CELJSKI TEDNIK CEIJE, 24. XXI ST. 31 — CENA 50 PAR (50 S DINl) GASILO S0< lAI.ISTirNE ZVI.ZR ni:LOVM-XA LJUDSTVA TOBRA PRVA KONFERENCA KOMUNISTOV CELJSKE OBČINE litobra bo v Celju prva občinska konferenca Uoniunistov. Ob tej priložnosti bodo obravnava- li integracijo in decentralizacijo samoupravlja- nja v gospodarstvu. Na občinskem komiteju fcljub počitniškemu obdobju skrbno zbirajo gradivo, da bi lahko razpravljali dokumentira- jo in temeljito. Da so za prvo delovno jonferenco izbrali prav to temo, ni naključje. V zad- njem času je namreč pre- cej nejasnosti in spornih mnenj o prvem in dru- gem področju. Tako inte- gracijske procese v go- spodarstvu kot tudi de- centralizacijo samoupra(v- Ijanja so v praksi doslej obravnavali veliko bolj kot politično in ne eko- nomsko kategorijo, če- prav je jasno, da sta obe zelo pomembni za nadalj- nji raavoj samoupravlja- nja in njegove ekonomske osnove. Gre za dvoje tes- no povezanih kategorij, ki bosta nedvomno bistveno vplivali tudi na nadaljnji razvoj gospodarske in družbene reforme. Pri ob- ravnavanju teh vprašanj sta se v glavnem pojavili dve mnenji: prvo zago- varja integracijske pro- cese tudi v samoupravni praksi in torej ne uvidi smisla decentralizacije, drugo je drobnjakarsko in ne priznava smotrnosti povezovanja izven delov- ne organizacije, občine in širših družbeno političnih skupnosti. Za drugo temo so izbrali oceno rezultatov reorga- nizacije Zveze komimistov v celjski občini. Zaradi nujnosti uskladitve s sta- lišči CK ZKS bodo nam- reč sprejeli nekatere do- polnitve sklepa o delova- nju in organiziranosti Zveze komunistov v celj- ski občini. Tako naj bi izdelali poslovnik o delu občinske konference, oce- nili smotrnost formiranja komisij pri občinski kon- ferenci, upravičenost na- daljnjega obstoja nekate- rih manjših osnovnih or- ganizacij itd. I. B. Vsako leto le enkrat doživi dolina preobrazbo. To je takrat, ko okrog dvajset tisoč parov rok začne z obi- ranjem hmelja. Tudi letos se je po dolini razlila reka ljudi, ki so začeli s spravilom pridelka. V prihodnji šte- vilki berite reportažo o SMEHU, JOKU IN BALETU. Vsakdo ima pravico do dela je med ostalim zapisa- no v naši (zdaj že skoraj ne več novi) Ustavi. Brezdelnežev v na.ši družbi ne bomo trpeli! Klateštvo je po zakonu kuznivo. Naši strokovnjaki od- hajajo na delo v tujino, čeprav smo za njihovo šolanje potrošili ogromno denarja. Nekateri celo pravijo, da se naši ljudje prodajajo tujcem. BRIDKA RESNICA ALI ODGOVOR: v evidenci Komunalne- ga zavoda za zaposlovanje I v Celju je bilo na dan 31. 7. IHK7 naslednje število nezaj^slenih: de.fetnajst dipljmantov visokih in višjih šol, od tega 11 inženirjev; 121 lju- di s končano srednjo šolo; 211 ljudi s končano po- klicno šolo; 1016 ljudi brez poklica; 358 invalidov. SKUPAJ 1625 IJUDI, KI IŠČEJO ZAPOSLITEV. In koliko je takih, ki se niso prijavili. IN KOLIKO JE TAKIH, KI ZASEDA- JO DELOVNA MESTA, PA JE NJIHOVA IZOBRAZ BA NA PSU. IN KOLIKO JE TAKIH, KI PREJE MAJO HONORAR, VECJl OD NJIHOVE VELIKE POKOJNINE; KAJ JE ŽE TO — ROTACIJA? ZVEZ. POZNANSTEV, STRICEV IN FAMILIARNOSTI PA MENDA NI VEC? V. VIDMAR SPOMINSKO SREČANJE NA VRHEH NAD TRBOVLJAMI V Številne vezi Vrhe nad Trbovljami združujejo toliko revirske zgodovine NOV (pokrajinska konferenca KP, ustanovitev revirske čete), da so zdajšnja sre- čanja nekdanjih borcev in aktivistov v tem oko- lju že povsem prirodna. In v nedeljo, 27. avgu- sta, se bodo tu srečali borci in aktivisti III. VDV brigade — Štajerske. Zbor in slavje bo pred domom revirskih in sa- vinjskih borcev NOV, kjer bodo najprej sprejeli pa- trulje borcev iz tistih po- roči j, od koder so bili ba- taljoni, ki so sestavljali brigado, s Kozjanskega, Pohorja, Koroške in re- virjev. Priložnostni pro- gram bodo zatem izvedli pevski zbor, godba na pi- hala in recitatorji, kar bo le uvod v velik parti- zanski miting. III. VDV brigada šta- jerske je bila ustanovljena 3. avgusta 1944 v Radmir- ju v Savinjski dolini in je štela okoli 450 borcev. Komandant brigade je bil Anton Vratanar — Anto- nesko, namestnik pa Jože štok • Korotan. Predhod- nika brigade sta bila re- virski bataljon VOS in štajerski bataljon VDV. Revirski bataljon VOS je bil ustanovljen maja 1944 na Cebinah, j vili j a istega leta pa so v Moravčah ustanovili štajerski bata- ljon VDV, katerega jedro je bil revirski bataljon. Brigada je opravila šte- vilne naloge in akcije in je za svoje zasluge pre- jela več odlikovanj in pri- znanj, leta 1954 pa je bila odlikovana z redom brat- stva in enotnosti I. stop- nje in z vojaško zastavo, V nedeljo se bodo na Vrheh sestali preživeli borci in aktivisti brigade, ki se bodo v pomenkih z mladino in delovnimi ljud- mi spomnili svojih nek- danjih dejanj. Te dni so prireditelji sicer razposlali vabila, a kljub temu ne opuščamo priložnosti, da tudi s tem sestavkom po- vabimo na srečanje vse tiste, ki morebiti ne bi prejeli vabila. -nte- NA PLANINI GOVORIL F. ŠETINC Minulo nedeljo je na veli- kem zborovanju, ki je bilo v sklopu praznovanja občin- skega pra2aiika šentjuršk® občine, ob otvoritvi novega gasilskega doma zbranim ob- čanom, ki so prihiteli s Koz- janskega, govoril Franc Še- tinc, zvezni poslanec idejno- politifinega zbora. NA PLANINI SO PRAZNOVALI Velika delovna zmaga Letošnji krajevni praznik bo prebivalcem Planine ostal še dolgo v spominu. Po štirih letih gradnje so prizadevni Planinci končno dobili nov gasilski dom, ki so ga sve- čano otvorili ob krajevnem prazniku. Za dograditev do- ma so dobili 5,5 milijona sta- rih dinarjev dotacij, kmetje so prispevali več kot 100 ku bičnih metrov lesa, ostala dela pa so opravili vaščani s prostovoljnim delom. Tako je lepa gasilska stavba danes vredna več kot 18 milijonov starih dinarjev. Ob otvoritvi gasilskega do- ma so podelili 1.50 občanom zahvale za pomoč pri gradnji, enajstim pa za dolgoletno so- delovanje v gasilskem dru- štvu. Na otvoritev in prosla- vo pa so bili povabljeni tudi vsi kmetje, ki so prispevali les za dom. Vendar- so se Planinci ob- vezali, da bodo delali še na- prej. Samopostrežno trgovino že gradijo, takoj nato pa bo- do poleg sedanjega gasilske- ga doma postavili še novo šolo. To so velike obveznosti, vendar s prizadevnostjo, kot so jo pokazali pri gradnji gasilskega doma, lahko ures- ničijo vse načrte. V nekem velikem celjskem podjetju . . . IjiKije množično od- hajajo z dela tudi deset in več minut prej, ko tovar- niški zvonec oznani konec dela. V glasilu tega pod- jetja je pisalo, da se bori- jo za doseganje plana. Kakšna je le razlika med besedami in dejanji? . . . gasilci tega podjet- ja z zračnimi puškami streljajo goloibe. Golobi so meonda zaščiteni, pa so menda tudi gasilci- ostrostrelci tega podjet- ja. Včasih smo poznali smrkavce do desetega leta starosti, priključujejo pa se jim tudi krepki pokio- let-niki . . . —mar V ALPOSU JE ZAČEL OBRATOVATI STROJ ZA VLEČENJE ŠIVNIH CEVI Uspešen prodor na trg • šentjurski »Alpos« si je, kot kaže, izboril svoj življenjski prostor na trgu, čeprav je samo pri nas okrog 200 podjetij s podobnimi proiz- vodi. Delovni kolektiv šentjurske- ga Alposa je z velikimi kora- ki začel osvajati trg. Čeprav ga je pred dvema letoma še mučila prodaja, se je v lan- skem in letošnjem letu teh skrbi otresel, saj je prodaja ugodno stekla. Na prvi pogled sicer neko- liko razdrobljena proizvodnja se je v tem času prelila v veliko serijsko, ki se v glav- nem specializira za potrebe gostinstva, gradbeništva, tr- govine in pohištvene industri- je. Tako lahko srečamo At posovo opremo v večini no- vih gostinskih, trgovskih in šolskih lokalov, njihove kio- ske in gradbeno opremo pa sploh. K temu moramo pri- šteti še izdelke za potrebe turistov in izletnikov, opre- mo za kampinge ter indivi- dualna naročila, ki zavzema- jo iz leta v leto vse širši obseg. Nadaljevanje na 7. strani NA KRATKO PRISPEVEK ŽELEZARNE Meseca julija so bili v Že- lezarni Store po vseh delov- nih enotah sestaaiki članov kolektiva, na katerih so se odločili, da kot svoj prispe- vek za pomoč žrtvam impe- rialistične agresije prispe- vajo zaslužek treh delavnih ur in pol. Po podatkih obra- čunske službe so pri iz^pla- čilu osebnega dohodika ugo- tovili, da je 1.654 članov ko- lektiva železarne prispevalo 2,092.976 starih dinarjev. Vse- kakor precejšnja vsota za ko- lektiv železarne. NOVI DRŽAVNI REKORD Na društvenem mitingu AD Kladivar je mladinec Marjan Ciglenički postavil nov dr- žavni rekord v hoji na 10000 metrov s časom 54:50,00. Na istem tekmovanju je Marja- na Lubej sikočila v daljino 591 cm. Na teikmovanju je nastopilo okoli 30 atletov. to PRIZADEVANJE ZA ČISTOČO V Ljubečni je 133 učencev včlanjenih v podmladek RK, ki so si vse leto prizadevali v šoli predvsem za higieno. Odborniki podmladka so po- zorno skrbeli za pravilno raz- deljevanje malic, umivanje rok, čistočo prtičev in podob- no. Člani podmladika so v pionirski organizaciji upora- bili vsakršno priložnost za sodelovanje in hikrati proda- jali pivnike in drugo propa- gandno gradivo za potrebe Rdečega križa. Za higieno pa so si prizadevali še posebej zato, ker je postala zlateni- ca v šoli že ka;r nevšečen pro- blem. ZA POMOČ VIETNAMU V osnovni šoli I. celjske čete so pripravili podmlad- karji najprej zbiialno akcijo za perilo, obleke in obutev, kar so potem razdelili social- no šibkejšim sošolcem. S prodajo propagandnega gradi- va so zsbrali prispevek za po- moč Vietnamu, s slikami pa so podmladkarji spodbujali sošolce v razredih k dejavno- sti Rdečega križa. Ob šport- nih dnevih in izletih so si>rem- Ijali sošolce s potrebščinami za nudenje pr\'e pomoči ob dnevu Rdečega križa in sve- tovnega dneva zdravja pa so 7 zadnjih dveh razredih pri- pravili predavanji za vse učence. ZDRAVSTVENA PREDAVANJA Tudi podmladkarji v IV. osnovni šoli, ki jih je kar 1131, so bili vse leto priza- devni, Predvsem so se izka- Bali z organizacijo predavanj O zdravstvu v vseh razre- dih, izvedli pa so tudi domi- selno akcijo za pomoč Viet- namu z geslom: delček naših dobrin trpečim v Vietnamu. Ob sprejemu najmlajših v podmladek RK pa so pripra- vili kar majhno svečanost. CELJSKI GOSTINCI SE PRIPRAVLJAJO NA VELIKO PRAZNOVANJE Odločilna preizkušnja RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM PRIPRAVLJALNEGA ODBORA JOŽETOM DOBOVIŠKOM Letos ob koncu septembra bo v Celju velika ku- linarična razstava, tekmovanje v pogrinjkih in gostinskih spretnostih, kar je za Celje že neke vrste tradicionalna prireditev. V razgovoru s predsednikom pripravljalnega odbora, direktor- jem celjske kolodvorske restavracije, Jožetom Doboviškom smo zvedeli, kaj pripravljajo go- stinci letos. — Ali lahko gostinske pririditve v Celju štejemo za tradicionalne? Poprej so bile te prire- ditve vsako leto v organiza- ciji gostinske zbornice, po- tem pa je nastal presledek, dokler ni lani na pobudo go- stinskih delavcev in javno- sti turistično društvo znova uvedlo te prireditve. — Kakšen je glavni na- men teh prireditev? Prireditve so nastale iz želje, da bi domačim in tu- jim gostom pokazali sposob- nosti naših kuhinj, ki naj bi prispevale k turizmu z do- mačimi — slovenskimi in ju- goslovanskimi jedili. Mimo tekmovanja na kulinarični razstavi pa je za turistično popestritev omogočeno še s tekmovanjem v pogrinjkih in gostinskih spretnostih; le- tos pa še s poskušnjo vin. — Se zavzemajo za sode- lovanje vsa celjska gostin- ska podjetja? Da. Vsa celjska gostin- ska podjetja so tudi letos iz- rekla soglasje in so priprav- ljena sodelovati, četudi zdaj še ni podrobno določeno, v kakšni obliki bo kdo sode- loval. — Prejšnja leta so bile prireditve v hotelih Evropa in Celeia, kje so pa letos? Zaradi vedno večjega za- nimanja smo ugotovili, da sta hotela za tovrstne prire- ditve preveč utesnjena in ta- ko smo se odločili, da bo- mo pripravili letošnje nasto- pe v dvorani narodnega do- ma. — Katera podjetja bodo sodelovala s poskušnjo vin? Z gotovostjo lahko našte jem že zdaj Slovenija vino, pivovarna Laško, Alko, Peto- via. Dana iz Mirne na Do- lenjskem, Talis-Vinag, Vrša- čki vinogradi in z mineralno vodo Rogaška Slatina ter Sla- tina Radenci. Zelo verjetno pa še kdo drug. — Bo mimo domačih u- deležencev tekmoval še kdo drug? Na tekmovanje pričaku- jemo udeležence iz maribor- skega in ljubljanskega okoli- ša, Rogaške Slatine in (ror nje Savinjske doline. Prire- ditev je v glavnem namenje- na za gostinske delavce s po- dročja nekdanjega celjskega okraja, četudi dobiva že rah- lo širši značaj. V kolikor bo- mo letos povsem uspeli, na- meravamo prihodnje leto ob- seg udeležbe še bolj razširi- ti in povabiti k sodelovanju tudi gostince iz drugih re- publik tn iz zamejstva. — V spretnostnih tekmo- vanjih se marsikdaj ponav- ljajo stare točke. Boste tu- di v tem kaj spremenili? Nekatere točke so posta- le zares že nekoliko dolgo- časne. Zato imamo poseben odbor, ki pripravlja nove zvr- sti za tekmovanje v gostin- skih spretnostih. Podrobno- sti še tokrat ne moremo raz- kriti, vendar lahko povem, da bodo vsa tekmovanja oce- njena po republiškem pravil- niku, ki je bil objavljen v zadnji številki Turističnega vestnika. Za tekmovalce v vseh skupinah pripravljamo tudi nagrade, ki bodo ne- dvomno še bolj spodbudile udeležence. H. SAVODNIK RAZMIŠLJANJE PRED PRIČETKOM POUKA Naš šolar in mi še nekaj dni in šolska vra- ta se bodo ponovno odprla. Šolarji si bodo pripovedova- li svoja počitniška doživetja in se veselili novega šolske- ga leta. Novinci bodo v za- četku manj glasni. Bolj »iz- kušeni«, tisti ki so obiskova- li jnalo šolo ali otroški vrtec, pa se ne bodo dosti ločili od starejših sovrstnikov. Pri njih so namreč že bili na obisku in torej vedo, kak^a je ta reč. Kljub raznoliko- stim prvih pričaikovanj, želja in hotenj pa si bodo otroci, starši in učitelji prav gotovo želeli, da bi bilo novo šol- sko leto kar najbolj uspešno. Seveda pa vse skupaj ne bo ostalo le pri nakupu šolskih knjig, zvezkov in svinčnikov. To je le delček vsega, na kar je treba misliti že ob zadet- ku, da bo delo v šoli steklo laže in bolje. Kljub povpreč- ni nadarjenosti otrok nas zaskrbljuje podatek, da mno- gi končajo osemletno šolsko obveznost v kakem nižjem razredu. Vzroke za to ne more- mo iskati le v preobsežnem učnem načrtu, ki je poleg te- ga premalo prilagojen dejan- skim potrebam, ampak tudi drugje. Glede na trditev, da je ve- čina naših otrok povprečno nadarjenih in da so danes otroci mnogo bolj razgleda- ni kot pred leti, bi tudi v šoli morali dosegati boljše uspehe. Temu pa ni vedno ta- ko, zato že zdaj pomislimo, kako bomo pomagali naše- mu šolarju. Preden navedemo različne dejavnike, ki vplivajo na učenje, moramo omeniti mo- tivacijo za delo in posebej podčrtati njen pomen. Vsak človek mora imeti za svoje delo motivacijo, sicer pri de- lu ne dos^a dovolj dobrih rezultatov. Motivacija je v prvi vrsti čustveni in šele na- to miselni proces. Pogoju- jejo jo potrebe. Interesi in želje. Je torej del moralne in značajske zgradbe človeka. Potrebe, interesi tn želje otrok se razlikujejo od po- treb ali želja odraslih po vsebini in po načinu zado- voljevanja. 