevz. škof ; ljubljanski dr. Gregorij Rožman in pred¬ sednik dr. Miha Krek. Pozdravno pis¬ mo prevz. škofa se glasi: Pozdravne besede škofa dr. Gregorija Rožmana “Vaše pismo z dne 15. julija me je si¬ cer doseglo nekje globoko na jugu Fran¬ cije ob obiskovanju raztresenih malih skupin Slovencev — nato sem bil na romanju Slovencev v Lurdu. Ko sem se vrnil, nekaj pospravljam in se priprav¬ ljam na odhod v Avstrijo (jutri zjutraj) — z avtom, ko človek grede niti čitati ne more lahko, kaj šele pisati. Tako mi je čisto nemogoče napisati zaželjena na¬ vodila itd. — želim pa študijskemu dne¬ vu božji blagoslov in uspeh. Je neka te¬ žava v tem, ko so člani SKAS-a zapo¬ sleni v drugih organizacijah: Kalturna akcija, Slov. društvo, Katoliška Akcija, itd. itd. Tam delujejo v smislu načel, ki jih SKAS zastopa. — Kaj naj zdaj SKAS še posebej dela razen da goji le¬ po družabnost, kar je brez dvoma zelo važno — morda mnogo bolj kot mislimo. — Brez dvoma je prav, da izobraženec vsaj nekoliko pozna duhovne tokove se¬ danjosti, mnogi povsem zmotni, drugi “zmešani”, tretji pravilni in človeški družbi koristni. — Te tokove spoznati in jih presojati v luči krščanskih resnic, to bi bilo že eno izmed prav nujnih za¬ dev SKAS-a. Kulturna akcija deloma to delo vrši — kar pa ona ne more, to vr¬ zel mora izpolniti SKAS. — Toliko res le “mimogrede.” Pozdrav in blagoslov SKAS-u. — Dr. Gregorij Rožman”. Zatem je bilo prebrano pismo, ki ga je poslal posebej za jubilejni dan predsed¬ nik NO za Slovenijo dr. Miha Krek. Besede dr. Mihe Kreka Med drugim pravi pismo: “Mislim, da bo tudi v bodoče naloga starešinstva kot družbe, da stori, kar le more, da bodo člani starešinstva združevalni, vodilni ljudje, blagodejne osebnosti v slovenski družbi. Zato bo starešinstvo moralo pred vsem storiti, kar more, da se naši starešine ne zanemarijo, da ne dopuste. da bi jih tujina strla kot izobražence, pa čeprav z ročnim delom ali drugim trdim poslom vzdržujejo sebe in svoje. Vzpodbujali se bomo, da tudi od naj- skromnejših sredstev žrtvujemo za svoj duhovni napredek in izpopolnjevanje, da bomo megli živeti in delati v naši druž¬ bi kot izobraženci in bomo z veseljem dajali družbi od teh nabranih talentov in zakladov, da bomo ostali to, v tej vlo¬ gi, ki smo vanjo postavljeni, svetovalci, v dobrem, združevalne osebnosti naše slovenske družbe. Naj bo še toliko hu¬ dega med nami, nič nas ne sme odgnati v resignacijo in pasivnost... Da je res mogoče ostati v tujini res idealen slo¬ venski katoliški izobraženec, dokazuje izredno močna vrsta tistih naših tovari¬ šev, ki nas tako odlično zastopajo na tako mnogih poljih kulturnega dela v najširšem smislu... Kje naj dobimo še bolj privlačnih in prepričevalnih zgle¬ dov kot med temi našimi tovariši sami¬ mi. Kje naj iščemo še večjega zadošče¬ nja kot če skušamo vsi preko starešin¬ stva doprinesti svoj še tako mal delež za rast v tem čudovitem vrtu slovenske kulture v zamejstvu”. Obe poslanici so vsi navzoči pozdra¬ vili z navdušenim ploskanjem. Predsed¬ nik se je v imenu vseh zahvalil prevzv. škofu in dr. Kreku in povdaril, da bo od¬ bor po svojih močeh vse storil, da se na¬ vodila in nasveti izvedejo v resničnost. Po teh uvodnih slovesnostih se je predsednik s posebnim govorom spomnil vseh umrlih članov SKAS-a, v domovi¬ ni in v zamejstvu. Najprej ja posvetil lepe spominske besede prelatu dr. Odar¬ ju, ki se je v zamejstvu toliko zavze¬ mal za SKAS in ga podpiral, kjer je le mogel. Saj je bil prav on tisti, ki je uravnaval idejno smer naše organizaci¬ je. Kmalu za njim je legel v grob ravn. Bogomil Remec, ustanovitelj SKAS-a in njegov skoraj trajni predsednik ves čas v domovini, v zamejstvu pa njega obno- vitelj. Pozneje se je sicer s predsedniške¬ ga mesta umaknil, vendar je ostal član odbora do zadnjega in bil delaven in zvest do konca. Lepe spominske bese¬ de so veljale še drugim pokojnikom. Ob koncu je zaprosil, da naj vsi navzoči zmolijo očenaš za pokojne. Predavanje dr. Logarja Zgodovina SKAS-a je obširna, vendar bo zbiranje gradiva o njej zelo težavno. Arhivi prejšnjih desetletji so ostali v domovini in bodo verjetno le težko do¬ segljivi in porabljivi. Zato je odbor sku¬ šal v zamejstvu zbirati gradivo. Ravna¬ telj Bogumil Remec je na prvem študij¬ skem dnevu podal okvir svojih spominov. Na letošnjem študijskem dnevu je dr. Logar poročal o svojih spominih na leta zlasti pred in po prvi svetovni vojni. Sam je bil med prvimi člani starešin¬ stva in je sodeloval v odborih in sekci¬ jah. Podrobno se je ustavil pri dogodkih, k! so na SKAS in akademike vplivali med drugo svetovno vojno. Bilo je delo pod okupacijo in med komunistično re¬ volucijo. Bolj kot starešine sami so mo¬ rali odbijati vrivanje in napade komu¬ nizma akademiki sami. Po predavanju se je razvila obširna debata, ki je osvetlila razne dobe, zlasti pa dobo takozvanih ‘struj” tik pred dru¬ go svetovno vojno. Predavateljevi po¬ datki bodo dragocen doprinos za zbira¬ nje zgodovine o SKAS-u. “Slovenski katoliški izobraženci v so¬ dobnosti in tujini” je bil naslov preda¬ vanja, ki ga je imel dekan dr. Ignacij Lenček. V daljšem načelnem razmišlja¬ nju je segel za temelji katoliškega 'izo¬ braženca in njegovega delovanja v so¬ dobnosti in v zamejstvu. Naloge in smer vsega delovanja SKAS-a je zaključil s temi besedami: “Kar sem skušal povedati, niso nika- ka odkritja, ne nove misli, marveč bore malo tega, na kar naj bi ob današnjem jubileju tudi mislili. Morda je med tem kaj , o čemer bi bilo vredno naprej raz¬ mišljati. To prepustim sodbi drugih. Eno pa se mi zdi ob zaključku dovolj jasno: Slovensko katoliško akademsko starešinstvo ne bo zgubljalo na pomenu, 'marveč pridobivalo. Gre le zato, da bi zares prav pojmovali njegov sedanji in tukajšnji smisel: zbirati slovenske ka¬ toliške izobražence, akademske ’ stare- š'ne, zajeti jih čim več in jih usmerjati v raloge, ki jih imajo kot izobraženci, katoliški izobraženci in kot slovenski katoliški izobraženci. Ni treba, in ni mogoče, da bi bilo samo število vse. A dajati pobude, študirati in pregledovati položaj, pomagati iskati načinov in po¬ tov, kazati smer — to je veliko in po¬ membno delo, ki ga čaka. Ko kot član društva starešinstvu čestitam ob tem jubileju in se mu zahvaljujem za žilavo — vztrajno prizadevanje in delo, obe¬ nem želim, da bi tudi v bodoče z novo silo in pogumom in še z novimi močmi vzelo nase težko odgovornost za slo¬ vensko in katoliško bit našega izobra- ženstva in našega naroda v tujini. Koli¬ ko bo moglo biti kos tej nalogi in iz¬ vesti svoje načrte, — to ni v njegovi moči. Je odvisno