2e ta motiv je pomemben dejavnik za otro' kov napredek. Tudi prijetno vzdušje v družini je eden bi- stvenih pogojev za uspešno učenje. Otrok se ne more uči-' ti, če ga begajo pogosti prs piri me-^ starši, alkoholizem v družini in hladni medseboj-.J ni odnosi. Zaposlenost obeli staršev sicer rahlja^^ družin- ske odnose, ni pa nujno, jih razdira — če jih starša negujeta in bogatita. Slabši nadzor nad otroki ni vedno vzrok za slabšo vzgojenost le-teh. Otroci bodo imeli v starših vzor delovnega člove- ka, zato jih bodo skušali v vsem posnemati. Stvair pa se seveda izrodi, če so otroci prepuščeni cesti tn nekontro- lirani družbi. Vendar tudi proti negativnim vzgojnim vplivom nismo brez moči, če nam otrok zaupa. Tako namreč lahko opozorimo na neprimerno družbo. Med šolskim letom si uči- telji želijo tesnejših stikoy s starši. V ta namen imajo voirilne ure, roditeljske se- stanke in podobno. Z redni- mi stiki lahko preprečujemo in odpravljamo raizjne nepra- vilnosti. Učitelji vedno bolj postaja- jo svetovalci v raznih vprar šanjih v2^oje in družine, ne^ katere šole pa že imajo spe- cializirane strokovnjake ' sociologe in psihologe, ^ najuspešneje rešujejo ome- njene probleme. IVAN NOVAK Valter Stajner Na stanovanjski upravi, ki je razporejala stanovalce v blok na Trubarjevi 36, so men- da vedeli, da se je družina štajner ukvarjala z atletiko. Dali so ji namreč stanovanje v petem, najvišjem nadstrop- ju kovinsko oblečenega blo- ka. Valter, poglavar družine in človek, ki že od petega leta telovadi, od petnajstega nap- rej pa se ukvarja z atletiko, tistih sto stopnic do svojega stanovanja dobro izkorišča. »Vsak večer jih dvakrat pre hodim. Za kondicijo. veš. Si cer me sostanovalci malce ču- dno gledajo tn se posmehuje- jo mojim »sprehodom«, ven- dar vzdržljivost in dobro te- lesno počutje je tudi nekaj. Kar poglej našo mladino, ka. ko hodi slabo telesno priprav- ljena na stadion. Mnogo kriv de za takšno stanje je v šolah in na starših. Na cesti vidimo vse polno avtomobilov, vse se vosi na vikende, mladina pa zaostaja. Nujno je, da pride človek ponovno k naravi. Si- cer pri nas posvečajo dosti po- zornosti rekreaciji, vendar sa- mo za tiste, ki imajo avtomo- bile in dosti denarja. Za de- lavca pa je težje. Njemu, ki je poštenega počitka najbolj potreben, pa so vzeli skoraj vse ugodnosti.. Močna postava, rahlo upog- njena, ;e nervozno hodila po stanovanju. »Kar piši. Meni se mudi v Trbovlje. Samo dva dni imam prosto. Na morju že tudi nisem bil 15 let. Pa drugi trenerji tudi ne. Vsak dan na stadion. Delo in spet delo. Nedelje, prazniki, dopu- sti pa hitijo mimo nas. To ve- lja za športnike in trenerje. Vidiš, to je strast, ker hočeš nekaj doseči, ker moraš ne- kaj doseči Drugače te kriti- zirajo. Pri nas ne velja osem' urni delavnik. Ali je to tudi pri drugih poklicih? In tudi delo športnih trenerjev ne ob- ravnavajo tako kot delo v drugih poklicih.« To ni bilo razburjenje. Pre- več dobrote je skrite v tem človeku, da bi se lahko raz- burjal. Sprijaznil se je z dej- stvom, da pač nekateri dobijo več in da so bolj spoštovani in cenjeni kot športni delavci. Zapisal se je atletiki in za at- letiko živi. Delo na stadionu mu pomeni življenje. »Začeli smo v Šentjurju skupaj z Vebrom in ing. Ste- genškom, nadaljevali pa v Se- vnici. Potem smo se udeležili tekmovanju v krosu v Celju in zmagali v vseh disciplinah. Tovariš Urbančič, ki še danes dela pri Kladivarju, nas je takoj vpisal v klub. Nekaj let pozneje smo imeli tako moč- no ekipo, da smo premagali celo državnega prvaka Kon- kordijo. Po osvoboditvi sem bil nekaj časa v Mariboru, po- tem pa stalno pri Kladivarju. Od takrat delujem kot tekmo- valec, organizator, trener ... če ne bi poznal športa, bi v življenju marsikaj dosegel... Tako pa stalno po tekmova- njih. Vendar sem tudi mnogo lepega doživel. Tekmoval sem v vseh balkanskih državah, Franciji, Avstriji... Najzani- mivejše je bilo na prvih po. vojnih balkanskih atletskih igrah v Albaniji. Sprejeli so ms neverjetno prisrčno. Na igre pa smo se pripeljali iz Bitole z enim izmed šestih av- tobusov, ki jih je takrat ime- lo prevozno podjetje v Alba- niji. Nastopili smo v parti- zanskem maršu na 45 kilome- trov in zmagali. Za nagrado so nam dali usnjene manšet' ne gumbe ministrstvo za te- lesno kulturo v Beogradu pa nas je odlikovalo. To je bila namreč prva vidnejša medna- rodna zmaga jugoslovanskih športnikov po osvoboditvi.« Izpod košatih obrvi me je vprašujoče pogledal. V sobi, kjer so na knjižni omari raz- porejeni pokali njegovega si- na, je za trenutek zavladala tišina. »Kaj ti še naj povem? Vse sem povedal. Ja, morda še to, da je atletika zavzela neko čudno pot. V ljudeh je vse premalo prepričanja, dn je atletika potrebna človeku. Atletike in tudi drugih špor- tov ne ' smemo gojiti skozi prizmo koristi Dokler bomo tako počenjali, ne bo atletike, kajti če imaš ti od nečesa ko- rist, potem se ne trudiš, da bi dosegel nekaj več. Tako pa ne gre več naprej.« Valter štajner je razpet med dom in stadion. Več je na stadionu kot doma. Atle- tika mu je več kot samo pok. lic, kot samo borba za eksi- stenco. štajner je eden izmed tistih poslednjih žlahtnih at- letskih fanatikov iz Celja, brez katerih si atletskega dru- štva ne moremo zamisliti. TONE VRABL OBRAZI „Sing-sing" v Celju? Tiste, ki kdaj vstopijo v proslavljeni celjski bar, pazi- jo kot v najboljših ameriških kazaiilnicah. Sam sem hotel pred kratkim le {Kigledati, če je družba, ki sem jo iskal, v baru. Iz tega seveda ni bilo nič, saj bi me odločni »šef« skoraj postavil na ce- sto zaradi moje neumestne prošnje. Zatem sem hotel plačati vstopnino tn oditi v bar, pa tudi s tem ni bilo nič, saj je »šef« dejal, da je že vse polno in da se sploh ne splača, ker bo kmalu ko- nec programa. Ko sem naslednjega dne le uspel priti v bar, je bi^ prav »luštno«. Lahiko bi si celo privoščil petje v mikro- fon ali igranje fcai^a instrti- menta, kot so to delali mnO" gi obiskovalci. Sicer pa seflj raje poiskal natakarja (našel sem ga pri »šanku«), ker g® dolgo, dolgo ni bilo v bafi jaz pa sem bil tako žejen- Kaj hočemo? Sem doma- čin, nimam deviz, govor^ samo »po naše« in — pravijo- da pametnejši odneha - - V. V. HRANILNE VLOnti OBRESTUJEMO - navadne po ! - vezane do 8 < IZLETNIK MEDNARODNI DANCING PROGRAM ob 23. uri, razen v petek ZA DOMAČINE. IZLETNI- KE, POSAMEZNIKE IN SKUPINE HOTEL CELEIA T Celju ob glavni cesti 2 TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 KAJ JE POKAZALA NAŠA HITRA ANKETA? Odločitev med srcem in razumom f^A VPRAŠANJE — KOGA ODPUSTITI — JE 'ioOVORILO 38 OBČANOV. fSsEM UDELEŽENCEV ANKETE JE POSLU- :tlX> LOGIKO RAZUMA. J TRIDESET OBČANOV JE PRISLUHNILO ijo ankete, ki seveda ni bila niti ne vem kako cr- j^^irana, je prišlo takole: sestanku nekega foruma 'jiačeli vprašanje, da uteg- M delovne organizacije re- J^i težak položaj tudi z ^Sevanjem proizvodnje J^na obsega poslovanja, beseda nanesla na kri- se je prvi hip zdelo, „ so vsaj ti jasni. Načela ^irne so ljudem vendar je bilo rečeno. jji nismo bili tako trdno ^ričani, da je pri nas vse ^ jasno. Vprašali bomo kaj oni mislijo, smo plenili in objavili vabilo za j^ovanje, nekaj mnenj pa 5 zbrali tudi naši novinarji. 2 odzivom naših bralcev ni- pO najbolj zadovoljni. Naj- ^ še niso navajeni, da bi jI kdo veliko spraševal za mnenje. No, pa morda dru- gih. Vprašali smo, kako bi od- ločili, če bi morali zbirati za odpust med naslednjima dvema: % Ali ženo premožnega obrtnika, ki je strokovno usposobljena, marljiva in di- sciplinirana? % Ali človeka, ki je edini hranilec družine, je pa pogo- sto nediscipliniran in nima ustrezne formalne kvalifika- cije? Imamo 38 odgovorov. Kakš- ni so? 8 : 30 v korist slabega delavca, edinega hranilca družine Osemintrideset občanov je odgovorilo. Ali je problem zbodel tako malo ljudi? Med občani so ljudje različnih po- klicev, različne starosti, obeh spolov in različnih kvalifika- cij oziroma izobrazbe. Med udeleženci ankete je 26 mo- ških, 12 žensk. Po starosti je eden star pod 20 let, do tri- deset jih je 11, do štirideset 10, do 50 let jih je 6, do 60 let'4 in nad 60 let 6. Po izo- brazbi in kvalifikaciji so raz- vrščeni 5 z osnovno, 11 s srednjo, 3 z višjo in 5 z viso- ko šolo, nižjo kvalifikacijo imata 2, kvalificiranih je 5, visokokvalificiranih spet 5. To je sicer pestra slika, ni pa reprezentančni vzorec strukture našega prebivalstva. Med tistimi, ki so se odlo- čili za odpustitev žene pre- možnega obrtnika, so občani vseh navedenih kategorij. Ko- likor to anketico sploh lahko upoštevamo, se je pokaza lo, da različnost vrednotenja problema ni razvrščena po slojih, po družbenem položa- ju udeležencev. Med tistimi, ki so za odpustitev prve ose- be, so ljudje s fakiilteto, celo taki, ki jim je kadrovska po- litika poklic. Ni tudi naključje, da so Oi- li vsi, ki nimajo ustrezne kva- lifikacije za delo, ki ga oprav- ljajo, za odpustitev žene z ustrezno strokovno usposob- ljenostjo. Pomembno je to, da so bile vse žene, razen ene, za odpustitev ženske. Med udeleženci ankete je samo ena gospodinja, trije upokojenci in en nezapijslen delavec- 33 udeležencev je to- rej v delovnem razmerju in jim zato ni mogoče pripisova ti nepoznanja sedanjih gospo- darskih razmer. Kdo so tisti, ki so v manjšini Anketa je bila anonimna, zato imena niso znana. Smo pa zbrali nekatere druge po- datke. Med tistimi, ki so za odpustitev slabšega, so 2 di- rektorja, 1 tehnik, 1 vodja proi2fvodnega obrata, 1 inže- nir, 2 uslužbenca in 1 upoko- jenec. Torej nobenega delav- ca ni med njimi in le ena ženska. Le dva od osmih sta komentirala svojo odločitev, sicer pa za komentarje nismo prosili. Mogoče bi bilo bolje? In zaključek o rezultatih ankete Res je, da je bila odločitev težka. Ni enostavno reči: kdor slabo dela, naj slabše živi. Nekateri so rekli, če bi bil slab delavec sam, potem naj sam sebi pripiše. Toda dru- žina . . Kot je napisala vajenKa, je bilo vprašanje raz^ieto med razum in srce. To je bil tudi naš namen. Hoteli smo z-/ede- ti, kaj prevladuje? Ekonom- ska logika terja, da naj de- lovno mesto obdrži boljši, sposobnejši, pridnejši. Eden od udeležencev, poslovodja, je prav povedal, da si bogata družba lahko privošči social- ne rešitve, a da družba lahko bogastvo doseže le več stoiil- nosti, z boljšim delom. Zanimivo je, da nihče od tistih, ki so rekli, da bi sla- bemu bilo treba dopovedati, da mora bolje delati, ni po- mislil, da je žep vendar naj- boljše prepričevalno sredstvo. S tem ko pravijo, da je sia- bemu delavcu treba dopove- dati, kakšne bodo posledice, če se ne bo poboljšal, sami priznavajo, da posledice sle- dijo. Veliko bolj kot vsi ti od- govori pa je važna ugotovitev, da našim ljudem smotri re- forme, njena temeljna načela niso jasna, da je bilo prema- lo storjenega, premalo poja- snjevanja, premalo prepriče- vanja. Predstava, da so naši ljudje čez noč osvojili eko- nomsko miselnost, je v zra- ku. Res pa je tudi, da je mar- sikdo, ki je dal ali poslal od- govor, obremenjen z izkušnja- mi prakse iz preteklosti, da je navadno padalo po najniž- jih kategorijah. Ne domišljajmo si, da smo z anketo ustvarili kakšno za- nesljivo podobo o tem prob- lemu. Droben namig je pa le in vsaj na pamet ni. J. KRAŠOVEC Neljubo vreme na celjskem gradu Nedeljski piknik na celj- skem starem gradu, ki ga je organiziralo turistično dru- štvo z namenom, da bi z do- bičkom utrdilo ruševine gra- du, je obiskalo samo kakšnih sedem sto ljudi. Močan na- liv je preprečil boljši razplet prireditve, ki bi bila dosti bolj vesela ob številnejši udeležbi. Toda tudi vsi tisti, ki so kljub slabemu vremenu pri- šli, so se zabavali ob godbi »čin-buma«, godbi na pihala, s srečolovom, metanjem žo- gic v piramide kozarcev, ob- ročkov na steklenice, v pr- vem celjskem »casinu« ali v grajskih zaporih ter ne na- zadnje ob pijači in jedači. Prireditelji so se odločili, da bodo piknik ponovili še to nedeljo in — če bo vre- me tokrat gradu bolj naklo- njeno — smemo pričakovati dosti obiskovalcev. V ORGANIZACIJI OBČINSKEGA SVETA LT CELJE Razstava fotografije SODELUJEJO LT IZ ŠESTIH PODJETIJ Letos od 1. do 15. oktobra v Celju že XII. mednarod- 1 razstava umetniške foto- jafije, ki jo prireja tokrat bčinski svet ljudske tehnike. I pripravah sodelujejo Ijud- te tehnike Cinkarne, EMO, [grada, Klime, Libele in jjtke, medtem ko so samo liedbo zaupali Poto-kino iruštvu v Celju. Tematika razstave je svo- odna in za udeležbo ni po- lebno plačati pristopnine, (a razstavi bodo tri tefcmo- rina področja: 6mo-bela fo- ografija, barvna fotografija B barvni diapozitivi. Za foto- irafije je predpisan format i0x40 cm, za diapc^iiti^p 11x36 mm. V vsaki tefcm^ sini skupini lalhko sodelu- jejo posamezniki ali društva ajveč s štirimi primerki. Celjska mednarodna razsta- » umetniške fotografije si je ' preteklih letih pridobila SBmeroma širok sloves, saj so zadnja leta na njej sode- lovali že številni posamezniki in društva iz drugih republik in držav. Samo na zadnji raz- stavi so sodelovali znani umetniški fotografi iz Avstri- je, Nemčije in celo Japonske. Letos lahko pričakujemo poleg stalnih udeležencev raz- stave še večjo mednarodno udeležbo, toda domači fotoa- materji in društva bodo ver- jetno sodelovali v velikem številu, saj je nekaj vidnih mest domačih fotografov na zadnji razstavi spodbudilo marsikoga v misli, da lahko precej enakovredno nastojm celo v mednarodni konkuren- ci. Za domače udeležence je čas, da pošljejo svoje prispev- ke do konca meseca, kajti 3. septembra b ozačela z delom žirija, ki jo sestavljajo dr. Ivo Prelih, Vlastja Simončič, Ja^ nez Marinčič, Gerald Prem- šak in AA/gust Deržek. H. S. Pozornost „MODE" Trgovsko podjetje Moda je v zadnjih tednih pre- noetilo marsikatero mlado samico z izredno pozornost- jo, ki je vredna največje po- Jvale. V celjski porodnišnici dobi- jo spisek novih mamic, kate- ^ pošljejo pismo z vizitko naslednje vsebine: »Naj vam vašo trenutno radost še dol- ga leta dopolnjujejo 2xiravje, sreča in zadovoljstvo vašega otroka in mi se bomo veselili z vami, če bomo mogli vsej vaši družini uresničevati že- lje z našimi uslugami.« Vizit- ki je priložen lep slinček, ki razveseli mamico in pozneje še otroka- In še nekaj izbranih mnenj Naši bralci, ki so bili prijazni in se udeležili na- še ankete, niso sporočili samo, koga po njihovem odpustiti, temveč so veči- noma to svojo odločitev tudi komentirali. Tu je nr- kaj takih mnenj: Po mojem mnenju je treba zaposljevati marljive in sposobne delavce, ne glede na spol. Odpuščeni naj bodo nedisciplinirani, nesposobni, če hočemo, da bo naše gospodarstvo na- predovalo. UPOKOJENEC Sem za odpust obrt nikove žene, ki ima dovolj kruha ... Nedisciplinirane- mu in slabemu delavcu je treba dokazati, kakšne so lahko posledice zanj In njegovo družino, če se ne bo popravil. DELAVKO Sem za odpust žene dobro situiranega obrtni- ka, čeprav je marljiva in ima ustrezno kvalifikacijo. Tu je le vprašan,je člove- ka ... UPOKOJENEC Ali je delavcu, ki ni- ma ustrezne kvalifikacije, bilo omogočeno, da si jo pridobi? Občutek, da t»a- preduje, popravi lahko tu- di slabega, dostikrat za- grenjenega delavca. DELAVEC Najprej odpustiti ti- ste, ki sploh ne delajo. Teh pa ni toliko med pro- izvodnimi delavci. Ni malo podjetij, kjer bo kmalu več uslužbencev kot delav- cev, čeprav so to indu- stri,iska podjetja. DELAVKA Star sem 30 let, sem poročen, imam tri otroke. nimam pa dela. Ali priča- kujete, da bom ob 50 "/o nekdanjih osebnih dohod- kov za odpust edinega hra- nilca? DELAVEC BKEZ ZAPOSLITVE % Bil bi za odpust sla- bega delavca, če bi vedel, da se bo kdo pobrigal za družino, zlasti otroke, ki niso krivi, da imajo slabe- ga hranilca. USLUŽBENEC 0 Če že morajo, naj bi v podjetjih odpustili naj- prej ljudi, ki imajo doma velike kmetije, po navadi slabo obdelane. Nadalje sem prej za odpusti ljudi iz družin z visokimi do- hodki .. Nedisciplhiira- nim delavcem, ki so edini hranilci družin, bi mora- le organizacije pomagati do spoznanja, da nimajo prav... REFERENT NA KRATKO Tabor prijateljstva Na Visu je bil pred dnevi končan Tabor prijateljsitva Split — Vis 67, ki se ga je udeležilo stopetdeset celj- skih tabornikov. V tabo- ru so bili tudi taborniki Splita in Žalca, vse pa so obiskali pionirji in mladinci z Visa, ki so siklenili, da še letos ustanovijo svojo četo. Celjski tabomilki so se s tabo- renja vrnili zelo jsadovoljni in zdranri, kar p>onovno dokazu- je pomembnost taborniške organizacije za mladega člo- veka. sm Harmonikarska šola Harmonikarsko šolo, ki ob- staja pri občinskem zvetu Zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij v Celju, bo v novem šolskem letu obiskovalo 60 otrok, število prijav so ome- jili predvsem zaradi slabega finančnega položaja šole, premajhnega števila pedago- škega kadra in pretesnih pro- storov. šolnino bodo v no- vem šolskem letu povišali na 2200 starih dinarjev, medtem ko bo vpisnina ostala še na«- prej 550 starih dinarjev, šola pa kljub velikim težavam, ki hromijo normalno delo, dosega lepe rezultaite, kar vse je plod požrtvovalnosti pedagoškega kadra. to Sandi KrošI ostane v Celju Igralec Sandi Krošl, ki je nameraval v novi gledališiki seizoni nastopati Mestnem gle- dališču Ljubljanskem, bo še naprej ostal ssvest domači gledališki hiši. To je vseka- kor velika pridobitev za celj- sko gledališče, ki ima šte- vilčno majhen in mlad igiral- ski zbor. Krošlovo več kot desetletno delo v celjskem gledališču pa se bo tako na- daljevalo. t)o Jože Kores v Slovenskem oktetu Slovenski oktet, ki je s svojimi pevskimi nastopi za- slovel po vsem svetu, je do- živel spremembe. Nekateri njegovi člani, ki so nastopali več let, so odstopili. Oktet je bilo treba pomladiti, okrepi- ti z novimi glasovi. Tako se je oktet prvič v novi zasedbi predstavil občinstvu na po- letnih kulturnih prireditvah na dvorišču ljubljanske un^ verze. V rijSm je zaEC • DRAVOGRAD \^ČtMO NOI^f jV46RAJtUCi med vlaga- telji vezanih hranilnih vlog nagrade OSEBNI AVTOMOBIL »ŠKODA« 1000 MB in še 49 drugih nagrad v skupni vrednosti nad 8 milijonov starih dinarjev Pri žrebanju bodo upoštevani tudi vlagatelji, ki bodo vložili svoje prihranke pri katerikoli pošti na ob močju Kreditne banke Celje in njenih poslo^•nih enot. KREDITNA BANKA CELJE HRANILNE VLOGE OBRESTUJEMO: — navadne 6 % — vezane do 8 % 3 TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 HA KRATKO KNJIŽNICA NA SVETINI? Lepo slovensko besedo je treba čuvati in negovati. To je ena i2aTied možnosti stro- kovnega odbora za knjižnice pri občinskem svetu Zveze kulturno prosvetnih organiza- cij Celje. Med bodočimi na- logami je tudi ta, da bi us- tanovili knjižnico na Svetini, saj je to področje precej od- maknjeno od Celja in bi skromne knjižnice bili pre- bivalci zelo veseli. Strokovni odbor bo pripravil vse po- trebno, hkrati s tem pa se po- javlja tudi vprašanije ustano- vitve kulturno prosvetnega društva na Svetini, ki bi lah- ko dobro delovalo. KREDITI V SLOVENIJASPORTU Nekateri šiporti so zelo dra- gi. Ta.ko kompletna oprema za nekatere presega možno- sti, da bi jo kupili iz enome- sečne plače. Tudi šotor za 150 ali 200.000 Sdin je težko kupiti. Zato so se v Slovenija- športu v celjski prodajalni odločili za potrošniške kredi- te. Rezultati takšne odločtve so se kmalu pokazali, medtem ko so prej prodajali večino- ma le poceni šotore, gredo sedaj v promet predvsem dražji šotori, ki jih je potreb- no odplačati v dveh letih. Dobra poteza aa trgovino in potrošnika. LAKTOVIT v celjski lekarni so pred dnevi zabeležili nekaj prime- rov, da so stranke vrnile škatlice laktovita, češ da je pokvarjen. V lekarni so se odločili, da takoj pošljejo laktcvit na analizo proizvajal- cu podjetja Jugodijetetika. Analize so pokazale, da je bil laktovit v redu, tako da ni nobenega strahu, da bi bila ta važna hrana za do- jenčke pokvarjena. Ko nam je direktor celjske lekarne tov. Gradišnik to povedal, pa nas je opozoril tudi na to, da je potirebno izredno pozor- nost posvetiti pripravi lakto- vita. Naši potniki na tujem" Izvenevropska zbirka Alme Karlinove bo razstavljena v muzeju tujih kultur v gradu Goričane pri Medvodah Opozarjamo vso celjsko javnosti, zlasti še one prebi- valce, ki so Almo Karlinovo poznali osebno ali pa samo po njenih knjižnih izdajah, na to izredno prireditev, ki jo pripravlja pokrajinski mu- zej v Celju skupno s Sloven- skim etnografskim muzejem iz Ljubljane. Razstava zbir- ke, ki je last celjskega muze- ja in je bila delno prikaza- na že na razstavi v Celju leta 1960, je to pot vključe- na v ciklus razstav, ki jih prireja z velikim uspehom Muzej tujih kultur pod na- slovom »Naši popotniki na tujem — zbiralci«. Predvide- vamo, da bodo razstavljeni skoraj vsi predmeti (v zbir- ki jih je okrog 800) — ne samo oni, ki imajo izključ- no etnološki značaj, ampak celo tisti, ki prikazujejo za- nimanje ALme Karlinove tu- di za naravoslovje Poleg zbirke bodo razstav- ljene še knjige Alme Karlino- ve, ki so bile tiskane (42 del je namreč ostalo v rokopisu) — teh je kar 21 — potopisi, novele, pravljice, romani, drama, etnološka razmišlja- nja itd. Ob razstavi bo izšel kata- log z obraTOavo življenja, pi- sateljevanja in zbiranja Alme Karlinove ter etnološko ana- lizo njene zbirke. Otvoritev razstave bo 17. septembra dopoldne. Olep- ševalno in turistično društvo i v Celju je to prireditev obe- ; nem v ogledi drugih -ani- ' mivosti Gorenjske vključilo I v program svojih rednih iz- letov, na kar še posebej opo- zarjamo Celjane in vabimo vse, ki bi želeli prisostvovati temu, ne le za Celje, ampak za vso Slovenijo pomembne- mu dogodku. Prijave spreje- ma društevna pisarna! Alma Karlinova — pisate- ljica, pesnica, in slikarka (ro- jena 12. X. 1889 in umrla v Celju 14. I. 1950, pokopana pa po svoji želji na Svetini) je bila slovenskega rodu od starega očeta dalje, ki je pri- šel kot francoski emigrant v Rogaško Slatino in se tam poročil s Slovenko. Njen oče, avstro-ogrski major, je 'A- mo-edinega otroka vzgajal po svoje, kar je bilo kasneje za- njo usodno; odšla je z 18. leti v Anglijo, kjer je diplomira- . la iz osmih jezikav, ni se pa nikoli naučila tako dobro, da bi lahko pisatelj evala name- sto v nemščini v našem jezi- ku. Potovanje je pričela ob koncu leta 1918. Prepotovala je Južno Ameriko, Južno morje, Japonsko, Kitajsko, Avstralijo, Indijo, Afriko, Ita- lijo in se vrnila v Celje l^^ta 1928. Na potovanjih, ki so bila združena z neštetimi težava- mi, je zbirala zanimive pred- mete in gradivo za pisatelje- vanje. Zbirko je po njeni smrti poklonila celjskemu muzeju Thea Gammelinova. Med zadnjo vojno so Nem- ci Almo Karlino dali na spi- sek na smrt obsojenih, nje- ne knjige pa na indeks. Alma Karlinova je odšla v partiza- ne v Črnomelj in kasneje v Dalmacijo. Po vojni je prišla v Celje, kjer je živela na Pečovniku do svoje smrti. KNJIGA... Ker nimata v svojem knjiž- nem fundusu niti študijska niti Ljudska knjižnica v Ce- lju knjige: Alma Karlin — Eriebte Welt (verjetno izdala založba W. Kohler, Miinehen okoli leta 1930), vljudno pro- simo lastnika te knjige, če bi jo posodil za razstavo v Muzeju tujih kultur in za se- stavo kataloga. Ta knjiga je namreč edina, ki ne bi bila zastopana na razstavi v zve- zi s prikazom knjižnih izd^j pisateljice Alme Karlinove. Prosimo, da sporočite svoj naslov pokrajinskemu mu- zeju v Celju vsaj do 10. sept. t. 1. MILENA MOŠKON ZGODNJE PRIPRAVE Septembra bo ObKZMS Trbovlje sklical politični ak- tiv, kjer bodo razpravljali o družbeno-političnem izobraže- vanju mladih, o deležu mla- dine v pomoči arabskim de- želam, o prispevkih za šol- stvo II. stopnje in o pripra- vah na letne konference. Mla- dinsko vodstvo očitno ne namerava zamuditi in želi pra- vočasno aktivirati mladino, ki se bo vrnila z dopustov in počitnic. - nk - V novem gasilskem domu na Planini pri Sevnici so klubski sobi preslikali steno, ki prikazuje razoj Pia nine od osvoboditve naprej. Idejni osnutek je napravil Goce Kalajdžiski, ki študira na akademiji za likovno umetnost v Beogradu. Razstavljal pa je že v Londonu, Skopju in Tolminu. V novem šolskem letu pa bo učij likovni pouk na šolah na Planini in v Dob ju. Pri delu mu je pomagal Ferdo Žagar, znan kulturni delavec, Spomeniki v Savinjski dolini Hvale vredno je, da dobi- va celjsko območje vodnike, ki so slehernemu turistu v veselje in dobro pomagalo. Celjska arheologa A. Bolta in V. Kolšek sta obdelala ar- heološko območje doline. Vo- dnik je izšel v zbirki Kul- tm-ni in naravni spomeniki Slovenije tn opisuje Medlog — Drešinjo vas — Leveč — Petrovče — Novo Celje — Žalec — Pongrac — št. Lov- renc — Hum — Prebold — Dobertešo vas — Šempeter — Podlog — Ločico — Zg. Gru- šovlje — Polzelo — Goro Olj- ko — Gotovlje. Kraje nava- jamo zaradi domačinov, ki bodo želeli iz domoljubja po- segati po tem vodniku. Čeprav je šempetrska ne- kropola v centralnem žarišču naše arheologije, ni rimsko taborišče v Ločici manj po- membno že zaradi razsežno- sti te arheološke točke. Na pisna plošča iz 6. stol. v Pre- boldu, ki je posvečena škofu Gavdenciju, je redek spome- nik Slovenije. Zaslužil bi se- paratno znanstveno obdelavo. V arheološkem pogledu vo- dniku ni kaj očitati. V tek- stovnem delu, ki se dotika umetnostne zgodovine, pa bi bilo potrebno pri novi nakla- di vnesti še nekaj podatkov. V šempeterski cerkvi je vse- kakor vredna c^leda kipar- ska podoba Madone. Ta spo- menik je za ngšo celotno kul- turo, če mislimo na kipar- stvo romanskega obdobja, ze- lo pomemben. Na CJori Oljki je znana oltarna slika Ber- ganta odličnega slovenskega baročnega slikarja, ki pred- stavlja Kristusa na Gori Olj- ki. Na predelih tega oltar/ je v plastiki upodobljea Zadnja večerja, verjetno ii celjske kiparske delavnice. Upodobitve v polni plastiki na ikonografsko temo Zad- nje večerje so na slovenskih tleh redke, piscu teh vrst ni znan kak drugi primer. Av torja sta prispevala za bodo- čo arheološko karto Sloveni je mnogo novih točk z našega območja. Kolikor sodi gradi- vo v Savinjsko dolino, je na- šlo primeren opis v vodni ku. A. S Nove vzgojne metode s sistematično filmsko vzgojo se pri občinskem svetu zveze kulturno prosvetnih organizacij v Celju ukvarjajo že precej časa. Tako bodo tudi v jeseni, ko se prične novo šolsko leto, nadaljevali s pionirskim kinom in nrCadinskim filmskim gledališčem. Program je že sestavljen in je prilagojen otrokom od osmega do pet- najstega leta. v pionirskem kinu bodo predvajali filme: Prigode To- m ain Jerryja, živali. Mali ri- bič, Sedmi kontinent, Dedek Mraz in Nesrečni veterinar, v mladinskem filmskem gle- dališču pa Sedmi pečat, Do- kler si zdrav. Obalo v me- gli, Rdečo puščavo, Rondoin Sinove Katy Elder. Vsi otroci in njihovi učitelji pa bodo že pred predvajanjem filma prejeli tiskane komentarje, s pomočjo katerih bodo lažje spremljali film, in sodelovali po končanem predvajanju v p<^ovoru. S takim načinom dela želi odbor filmsko vzgo- jo prenesti v šole. Dobro se- stavljeni komentarji in vse- binski pogovori pa naj bi mladino pritegnili k resnej- šemu in p(^lobljenemu raz- mišljanju o filmski umetno- sti. V sicer dobro sestavljenem programu le pogrešamo več- je število filmov iz vzhodnih