najprej od nas, seda¬ njih in bodočih članov, od našega sode¬ lovanja, našega prizadevanja in nese¬ bično požrtvovalnega dela, 'iz polne za¬ vesti naše individualne odgovornosti do svoje slovenske in katoliške izobraže¬ nosti in iz zavesti socialne odgovornosti do svojega naroda. Prvenstveno pa bo u- speh odvisen od Boga: “Mi, ki sejemo in žanjemo, nismo nič, in ki prilivamo. On sam je vse, ki rast daje”. Z njim pa moremo upati “in spem contra ! spem”. Predavatelju se je predsednik v ime¬ nu vseh za njegovo globoko zasnovano predavanje iskreno zahvalil. Zaželel je, da bi bila vsebina predavanja vedne vsem članom SKAS kot vodilo in u- smerjevanje pri vsem delu, zasebnem in organizacijskem. Izrazil je upanje, da bodo člani imeli možnost predavanje prebirati in proučevati. Letošnji študijski dan ni bil samo sla¬ vnostni jubilejni pogled v preteklost. Bil je plodovit napotek za bodoče delo in z molitvijo za blagoslov je bil zak¬ ljučen. Pri skupnem kosilu, ki so ga gosto¬ ljubno in lepo pripravile čč. šolske se¬ stre se je potem razvil prijateljski in družabni del zborovanja. Velik sprejem v Parizu v čast dr. Kreku in škofu Rožmanu V Slobodni Sloveniji smo poročali, da se je zadnjega mednarodnega kongresa krščansko demokratskih strank v Brus¬ lju udeležil tudi predsednik Slovenske ljudske stranke dr. Miha Krek. Po kon¬ čanem kongresu si je v Bruslju ogledal svetovno razstavo, nato je pa odšel v Pariz, kjer je obiskal tamošnjo skupino slovenskih beguncev, katerih je okoli 250, predvsem mladine. Pri njih je imel dva govora. Razen tega je imel dr. Krek razgo¬ vore s slovenskimi duhovniki v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, ki so vsi prišli v Pariz. Približno istočasno je prišel v Franci¬ jo tudi škof dr. Gregorij Rožman. Ko se je mudil v Parizu, je Društvo prijate¬ ljev Francije priredilo na čast dr. Kre- kin in škofu dr. Rožmanu velik sprejem, na katerega so bile povabljene ugledne osebnosti iz francoskega političnega, go¬ spodarskega in kulturnega življenja. Na sprejemu je bilo tudi veliko v Parizu živečih srbskih političnih emigrantov na čelu z bivšim predsednikom vlade Dra- gišo Cvetkovičem in predsednikom jug. socialistične stranke dr. Živkom Topa- lovičem. Dr. Kreku in škofu v čast je govoril bivši predsednik francoske vlade in zunanji minister George Bidault. V času svojega bivanja v Franciji je dr. Krek poromal tudi v Lurd, škof dr. Rožman je pa, kot smo poročali v zadnji številki, tudi v Lurdu vodil vseslovensko romanje, ki so se ga udeležili Slovenci iz Slovenskega Primorja in Goriške, Ko¬ roške, Francije in Belgije, Severne Ame¬ rike ter iz drugih dežel, samo iz Slove¬ nke slovenskih romarjev, ki bi se v imenu slovenskega naroda poklonili Ma¬ riji ob 100 letnici njenih prikazovanj Bernardki Soubirous, ni bilo, ker tega niso dovolili titovi komunisti. Knjiga Karla Mauserja: Jerčevi galjoti Mauserjeva povest, Jerčevi Galjoti, je njegova enajsta leposlovna knjiga, izda¬ na zdaj pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu obsegajoča 136 strani. Če pomislimo, da je pisatelj šel z nami na pot, ne da bi bil doma prej izdal v knjižni izdaji kako svoje izvirno delo potem nas gotovo preseneča njegova produktivnost v tujini. In res že v ko¬ roških begunskih taboriščih je začel s pisanjem ter je svoje povesti izdajal pri celovški Mohorjevi družbi. Ko se je potem preselil na ameriško stran, je nadaljeval z ustvarjanjem kljub novemu življenju, ki je terjalo od njega večjega fizičnega napora in v še bolj ubijajočih materialističnih okolišči¬ nah. Pri vsem tem je Mauser ostal idea¬ list slovenske kulturne tvornosti in lju¬ bitelj vsega, kar se na kulturnem po¬ dročju slovenske dejavnosti more nare¬ diti in ohraniti. Tako je Mauser danes ne le največ ustvarjajoči pisatelj, ampak tudi govornik na številnih prireditvah slovenskih društev v Ameriki, pisec mnogih odličnih člankov v ameriških slov. časopisih — z eno besedo tisti, ki mu za dobro slovenske besede in ‘ime¬ na ni nikdar nobena žrtev prevelika... Mauser je pisatelj Gorenjske in Ko¬ roške. V vseh njegovih delih se ti dve po¬ krajini razprostreta pred nami in poka¬ žeta človeka tiste zemlje z vsemi svoj¬ skostmi in slikovitimi značilnostmi. Pri vseh pa je slikar našega predvojnega mirnega življenja na vasi, katerega sliko smo v sebi prinesli preko meje. V, podajanju koščka naše domače zemlje je glavni smisel Mauserjevih knjig: oži¬ veti in priklicati vedno znova pred nas lepo podobo naše vasi in njenih ljudi, iz katerih smo zrasli tudi mi in nam ob tem ohraniti zdravo zavest ponosa do vsega, kar je naše in kar je za zdaj o- stalo daleč onstran oceanov... Galjoti so gorenjska povest: v nji je zajel kmečko okolje in ga prikazuje re¬ alistično. Njegovo pripovedovanje teče gladko, preprosto, brez spuščanj v glob¬ lje duševne konflikte ali razpravljanja o silah, ki v vsakdanjem življenju nujno valovijo druga proti drugi. On žene svo¬ jo zgodbo naprej, ne da bi se bavil z večjim opisovanjem oseb in okolja, v ka¬ tero je svojo zgodbo postavil. Bolj naka¬ zuje dejanje in prepušča bralcu samemu mnogo vozlov, da jih sam premisli in re¬ ši. Morda se nam zdi ta hitri tek dogod¬ kov, kakor bi se mu mudilo; večkrat s skopimi besedami nakaže in reši, kar bi drugi na dolgo opisoval, npr. Alešev odhod od doma, ko se niti z očetom Jer- čem ne poslovita: “Drugi dan Jerč Ale¬ ša ni več imenoval. Zanj ga ni bilo več”. (96). V Galjotih se prepletata dva glavna problema: kriva prisega v prejšnjem rodu, ki se kot zločin z vsemi posledica- . mi vleče skozi vso povest in ošabnost kmečkega človeka, ki je vedno prepri¬ čan v svoj prav, ki mu ga mora tudi pravdarska oblast potrditi. To je tisto, da se noben ne ukloni prej, dokler ni ves grunt omajan s stroški nepotrebnih pravd, kakot to vidimo med Jerčem in Sebenakom, kjer jima gre mnogo bolj za prestiž kakor za vrednost sporne stvari. Na drugi strani pa tista kriva prisega, ki teži nad gruntarjem Ule- šem ter mu krati mir, kakor tudi nad Jerčem, ki ga opogumlja k sovražnosti in maščevanju proti prvemu. In kakor je edino zdravilo za odpravo sovraštva ljubezen, tako je tudi tu ta skrivnostna sila tista, ki zgradi v mladih srcih most med dvema družinama, ki se pre¬ klinjata in si žugata. Jerčev Aleš in Ule- ševa Minca sta tisti Romeo in Julija, ki na razvalinah sovražnosti dvigneta o- gnjišče ljubezni... Obenem je to tudi v smislu kmečkega realizma zmaga mla¬ dega rodu, ki rešuje in odpušča, kar so strasti starejših zagrešile. Povest je napeto pisana in se pone- koh razvije v privlačno dramatičnost. Značaji so