držav, saj vemo, da prav te filme ljudje zelo neradi gle- dajo zaradi nekega čudnega odnosa. Prav podobne oblike filmske vzgoje v pionirskem kinu in mladinskem filmskem gledališču pa bi morale do- kazati mladini, da je tudi vzhodna kinematografija ze- lo kvalitetna in da jo neupra- vičeno odklanjamo. to NOVE KNJIGE IZ MOHORJEVE ZALOŽBE Mimo tradicije Za prihodnje leto priprav- lja Mohorjeva založba za svoje bralce poleg koledarja še tri knjige. Ponatisnili bodo Jurčičevega Desetega brata, v katerem bodo vse Vavpoti- čeve risbe iz leta 1912 in be- sedilo iz leta 1866. Dr.Ka rel Vladimir Trubar je napi- sal Pokoncilski katoliški etos, v katerem obravnava vse v zvezi s koncilom. Vse- kakor je najzanimivejša knji- ga, ki jo je pripravila Mo- horjeva založba za svoje bralce. Naše življenje prizna- nih strokovnjakov primarija dr. Emana Pertla in prof. Miše Krašovic-Pertlove. Knji- ga bo z bogato in življensko vsebino pomagala k usmer- janju mnogih bralcev. Prav to delo, ki je že pred samo izdajo doživelo mnogo nepri- jetnih udarcev, ka so biU plod zaostalega gledanja na nastanek življenja in odnose v svetu, daje letošnjim Mo- horjevim knjigam določeno kvalitetno težo. To je poskus mimo tradicije, ki pa hoče govoriti pošteno, odkrito in resno. V prihodjih letih pa bodo izdali več strokovnih knjig, s katerimi bodo i>omagali na- šim kmetom pri njihovem delu. Tudi to bodo dela pri- znanih strokovnjakov. Izdali bodo Praktično gnojenje. Naše sadje itd. Poleg rednih knjig pa izdajajo še zbrana dela Preglja in Detele. Ves prc^ramski koncept govori o novem vetru, ki je osvežu- joč. Tradicija se počasi ruši, vendar vsaj v tem primeru upravičeno. VT S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Kober L.: Leitlinien der Tektonik Jugoslawiejrxs. Beo- grad 1952. S. 3265/189. Paunkovic Dž. P.: Reljef sli- va Resave. Beograd 1953. S. II. 3265/211. Vukosavljevič S. V.: Istori- ja seljačkog društva. I. Beo- grad 1953. S. II 3265/209. Vasiljevič M. A.: Narodne melodije iz Sandžaka. Beo- grad 1935. S. II 3265/205. Radojčič N.: Srpski isbori- čar Jovan Rajič. Beograd 1952. S. II 3265/204. Poulik J.: Jižni Morava ze- me davnych Slovanu. V Brne 1950. S. II 3613. Storer J. H.: The Web of Ufe. New Yonk 1956. S. 28430. Burlingame R.: Machines That Built America. New York 1955. S. 28431. New Worlds of Modem Scdence. New York cop. 1950. Soule G.: The Shape of To- morrow. New York 1958. S. 28429. Kos J.: Prešernov pesniški razvioj. Interpretacije. Ljub- ljana 1966. S. 29307. Pečjak V.: Uspešno učenje. V Ljubljani 1966. S. 29312. Botsch W.: Keine Angst vor chemischen Formeln. Stutt- gairt 1966. S. 29316. Fischer E.: Problemi mlade generacije. Nemoč ali odgo- vornost? V Ljubljani 1966. S. 29322. Jugoslovensko javno mne- nje o aktuelnim političkim i društvenim pitanjima. 1965. Beograd 1965. S. 28504/6. Cepuder B.: Zapiski o Vi- etnamu. V Ljubljani 1966. S. 27393/116. 4 TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 ODGOVOR NA KRITIKO Glede na inforinacljo v Ra diu Celje dne 28. junija ^.967 in v Celjskem tedniku dne 3. avgusta 1967 pod naslovom Kritika na Makarsko, novi- narja M. Seničarja, dajemo sledeč pojasnilo: Ugotovitve: »Slaba hrana, ne- uresničene rezervacije, ne- mogoči odnosi v kampu in podobno ... mnogo kritičnih besed glede morale v kam- pu..., da so v slovenskem delu kampa taborili večino- ma mladi iz drugih repub- lik ...( C. T. 3. 8. 1967 str.4), so zahtevale intervencijo UO in ObK ZMS. Zaradi tega sta obiskala le- tovišče predsednik Komiteja ZM in podpredsednik UC le- tovišča. Po ogledu letovišča in raz- govorih s člani uprave in fe- rialci so ugotovili, da infor- macija nima realne osnove in predstavlja nedopustno po- sploševanje spodrsljajev. Glede hrane moramo reči, da zadostuje standardom v mladinskih letoviščih, kalo- rična vrednost 3 obrokov je 3250 kalorij. Ugotovili smo minimalna odstopanja v III. izmeni in to predvsem na kvaliteti zajtrka. Na inter- vencijo UO »Savinje« se je situacija takoj popravila. Ne- uresničene rezervacije so o- gojene z zakasnelo dos'. -o postelj iz Celja ter prenapol- njenostjo 3., po pravilu kri- tične izmene. Tako je mora- lo 11 ferialk spati v Letovi- šču »Krivaja« in privatnih sobah na račun letovišča. Glede morale bo pisec mo- ral stvari precizirati, kajti v letovišču še ni bilo nobe- nega incidenta, ki bi dajal slab vtis. Glede medsebojnih odno- sov nismo mogli ugotoviti, na kaj naj bi se nanašali če gre za odnose med člani uprave, lahko rečemo, da ni večjih problemov. Vemo pa, da se celjski ferialci težje vključu- jejo v notranje življenje leto- višča, delno zaradi tempera- menta, mladosti, poklicne strukture. Zadnja pripomba pa se nam zdi neumestna, kolikor ni postavljena kot vprašanje. Letovišče »Savinja« ima v svojih šotorih nove lesene po- de in razpolaga s 70 ležišči v kamp hišicah, vse to je na- menjeno ferialkam ne glede na to, od kod so Presoja o tem je prepuščena upravi le- tovišča, ki jo sestavljajo Beo- grajčani in Celjani po dolo čenem ključu. S tem nismo mislili zani- kati vsak spodrsljaj, ki ga, v to bodite prepričani, želimo vedno popraviti, kolikor to dopuščajo možnosti. Ferial- cem, ki letujejo, priporoča- mo, da se, če vidijo, da ne kaj ni v redu. obrnejo na člane uprave (dosedaj se Je na upravnika obrnila le ena ferialka iz Celja), da pf- po- trebi sami poberejo odvržen papir in se obnašajo tako, kot predvideva statut PZJin hišni red letovišča. Veseli bomo vsake sugestije, ki vo- di k boljšemu počutju ferial- cev. Vsi skupaj, posebno mladi, moramo biti zainteresirani za materialni, vzgojni in re- kreacijski razvoj letovišča v Makarski. Zato je prav, da ja- vno, odprto in realno raz- pravljamo o problemih, ki tarejo letovišče. PRIDOBITEV ZA KOZJANSKO • 9 novih vodovodov v skupni dolžini 18 km • Marija Jug si sama napeljuje vodovod • Dovolj vode ne bo več povzročalo slabe volje pri prebivalcih Kozjao cesti III. reda peljal z motorjem STANKO JELENKO V Spod- njih 2rečah je vozil s kratki- mi lučmi zaradi srečavanja z drugim motoristom in zadel pešca MAKSA PRISTOVNI- KA, ki se je poškodoval po glavi in nogi Poškodovana sta bila tudi motorist in nje gov sopotnik JOŽE KUZMAN. KONČNO DOBRA VODA Prejšnjo nedeljo, se je Vr liovo pri Radečah obleklo v praznično obleko Končali so jamreč svoje petmesečno pro itovoljno delo pri vodovju ji so ga napeljali v naselji Vrhovo in Praprotno. Ta do »odek so proslavili na slove sen način, saj gre za dogodek ja katerega so čakali že deset- letja. Vendar so se zares od ^ili šele lani, ko so sklenih. ia morata naselji dobiti do- )ro in zdravo pitno vodo. Fi »nčno jim je prva pomagala fdna skupnost Celje, veliko la so naredili sami. saj so pnarcu letos odločno zasadi i lopate v trmasto zemljo Vodovod je dolg več kot tri dlometre, zgradili pa so šest ajetij in dva rezervoarja in s tem opravili nad 5000 ur prostovoljnega dela. Vaščane pa so razumele tu di delovne organizacije in ob činska skupščina, ki so da rovale namensko za izgradnjo vodovoda več kot 7 in pol mi lijona starih dinarjev Vodovod je izročil namenu podpredsednik občinske skup ščine Laško Hinko Vimer medtem ko so domačini ga- silci zatem preizkusih moč vode in opravili prvo poskus no vajo. Po slovesni otvoritvi pa so se vsi prisotni zbrali na domači zabavi, ki so jo obogatili s srečolovom in dru gimi zanimivostmi, ki k ta kim prireditvam sodi. Obe na selji bosta ta dan še dolgo ohranili v spominu. DOLGČAS IN KRAVA NA ATOMSKEM BAZENU Takšen mir je legel na dolino, da so še žabe v močvirju ob starem Sotli- nem koritu pozabile reg- Ijati. Nekje daleč za hribi je zažvižgala lokomotiva, ta ubogi, utrujeni konj. »4 m božansko?« Z roko sem si nekajkrat podrsal po hlačnici na stegnu in iztegnil nogi. Ko bi vsaj vedel, kakšne barve so v resnici njene oči, pa je bilo pretemno. Bližje pa se tudi nisem upal prima- kniti Stala je tam, nape- ta od pričakovanja in me gledala. Vem, da je meži- kala, čeprav tega nisem videl. Počutil sem se kot ob- čan pri Staroveškem, ki je tožil zaradi kurje farme Pomislite, je dejal in po- čakal, da je nastala tišina, pomislite, še to malo in- dustrije so nam vzeli! Vse je utihnilo, še zdravnik je dvignil glavo nad juho. — Kakšno industrijo? — Ja, faaarma, lepo vas prosim. Kurjo farmo. — In kaj zdao vpiješ? Dokler pa so, kot ti pra- viš, proizvajali, pa si ve nomer tožil, da daiejo vsem tudi tiste, crknjene piščance . Lokomotiva je znova za piskala, tokrat bližje. Ona se je premaknila nekoliko k meni, me vprašujoče po- gledala in se nenadoma spustila, vlegla na tla. Pri tem je zrla vame, da bi skoraj posegel za pas po pištolo, če bi jo imel. Sli- šal sem, kako se nekdo približuje. Le kaj si bo mislil o nama- Nenadoma je vstala in ne da bi me še pogledala, odkorakala proti postaji Obsedel sem brez besed in preklinjal usodo v obliki kratke pa- meti. Odšla je, ker ji je bil dolgčas! Naj, sem si mislil in zri v lokomotivo. Iz dimnika je lilo isker, kot da bi ob turističnem prazniku po- doživljal ognjemet. Smeš- no, koliko besed in hvale je bilo izpeto ob gradnji te proge. Pa se sestane nekaj »ajzenponerjeva in eto — progo bomo ukinili Lokomotiva pa vriska in vleče ta dva vagona, kot da bi hotela sama sebe prehiteti. Vstal sem in od šel za njo. Ne proti po- staji. Vsak vrč najde svo) ročaj. Zavil sem k Jožetu v gostilno, v to cerkev 2 ozkimi vrati. Ob ograjo le bilo privezano še dvoje krav V grlu me je stisnilo, kot popoldne v Harinih Zlakah. S kolegom sva ho- dila okrog pravokotno na- sajenega bazena in zrla v čudo nagomilanih teles Brez registrskih tablic, te so ostale zunaj, na vozilih Iz bazena se je razlivala tista:.. tam za turškim gričem . . Kazalo je, da bo nastal spor, tako kot okrog bifeja. Dokler je bil samo bife, aj, aj, naj bo, toda zdaj, ko je še vrt s streho, ki zakriva razgled na podčetrtški grad, jok. Skoraj bi vstopil v ošta- rijo, ko sem zagledal njo. kako je vsa vzravnana pri- hajala nazaj. Skoraj bi za vriskal, tako kot oni sino- či, po ne vem kateri maši v Olimju. Saj res. Olimje, ta, kako bi rekel, naj bo kraj, ki je imel prvo le- karno v Evropi. Sinoči pa so fantje, saj se ve, ka- teri, vžgali po gostilni. Le- telo, lomilo in vrčalo js daleč naokrog, mnogo na silo dodelanega lesa bo ostalo za kurjavo Zakaj bi naj imeli bar v Olimju, ki je bil sicer resda edini na Smarskem, če nimajo lekarne, pa čeprav so jo imeli prvi v Evropi. Tako in in pika Sel sem ji nasproti. Naj- raje bi jo objel. Ustavila se je nekaj korakov pred mano, potem sem videl, da je v resnici vsa drob na, osamljena, nebogljena v tem vabljivem mraku- V glavi sem računal, kolikš- na je turistična taksa za njo in kako bi z njeno osebno legitimacijo ob prijavi. Zdaj sem videl, njene velike, črne oči so me proseče božale ... Bodi močan, sem si de- jal in odšel v Jožetovo go- stilno. Dva, trije so sedeli za mizo. Dva sta trdila, da so bile krave kupljene poceni, eden pa, da so jih preplačali. Pa pride občan in vpraša Jožeta, čigava je ta krava, ki zunaj prežve- kuje? — Kakšna krava, če so tri?! — Ena je! Nemogoče! Bum, smo poskočili. Nezaslišano. Ne- kaj je narobe, tako kot z delivijo sredstev podčetr- ške krajevne skupnosti Toliko časa so gradili in delali, da so za sedem sto- takov starih tisočakov pre- segli možnosti. Na parti- zansko Rudnico pa je le cesta in še kam. Občani niso bili toliko prizadeti, niti glasni, kot oni na žu- panstvu. Saj vsem ne mo- reš ugoditi z nekaj kraj- carji. — Kaj pa tekate?, je de- jal mimoidoči občan. — Ali zdaj adaptirajo Jožeto- vo štacuno? — Kaj misliš s tem? Po- tem sem zopet uzrl njo. Poleg nje je bila še ena. Krava namreč. Mirno sta se pasli na gmajni, kjer bi naj bil nov olimpijski bazen z atomsko vodo. Ubogi kravi, če bi bil na- mreč tam bazen z atom- sko vodo. Tisti, ki je bU pri Jožetu najbolj glasen, ju je pograbil in gnal mi mo mene. Tudi njo. Ni me pogledala, škoda, ker bi ji lahko povedal, da bosta jutri nadaljevale v mesto za 540 din ^ kilogramu. Ko je šla mimo, se mi je zdelo, da je njen pogled prezirljiv. Seveda, ko se pa tu v Podčetrtku nič ne zgodi, dolgčas. J. SEVER 5 TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 MALA ANKETA Kako je poskrbljeno za obiralce? Savinjska dolina je ponovno oživela. Med hmelj- skimi nasadi je završalo. Prišli so obiralci. Naj- ireč jih je iz Prekmurja, pa tudi z one strani jih je precej. Tokrat smo našo malo anketo posve- tili njim. Naj govorijo sami o prehrani, preno- čišču in orgranizaciji dela. Ali je bilo prejšnja leta bolje? Breda PEŠEC, ekonomski tehnik iz Arje vasi: Prvo leto sem tu baletka. Delo je zanimivo, samo hoditi je treba dosti. Ne vem, da bi se ljudje pritoževali. HraiK) jim redno dostavljamo. Mislim, da so preza- htevni. Porcije so dovolj velike in kruha dobijo, ko- likor hočejo. Da je slaba hrana, pa ne vem, ker se tu ne hranim. Prihodnje leto bo treba odnose med obiralci in zadrugo bolje urediti in precizirati. Dru- gega izhoda trenutno ne vidim. Franc KOLAR, Velika Pirica: Le- tos je hrana slaba. Včeraj je zmanjkalo kosila. Prejšnja leta je bila hrana mnogo boljša. Zju- traj dobijo kavo, za kosilo kakš- no solato, riž, juho. Dobijo pa dosti kruha. Tudi ležišča imajo slaba. Spijo na slami... Ljudje se pritožujejo m nerodno je vsak dan poslušati njihovo tar- njanje. Stanje se pa ne izbolj- ša... Tudi plačevanje ni naj- boljše. Delo je težavno in plačilo bi moralo biti večje. Frančiška GRIL, Tomaž pri Or- možu: Sest let že organizirava z možem skupine, ki jih potem pripeljeva sem, da obirajo hmelj. Ljudje mi pravijo, da so včasih lačni. Da hrano pozno dobijo. Vsako leto je bilo boljše. Obi- ralke, ki delajo sredi hmeljskih nasadov, mnogokrat ostanejo brez hrane, ker jih nihče ne po- kliče. Tako je iz dneva v dan. Samo prenočišča so letos boljša. Imamo postelje in slamarice. Kristina PINTERIC, Rakovce pri Ormožu: Letos nam ni všeč hra- na. Sinoči smo čakale na večer- jo do pol desetih. Ogromno lju- di je, organizacija pa slaba. Pa samo enolončnice dobivamo. Vča- sih je kakšna solata zraven, ven- dar je to zelo redkokdaj. Naj- večkrat so argo juhe s kakšnim kosem govedine, testenine In po- dobno. Zjutraj pa bela ali črna kava, čaj. Dobimo tudi riž, ki ga pa skoraj nihče ne je, ker je pretrd. Anica VAJDA, vas Korečica pd Ormožu: Peto leto že delam z Grilovo skupino, vendar je bilo vsako leto boljše. Prejšnja leta nismo dobivali samo enolončnic. Za hrano plačamo dnevno lan balete, to je 540 starih dinarjev. Prenočišče imamo zastonj. Tudi organizacija pri dostavljanju hrane je slaba. Vodo nam malo- kdaj pripeljejo. Delo je težko in bi ga lahko bolje plačali. Tako pa ne bo kaj prida zaslužka. ZAKAJ JE MORALA PRI DELU PRIDNA VALČKA JAGODIC S SLADKE GORE NA CESTO? Morala in nemorala • PRAVIJO, DA ŠE DANES LAHKO ČLO. VEK ODLETI NA CESTO, NE DA BI TOČNO VEDEL ZAKAJ, ČE PRIDE SUGESTIJA »OD ZGORAJ«! • PREZERVATIV IN NEMORALA ALI ZLONAMERNI, ZA LASE PRIVLEČENI OČIT- KI SO TUDI ZA DELAVSKI SVET UPOŠTE- VANJA VREDNO GRADIVO, ČE VANJ VER- JAMEJO. v nekaj letih je bilo v sod- nih dvoranah na področju nekdanjega celjskega okraija več sto razprav zaradi neza- konitih prekinitev delovnega razmerja. Letos je sicer teh sporov nekoliko mano. ven- dar so še vedno primeri, ki sodijo v anale najprimitiv- nejšega izkoriščanja samou- pravnega sistema. Oboje, število sporov in dej- stvo, da večina delavcev do- bi zadoščenje šele na sodiš- ču, nudi dovolj snovi za raz- mišljanje. Pri tem ne misli- mo toliko na sitroškovno plat, kot moralno, kajti prizade- tost ljudi kljub poanejši, za- nje pozitivni raasodbi izgub- ljajo vero in dvomijo v pra- vičnost. O teh primerih pa vemo, kaiko je z njimi. Kadar išče- mo črno, najdemo vse — sa- mo črno! Sem sodi tudi pri- mer odpovedi delovnega raz- merja delavki Valčki Jagodič s Sladke gore, ki je bila za- poslena v poslovalnici trgov- skega p>odjetja Ješla iz Šmarja pri Jelšah kot pomožina de- lovna moč. Vsa stvar se je uradno za- čela, ko so občanke in občani na zboru volivcev (!) v Sladki gori zahtevali, naj Valčko podjetje zaradi nemorale in tojsadevnih stvari, ki niso bi- le dokaaane, niti raziskane, ne jasno oporedeljene, odpu- ste! Nadaljevanje te nevsak- danje zahteve je bil uradni zahtevek v imenu kratjevne skupnosti! Uprava podjetja je ukrepala hitro. Baje zato, ker so za aahtevkom krajevne skupno- sti stali baje nekateri družbe- nopolitični delavci! (Kot je po telefonu obrazložil direk- tor podjetja), čeprav ima podjetje posebno komisijo za zaščito delovnih dolžnosti, ta komisija primera ni raziska- la, niti »obtoženke« ali njene predstojnice uradno zaslišala! Glede na to, da člani delav- skega sveta niso bili z vsem seznanjeni, so po zagovoru »obtoženke«, ki je pošteno prikazala razmere v sladko- gorsski poslovalnici — začeli kolebati. Menili so celo, da bi morali kaznovati predstoj- nico, ki je moratoo in materi- alno odgovorna za poslovanje. Kot smo lahko preverili na terenu, smo ugotovili, da pire- govor, kjer nekaj v grmu šušti, tam nekaj je, drži. Zal smo ugotovili, da delo in »ne- morala« Valčke nista vzrok za to. da je večina potrošni- kov izbrala raje drugo poslo- valnico. Prav tako smo ugo- tovili, da je v resnici Valčka nosilec dela in prodaje v tej trgovini, čeprav 2» to ni us- posobljena, niti plačana. Za svojo plačo (24.740 Sdin) je v resnici večidel sama vodila prodajo. Glede strokovnosti ne bi razpravljali, ker je ob njeni izobrazbi na dlani. Nje- na predstojnica in občani so potrdili, da je Valčka izredno pridna pri delu, da se je hi- tro vživela v novo oikolje. Kolektivu trgovskega pod- jetja Jelša pa so bile servira- ne stvari, ki mečejo čudno luč na samoupravljanje. De- lavko so po že ustaljenem na- činu — Nekdo je rekel, vi- del — predstavili kot nekaj, kar vsekakor ne sodi v ZDRAV kolektiv. Obtožbe ni- so bile preverjene, dokazane. Ukrepali so baje v smi- slu direktorjeve izjave pred delavskim svetom, ko je videl, da člani ob iz- ključitivi kolebajo: V PRVI VRSTI MORAMO UPOŠTE- VATI ŽEUE POTROŠNI- KOV ... Rezultat glasovanja je jasen — večina je bila za izključitev. Po izključitvi se je delavka pritožila, sodišče je odločbo o odpustu zavr- nilo, podjetje je plačalo sod- ne stroške, Valčka str^ znova potrošnikom v Sladki gori.. J. SEVER p. p. i 1611 O izbiri hmelj ske princese Rada bi povedala ^^ i o dnevu hmeljarjev o^' ma o izbiri hmeljske pf^ ] cese. ^ Prvo, kar mislim, ;e da bi morali v boič , sprejemati prijave ^' samo kmečkih deklet, ?' si edine zaslužijo hmeljske princese, ^' prav pri nas princes »j več, a če jih že TnoroC ] imeti, naj bo. Kajti on^ j vsako leto znova- pru^ j njajo vsaki sadiki p^^ ^ bej, in vsaj ta dan, ^e j, J že res namenjen hmelj^] jem, naj bi bil same nji j hov, ne pa, da se vrnej^ vajo vanj dekleta, ki ne vedo, kaj se pravi j,' j lati v hmelju, če bi (j ) dekleta spomladi povabi^ na njivo okopavati hrm J gotovo ne bi bilo nobent J Poleg tega pa je v St ^ vinjski dolini dovolj krn^ kih deklet, ki imajo -^do, volj naravne inteligenci ^ preproste ljubkosti. Je, . žalostno od tistih, ki so t pripravljalnem odboru a so gotovo tudi očet'( kmečkih deklet, da so i i ko kratkovidni in poda. njujejo svoje hčerke. ' Zato tudi ni čudno, d, ' kmečka dekleta beže oi : doma, če so pa povsci J zadnje, samo pri delu m rajo biti prve. Mislim, t v tem prepričanju nisen ' osamljena, in da meni |» i ko tudi večina obisko^^ j cev dneva hmeljarjev,^ bi namreč v prihodnje te-l birali res samo kmečh* dekleta, tista pa, ki to s' njihova stvar, naj ostarn jo tam, kjer so takrd I ko se kmečka dekleta pol tijo na hmeljskih njivah. 3 IVAN DEŽELAK \ Tabor l'i Prosta delovna mesta 1. Cestno podjetje, O I.ie, dveh kvalificiranih ' darjev z enoletno praks" stanovanja ni. 2. Komunalno ^djefl Celje in kanalizacija, Ije, enega polkvalificiraff ga zidarja s poklicno ^ lo, brez prakse, stanoff nja ni. 3. Grajžl Ludvik, a^^ pralnica, Celje, Tehars® 35, enega polkvalificira^ ga mehanika ali šoferJ brez prakse, stanovali ni. 4. Opekama Breac enega finančnega knji§? vodje s srednjo šolo ' triletno prakso, stano^ nja ni. 5. Jugotanin, Sevni^j enega strojnika par"!; kotlov z mehaničnim ^ jenjem, kvalificirane^ brez prakse, stanova" ni. 6 Cevomontaža, enega referenta za priP^ vo dela v obratu Vrans»^ s srednjo tehnično solo , strojni oddelek, z enoi, no prakso, „ Pogoj za to delovno je odslužen vojaški DOBRO NALOŽENI Stanovanjsko podjetje Žalec projektira načrte visokih in nizkih gradenj, zlasti pa izdeluje projekte za enodružinske hiše in za adaptacije družinskih hiš, pa tudi večja popravila in kmečke domove, gospodarska poslopja itd... Projektivne storitve izvršujejo priznani arhitekti solidno, ceneno in hitro. Priporočamo se za naročila projektov in tudi za grad. beha nadzorstva z dobrimi in vestnimi, izkušenimi strokovnjaki. Dinar, ki ga vložijo graditelji, ki grade z režijskimi skupinami, v gradbeno nad- zorstvo in v dober projekt, se obrestuje desetkratno v kvaliteti del in prihranku materiala. Stanovanjsko podjetje Žalec opravlja tudi vsa popravila in adapta- cije stanovanjskih hiš ter manjše novogradnje in adaptacije lokalov. V zalogi resnično čudoviti projekti stanovanjskih hišic in vikendov. STANOVANJSKO PODJET.IE ŽALEC Letos bolje Sindikalne podružnice v konjiških podjetjih so tudi za letošnje leto dobro pri- I>ravile dopuste svojih članov. V počitniškem domu kovaške industrije v Uma.gu koristijo svoj letni dopust v vikend hi- šicah še člani sindikata pod- jetij KOSTROJ, KONGRAD in COMET. Za letošnje leto so zmog- ljivosti v celoti zasedene že od junija naprej. Mnogi čla- ni teh kolektivov se odločajo za koriščanje dopustov na morju tudi zaradi ugodne penzionske cene in regresov, ki jim jih nudijo sindikalne podružnice. Povprečno znaša regres 1000 Sdin na osebo, ce- loten penzion za 2210 Sdin Za člane sindikata v kova- ški industriji Zreče so orga- nizirali tudi prevoz s poseb- nim avtobusom. Njihovi čla- ni se menjajo vsakih sedem dni. Sindikalne podružnice v omenjenih podjetjih pa so se odločile dajati regres tudi članom, ki koristijo svoj do- pust drugje. Pričakujejo, da se bo zaradi tega število ti- sitih, ki se odločijo za oddih na morju, v planinah in dru- gje, letos še povečalo. Krajši enodnevni in dvodnevni od- dih predvsem ob prostih so- botah pa mnogi preživijo tu- di v koči planinskega društva Zreče na Regiji. F. B. 6 TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 PRAV DOBRO, A NE ODLIČNO šE BOLJŠA KAKOVOST IN NOVE OBLIKE — V TO SO USMER- jgpjA VSA PRIZADEVANJA ROGAŠKIH STEKLARJEV. GIBANJE ZA JToV ODNOS DO DELA poletje za večino steklarjev, zlasti še, če je j^jjo vroče kot letošnje, ne prinaša posebnih jjdosti. Delo pri pečeh, kjer je tudi več metrov ^gtran od loncev najmanj 80 stopinj Celzija y teh vročih poletnih dneh m jih obiskal v Rogaški "latini, a ne z edinim name- flom. pisati o tegobah. Kaj bi navsezadnje s tem kori- Pihalci, ti so najbolj na u^ru poletne vročine, si po- jjjagajo nekoliko s tem, da prihajajo v steklarno že ob I uri zjutraj ali celo prej. Obisk je tokrat veljal njiho- jgrnu delu nasploh, njihovim oajnovejšim prizadevanjem, jteklarna »B. Kidrič« v Roga- Slatini, ki že dlje slovi jjradi svojih kvalitetnih iz- (jelkov doma in na tujem, je ^dnje mesece sredi novega gibanja za spremenjen, nov ^os do dela, do tega krhke- ga proizvoda, ki naj prinese ^Ijšo, še boljšo kakovost od (josedanje. Pa ne, da bi jih ^ novim premikom silUe kri- tične razmere, nasprotno, v itolektivu so ob polletju v primerjavi z drugimi steklar- nami dosegli pri zmanjšanem številu zaposlenih večje pro- izvodne rezultate, boljšo pla- čano realizacijo in večje skla- de. Bistvo, zaradi česar so se odločili v nov korak, je skrb za jutri, za pojutrišnjem. Ostati renomiran proizvajalec kristalnega stekla in svinče- nega stekla, konkurirati v sve- tu, pomeni nenehno napredo- vati. Prav za to višjo raven kvalitete izdelkov rogaških steklarjev se bijejo te »nesece in ne brez uspeha. Temeljita rekonstrukcija steklarne, ki so jo opravili še o pravem času, omogoča s tehnološkega vidika vse mož- nosti in to na najvišji kvali- tetni ravni, celo enaki kot v najrazvitejših deželah. Za do- sego tega pa je potreben sa- mo še nov, drugačen odnos do dela, kar velja tako za pihalce, za delavce pri osta- lih delovnih fazah, za grobe brusilce, za desen in kristal brusilnico, dekor, enako pa tudi za vse delavce v trans- portu in pakirnici. V steklar- ni so dejali, da je v razmero- ma kratkem času nov duh za- jel večino zaposlenih, a še zmeraj je nekaj takih, ki so- dijo, da sam dosežen renome tovarne tako ali tako zado- stuje in zakaj ne bi delan še naprej tako kot doslej. Spričo tega, da so s tehno- loškega vidika zagotovljeni vsi pogoji za kvalitetno pro- izvodnjo, ni preostalo druge- ga, kot da tudi pri kontroli stvari zaostrijo. Le-to namera- vajo zaostrovati, dokler ne bo proizvodnja dosegla zares naj- višje ravni. To pa je v celoti možno. »Naši kupci se bodo še čudili, kaj vse zmoremo«, je dejal tehnični vodja Jože Jankovič. »Nekoč smo izloče- vali v vseh fazah proizvodnje približno 30 odstotkov neu- streznih izdelkov, danes, v za- ostrenih pogojih gre v črepi- nje tudi 40, 50 in celo 60 odstotkov napihanega stekla. Na tržišče, bodisi doma ali na tuje, gre zares najboljše in prav v tem vidimo našo konkurenčnost« V steklarni si izredno priza- devajo za večjo natančnost v proizvodnji, za pazljivo rav- nanje s polproizvodi in final- nimi proizvodi. Nikakor ne sme biti razlik med ravna- njem z najenostavnejšo go- stinsko čašo in kristalnim ke- lihom. Pri obhodu skozi obra- te je že moč opaziti večjo či- stočo, red, nov način zlaga- nja stekla, da se ne okrha, skratka stvari, ki ne zahteva- jo dinarskih investicij, pač pa drugačen proizvajalčev od- nos do dela in proizvoda. Kvalitetno blago se razumlji- vo bolje prodaja, več bo do- hodka in tudi več bo za pla- če. v Rogaški Slatini je med drugim čutiti tudi spremenjen odnos do domačega tržišča. Kupci vsa leta sem niso mo- gli dobiti zaželenih količin asortimana. Vendar jim je re- konstrukcija sedaj omogočila večjo proizvodnjo tudi za do- mače potrebe. Izredno si pri- zadevajo za nove vzorce za široko potrošnjo. Precej tega bo na tržišču že prihodnji mesec, torej na začetku sezo- ne večjih nakupov. Sistema- tično so v steklarni začeli ob- delovati večje potrošnike — pivovarne ter tovarne alkohol- nih in brezalkoholnih pijač- Za pivovarno Laško so doslej izdelali več kot 80.000 vrčkov za pivo z emblemom pivovar- ne. Vrčke z emblemi in ča- še so ponudili tudi nekaterim drugim pivovarnam, pa za ORO in še nekatere drage. Izdelki so zvečine iz najkva- litetnejšega gladkega kristal- nega stekla in se tako bistve- no razlikujejo od strojnih iz- delkov. Nenehno pa snujejo nove vzorce in jih posredu- jejo naročnikom in če se le ti odločijo za ta ali oni vzorec, prično s serijsko proizvod- njo. Taka orientacija, ki velja tudi za izvozne kontingente, preprečuje vsakršno proizvod- njo na zalogo in s tem veza- nje obratnih sredstev v pre- komerne razsežnosti. V za- ostrenih pogojih reforme ta- ka orientacija nedvomno pri- naša svoje pozitivne posledi- ce in teh so v steklarni lah- ko prav veseli. Sicer pa velja za celotno gospodarjenje v steklarni »B. Kridrič« skup- na značilnost — posluh za tr- žišče, za večjo kvaliteto in sodobnejo ekonomiko. F- K. V TABORU N IBILO VODE Prebivalce Tabora in oko- lice je vznemirilo pomanjka- nje vode čez dan, ko so po- trebe največje. Zato so si morali polniti posode zgo- daj zjutraj ali pozno zvečer. Zanimivo je, da so Taborča- ni v neposredni bližini za- jetja in zbiralnika. Prizadeti so bih tudi rejci jiščancev Na tem področju e kmetovalci okrog 15.000 čancev za trg, da ne govo- 'rimo o potrebah kmetijstva in živinoreje. Ob gradnji vodovoda so strokovnjaki zatrjevali, da bo vode dovolj vse do leta 2000, ko se bo število obča- nov podvojilo. Do tega pa je še daleč, vode pa že zdaj primanjkuje. Poznavalci tr- dijo, da do pomanjkanja vo- de kljub suši ne bi prišlo, če iz Tonovega zajetja ne bi odtekala tretjina vode " po- tok Konjščico. Glavni vzrok pa je verjetno v tem, da je dejanska potrošnja mnogo večja od predvidene. Ob dejstvu, da