jasno naslikani. Mauserjev jezik je klen in domač. Pogrešam pa v povesti vsaj nekoliko več lepih orisov gorenjske pokrajine, ko že opisuje vas, in pa značilnih opisov letnih menjav, zime, pomladi... kar bi dalo celotnemu delu prijeten okvir in bi nam daleč od domevine tudi doma¬ ča zemlja bolj slikovito vstala pred oči, ne le njeni ljudje v svojih zgodbah. Ne- ARGENTINA V Argentinski politični javnosti so v zadnjih dneh mnogo komentirali zadnji radijski govor dr. Horacija Suelda v Cordobi. Dr Sueldo je bil pri zadnjih volitvah podpredsedniški kandidat kr- ščansko-demokratske stranke. V svojih izjavah radijskemu napovedovalcu je omenjal sedanje stanje v Argentini. De¬ jal je, da je sedaj prišlo že do tega, da nihče več nič ne verjame. Za vladno stranko pravi, da se idejno ni utrdila ampak je v njej veliko trenje, kajti ti¬ sti, ki so dr. Frondiziju pomagali do ob¬ lasti, zasledujejo svoje cilje, ki se pa ne strinjajo z nameni vlade. Nezado¬ voljstvo, z delom sedanje vlade se je za¬ čelo javljati že ob njenem nastopu dne 1. maja in se je vedno bolj stopnjevalo. Vrhunec je doseglo dne 8. julija, t. j. en sam dan pred državnim praznikom. Za tisti dan je dr. Sueldo dejal, da je v Buenos Airesu “dišalo po smodniku”. V zadnjih pripravah da je bila revolucija ljudskih radikalov, socialistov, konser vativcev ter nekaterih ambicioznih vo¬ jaških krogov. Dr. Sueldo je povedal, da je bila tudi krščansko-demokratska stranka povabljena k izvedbi revolucije, da bi strmoglavili sedanjo vlado z dr. Frondizijem na čelu, da pa je stranka to odklonila, ker hoče braniti ustavnost in zakonitost vlade, čeprav ni dobra. Dr. Sueldo je dalje dejal, da so 8. julija od¬ šli k prejšnjemu predsedniku generalu Aramburuju prvaki krščansko-demo- kratske stranke dr. Ayarragaray, dr Allende, dr. Lewis, dr. Sueldo in drugi ter so ga prosili, naj bi revolucijo pre¬ prečil. Gen. Aramburu jim je odgovoril, da je razgrete duhove miril, da jih mi¬ ri in bo to delal tudi v bodoče. Ta ve¬ čer so zarotniki imeli zadnji sestanek pred izvedbo revolucije. Dr. Sueldo je mnenja, da so jo preprečili odklonilno stališče krščansko-demokratske stran¬ ke, odločen nastop proti njej generala Aramburuja ter poslanica predsednika dr. Frondizija oboroženim silam. O pripravah za revolucijo se je v javnosti sicer govorilo, doslej pa še nih¬ če ni objavil tako konkretnih dejstev, kot ;'e to storil z zadnjim govorom dr. Sueldo od krščansko-demokratske stran¬ ke. Ljudski radikali na svojih sestankih še naprej napadajo sedanjo vlado. Zla¬ sti ji očitajo njeno zadržanje napram peronistom, ki so zaradi tega povsod za¬ čeli dvigati glave. V svojih napadih so posebno ostri dr. Balbin, Dr. Zavala Or- tiz in Palacios Hidalgo. ILiisti so zapisa¬ li, da je z delom vlade nezadovoljen tu¬ di dr. Sabattini v Cordobi, ki je za ar¬ gentinske radikale to, kar je bil pok. Aca Stanojevič za srbske r-adikale. Ka¬ kor od tega, tudi od Sabattinija ni mo¬ goče dobiti nobene izjave. Zanj sedaj pravijo, da “pred oltarjem domovine” razmišlja o usodi domovine ter da bo spregovoril svojo besedo. Ljudski radi¬ kali menijo, da bo šla njim bolj v prilog, kot pa vladnim radikalom. posrečena je primera: “Trde, lopataste roke, ki meljejo misli kakor robati kam¬ ni.” (44). Ta Mauserjeva knjiga se bo vredno pridružila svojim sestram na knjižni po¬ lici in bo v prijetno čtivo bralcem, ki- ljubijo droben biserček z domačih tal, ki pa ni le dragocen spominček na le¬ pe dni, ampak naravnost mostiček od tam do njihovih src... —jkc. Mednarodaii kongres evropskih manjšin Od 25, do 29. junija t. 1. je bil v Inns¬ brucku na Tirolskem mednarodni kon¬ gres evropskih narodnih manjšin. Slo¬ vensko narodno manjšino na Koroškem so zastopali predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Ti- schler, dipl. trg. Janko Urank in Fran¬ ci Moertl. Kongres se je začel s slovesno otvo¬ ritvijo rozstave učnih knjig evropskih narodnih manjšin, ki so jo organizirale pristojne prosvetne oblasti posameznih DRUŽINSKA SREČA ALEKSANDRA KARADJORDJEVIČA V družini sina princa Pavla Aleksan¬ dra in n'egove soproge, princezinje Pie, hčerke bivšega italijanskega kralja Um- berta, sta se rodila dvojčka. Ker sta za¬ konca pred sklenitvijo zakonske zveze dala izjavo, da bodo otroci iz njunega zakona krščeni po katoliškem obredu, sta ob rojstvu dvojčkov dano obljubo tu¬ di izpolnila. Mlada princa sta bila kr¬ ščena v katoliški cerkvi v Parizu. Krstil ju je direktor slovenskih dušnih pastir¬ jev v Franciji g. Nace Čretnik, pri kr¬ stu sta pa dobila imeni Mihec in Di¬ mitrij. držav, v katerih žive narodne manjšine. Avstrijski del razstave je obsegal uč¬ ne lcn ige za slovensko, hrvatsko in če¬ ško manjšino. Uredilo ga je prosvetno ministrstvo na Dunaju. Razstavili so tu¬ di več slik dvojezičnih šol na Koroškem, proti katerim so prav tiste dni z uradne avstrijske strani organizirali tkz. šol¬ ske štrajke, samo, da bi jih onemogoči¬ li. V slovenskem delu razstave so bile razstavljene knjige: Mladi rod, Naš dom, Slovenska vadnica, katekizem in krščanski nauk, v češkem oddelku je samevala knjiga “Die Grammatik der tscheehischen Sprache”. Poleg te knjige so pa bile še na isti mizi, ki je bila do¬ ločena za Čehe, razstavljene še 4 slo¬ venske in 4 hrvaške knjige. Za gradi¬ ščanske Hrvate so bile razstavljene knji¬ ge: od ministrstva odobrena “Biblija”, nekaj koledarjev, sv. pismo, molitvenik in knjižica Solze Matere božje. Te knji¬ ge naj bi bile “učne knjige” za narod¬ ne manjšine, ki žive v Avstriji. Po uvodnem govoru predsednika Zve¬ ze evropskih manjšin dr. Matusehka, j^ zborovalce pozdravil v imenu tirolske¬ ga deželnega glavarja dfželni svetnik dr. Oberhammer. Omenjal je zlasti za- (Nadaljevanje na 4. strani) Buenos Aires. 