so zajetje ob Križnikovem izviru in ob iz- rtm Ojstrice odstopili za potrebe Trbovelj, bi bilo po vsej verjetnosti potrebno —'.z- mišljati o novem zajetju. -pik ZA KAVARNO ŠE HOTEL OD KVASA DO NOCNEGA LOKALA • Trgovsko podjetje »Resevna« v Šentjurju je začelo voditi odločilno politiko tudi v gostin- stvu. Poleg gostišča v Slivnici je letos uredilo kavarno v Šentjurju. V programu imajo še grad- njo hotela. • To podjetje, ki je v desetih letih desetkrat povečalo število zaposlenih, za sedemkrat šte- vilo poslovalnic in promet od 68 milijonov na dve milijardi starih dinarjev, bo v prihodnjih letih večji del svojih sredstev namenilo za mo- dernizacijo trgovskih in gostinskih lokalov. Kolektiv trgovskega podjet- ja »Resevna« združuje 20 tr- govskih poslovalnic in je bilo doslej edino trgovsko podjet- je na področju šentjurske ob- čine. Na področju te občine je primer rasti tega podjetja edinstven. Pred desetimi leti so pod- jetje tvorile tri poslovalnice, ki so imele letno 68 milijo- nov starih dinarjev prometa. V njih so imeli celo tri mili- jone 700 tisoč izgube. Zaposle- nih je bilo osem ljudi. Zdaj zaposluje podjetje v dvajsetih poslovalnicah in treh gostin- skih lokalih 83 ljudi, ki ustvarjajo nekaj več kot dve milijardi starih dinarjev pro- meta! V teh letih so število po- slovalnic razširili tako, da imajo že zdaj dejansko v vseh večjih krajih svojo posloval- nico. Samo letos so vložiU v novogradnje ali adaptacije in dograditve približno 35 mili- jonov starih dinarjev. Med največja dela vsekakor sodi gradnja nove blagovnice na Planini, ki bi naj bila dogra- jena do 1. maja prihodnjega leta. Drugi večji objekt je ka- vama v Šentjurju, ki bo v resnici najsodobnejši gostin- ski obrat v občini. Kavarna je bila odprta že v petesk. Ta jih je veljala 25 milijonov dinar- jev. Pred dobrim tednom dni so odkupili zemljišče, kjer bo- do zgradili hotel. Hotel bi naj bil dograjen do 1969. leta. Ppleg restavracijskih in go- stinskih prostorov bo v njem tudi 10 tujskih sob. Pred dne- vi so odkupili staro zgradbo ob križišču v trgu (dosedanje poslovne prostore podjetja »Moda«), kupili parcelo za gradnjo samopostrežne trgo- vine na Ponikvi, ki bi jo naj začeli graditi že na jesen pri- hodnje leto, uredili so skla- diščne prostore samopostrež- be Center, v teh dneh pa pri- pravljajo sredstva za adapta- cijska dela novih lokalov v Dobju in Loki pri 2usmu. V prvem polletju letošnjega leta je promet na zaposlene- ga prerasel vsa predvideva- nja. Prav tako se je kljub ne- koliko težjim razmeram po- večal dohodek. V sklade so vložili za 40 odstotkov več sredstev kot v istem obdobju lani, čeprav je marža za 0,02 odstotka manjša od lanske. J. SEVER SEJEM V TABORU Kmetovalci iz Tabora in okolice pripeljejo vsak dru- četrtek govejo živino na sejem. Kupci so večji del •sti, kmetijski kombuiat, o^Jrat mesnin in privatni mesarji. Na zadnjem sejmu 3e bilo ilevet glav živine, od katerih so tri odbrali za izvoz. Ce- na za izvoz je bila 600, za doma pa 540 starih dinarjev za kilogram. V primeru, da bo še naprej sušno obdobje, bodo morali kmetovalci za- radi pomanjkanja krme pro- dati še več živine. -pik LUDVIK VIDMAR 70 - LETNIK »Starost fe slab poklic,« pravi z vedrim nasmeškom in nič ni videti, da bi tako mi- sil tudi v resnici. Zdaj živi s sinom, ki je predsednik ob- činskega sodišča, v Sloven- skih Konjicah. »Se vedno se mi s toži po domačiji v Zre- čah, kjer sem preživel 61 let v lepi slogi s Pohorci!« Ludvik Vidmar se je rodil v Zrečah 22. avgusta 1897. Tr- govsko šolo je opravil v Ce- lju, učil pa se je v Slivnici pri Šentjurju. Tam so ga na- učili kaditi. Ko se mu je raz- lil petrolej po tobaku, je last- nik terjal, da poravna škodo. Vidmar je plačal in pobasal tobak, ko ga je lastnik vpra- šal, kaj bo s tobakom, je tr- moglavo odgovoril: »Plačal sem in zdaj bom kadil!« — »Prav,« je dejal lastnik. Če bi ne bilo teh besed, bi morda nikoli ne kadil. Toda leta 1965 je moral cigarete opustiti, ker se je zdravil za- radi srčnega infarkta. Lani je srečal dr. Rojnika s pipo in ga takoj pobaral: »A sebi pa niste prepovedali kajenja?« — »Saj pipe tudi vam nisem prepovedal!« In odtlej ga vi- devamo s pipo. že pred vojno so v Zrečah bili boj s takratno krščansko zadrugo, ki je hotela obvla- dati pohorski živelj. »Toda niso mi bili kos,« se pohvali Vidmar. »Pohorci so držali z mano. Kako tudi ne bi, ko pa daleč naokoli ni bilo gostije, kamor me ne bi bili pova- bili!« Potem je prišel okupator in ga z družino odselil v Sta- vico pri Gornjem Milanovcu. Bili so težki časi, a najbolj živo se spominja dogodka, ko so Nemci hoteli kaznovati štavičane. »Do tistega dne ni- sem spregovoril nemške be- sede, a ko je zagorel prvi ko- zolec in sem videl sedemede- set uklenjenih mož, sem sto- pil pred nemškega majorja in ga predrzno vprašal, če so taka dejanja v čast »kulturi« nemških častnikov. Njegov nastop je rešil vas pred huj- šimi posledicami in ko so se Vidmarjem poslavljali, so jim hvaležni vaščani naložili poln vagon živeža. »Kure smo morali v Beogradu prodati, sicer bi nam jx>ginile,« se še danes nasmehne kleni Pohor- čan. Doma je vladala pustoš in že leta 1948 je Vidmar vsto- pil v zreško zadrugo. Pred vojno glavni nasprotnik, je zdaj postal glavni pobomik novega gospodarjenja in Po- horci se ga radi spominjajo kot vodjo lesnega oddelka, kar je bil do leta 1963, ko je šel v pokoj. Se bolj se ga pa spominjajo kot tajnika elek- trifikacij skega odbora, saj je z vztrajnim delom pripeljal elektriko tudi v najbolj od- daljene kmetije. Mnogo tega se še spominja in vsega tudi ni mogoče zapi- sati. Rad pripoveduje o pr- vem avtomobilu v Celju, o pr- vem radijskem sprejemniku v Zrečah, kako se je učil vo- ziti avtomobil fše pred leti je hranil karamboliran okrasni obroč od žarometa!) in še marsikaj drugega. »Brez dela je človeku hu- do,« reče s hudomušnim na- smeškom in se ozre po do- mačih, »zato sem prevzel vlo- go družinskega nabavnega re- ferenta. A ne vem, če ne bom tudi to delo odpovedal in od- šel čisto v pokoj!« Toda vsi, ki ga poznajo — in teh je precej — mu želijo, da bi še dol^ ostal med njimi. H. S. NAKRATmO ŠOLA IN SEMINARJI Delavska univerza v Šent- jurju bo tudi v jeseni nada- ljevala z oddelkom osnov- ne šole za odrasle, s šolo za mlade proizvajalce in politič- no večerno šolo. S seminarji bodo poski^ali pomagati mladim samoupravljavcem in predsednikom delavskih svetov, občasno pa bodo pri- pravili tudi splošna predava- nja za občane. to FLUORO- GRAFIRANJE TUDI NA PLANINI V šentjurski občini že ves teden poteka obvezno flu- orografiranje prebivalcev. Skoraj po vseh krajih v ob- čini je priprave prevzela or- ganizacija Rdečega križa, ki obvešča prebivalce o pome- nu fluorografiranja in me- stih, kjer bodo pregledi. IZPITI ZA DIJAKE OSEMLETK Pri delavski univerzi v Ce- lju i)otekajo te dni izpit za tiste dijake osemletk, ki v redni šolski obveznosti niso končali osmih razredov. Za- nje je delavska imiverza pri- redila posebne seminarje, poskrbela pa je tudi za 3pi- te, tako da bodo 2idaj kon- čali osemletko tudi tisti di(ja- ki, ki je prej iz kakršnih ko- li razlogov niso mogli. LUKNJA PRI LUKNJI, PA VENDAR ... avto po njej pelje. Stara Olimpija je prav neumno poskakovala vn od časa do časa zdrknila čez rob v globino. Pravzaprav je bila skoraj vedno v luk- njičasti globini... Spred- nje steklo pa je bilo belo od prahu, da sem pomislil, da se vozim po sibirski megli. Avto pa še kar na- prej IZ luknje v luknjo. Malo po zraku, potem pa tresk bum na rob luknje in nazaj v luknjo, če se je uspel umakniti eni luk- nji, je že zdrsnil v drugo. Pesem dolga nekaj kilo- metrov ... Pokrajina je lepa. Nizki griči napeti kot tetiva na loku. Pa majhne, s slamo krite hiše. Vinogradi in sadovnjaki, So^, Harine zlake, stara lekarna v Olimju, nekaj gradov vn graščin, zgodovinsko po- membne cerkve in kape- le... Lepi kraji. Samo turist se malokdaj pope- lje skozi če pa slučajno kdaj zaide na cesto dolgo tisoč lukenj, pa se zago- tovo potem nikoli več ne vrne v te kraje. Avto poskakuje, šofer preklinja. te najmanj petkrat sem na razdalji treh kilometrov slišal vse jugoslovanske besedne fol- klore tja od Turkov na- prej, vmes pa nekaj o tu- rizmu in turistih, pa tu- rističnih društvih, cestar- jih, cestnih upravah itd. Ti kraji so odrezani od sveta. Skoda, da so fih odrezali, namesto da bi porezali robove luknjam in luknjicam. Dobil sem vtis, da se tod pač nikoli ne vozijo tisti, zaradi ka- terih delamo včasih nove ceste. Ljudje pravijo, da rabijo samo boljšo cesto, da prahu ne bo nihče uži- val. Uživa naj raje mir pa dobro virštajnsko vino, kakor pa prah, luknje in praške Phenangol proti tr- ganju po glavi. Luknja pri luknji, pa avto vendar po njej pe- lje ... Ponavadi pa samo enkrat in nikoli več. Turi- zem pa le imamo, saj na- vsezadnje je to tudi us- peh, če zdrkne po luknjah od Harinih zlak do Plani ne dnevno vsaj en avto ... T. Vrabl USPESEN PRODOR NA TRG (Nadaljevanje s I. strani) Kljub temu, da je prodaja "spešno stekla, čeprav je sa- v Jugoslaviji okrog 200 ^jetij s sorodno proizvod- njo, kolektiv tare pomanjka- j^je obratnih sredstev. Gre za ^vidnost, ki je prizadela tu- ta prizadeven kolektiv. Po- '^ovni partnerji namreč dol- pejo podjetju okrofe 350 mi- ^onov starih dinarjev. To je ^ota, ki bi kolektivu v veliki omogočila proizvodnjo p zalogo, saj mora spremlja- ^ gibanja v gradbeništvu, ki pa je, kot vemo — sezonsko- Zato je tudi prodaja opreme uspešna v pozni jeseni, po zaključku gradbene sezone. V teh dneh je kolektiv iz- bojeval pomembno delovno zmago. Za približno 110 mili- jonov starih dinarjev je kupil moderen stroj za vlečenje šivnih cevi. Gre za stroj, ki je pri nas novost, zato bo pa njegova vrednost tembolj pri- pomogla kolektivu pri uve- ljavljanju na trgu. Proizvod- ne zmogljivosti tega stroja, ki je že začel poskusno obrato- vati, so tolikšne, da bodo del cevi lahko nudili trgu, kjer je zanje veliko zanunanje. število zaposlenih, ki so le- tos prejemali v povprečju ne- kaj nad 68 tisoč starih dinar- jev mesečnih dohodkov, se je nekoliko zmanjšalo. Kljub te- mu pa je bila v prvih šestih mesecih letošnjega leta pro- izvodnja za približno 30 od- stotkov večja. Proizvodnja v drugi polovici leta pa bo že nosila obeležje novega stroja, ki bo bistveno pripomogel k naporom kolektiva. js 7 TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 NA KRATKO FRANCOZI V ZAGORJU Družme treh francoskih ru- darjev iz mesta Avion v Se- verni Franciji, s katerim je pobratena občina Zagorje ob Savi, bodo preživele del svo- jega dopusta v Sloveniji. Go- stje so najprej letovali v do- mu revirskib m savinjskih borcev NOV na Vrheh nad Trbovljami, ogledali so si Za- gorje, nato pa so odpotovali v Crikvenico. Prihodnje ieto bodo letovale v Franciji dru- žine treh zagorskih rudarjev. -NK— CESTA TRBOVLJE — HRASTNIK Pred dnevi je začelo cest- no podjetje iz Ljubljane re- konstruirati cesto iz Trbo- velj do Hrastnika. Računajo, da bodo dela opravili že le- tos do dneva republike. De- nar za obnovo ceste bodo da- li republiški cestni sklad, termoelektrarna Trbovlje in še nekatere druge delovne organizacije. —NK- IZOBRAŽEVANJE MLADINE Občinski komite ZMS v Tr- bovljah je že izdelal predlog programa za družbeno-politič- no izobraževanje mladine in mladinskih aktivov. V sode- lovanju s trboveljsko delav sko univerzo bodo pripravili politično šolo in še seminarje za člane ZMS, ločeno za u- čence in dijake osnovnih šol ter srednjih šol in za mla- de proizvajalce iz delovnih organizacij. —NK— CESTA CEZ SLACNIK Modernizacijo ceste iz Tr- bovelj v Zagorje čez Slačnik je že lani financirala Cemen- tarna v Trbovljah. Zaradi slabega terena je bilo cesti- šče na več mestih močno po- škodovano. Pred dnevi je ce- stno podjetje Ljubljana vno- vič utrdilo cestišče, zdaj pa ga še asfaltirajo. Računajo, da bodo zatem na tej cesti asfaltirah še manjkajočo za- porno plast. -NK- REORGANIZACIJA ŠOLSTVA Temeljne izobraževalne sku- pnosti občin Trbovlje, Hrast- nik m Zagorje so imenovale pa dva člana v koordinacij- ski odbor revirskih izobraže- valnih skupnosti. Odbor naj bi uravnaval in reševal skup- no problematiko, hkrati pa si zbiral vsa dejstva o mož- nosti in prednosti za more- bitno ustanovitev enotne re- gionalne izobraževalne skup- nosti za revirje. Na nedavni seji odbora so med drugim obravnavali tudi predlog za reorganizacijo šolstva druge stopnje. Na tej seji so skle- nili, da bodo imeli prihodnje Beje izmenično v občinah Tr- bovlje, Hrastnik in Zagor- je, sejo pa bo vodil vsakič predsednik izobraževalne sku- pnosti iz občine, kjer bo od- bor zasedal. —NK— PROIZVODNJA V STROJNI TOVARNI v juliju so v strojni to- varni Trbovlje izdelali 560 ton transporterjev, dvigal ter rudarske opreme in opreme za gradbeništvo. Za- radi preusmeritve proizvod- nje od serijske na individu- alno ter zaradi premajhnih emogljivosti v ročni obdelavi, niso dosegli kovinarji prejš- nji mesec planskih nalog. Na tuje tržišče so izvozili za 65 tisoč dolarjev izdelkov, in si- cer na Madžarsko jamske stojke, v Zahodno Nemčijo dele za gradar, v Gvinejo pa udarni granulator. —NK— PRIPRAVE ZA INTEGRACIJO ZASAVSKIH RlJDNHve po dolgem, dve počez in dve na vrh, pa smo ie zgrabili. - Vilč, ne boste verjeli, od aistinja sem sva srečala dva .estarja. - Dovolj, sta bila vsaj na ssti? V redu. Kaj vi, Celja- li, tožite o dimu iz Cinkarne, L se kadi enkrat na mesec! [aj pa to? Petdeset metrov 2leč na obe strani ceste je t belo. Zdaj pa dobi turi. ki bi naj ves dan ždel za, aprtimi okni in skozi bel Mak zijal v naravo in užival iagodejen mir. O, pridejo pstje. Tudi inozemci. Toda »mo enkrat, potem jih ni več. rčeraj mi je neki Nemec de- z dolgim obrazom, da je a cesta ŠKANDAL. Jaz pa sravim, da je še huje. - Mene prah toliko ne mo a kot luknje. - čudim se, da se avtomo- bili ne zalete. Sicer jih bo pa ako v kratkem času, po rie- Hj vožnjah, vrag pobral. Saj mora. - Vilč, vi ste tu ob pod- kožju virštanjskih hribov in S^ric, kaj menite o letošnji ^atvi? Ali bo samo domač, ^ ga je sicer nekoliko to- ^ oklestila