14. VRL 1958 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice Iz SCoveiuje~ Dne 9. maja je minilo 250 let, odkar so v Ljubljani poleg stolnice slovesno blagoslovili temeljni kamen za tamoš- nje bogoslovno semenišče. Prvi bogo¬ slovci so prišli v semenišče leta 1707. V Ljubljanski škofiji so letos posve¬ tili 5 novomašnikov, v mariborski šest, v goriški administraturi, ki spada pod Jogoslavijo, pa pet. Slovensko upodabljajočo umetnost sta na letošnji umetnostni razstavi Bienna- le v Benetkah zastopala Gabrijel Stu pica in Drago Tršar. Neuradno je za¬ stopal slovensko umetnost na tej raz¬ stavo tudi tržaški slikar Spacal, ki je. kot znano, prejel prvo nagrado za gra¬ fiko. SLOVENCI V BUENOS AIRES Prijatelju v spomin Dne 3. avgusta se je Slavko štrucelj za vedno poslovil od nas. Kdor Te je poznal, je spoznal v Tebi plemenito dušo, delavnost, poštenost in zvesto prijateljstvo, ki je tudi naju dru¬ žilo vseh 35 let najinega poznanstva. Bil sem Ti vaditelj pri Sokolu na Ta¬ boru. Že tam sem videl Tvojo pot v bo¬ dočnost. Leta 1930 se je, drugi dan po mojem prihodu v Argentino, tudi ures¬ ničila. Dobil sem Te tu s prav tako ple¬ menito gospo Milko, ki Ti je kmalu raz¬ veselila družinski dom s sinom Miškom, za katerega sta potem žrtvovala vse, da mu omogočita študij na univerzi. Pred- no jih je dokončal, Te je Bog pokli¬ cal pred svojo sodbo. Tvoji življenski družici gospe Milki in sinu Mišku moje najgloblje sožalje. Ti moj nepozabni Slavko pa počivaj v božjem miru! Tvoj Peter Capuder CIUDADELA Jubilej Petra Krušiča Dne 1. avgusta t. 1. je popolnil naš : ? SREBRNO SV. MAŠO l • 1 f bo imel i 0 i j preč. g. p. CIRIL PETELIN O. Cist. | • i f v nedeljo dne 24. avgusta t. 1. f | ob 10. uri dopoldne v kapeli Sv. j f Jožefa v ulici Avellaneda 2344, v j 1 Buenos Airesu. 1 • I i i I Kapela Sv. Jožefa je v nepo- j i sredni bližini Plaza Flores. | ? ? Za novega jugoslovanskega general¬ nega konzula v Trstu je imenovan Žiga Vodušek, višji uradnik zunanjega mi¬ nistrstva v Beogradu. V Ljubljani je junija meseca umrl zla- tomašnik dr. Franc Jere. Pokojni je bil ravnatelj škofijski gimnazije v št. Vi¬ du, pozneje pa rektor uršulinske cerkve. Pri Sv. Križu so ga pokopali 27. junija. Titov veleposlanik v Djakarti v Indo¬ neziji dr. Stane Pavlič je imel v gosteh na kosilu indonezijskega predsednika Sukamo z gospo. V zdravicah, ki sta jih pri kosilu izmenjala Titov diplomatski predstavnik in indonezijski predsednik sta naglašala prisrčne zveze, ki obstoja¬ jo med obema državama. ARGENTINI rojak in že od prvega časa zvesti naroč¬ nik Svobodne Slovenije in Zbornika-Ko- ledarja g. Peter Krušič 65 leto svoje starosti. Jubilant se je rodil v Velikem Mengšu iz mnogoštevilne kajžarske dru¬ žine. Njegov oče, po poklicu sodar, ga je dal izučiti krojaštva. Kot izučen kro¬ jač je vstopil v tovarno slamnikov in klo¬ bukov v Mengšu. Kmalu pa je odšel na potovanje v širni svet, v Gradec, v Br¬ no, v Zagreb, v Skoplje. Ko se je vrnil domov je sprejel službo pri pošti in bil tam namestnik upravitelja pošte. Odlikoval se je posebno kot prosvetni delavec. Bil je zaveden in agilen član in odbornik Slovenske ljudske stranke, po¬ sebno delaven pa bil pri Orlu. Za ča¬ sa nemške okupacije je mnogo pomagal domačinom z znanjem nemškega jezika. Po prihodu komunistov se je umaknil v Vetrinje in v Lienz ter Spittal. Sedaj živi v Ciudadeli, spoštovan od svojih de¬ lodajalcev. Priljubljen je pri vseh zaved¬ nih Slovencih. Je član mnogoterih dru¬ štev v Argentini. Svojemu prijatelju že¬ limo še mnogo srečnih let! LANUS Tragična smrt Franca Urbanije Naš rojak g. Franc Urbanija je v po¬ nedeljek 4. t. m., ko se je vračal z dela domov, nesrečno padel s kolektiva. Ne¬ zavestnega so ga takoj odpeljali v bol¬ nišnico Rawson blizu Constituciona, kjer je 7. avgusta umrl zaradi težkih notra¬ njih poškodb v glavi. V soboto so ga pripeljali na njegov dom v Slovensko vas, kamor so ga vsi rojaki v velikem številu hodili kropit. V nedeljo dopoldne je bila pogrebna maša, pri kateri so pe¬ li bogoslovci iz Adrogueja, kjer študira najstarejši pokojhikov sin Franc. Takoj po sveti maši, katere se je udeležila vsa Dvoje presenečenj Ko sem v soboto zjutraj zaslišal po radiu, da imamo samo tri stopinje nad ničlo, in ko sem videl kako dežuje, ver¬ jetno nisem bil edini, da sem se spomnil naših Gallusovcev, ki so imeli za ta dan zvečer napovedan prvi komorni večer slovenske narodne pesmi. Iz sporeda -sem vedel, da sodeluje med drugim tudi mladinski zbor Gallusa. Otroci, člani zbora, pa so tudi iz oddaljenih krajev v Velikem Buenos Airesu, škoda, sem si mislil. Toliko priprav in truda so vložili pevci Gallusa v prireditev, nazadnje pa smola, da ne bo poslušalcev in morda še tistih ne vseh, ki bi imeli nastopiti. Ves dan je deževalo, vlekel je lodenomrzel veter in bil je najhladnejši in najbolj neprijeten zimski dan v tem letu. Proti večeru sem se le odpravil na koncert, da bom vsaj zvedel na kdaj bo preložen. Malo po sedmi uri vstopim v dvorano in doživim prvo presenečenje. Nadvse prijazna in lepa dvoranica (o- krog 300 sedežev) je bila kar dobro za¬ sedena. Ko sem pogledal po občinstvu, sem videl, da so prihiteli Slovenci ne samo iz prestolnice, ampak tudi iz Flo¬ ride, San Justa, San Martina, Tablade, Lanusa, Morona in ne vem od kod še vse. Vsi so bili dobro razpoloženi, ka¬ kor da bi bila dvorana zakurjena, da zu¬ naj ni dežja, ne mraza in kakor da se niso vozili eno ali dve uri, predno so prišli na prireditev. Kmalu po napovedani uri je začel spo¬ red in prvi je stopil na oder tenorist zbora Gallus Ivan Rode. Preprosto in naravno je zapel'Prelovčevo Pojdem v Rute ter Ščekovo Tam v dolu. Pa ne sa¬ mo preprosto in naravno! V izvajanje je vložil toliko ljubezni, da je ustvaril v dvorani razpoloženje, vzpostavil stik s poslušalci in tako lepo začel ta komorni večer. Za njim je nastopil tenorist Silvo Li¬ pušček, ki je s svojim lepim in izrazi¬ tim tenorskim glasom v zadovoljstvo vseh odpel Devovo Dobar večer ljubo dakle in Pavčičevo Pa moje ženke glas. Sopranistka Nuša Kristanova je bila poznana že pred vojno v domovini za¬ radi svojih lepih pevskih nastopov v ljubljanskem radiu in pri drugih prire¬ ditvah. Po prihodu v Argentino pred dvema letoma je vstopila takoj v vrste pevskega zbora Gallus, kjer pridno so¬ deluje kot članica zbora, solistka in vo¬ diteljica mladinskega zbora Gallus. Ta večer je odpela Prelovčevo Vsi so pri¬ hajali, Ščekovo Tam na vrtni gredi ter Prelovčevo Nmav čez izaro. Vse tri pe¬ smi je v vsakem ozivu izvajala tako, da more gospodična Kristanova ta ve¬ čer šte!i med enega svojih najbolj uspe¬ lih nastopov v Buenos Airesu. Baritonist Lado Lenarčič je zapel Go¬ reči ogenj in Zdravico. Obe pesmi v Pavčičevi priredbi. Lenarčič razpolaga z lepo barvanim tenorskim baritonom in je obe pe,mi tudi interpretiral. Vso scliste je spremljala pri klavirju diskretno Anka Savellijeva (hčerka di¬ rigenta Gallusa dr. Savellija). Občinstvo j je vse nastopajoče nagradilo s prisrčnim ploskanjem ter se s tem zahvaljevalo vsakemu posebej in vsem skupaj, ko je bil končan prvi del večera. V drugem delu sporeda je Anka Sa¬ vellijeva zaigrala na klavirju Pavčičeve Variacije Prišla bo pomlad in Foerster- jeve Zagorska. S svojim izvajanjem je pokazala pozornost vzbujajočo muzikal- nost in odlično šolo. Tudi ona je bila deležna odobravanja občinstva. Najbolj prisrčna je bila naslednja toč¬ ka, ko so prikorakali na oder člani mla¬ dinskega zbora in zapeli tretji del spo¬ reda. Občinstvo jih je že ob prihodu po¬ zdravilo z dolgotrajnim ploskanjem. Za nastop jih je z veliko požrtvovalnostjo pripravila gdč. Nuša Kristanova. Nastor pili pa so pod vodstvom dr. Savellija. LUDVIK ŠTANCER — GO LETNIK Danes bo dopolnil v Buenos Airesu 60. leto svojega življenja g. Ludvik Štan¬ cer, delovni član slovenske protikomu¬ nistične skupnosti v Argentini. G. Štancer se je rodil 14.VIII.1898 v Jarenini pri Mariboru. V začetku prve svetovne vojne leta 1914 so ga Nemci kot gimnazijca v Mariboru zaradi na¬ rodne zavednosti preganjali. Skupno z drugo laično slovensko inteligenco ter slovenskimi duhovniki je bil dalj čas« zaprt v mariborskih in graških ječah. soseska ter številni rojaki iz ostalih predmestij Velikega Buenos Airesa, je bil pogreb na bližnje pokopališče v Lo- mas de Zamora. V tihi molitvi so vsi spremljali na poslednji poti pokojnega, ki zapušča žalujočo ženo in pet otrok. Težko prizadeti družini ter ostalim so¬ rodnikom naše iskreno sožalje. MORON Slovenski tečaj Obiskuje ga 63 otrok. Začel se je 4. februarja in je vsako soboto na sloven¬ ski pristavi od 13.30 do 16.30. V počit¬ niških mesecih je pouk vsak torek. Slovenski tečaj v Moronu obiskujejo naslednji otroci: Dečki: Brecelj Aleš in Martin, Debevec Tomaž, Golob Polde, Gorišek Marijan, Gričar Rudi, Hirscheg- ger Frido, Gabrijel, Gašper in Peter, Klemenčič Franci, Janko in Lojze, Ko¬ čar Mavricij, Kopač Ludvik in Marijan, Kovačič Peter, Lisjak Karel, Malalan Polde, Oblak Jože, Petančič Tomaž, Po¬ glajen Lojze, Pograjc Marijan, Potočnik Milan, Simčič Janez in Jože, Tominc Jo¬ že, Verbič Franci in Mihec ter nasled¬ nje deklice: Cerar Anica, Debevec Min¬ ka, Fajdiga Jelica, Geržinič Marika, Go¬ lob Kristina, Gorišek Mimica, Hirscheg- ger Magda, Kočar Ivanka, Kopač Jožica in Marija, Košir Milena, Lisjak Berta, Malalan Cvetka, Medic Anica in Marica, Pleško Helena in Mojca, Pograjc Zofija, Potočnik Mici, Pregelj Gabrijela in Mar¬ janca, Rajer Metka in Simonka, Simčič Marija in Olga, Starič Anči in Metka, Škcfic Metka, Škulj Magda in Marija, Tominc Anica in Marjanca, Vidic Dani¬ ca in žagar Marija. Tečaju stoji ob strani šolski svet, ki je pokazal že prav lepe uspehe. -i- Največji slovenski narodni pra¬ znik . — osvoboditev Slovencev izpod avstro-ogrskega jarma — bomo vsi Slovenci v Argentini skupno proslavili na svečani pro- slabi, ki bo dne 19. oktobra 1958 Zapeli so Veselja dom — Kramolc, Flo- sarsko — Pregelj, in Zbadljivko — Ada¬ mič. Te pesmi že vajenim pevcem daje¬ jo dosti opravka, če jih hočejo lepo in prav izvajati. Zato je tembolj hvale vredno delo gdč. Nuše Kristan, ki je to mladino naučila, da je tako odlično od¬ pela vse tri pesmi in tudi občinstvo ni štedilo s priznanjem, še celo najmanjši v prvi vrsti je napravil resen in važen obraz, ko je videl kolikšno je ploskanje v dvorani. Naslednja slika je bila pestra in smo za hip skoro pozabili, da smo v Buenos Airesu. Osem članic zbora Gallus v pre¬ lepih slovenskih narodnih nošah je na¬ stopilo: Nuša Kristan, Majda Čargo, 1 Anica Rode, Vida in Olga Bedenčič, Š efka Smole, Olga Prijatelj in Lija Sa- velli. Odpele so močno čustveno Ipavec- Bučarjevo Kje so moje rožice ter Simo- nittijevi dve pesmi Pomlad in Ciganice. Ni se še poleglo odobravanje oktetu, ko sto stopili na oder Fantje na vasi tudi v narodnih nošah. Lipušček Silvo, Rode Ivan, Bras Rudolf in Tomaževic Lovro so se vstopili v krog, kakor bi res bili na vasi in fantovsko pa občute¬ no odpeli Pregljevo Kje je moj mili dom, Kernjakovo Pred mojo kajžo, Ma¬ roltovo Barčico ter Jobstovo Fantje, kam pa drev. Ker občinstvo ni odnehalo, ?o se morali vrniti na oder in dodati se eno narodno. Poslušalci so bili tako razpoloženi, da bi poslušali še in še in ne bi ugovarjali, če bi vsak od nastopajočih še kaj zapel. Kakor sem v začetku povedal, je bilo prvo presenečenje zasedena dvorana. Priznati moram, da je pa bilo drugo presenečenje tako lepa izvedba prvega komornega večera slovenske narodne pe¬ smi, ki je bil v nizu koncertov, ki jih v letošnjem letu prireja Gallus za 10 let¬ nico svojega obstoja. K prvemu komornemu večeru sloven¬ ske narodne pesmi v priredbi Gallusa čestitamo in želimo, da bi temu večeru sledili še drugi. M. P. L. 1917 je moral prekiniti študije, ker je bil poklican k vojakom. Po dovršeni rez. častniški šoli je moral na italijanske fronto. Ob koncu vojne je bil vojaški po. veljnik prehranjevalne postaje na Pra¬ gerskem. L. 1919 je dokončal srednjo šo¬ lo in maturiral na marib. gimnaziji. L. 1920 je vstopil v službo pri Južni železnici, štiri leta pozneje je bil prevzet v državno službo, 1. 1927 bil nastavljen pri Mariborski oblasti kot v. d. šefa ob¬ lastne finančne uprave, 1. 1929 bil pre¬ meščen k banski upravi v Ljubljani, leta 1930 pa bil prestavljen nazaj v Maribor. L. 1935 je bil premeščen v Mursko So¬ boto in nastavljen kot upravitelj bano¬ vinske bolnice. L. 1938 bil znova pre¬ meščen v Ljubljano kot banovinski in¬ špektor. Kmalu nato je bil imenovan za | višjega inšpektorja. L. 1945 je s svojo družino, — poročil se je v času svoje¬ ga službovanja v Mariboru s Filomeno Tručl, učiteljico na stolni šoli ter so se mu v srečnem zakonu rodili 3 fantje in tri dekleta, od katerih sta dva fanta umrla že v Mariboru — odšel v begun¬ stvo na Koroško, potem pa v Italijo, od¬ koder je leta 1948 emigriral v Argenti¬ no. Nastanil se je na Avellanedi, služ-; bo pa nastopil v Lanusu v večjem nem¬ škem podjetju, kjer je bil zaposlen kot uradnik 8 let. Leta 1956 se je preselil v Buenos Aires ter prevzel delo Sloven¬ ske agencije, ki ga opravlja še sedaj. G. Štancer je že doma spadal v vrste agilnih slovenskih prosvetnih, kultur¬ nih in socialnih delavcev. Na teh po¬ dročjih se je živo udejstvoval že kot di¬ jak, še bolj pa pozneje kot uradnik. Ob nedeljah in praznikih je nastopal kot predavatelj po prosvetnih društvih, bil urednik raznih listov, organizator, do¬ pisnik, igralec, še bolj pa režiser pri Or¬ lu, Pomočniškem društvu, Poselski zve¬ zi, Ženski zvezi in pri raznih dijaških organizacijah. V Mariboru je bil pred¬ Vsak naročnik Svobodne Slovenije bo¬ disi, da je že plačal letošnjo naročnino, ali jo bo še plačal, naj poleg redne na¬ ročnine 140 pesov, prispeva vsaj 20 pe¬ sov za tiskovni sklad. SLOVENCI AVSTRALIJA Slovenci v Sydneyu so 27. julija u- prizorili Lipahovo veseloigro Glavni do¬ bitek. Poročili so se: Dragutin Tkalčevič in Katica Kobe in Sinjega vrha v Melbour- ne-u, Hinko Bedrač iz šturmovca v Prek¬ murju in Štefka Valher tudi prekmur¬ ska rojakinja v No. Fitzroyu, Jože Turk in Štefka Štefan, cba iz Dolenjske, v St. Albansu, Alojzij Ludvik iz Bača in Jožefa Urbančič in Koritnice v Melbour- neu. V zadnjih treh letih so se plače povi¬ šale za 60%; za koliko se je pa pove¬ čala med tem vrednost tvojega denarja, ki ga imaš spravljenega doma? Naloži vendarle že enkrat svoje pri¬ hranke tako, da bodo imeli vedno večjo resnično vrednost. Sam veš, da je že dolgo, dolgo tega, odkar Ti tako svetu¬ je PROMET SRL (edina družabnika brata Krištof), Cap. m$n 100.000.