ali pa bodo tudi Virštajnu obirali srbsko fozdje? - Povem vam, da točim sa- 'lo domače vino, tisto ki ga Melajo v Virštajnu. Lani se dogovoril za večjo ko- cino, šel sem po njega, ga »skusil, ga pohvalil, kupil 5 pa nisem. Tako je to. Ne J^mem te kratkovidnosti, ^slušajte: pri tistem kmetu bom nikoli več kupil. In "arsikdo prav tako ne." Zakaj * bi raje rekel: poslušaj, to * kvaliteta, daj deset kova- li po litru gor, pa je. Potem ' cenkala, se zmenila in bila ''a zadovoljna. Jaz ^em ja ^ačin, poznam vsako gori- ^ in vem kaj kje raste. Lepo ^ prosim. Od Šmarja sem, razen Staroveškem v Podčetrtku ® pri vas lahko dobiš kaj 5plega za pod zob. Z gostinstvom je tako, ^^ gostilne, ki v enem dne- ^ z vinom ustvarijo dokaj 1 promet, pa potem života- 'J^ le ob pijači mesec ali ^ Dela v kuhinji je ogrom- dobička le malo. Odvi.sen Od gosta, če pride. Jaz pa da gostilna broz kuhi ni gostilna. Ne zamerite, kaj vas mo- . ^ naših gostilnah: cena ali ^fcija? — Niti cena niti porcija, temveč priprava. Celje ne bo nikoli več imelo takšnega ko- ha, kot je bil Bohinjec za pripravo vampov. Zame ni dovolj, če kuhar dvakrat z nožem udari po možganih, jih ne izpere, niti ne strga koži- ce, doda čebulo in jajce, pa adijo. Kje pa imajo še golaž? — Povsod, saj prav golaž rešuje kot specialiteta turi- zem! — Ne mislim na tisto para- dižnikovo omako, čebulo in kos mesa, temveč na CiOLAZ. Kje ga labko dobite? — Obsotelje je baje še ne- odkrit turistični predel. Ob tem pravijo, da je neizkori- ščen, Kaj bi vi tujcu poka^jali kot največjo zanimivost? — Cesto je že sam v;del. Pri moji veri, da ne vem. Tu- ristično društvo se nima z kdove čim hvaliti. Mar pod- četrški grad, v katerem je bila kurja farma? Tisto, kar bi bilo v tem gradu vredno razkazovanja, je bilo pokra- deno ... Ne vem. Sicer pa, draga moja, odvisno je od te- ga, kaj bi ga v te kraje pri- neslo. Kljub vsemu povem, da je tudi tu mnogo toga, kar se izplača videti ali pa ne, kar je vredno poizkusiti ali pa ne in kar je drago občuti- ti ali pa ne, kot na primer v Zgornje Savinjski dolini . . »Udarili« smo pipo v ko- maj pripeljan sod in 'jmokali. Ob koncu sva na žalost biJa priči, kako se pije in NARE- DI cviček... Malo tega, nekaj onega, to za barvo, to za okus; ne boste verjeli, da je bil znatno boljši kot tisti z rdečo etiketo, na kateri pi- še, da je iz posavskega rajo- na, ki je daleč od Gadove pe- či ali pa oni, ki ga dobiš pod VINOM BONUM, pa je bolj vinom kot bontjm . .. — Je to pošteno? Občani pa se jeze na vinogradnike, ki so pogosto žrtve trgovske politike! je dejal Vilč in od- vihral. J. SEVER BORCI V ROVINJU Za letovanje v medobčinski počitniški koloniji borcev Narodnoosvobodilne borbe v Rovinju je veliko zani- manje. To je razimiljivo, saj Rovinj slovi po zelo le- pem morju in okolici, lične vikend hišice pa stojijo v hladnem borovem gozdičku, tako da letoviščarjem tudi ob najhujši vročini ni prehu- do vroče. Poleg tega pa je za člane Zveze združenj bor- cev letovanje tudi poceni, saj stane dnevna oskrba sa- mo 18 novih dinarjev SREČANJE V LOCAH v soboto je bilo v Ločah pri Poljčanah srečanje mla- dine Slovenskih Konjic, Slo- venske Bistrice in Celja. Iz Celja se je družabnega sre- čanja s piknikom udeležilo približno 40 mladincev in mladink. Vsekakor takšno srečanje mladih treh krajev pomeni korak k nadaljnje- mu sodelovanju v organiza- ciji Zveze mladine tudi na resnejših področjih dela. PRAKTIČNI IZVOZNI IZDELKI TUDI NA DOMAČEM TRŽIŠČU! VERJETNO VAM SUKA OMARE NE DA SLUTITI, DA JE V NJEJ VGRAJENA POSTELJA. KLJUB TEMU PA LAHKO PONO- ČI TAKO UDOBNO SPITE NA POSTELJAH, KI SE SKRIVAJO V OMARAH - POSTELJAH DOM /LIT - 150 IN DOM/LIT - 200. MEBLO vam nudi izvozne omare — postelje sedaj tudi na do- mačem trgu po zelo ugodnih cenah. MALOPRODAJNE CENE: DOM/LIT-200 HRAST - N DIN 2.355,00 Z »JOGI« VZMETNICO DOM/LIT-150 MAHAGONI - N DIN 1.913,00 Kupite jih lahko v poslovalnicah »LESNIMA« IN »SLOVENIJALES« v Ljubljani, Celju, Mariboru ter trgovini »Meblo« v Novi Gorici. 9 TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 PROTESTIRAJMO S PROTESTI PRISPEVEK K PROTESTIRANJU v zadnji številki Tednika je vokalni solist Via Minera- li, ki si je naidel italijanski dodatni priimek najbrž iz protesta do slovenskih priim- kov in imen, protestiral v imenu mladih v »Protestu mladih«. Kako je pravzaprav s takšnimi protesti? Osebno nimam nič zoper proteste in protestiranja, ka- dar kdo protestira recimo od znotraj navzven, v imenu ne- ke ideje, prepričanja, proti takšnim ali drugačnim negar tivnim pojavom itd., upirajo pa se mi protesti zaradi pro- testov in še bolj protestira- nje, ob katerem pravzaprav nihče ne ve, di ta, ki »prote- stira«, v resnici sploh prote- stira. Priznam, da nisem stro- kovnjak za protestiranje in morda zato ne vidim v »dol- golasovstvu« in vzorčastih bluzah kakšnega protesta, pač pa kvečjemu čisto navad- no muho in prazmo posnema- nje oziroma morebitno nag- njenje mladeničev do ženske mode. To, dr£^i tovariš Minerali, je tako daleč od vsakega pro- testiranja, kakor smo recimo mi daleč od Amerike! Zakaj? Zato, ker je domovina vseh neumnosti Amerika, s pri- pombo, da beatništvo v origi- nalu ni niikakršna neumnost, saj ima svoje globoke social- ne korenine v ameriški druž- bi in potemtakem tudi svoj globoki smisel. Toda kakor hitro stkušamo to, kar je tam zraslo kot odipor proti dolar- ski gosipodi, presaditi na nar ša, družbeno vendarle precej drugačna tla, postanemo kvečjemu zelo smešni, če že ne neumni, vredni najgloblje- ga smeha in posmeha in morebiti celo sožalja. Takšni »protesti« so v bistvu prazni i2govoTi, iziključno zunanja manifestacija, morebitni iz- raz pubertete, vsekakor pa pomanjkanja vsakršne raz- sodnosti. Kakšno zvezo imajo na pri- mer pretirano dolgi lasje s protestom do vietnamske voj- ne? Ali so rožaste srajce in humoristična oblačila nastala kot rezultat nekega socialno filozofskega nazora ali pa so morebiti zašla na naše vrle mladeniče iz modnih žuma- lov? S takšnimi in podobni- mi vprašanji se sevada tova- riš Minerali ni ukvarjal, pač pa se je raje zadovoljil z ne- kaj splošnimi krilaticami, ki jim žal ne more nihče verje- ti, Trditev, da bi »mladi ime- li radi vse, kar je noro,« naj- brž ne prenese kritične pre- soje. Če naj bi bilo navsezadnje vse skupaj nekakšen protest, zakaj ne bi protestirali s pro- testom? Zakaj ne tako kot na primer mladina drugod po svetu? Kdaj je na primer celjska mladina protestirala (spet na primer) zoper viet- namsko vojno? Mar bi si mo- rali dolgolasci in ekscentrič- no oblečeni mladeniči res po- kvariti svoj ekstravaigantni videz s kakšnim našitkom: GLEJTE, ZATO SEM TAK, KER PROTESTIRAM!(?) DIHUR BESEDA MLADIH RAZGOVOR IN K0NFERENQ 20. avgusta pridejo v Šent- jur predstavniki centralnega komiteja mladine, ki bodo obiskali tudi nekatere naj- boljše mladinske aktive v občini. Da bi bila mladina na teh pogovorih dovolj seznanje- na s predlogi o reorganiza- ciji same organizacije, bo- do člani idejne komisije pri občinskem komiteju pred- hodno poskušali razložiti bi- stvo nove mladinske organi- zacije. Mladinske konference v aktivih bodo pripravili že v mesecu septembru, ij^^J renco občinskega koinjO pa šele ob koncu okt^' Glavno težišče obravnav • vsekakor na mladih kom^- stih, ki se bodo v naS" letu morali bolj anga^ pri delu mladinske or^ cije in skrbeti za ideote delo, ki je do sedaj bilo j polnoma zanemarjeno. pozornosti je bilo pos, no kulturi, rekreaciji športu, kjer so uspeli jh^ mladino in dosegli tudi k rezultate. , DELAVNI AKTIVI Delo terenskih aktivov je v glavnem usmerjeno na kul- turno-zabavno in športno po- dročje. Tako mnogokrat pri- rejajo medsebojna športna srečanja, samo kulturno delo pa je usmerjeno v pripravlja- nje gledaliških iger in občas- nih proslav. Tako so v so- boto mladinci na Planini pri Sevnici pripravili ljudsko igro Za staro pravdo, ki so jo uprizorili pred novim ga- silskim domom. Pri predsta- vi je sodelovalo preko sto ljudi, igro pa je zrežiral Fer- do Delak. Prav planinsiki mladinski aktiv je i>oleg aktivov v Gro- bebiem, Dramljah in Šentjur- ju eden najbolj delovnih in prizadevnih na šentjurskem področju. to POMOČ ARABSKIM DEŽELAM Bone, ki jih je poslal vsem mladinskim občinskim vod- stvom centralni komite mla- dine, so v Setjurju razdelili med vse mladinske aktive, ki so sklenili, da jih kupijo in tako s skromnim prispevkom pomagajo arabskim deželam, ki so bile prizadete ob izra- elski agresiji, šentjurski mla- dinski komite i>a je vsem osemnajstim aktivom predla- gal, da se pri svojem delu povežejo z vodstvom SZDL, pripravijo razne kulturne in športne prireditve ter del sredstev, ki bi jih ob teh pri- reditvah dobili, prav tako namenijo kot pomoč arab- skim deželam. to THE GENTLEMAN TUDI V ŠENTJURJU Poletni meseci, ki so še posebej namenjeni rekreaciji in zabavi, bi bili dolgočasni, če ne bi bilo občasnih prire ditev. Mladi šetjurcaaii prire- jajo poletne plese na bazenu. kjer jim je med drugimi igral tudi ansambel »The Getitleman« iz Vzhodne Nem- čije. Obisk mladine je vedno velik, kar dokazuje, da se ra- da zabava. RADOSLAV RAZDEVŠEK Pogovarjala sva se na novem vrtu mini kavarne. Prejšnji dan je bil z osta- limi mladinci na Resevni, kjer so ob občinskem pra- zniku priredili proslavo v spomin Cvetke Jerinovein Tineta Laha. Skupaj z Dragico Salobir sta pripra- vila recital, ki so ga izva- jali recitatorji in pevci. Radoslavu je recitiranije. petje in branje knjig ko- njiček. Nenavaden konji- ček za današnji čas, ko po ulicah videvamo vse polno dolgolasoev, pisano obleče- nih kot domači vrt. »Njihovega oblačenja in obnašanja nimam za pro- test. Ti ljudje se oblačijo pisano zato, da jih ljudje gledajo, se ozirajo za nji- mi in o njih govorijo. Ose- bno v tem ne vidim prote- sta. Vidiš, tem mladincem je dolgč^, meni pa ni. Imam kitaro in harmoni- ko. Pojem, recitiram. Lju- dje me radi poslušajo. Za- dovoljni so z menoj in zar to recitiram. Sodelujem pri dramskih predstavah. In vse to mi bo mnogo po- magalo pri delu v šoli.« Radoslav je letos končal učiteljišče v (^Iju. V je- seni bo začel učiti, izred- no pa bo študiral na Peda- goški akademiji v Maribo- ru. Kljub obremenjenosti pa še vedno dela tudi v mladinski organizaciji. »Osebno delim mladino na tri dele. En del je ti- stih, ki hočejo življenje pač čimbolj izfeoristiti in jim neko družbeno delo nič ne pomeni. Drugi del predstavlja zmerna mladi- na; ti se nagibajo k obe- ma skrajnostma. Tretji del pa je del naprednja- kov, delovnih ljudi, kate- rih naloga pa bi bila, da bi s svojim delom in vpli- vom pritegnili še srednji del. Vendar današnji stan- dard vpliva na ljudi tako, da se zadovoljijo samo še z notranjo zabavo. V Šent- jurju je manij aktivnih lju- di, ker se tu že močno po- javlja vpliv visokega stan- darda. Bolje je na podeže- lju. Tam ima mladina sa- mo delo in po večerih pri- pravljajo dramske pred- stave. V tem je tudi bi- stvena razlika, da So da- nes terenski aktivi v mar- sičem aktivnejši od mest- nih aktivov... In prema- lo je ideološkega dela. Vod- stvo aktiva je treba bolj zbližati z mladino in po možnosti poiskati nove ob- like sodelovanja. Premalo je tudi takšnih, ki še ho- čejo delati zastonj. Vse to hrcmi delo v mladinski or- ganizaciji .. .« Popil je kozarec limona- de, kakor da bi hotel za trenutek pomisliti, kaj naj še pove. »Na kulturnem področju pa bi morali dati več na aimatersko delo. Profesio- nalne kulture si po manj- ših krajih ne moremo 23a- misliti Zato zagovarjam amatersko delo. V Šentjur- ju bi morali več narediti pri povezavi šole z mladin- sko organizacijo. Razviti klubsko življenje ... obča- sne razstave ... igre ... Dela je dovolj... In dela- li bomo.« Takšen je Radoslav. Poln volje, optimizma in načr- tov. Z ostalimi mladinci, ki po šolanju prihajajo v Šentjur, pa bo vsekakor prijetna osvežitev za mla- dinsko življenje. TONE VRABL PRIDOBITEV ZA PORABNIKE • Kmetijski kombinat iz Šentjurja je odpo- vedal gostoljubje lokalom trgovskega podjetja »Resevna« iz Šentjurja. Po novem zakonu ima namreč pravico do lastnih trgovskih lokalov za široko potrošnjo. • »Resevna« pravi: Naj. Mi tega sklepa ni- smo sprejeli nepričakovano. Obdržali bomo lo- kale v istih krajih in s tem ustvarili konkurenč- nost, to pa je velika pridobitev za porabnike. Pravico do trgovanja, za katero so se kmetijske pro- izvodne organizacije borile že vrsto let, so razni ljudje različno komentirali. Na- sprotovali so ji predvsem delavci večjih trgovskih or- ganizacij, češ da bo formira- nje trgovala preko kmetij- skih organizacij vneslo zmedo na trgu, po drugi strani pa bodo kmetijske proizvodne organizacije zanemarjale svo- jo specifično nalogo — kme- tijsko proizvodnjo. Kmetijske delovne organi zacije so imele že doslej svojo trgovsko mrežo, ki je temeljila predvsem na pro- izvodih iz kmetijstva. Kljub temu da je bil ta zakon sprejet že pred meseci, je bilo na trgu vsaj navidezno zatišje. Kot kaže so to zatiš- je prvi prekinili šentlurčani. Kmetijski kombinat je namreč odpovedal gostoljub- je trgovskemu podjetju Re- sevna iz šentjiurja. »Brez predhodnega opozorila ali odpovedi so nam zdaj odpo- vedali dva lokala, kl sta v njihovih zgradbah. Gre za lokal v Dobjiu in Loki pri Žusmu,« nam je povedal KAREL ADRINEK, direktor trgovskega podjetja »Resev- na«. Mi smo takoj reagirali. Naš delavski svet je sprejel sklep, da bomo v istih kra- jih adaptirali nove prostore. Osebno sem proti temu, da bi naj na teh lokalih samo zamenjali firmo. S tem nebi dosegli ničesar. Oni naj ima- jo svoj prodajni prostor, mi pa svoj. Tako bomo v resni- ci doprinesli delež k razvo ju trgovine na našem področ- ju. Petega oktobra moramo izprazniti lokale, mi bomo pa čez deset dni odprli nove. S tem bo odpadel občutek monopola, saj bo ustvarjena konkurenčnost.