— 25 de Mayo 533-3 nadstropje, T.E. 31-6435. Vsak teden ena SIJAJ SONČECE ... Sijaj, sijaj sončece, oj sonce rumeno! Kako bom sijalo sonce, k' sem vedno žalostno. Sonce zgodaj gori gre, dekleta jokajo, bi rade še ležale, pa vstati morajo. Sonce zgodaj doli gre, pastirci tarnajo, domov bi radi gnali, pa črede nimajo. sednik Ljudskega odra, bil dalje med ustanovitelji pevskih društev Drava in Maribor ter akademskega društva Ko¬ rotan. Tako delaven je bil v vseh krajih, v katere je prišel po službeni dolžnosti, Tako je tudi v Ljubljani predaval na šo¬ li ter na raznih tečajih, v prostem času pa sodeloval pri raznih igralskih druži¬ nah. Z njimi je gostoval tudi v podeželju. Tako na Bledu, v Celju, prej pa že v Slovenski Bistrici in v Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Ob kongresu Kri¬ stusa kralja v Ljubljani je sodeloval s 1400 igralci na Stadionu pri veličastni igri Božje kraljestvo. Agilen in požrtvovalen je bil tudi v begunstvu, že v Celovcu je organiziral begunski odbor za družine, katere je pre¬ peljal preko Baškega jezera in Beljaka v begunsko taboriče Treviso v Italiji. V taboriščih je bil član begunskega od¬ bora, v Bagnoliju tudi skoraj ves čas svojega bivanja vodja slovenske skupi¬ ne. V vseh taboriščih nastopal kot pre* davatelj in režiser, bil vodja dramatič ne šole, poučeval na begunski gimnazi¬ ji, organiziral in vodil več tečajev špan¬ skega jezika za tiste, ki so se odločili za emigracijo v Argentino. Delaven je pa še vedno najprej tudi v izseljenstvu. Udejstvuje se v prosvet¬ nih, kulturnih, socialnih, gospodarskih ter verskih organizacijah in ustanovah slovenske organizirane protikomunistič¬ ne skupnosti v Buenos Airesu. Ob 60 letnici g. Štancerju iskreno če¬ stitamo z globoko zahvalo za vse nje¬ govo veliko nesebično delo, ki ga je opravil tako doma, kakor v begunstvu in izseljenstvu za najrazličnejše sloje slovenskega naroda, želimo mu še dolgo življenje v zdravju in moči, da bi lahko svoje sposobnosti še naprej izkoriščal v korist slovenske organizirane skup¬ nosti, da bi se zlasti mlajši rod ohranil v zvestobi narodu in veri. Bog ga živi še mnogo let! PO SVETU Krščeni so bili: V Sydneyu Cvetka Geršak, hčerka Janeza in Ane Geršak, V Sunshinu Suzana, hčerka Jakoba Koro¬ šca in njegove žene Vere, v Hawthornu pa Helenca, hčerka Jožeta Golenko in njegove žene Marije. Te dni je izšla dolgo pričakovana plošča V — ŠOPEK VALČKOV SLOVENSKI BISERI (polke) peta po Mileni Jerebič in Antonu Pun¬ tarju. Priredba in spremljava na har¬ moniko: Viktor Jenko. Dobi se, kot običajno — čeprav je število zelo omejeno — pri: F. Fajfar — Florida; P. Homan — Munro; F. Hri¬ bovšek — Ramos Mejia; S. Lipušček — San Justo; O. Pavlovič — San Martin; S. Reven — Lanus ali pa pri JADRAN SRL 25 DE MAYO 533/3 BUENOS AIRES V kratkem izide plošča V — 9 ki ne sme manjkati v Vaši zbirki. SLOVENSKO PLANINSKO vabi na DRUŠTVO Draažalmo prireditev s plesom ki bo dne 16. avgusta 1958 v ZELO VELIKI DVORANI v Ramcs Mejia, General Alvear 164 ob zvokih znanega orkestra MOULIN ROUGE Pričetek ob 9. uri. Dohcd cd postaje R. Mejia 4 kvadre po Rivadaviji proti Haedo, do višine 14400, potem iy 2 kvcdro na levo. Colectivi vozijo celo noč. OD DANES NAPREJ SMO VAM NA RAZPOLAGO! RADIJSKA PROPAGANDA OGLASI • PR OSPEKTI KATA LOGI • LEPAKI Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires. 14. VIII. 1958 - No. 33 MEDNARODNI KONGRES EVROP¬ SKIH MANJŠIN (Nadaljevanje z 2. strani) postavljanje nemške manjšine v Italiji, za Avstrijo je pa zatrjeval, da je manj¬ šinska vprašanja “vzorno rešila”. Nje¬ gove netočne trditve je s konkretnimi podatki zavrnil zastopnik slovenske na¬ rodne manjšine v Avstriji dr. Tischler. Zborovalcem je povedal, da o položaju narodnih manjšin najbolj prepričljivo govori revni del avstrijskega dela na razstavi. Naglasil je tudi, da Slovenci v Avstriji za svoje kulturne in gospodar- Naš dom Iz San Justa vabi na keljaško tekmovanje V NEDELJO DNE 24. AVGUSTA z naslednjim sporedom: ob 10. uri: Predtekma San Justo: Barrio San Nicolas; ob 15. uri: Povračilna tekma Kegljaški klub Moron: San Justo. Postreženi boste s pravimi doma¬ čimi krvavicami in pečenicami, z dobrimi jedili in pijačo. Tudi pri¬ jetne družbe in glasbe ne' bo manjkalo. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Hipolito Irigoyen 2756, San Justo ske potrebe od vlade ne dobivajo prav nobene pomoči, čeprav tudi oni s svoji¬ mi davki prispevajo v skupno državno blagajno in s čemer je jasno izpričana neenakopravnost Slovencev na Koro¬ škem. Zborovalce je tudi obvestil, da še sedaj ni izpolnjeno določilo 7. av¬ strijske mirovne pogodbe, ki se nanaša na narodne manjšine. Zato slovenska delegacija kongresu tudi ni predložila nobene nove zahteve, ampak je izjavila, da v polni meri še vedno velja njena zahteva z lanskega kongresa. Mednarodni kongres je ob zaključku sprejel resolucijo, s katero zahteva po¬ polno avtonomijo za nemško narodno manjšino v Italiji, prav tako pa sloven¬ sko resolucijo, s katero mednarodni kon¬ gres evropskih manjšin poziva avstrij¬ sko vlado, naj avstrijski parlament v sodelovanju s prizadetimi manjšinami čimprej uresniči določila čl. 7. avstrij¬ ske mirovne pogodbe. PO ŠPORTNEM SVETU Na tekmah v vaterpolu v Gandu je Ju¬ goslavija zasedla prvo mesto, ko je v od¬ ločilni tekmi premagala ZSSR 6:2. Pri¬ borila si je 10 točk, ZSSR 8, Nizozem¬ ska 5, Poljska4, Belgija 2 in Francija 1. Pred tekmami za svetovno vseučiliško šahovsko prvenstvo, je ZSSR premagala Jugoslavijo 19% : 12%. V Jugoslovan¬ skem moštvu so se izkazali Gligorič Fuderer in Ivkov; Geller, Kotov in Taj- manov pa pri moštvu ZSSR. Lahkoatleti ZDA so v začetku meseca nastopili v Moskvi proti sovjetskemu "EUROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišta v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz. Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljajte na: EUROPAK — CANGALLO 439. of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires ELEKTRIČNO PODJETJE | JOSE LESKOVAR | išče električarje — oficiale, mediooficiale in pomočnike (ayudan- tes) za stavbe v Buenos Airesu in okolici, kakor tudi za stavbe in S industrije v notranjosti republike. 5 Javiti se z referenco v ulici Juana Azurdui 2440, Cap. Federal £ T. E. 70 - 3584, 70 - 2108 $ moštvu in so z majhno razliko točk, to¬ da kljub temu nepričakovano, izgubili. Po tem nastopu pa so se merili še v Varšavi s Poljaki, nato pa še v Budim¬ pešti, kjer je bil troboj med Madžarsko, Češkoslovaško in ZDA. Na vseh tekmo¬ vanjih je padlo tudi nekaj svetovnih vi¬ škov. Tako je 0’Brien vrgel kroglo 19,91 m, Johnston je postavil nov rekord v de¬ seteroboju, Poljak Chromik nov višek na 3.000 m cross v času 8 m 32 s, Gleen Davis pa je postavil nov višek na 400 m z zaprekami v času 49 s 2/10. V Portorožu je 4.8. t. 1. pričel 4. In¬ ternacionalni šahovski turnir. Od 21 ude¬ ležencev, se bo prvih pet borilo prihod¬ nje leto v “turnirju kandidatov” za do¬ ločitev nasprotnika svetovnemu prvaku Botviniku. R. Kralj, nekdanji igralec Hajduka in F.C.O. (Buenos Aires) je ponovno pri¬ šel v Argentino in bo verjetno tehnič¬ ni vodja nekega tukajšnjega kluba. Na 100 m prosto je Dawn Fraser po¬ stavila nov višek v času 1 m 1 2/10. DRUŠTVENI OGLASNIK Zaradi netočnega plačevanja članari¬ ne in posmrtniškega prispevka so bili že nekateri svojci člana Društva Sloven¬ cev prikrajšani za posmrtnino. Zato to¬ plo priporočamo vsemu članstvu, naj v lastnem interesu pravočasno plača čla¬ narino in posmrtnino. Društvo Slovencev Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia bo priredil II. prosvetni večer v nedeljo 31. avgusta v prostorih SPZ Gallus s predavanjem g. Ruda Jur- čeca o najnovejših svetovnih dogodkih. Romanje Družabne Pravde bo v nede¬ ljo 7. septembra dopoldne v Pontevedra blizu Merla. Imeli bomo sv. mašo, ro¬ marski shod, skupni asado, litanije in nato se bomo vrnili domov. Podrobnosti bodo še objavljene. Vsi slovenski roja¬ ki toplo vabljeni. Družabna Pravda JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires LOJZE NOVAK izključno zastopstvo RUMA R, S. R. E. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. CRKVENIOGLASNIK V nedeljo, 17 avgusta t. 1. romanje Slovencev v Lurdes v počastitev Lurške Matere božje ob 100 letnici njenega pri¬ kazovanja Bernardki Soubirous. Začetek ob 15.45 pop. Pred votlino rožni venec, zatem procesija. Po njej v cerkvi sv. maša. Pridigo bo imel g. dr. Filip Ža¬ kelj. OBVESTILA Za soboto, 16. t. m. napovedna dru¬ žabna prireditev Slovenskega planinske¬ ga društva v Ramos Mejia, Gral AJ- vear 164, bo po svoji družabnosti pre¬ kosila vse dosedanje. Pridite. Preživeli boste v veseli družbi prijeten večer, ra¬ zen tega boste pa tudi podprli SPD v njegovih naporih za dovršitev počitni¬ škega doma v Bariločah! IX. kulturni večer SKA bo v soboto 16. avgusta t. 1. ob 7. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. dr. Branko Roznam o temi: Ju¬ dovska država — prerokovana? Večer je v okviru zgodovinskega odseka. V nedeljo dne 17. avgusta t. 1. ob pol desetih sestanek Dekliškega Mladinske¬ ga doma v zavodu Maria Mazarello v Moronu. Vabljena vsa dekleta. Odbor Slovensko katoliško akademsko dru¬ štvo ima v soboto 23. avgusta ob pol sedmih zvečer v Slovenski hiši na Ra- mon Falcon 4158 svoj redni sestanek. Predaval bo g. dr. Franc Bajlec o slo¬ venstvu v Prekmurju. Vabljeni vsi aka¬ demiki in prijtelji! ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158. Buenos Aires Argentina POIZVEDBA Franc Mavsar, ki je svoj čas stanoval v ulici 0’Donnel 1102, Villa Ballester, naj nujno sporoči svoj sedanji naslov upravi Svobodne Slovenije v zadevi emi¬ gracije v Severno Ameriko. Hvaležni bomo tudi vsakemu drugemu za to spo¬ ročilo. Vsak teden bereš Svobodno Slovenijo pri znancih in prijateljih. Prav je to in pridno jo prebiraj tudi v bodoče. Toda dosti dolgo si že užival gostoljublje. Po¬ stani sam naročnik, plačaj naročnino in ne beri lista na stroške drugih! Faranom moravske fare in ostalim znancem ter prijateljem v izseljen¬ stvu sporočamo žalostno novico, da je dne 7. t. m. umrl naš dobri in skrb¬ ni mož, oče, brat in svak FRANC MS1EAM.1A mizar V ponedeljek 4. t. m. se je na povratku iz službe težko ponesrečil. Po tridnevnem boju med življenjem in smrtjo, je okrepčan s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal v bolnici Rarvson. Pokopali smo ga v nedeljo 10. t. m. na pokopališču Lomas de Zamora. Žalujoči v Argentini: Žena Marija, roj Petek; Sinova Franc in Srečo; Hčerke: Marica, Cvet¬ ka in Slavka; Brat Martin; Svaka Rev. Janez Petek C. M. in Lojze Petek; Svakinji Ani Krajnik, roj. Petek in Pavla Petek. V U. S. A. in domovini bratje in sestre. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega nepozabnega dobrega moža in očeta Franca Urbanija se iskreno zahvalimo vsem, ki ste dragega pokojnika obiskali v bolnici, ga potem v tako lepem številu prišli kropit in ga pospremili na dan pogreba k sveti maši in nato na pokopališče. Posebej pa se zahvalimo gg. Stanetu Mehletu, Lojzetu Gerbcu, Stane¬ tu Jemcu, Antonu Podržaju in Marjanu Goljevščku za veliko pomoč in o- poro v bolezni; rojakom Slovenske vasi v Lanusu za prenos trupla in za izkazano nam gmotno pomoč; čč. gg. lazaristom Baragovega misijonišča za venec in duhovno tolažbo ter vodstvo pogreba; gospodom bogoslovcem iz Adrogue za lepo petje pri pogrebu; moškemu cerkvenemu zboru iz Slo¬ venske vasi za poslovilno pesem, in č. g. Ladislavu Lenčku, CM za klene in tolažilne besede ob grobu. Vsem prav iskreni Bog plačaj! Družina Urbanija Slovenska vas, 11. avgusta 1958. NJE POZARITEs V soboto, 16. avgusta ob 9. uri v Ramos Mejia, General Alvear 164. velika družabna prire¬ ditev SPD s plesom. Vsi rojaki iskreno vabljeni! FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (98) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Ko so končno spet stopili na svež zrak, je dejal doktor Dozous Lafiteu: “Sedaj ste videli, dragi prijatelj, ka¬ ko globoko je seglo peklo v naše življe¬ nje. ..” “Da, gospoda,” je pritrdil Estrade. “In Lurd je na planetu tisti geometrič¬ ni kraj, kjer to peklo seka nebesa...” šli so naprej. Zdravnik je segel Lafi¬ teu pod roko. “Videli ste samo majhen delec trpljenja, ki ga je svet poln, ki ga je več, kot ljudje slutijo. In sem se ste¬ kajo na neprestano božjo pot. Jutri pri¬ čakujemo spet pet novih vlakov z bol¬ niki. In pri tem, moj dragi, niso med tistimi, ki v Lurdu iščejo zdravja, samo preprosti verniki, niso niti samo katoli¬ ki, temveč tudi protestanti in Judje, Obupanci pač, ki ne vidijo več nobene¬ ga izhoda.. .” “In večkrat ozdravijo obupanci, kakor bolniki,” reče tiho Jean Baptiste Estra¬ de. Doktor Dozous obstane in pogleda o- krog sebe. “Ali bi si mogli vse to mi¬ sliti pred dvajsetimi leti,” se nasmeje, “ko smo sedeli v kavarni pri Duranu in se prepirali o literarnih in znanstvenih vprašanjih? Ali bi si mogli misliti, da bo kot ob čarobnem dotiku nastal tak Lurd ? In samo zato, ker je beraški otrok iz ušive Rue des Petites Fosees v massabiellski votlini videl prelepo Gospo in se je zanjo boril? še je tu kakšen čudež, potem je Bernardka Soubirous največji. Kaj rečete k temu, Lafite, kot pisatelj ? ” Hyacint de Lafite, ki je imel dar be¬ sede, ni odgovoril. Sedeminštirideseto poglavje BLISK IZ LURDA Že ob treh so brancardieri prepe¬ ljali rikše z bolniki na krasen prostor pred baziliko, ki je rasla iz massabiell- ske pečine kakor visok jambor iz valov. Stotine teh vozičkov, ki imajo nekakšno streho, so postavljeni v širokem polkro¬ gu prve vrste kora, ki spremlja igro. Popolnoma nora igra je to, če pomisli¬ mo, da bo eden iz kora postal junak ču¬ deža. Nenadoma mu bo z rakastega obličja odpadla stara skorja kakor suha malta in prikazala se bo nova zdrava koža. In ta igra ni igra, niti govorice in ne govorjenje, temveč vidna resnič¬ nost, o kateri se more prepričati vsak, ki je navzoč. In v resnici je tako nora in bije človeško duhovno naravo tako u- ničujoče v obraz, da ne moreš nikogar z besedo pripraviti do verovanja. Celo tisti, ki so bili priče, ne morejo verovati lastnim spominom. Tesno za vrsto vozičkov, teh, ki se ne morejo sami premakniti in za trpečimi so pohabljenci, šepavi in slepi, ki so se mogli sami privleči do kraja. Za temi pa valovi tisočglava množica, romarjev in gledalcev, ki pričakujejo strašno doži¬ vetje, ki se ne more zgoditi nikjer, kjer živijo ljudje. Samo tu. Goreče hrepene¬ nje napolnjuje srca enih, goreča rado¬ vednost srca drugih. Sredi gnječe stoje Dozous, Lafite in Estrade. Doktorjev namen je, da bi pisatelj to uro doživel tu, kjer bije srce mase. Prostor je tako dobro izbran, da dopušča razgled po ce¬ lem odru. “Velik dan je danes,” je dejal Estra¬ de. “Imeli ste srečo, dragi Lafite. Mon- seigneur Pichenot, tarbeški škof, je pri¬ šel, da bo osebno vodil procesijo z Reš- njim Telesom.” “Ali je to sicer stvar dekana Peyi-a- malea?” vpraša Lafite. Zdravnik ga začudeno gleda. “Ali ne veste, da je Peyramale skoraj povsem potisnjen v kraj? Ubožec je vi- hrač, tudi v svoji starosti. Redovne du¬ hovščine ne more trpeti in ona ne njega. Že Monseigneur Laurence, njegov veliki dobrotnik, ga je pustil v svojem času pa¬ sti. Očetje votline imajo sedaj vse v ro¬ ki. Predvsem oče Sempet, nekdanji ka¬ plan, ki mu je dekan tako močno za¬ upal. ..” Lafite se je zelo zanimal za osebne vesti iz klera. Poizvedoval je za pomen procesije z Rešnjim Telesom. Škof vsakega bolnika posebej blago¬ slovi z Najsvetejšim,” ga podučuje Estrade. “Največ ozdravljenj se- zgodi po tem blagoslovu.” “Pri blagoslovu in ne po pitju vode?” poizveduje Lafite naprej. “Pri obeh priložnostih,” odgovori Do¬ zous. “Osebno zame pa so najbolj čudo¬ vita tista ozdravljenja, ki ne stoje v zve¬ zi z nobeno teatraliko. Pred nekaj dne¬ vi, na primer, je nenadoma ozdravela mlada gospa, z brezupno otrdelostjo ko¬ lena. Brez misli je sedela na klopi v par¬ ku in strmela v Gavo. Niti ni prej pila iz studenca, niti ni molila. Popolnoma nepredvideno presenečenje je bilo tisto ozdravljenje...” Popoldanske sence so se daljšale, mno¬ žica pa je še kar naraščala, čudovita na¬ petost se je gostila. Dozous in Estrade, stari priči prikazovanj, sta zatrjevala, da se je začel prav tak nemir, kakor na tisti veliki četrtek, ko je bilo massabiell- sko ljudstvo razočarano in je vsak pri¬ čakoval rožni čudež. Ljudje so nemirno menjavali prostore. Kakor šumenje ocea¬ na je šel hrum od bretonskega križa v daljnem koncu svetiščnega parka pa do bazilike. Lomil se je ob mrtvaški tišini težko bolnih, ki so nepremično čepeli na svojih vozičkih. Nič na svetu ne more tako molčati kakor te na prsi ali na ra¬ mena nagnjene glave, ki so težke zavo¬ ljo usode in pričakovanja. Lafite opazuje ljudi, med katere je zagozden. Ni to samo preprosto južno- francosko ljudstvo, ki ga pozna: zgara¬ ne stare žene v ceneni črnini s cenenimi rokavicami na zgrbančenih rokah. Kmeč¬ ki, slabo obriti možje v nedeljski obleki, ki s svetlimi očmi gledajo predse, čeprav tvorijo ti večji del množice, vendar- niso v večini. Zanimivo je, koliko lepo oble¬ čenih ljudi se je pridružilo ljudstvu. Ta¬ koj v Lafiteovi bližini je na primer go¬ spod srednje starosti, po videzu učenjak. Kdšate obrvi, košati brki in zlati nanosni- ki na črni niti. Ta poduhovljeni obraz bi nedvomno na vprašanje vseh vprašanj še pred kratkim odgovoril, s ponosnim “Ignorabimus”. Nič drugače, kot Hya- cint de Lafite, ki mu je materialističen ateizem tudi neke vrste religija, čeprav najslabša, ki je možna. Sedaj pa se go¬ spod s košatimi brki nervozno prestopa z noge na nogo. Najmanj desetkrat je snel ščipalnik, ga osnažil in si ga spet nasadil na nos. Tiho vzdihuje. Briše si pot. Videti je, da nekaj pričakuje, nekaj, o čemer ne ve, ali naj ga želi, ali naj se ga boji. In prav isti čudni občutek tiči v prsih pisatelja. Zvonovi so udarili v znamenje, da se je škofova procesija, poslušna Gospejini besedi, obrnila proti votlini, kjer bodo deli v monštranco Telo Gospodovo. Vse se drenja bliže, proti vrsti bolnikov. Ne¬ kaj minut za tem zamokli vzkliki: “Pri¬ hajajo!” In desettisoči so tako tiho, ka¬ kor da vsak pridržuje sapo. Na oder pri- korači majhen možic z Marijinim bande¬ rom, prvi pred vsemi drugimi nosači za¬ stav. “Ali vidite tistega fanta s sabljastimi nogami?” vpraša tiho doktor Dozous. Nosi zastavo pred vsemi drugimi, celo pred mlinarjem Nicolauom. Je takorekoč prvorojenček čudeža. Tu ga imenu¬ jemo še vedno Bouhouhortsin otrok, če¬ prav ima že petindvajset let. Gotovo se spominjate še vedno na razburljiv slučaj, ko je delavčeva žena že v prvih dneh potopila umirajočega otroka v studenec.” Hyacint de Lafite se ne spominja. Pod brokatnim nebom se je prikazal škof. Rdečkasta vijoličnost oblačil se sveti v velikem soncu in med belino kor- nih srajc, zakaj spremljevalcev je bilo v obilju, škof stopi pod baldahin. Z ble¬ stečo monštranco v rokah gre škof ob, polkrogu bolniških vozičkov. Zvonovi za hip obmolče. Tenko pozvoni le mašni zvonček, ko škof doseže desni konec loka in napravi križ z Rešnjim Telesom nad prvimi bolniki. Vse pade na kolena, tudi Estrade in Dozous. Lafite pogleda na tu¬ jega gospoda poleg sebe. Ta nekaj časa omahuje, preden se spusti na kolena.