« Občani so navdušeni. Do- slej so se pogosto pritoževa- li zaradi same izbire in po- gosto tudi zaradi postrežbe, zdaj bo verjetno to za vselej odpravljen. Ehroje podjetij se bo borilo za potrošnika. Vsak bo moral po svoje organizi- rati trgovino, če bo hotel u- stvariti zaželen učinek ob dejstvu, da se število potroš- nikov v tem času ni podvoji- lo. Odpravljen bo monopol. Morda bo pa ta nova orga- nizacija trgovanja pritegnila s svojo obogateno izbiro kup- ca, saj smo bili priče odte- kanju sredstev v večje pot- rošniške centre prav zaradi majhne izbire potrošnišk^a blaga. Temu ni bila kriva ce- na, ki je ob odhodu v večje centre presegla ceno v last- nem kraju, temveč prav pre- slaboten posliih za vse širše zahteve občanov. J. SEVER NOVA IGRIŠČA v Šentjurju pri Celju so lani dobili nov otroški vrtec, ki je notranje dovolj prosto- ren in primerno opremljen, primanjkuje pa mu ssunanji prostor, kjer bi se otroci lah- ko igrali. Zato so v vrtu pri posloipju banke uredili s pro- stovoljnim delom peskovnik in postavili gugalnice, tako da se bodo otroci v lepem vremenu lahko igrali na pro- stem. Tudi ob novih blokih, pred katerimi ljudje sami urejuje- jo gredice, bodo uredili še dodatna otroška igrišča. Ta- ko bo za varstvo otrok v Šentjurju pri Celju dobro preskrbljeno. to V parku laškega zdrs I lišča že nekaj časa vrtaj J v zemljo. Prva vrtina, " so jo opravili pred dnevi je bila globoka 150 metroi in je bila namenjena ge< loški raziskavi zemeljski plasti. Drugži vrtina, so jo načeli pred dnevi,) namenjena vodnjaku iskanju vode. Delo opraf Ija republiški geološki a vod, namen pa je da li našli nove izvore termal« vode. ZIMA JE ČAS ZA SLIKANJE Po kolovozu, zlizanem od dežja, sem poč^i šel v breg. Otroci, ki so se preganjaJi okoli redko nasejanih hiš, so za trenutek postali, ko sem jih vprašal, kje stanuje Jože Vodeb, kmet, ki v prostem času rad prime v žuljave in zgarane roke čopič ter z njim potegne čez platno. »Tam gori so Vodebovi. Ti- sta bela hiša, pred katero je tisti veliki kozolec s hlevom, je njihova. Gorica pri Slivni- ci 19 piše nad vrati hiše.« Takoj nato so se razgubili. Raje se igrajo, prevračajo ko- zolce in drug drugega mečejo po travi. Sam sem stopil še nekaj metrov naprej. Pravza- prav nisem bil popolnoma sam, ker me je v ta predel pripeljala Breda Svetina, ki je zbrala likovna dela ama^ terjev slikarjev. In Jože Vo- deb je eden izmed tistih, ki že zelo dolgo riše. Sorotoiki so pK>brali njegove slike, jih odnesli v dolino, kjer so jih videli tudi drugi. Tako se je zvedelo' za Jožeta in njegovo risanje. In Svetinova ga je šla prosit, naj tudi on prispe- va nekaj svojih najnovejših slik za prvo razstavo amater- jev slikarjev, ki so jo prire- dili v Šentjurju ob občin- skem prazniku. Vendar sva imela smolo. Jožeta ni bilo doma. »V gorco je šel,« je povedala njegova žena Antonija. >j;Cez kakšno uro se bo že vrnil.« Skozi sta- rinsko kuhinjo, kjer stojijo v kotu burklje, nas je gospo- dinja popeljala v sobo, kjer riše Jože. Po stenah so visele njegove slike, stisnjene med nepravilno velike cdcvire. »To je vse, kar je zdaj narisal naš ata. Veste, poleti je bolj ma- lo časa za risanje. Dovolj je drugega dela. Pozimi, no ja, takrat pa dosti riše. Pa vse mu poberejo sorodniki, sose- di. Najprej je delal na platno, zdaj pa na lesonit.« Jože je star že 55 let in riše že od malega. Za motiv mu največkrat služijo hiše, vi^ gradi, okoliški hribi, po^ mlini, domače živali, ko^ ci... žuljava in zgarana ro^ mehko vleče s čopičem poj^ sonitu, kjer so barve razporejene, da daje sP vtis plastičnosti in nava^'^ sti. V njegovem delu ni^ bene uaunetničenosti, amp* je to vemo slikanje tist«Ž* kar vidi. Breda je pobrala nekaj ki bodo teden dni viselcj stenah v zadružnem doi^ Prvo sodelovanje na skuP ski razstavi slikarjev amat^' jev. Spustila sva se v doliJ*' Razen otrok ni bilo n^^^ ga starejšega človeka. Vse " la po polhih, vinogradii*^ Ko pa je zima in se z nih vrhov pripodijo vetro_ Jože sedi v sobi in slil«^- je njegov drugi svet. Sv^jj pote in intimne sreče. C*^ pa varno in mehko drsi V 10 TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 K0 M PAS ^bti v avgustu: ^ija-crno morje— JiliGRAD; MORITZ—ZURICH— (rtizERN—BERN—MILANO; gn - Z LETAIX3M v septembru: Renski velesejem wa ntjnaju neapelj—capri jondon—amsterdam- ^uxelles—munchen (popust na ažurni obali .2urna obala— Iclii^ONIK ip^biz—ažurna obala perona—vicenza- padova—benetke iglmini—firence—san uarino IpHAGA—berlin— Dt^bnberg gUDIMPESTA-KRAKOW— VARŠAVA izleti v oktobru: HtJNCHEN—OKTOBER- FEST pariz—ažurna obala sicilija JRI2ARJENJE po SREDOZEMLJU Izdelane programe za posa- mezna potovanja prejmete v poslovalnici KOMPAS Celje oziroma vam jih po pošti pošljemo na vaš naslov. Vsi KOMPASOVI prevozi bo- do izvršeni z najsodobneje jpremlj enimi avtobusi znam- je »MERCEDES« PRED VSAKIM POTOVA- WEM ALI IZLETOM OBI- ŠČITE TURISTIČNO AVTa iUSNO PODJETJE KOMPAS ELJE, TOMŠIČEV TRG 1. ^LEPON 23-50. SE. NA L,UNU NE MURETE) To pa ne pomeni, da Di ne mogii biU T poltretji uri v Beogradu ali iez dvanajst minut na Brniku! Cas postaja vse bol] dragocen in od a aavisljo pogosto rellW po- sa Si hočete ogledati izpod ne- ba Celje m okolico? IEROKLUB CELJE avaja novosti 4ERO rAXl, ki Je mimo turisUC- ne atraktivnosti čista poslovna cuja OGLAS V CELJSKEM TEDNIKU SIGUREN USPEH živinozdravniška dežurna služba Od 25. vm. — 1. IX. 1967: Marjan Tiselj, veterinar, Savinjska 3/II., tel. 28-71 (Sav. nabrežje), do- )oldne tel. 25-52. VREMi: vremenska napoved za Cas od 24 VIII. do 3. IX. Deževno vreme z ohladitvijo pričakujemo okrog 25. in 26. ^'gusta ter nekako od 30. av- Rosta dalje. Med 27. in 29. av- ^tom izboljšanje, vendar so ^jevno i>ndavine §e možne. Dr. V. M. PRESELILI SMO SE!!! Ce iščete upravo našega TEDNIKA — RADIA ali URADNEGA VESTNIKA ne iščite drugje kot v Gre- gorčičevi ulici 5 (stavba uprave za notranje zadeve) T sobah številka 28-27 boste uredili vse, kar je v zvezi z oglasi — naročnino CT, čestitkami in obja- vami za Radio Celje, v sobi številka 4 pa informacije glede Uradnega vestnika. Zato vam priporočamo — PREBERITE tudi to, da ne boste po nepotrebnem izgubljali živcev in časa, ki je dragocen! Uprava CT-Radia Celje in Uradnega vestnika PRODAM JABOLCNIK nad 5 litrov po 1 Ndin prodaja: Rak, Go- tovlje, Žalec. FIAT combi 62, zaprt ugod- no prodam. Novak, Orova vas 14-a, Polzela. ŠKROPILNICoisa sadno dre- vje in vinograd prodam. — Koželj, Celje, Partizanska 51, Lisce. FIAT 750, letnik 1962, pro- dam za 7000 Ndin. Stru- peh, Celje, Kersnikova 1 VZIDLJIVO peč za centralno kurjavo, 2 tipski dvodelni okni prodam poceni. Franc Zaje, Ostrožno, nova hiša. LESENO uto, 7x5 metrov — prodam ugodno. — Franc Klanjšek, Gornja vas, Pre- bold. PSICO, 8 mesecev staro, vol- kuljo, prodam. — Naslov v upravi lista. SAKSAFON, alt ali klarinet ugodno prodam. Milan Ka- sesnik, Šempeter v Savinj- ski dolini. TOVORNI avtomobil, 3,5 tone bedford, letnik 1964, zelo dobro ohranjen prodam ugodno. Žalec, Savinjska 49 ENODRUŽINSKO hišo z vr- tom v okolici Celja prodam proti zamenjavi stanovanja v mestu. Ostalo po dogo- ru. Naslov v upravi lista. POLAVTOMATSKI — pralni stroj (za pranje ni potre- ben vodovod) in kombini- ran otroški voziček ugodno prodam. Vendust, Prežiho- va 6-II, Celjfe. ENOSTANOVANJSKO vselji- vo štirisobno hišo z gara- žo in velikim vrtom v Sp. Tmovljah pri Celju pro- dam. Naslov v upravi lista. ŠIVALNI stroj pfaff prodam, šentrupert 9, Gomilsko — Savinjska dolina. HIŠO z gospodarskim poslop- jem, brajde, 19 arov zemlje ob cesti, 20 minut iz mesta proda ugodno: Fani Divjak, Pečovnik 16, Celje. JABOLKA na drevesu pro- dam ugodno: Casl, Šmartno ob Paki. ZIDARSKE police in trame dolžine 10 metrov, okna in vrata prodam. Ponudbe na upravo lista pod »Rabljeno« NOV singer šivalni stroj cik- cak, baterijski magnetofon, elektronsko bliclampo, pro- dam. Topolšek, Smrekarje- va 8 (Dečkova), Celje. KUPIM VSELJIVO enostanovanjsko hišo z vrtom do 50 arov ze- mljišča na območju Celja, Žalca, šentjtirja, Frankolo- vega, Vojnika, Tremarja, Laškega, Rimskih Toplic, Podčetrtka, kupim. Pisme- ne ponudbe na pravo lista pod »Hiša«. STAREJŠO enostanovanjsko hišo v bližnji okolici me- sta kupim. V račun dam tudi osebni avtomobil VW. Informacije: Sandi Skale, Vrunčeva 25-C. NEDOGRAJENO hišo kupim ali zamenjam avtomobil za hišo — ostalo doplačam. — Topolišek, Smrekarjeva 8 (Dečkova), Celje. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico sprejmemo. Naslov v upra- vi lista. 26-LETNI, miren in pošten fant išče službo šoferja B in C kategorije (kvalifici- ran) pri podjetju ali zaseb- niku. Ponudbe pod »Vesten 130 t«. MLAJŠO upokojenko, vdovo ali samsko brez otrok — iščem za pomoč v gospo- dinjstvu. Nudim brezplač- no sobo z nišo in hrano. Naslov pustite v upravi li- sta. ŠOFERJA za dve uri dnevno lahko tudi B kategorije — iščemo. Ponudbe pod »Od 17. do 19. ure«. STANOVANJA NA STANOVANJE sprejmem dekle. Jožica Stilin, Kovi- narska 10, Celje. DIJAKINJI sprejmem na stanovanje. Naslov v upra- vi lista. LEPO in prostorno dvosobno stanovanje v središču me- sta (s kopalnico in vsemi pritiklinami (v prvem nad- stropju, zamenjam za dvo- sobno ali enosobno stano- vanje v pritličju, s poseb- nim vhodom), malo izven mesta. Naslov v upravi li- sta. MIREN prosvetni delavec — išče sobico po možnosti v središču mesta Celja. Na- slov v upravi lista. GARAŽO oddam. Markež, Zi- danškova 3. KLET, primerno za garažo ali skladišče dam v najem. Amalija Lamut, Cesta v La- ško 2. GARAŽO na Otoku III v Ce- lju oddam v enoletni najem najugodnejšemu ponudniku. Pogoj: Plačilo celoletne na- jemnine ob prevzemu. Na- slov v upravi lista. POŠTENEGA najditelja dvoj- nih moških hlač, izgublje- nih od Letuš do Ljubije, prosimo, da jih odda pro- ti nagradi na postaji milice v Mozirju ali v gostilni Sul- cer v Letušu. / RAZNO OSAMLJENA izobraženka, si- tuirana, želi spoznati sta- rejša zakonca, ki poseduje- ta avtomobil, za skupne iz- lete. Pismene ponudbe pod »Lep dom na deželi«. tovarna usnja šoštanj razglaša prosto delovno mesto dipL inženirja kemije za delo v proizvodnji. Pogoj je končan študij na fakulteti za kemijo. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanje na razpolago. Vloge poslati na naslov podjetja do 30. VIII. 1967. RAZPISUJEMO NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. KV avtomehanika 2. KV avtoelektričarja Za delovno mesto navede- no pod 2. je možna — na podlagi posebne pogodbe — zaposlitev v nepolnem delovnem času. Pismene ponudbe spreje- mamo do 1. IX. 1967. KK Šmarje pri Jelšah KUO »PREVOZNIŠTVO« Rogaška Slatina RAZPIS Ra/.pisna komisija pri upravi skup^-ine občine Celje razpi- suje naslednji prosfci delovni mesti: 1. referent z» normativne akte; 2. referent za premoženjsko- pravne zadeve. Poleg splošnih pogo^v za sprejem na delo morajo kan- didati za obe delovni mesti izpolnjevati še naslednje po- sebne pogoje: 1. do so dokončali II. stop- njo pravne fakultete in da imajo najmanj 4 leta delov- nih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih; 2. da niso v kazenskem i>o- stopku in da nJso bili kaz- novani za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper narodno gospodar- stvo in zoper uradno dolž- nost. Za obe delovni mesti je do- ločeno dvomesečno preskusno delo Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi razpisa. SOLSTVO šolski center za blagovni promet v Celju razpisuje pro- sti vpis za prvi letnik šole za prodajalce v šolskem le- tu 1967—68, in sicer za 15 učencev. K prijavi priložite spričevalo o dokončani os novni šoli, kolek za 0,50 Ndin in dopisnico z naslovom. — Sprejeti kandidati bodo mo- rali še naknadno predložiti zdravniško potrdilo za uk v trgovski mešani stroki. Rok za naknadni razpis je do 30. avgusta 1967. Prednost bodo imeli učenci z boljšim učnim uspehom. GLASBENA ŠOLA V CELJU Sprejemni izpiti za novince bodo v ponedeljek, 4. sep- tembra ob 9. uri. Na razpolago so prosta me- sta za .sledeče instrumente: violina, violončelo, kontra- bas, trobenta, rog, pozavna in kitara. članom zborov v starosti od 17. do 24. leta, ki imajo do- ber glas, priporočamo vpis na oddelek za solopetje. V pripravnico sprejemamo otroke po dovršenem i. raz- redu osnovne šole brez spre- jemnega izpita. Prijave je treba oddati v šol- ski pisarni do 1. septembra. Začetek šolskega leta bo 5. septembra. RAVNATELJ V jesenskem semestru 1967 razpisujemo štirimesečne za- četne, nadaljevalne, konverza- cijske in korespondentske te- čaje nemščine, italijanščine, angleščine, francoščine, rušči- ne in španščine. V istem ča- su razpisujemo tudi tečaje tujih jezikov za predšolske otroke v vrtcih. Vsi tečaji se pričnejo 10. septembra 1967. Prijavite se lahko z dopisni- co ali osebno do 5. septem- bra 1967. Onter za poučevanje tujih jezikov, Celje, Cankarjeva l-II ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo pri- mariju dr. Rojcu, prim. dr. Jenšte^lu in vsemu osebju kirurškega oddelka celjske bolnišnice, ki so se trudili, da so rešili življenje naše- mu sinu Rudiju. Zahvaljuje- mo se tudi tovarišu Francu Sopotniku iz šešč, ki je v ne- sreči tako hitro priskočil v pomoč in nesebično pomagaL Hvaležna Rudi Sitar mL, in žena Ivanka .šešče ZAHVALA Vsem vaščanom sosednjih vasi: Pečovja, I.aške vasi, Kompol, Osence, Teharja, Zvodnega in Zagrada, ki so mi s svojimi prispevki pri- skočili v pomoč, ko mi je požar uničil gospodarsko po- slopje, osnovni organizaciji SZDL Pečovje, ki je dala po- budo za to plemenito akcijo, vsem tistim tovarišem, ki so pri tem humanem delu vlo- žili največ svojih prizadevanj — prisroiia hvala. Hkrat se zahvaljujem najbližnjim sosedom, ki so mi prvi priskočili na pomoč. Vsem še enkrat moja pri- srčna in iskrena hvala. Jože Horjak, Pečovje 27 telefon 32-24 1 m-sLUV Al-iVK i CELJL VELKMh VlOZiRJt KKSKO KRAPI NA HKASTMK IN ŠOSTAN.I i IZLETI PO m. .OViNJ Organiziramo ek skurzije in prt t.ze po OŽJI m širši J- ;iK>vuii ter na ogiea njn.sMčrjh m športni^ or n-ditev 3. PREVOZI JNA N(X;0- METNA SREČANJA Olimpije ter Maribora. Prijave do vsakega pet- ka. 4. IZLETI V TUJINO Enodnevni: - CELOVEC - GOSPA SVETA — ŠT. VID 60 Ndin; - TRSI prekc Sežane ^ 55 Ndin; - TRST preko Gorioe 60 Ndm; - GRADEC 50 Ndm; - ŽABNICA 75 Ndin; Ovodnevni: - BENETKE 15U Ndin - CELOVEC - ŽAB- NICA - TRST 170 no- vih din; - BUDIMPEŠTA 205 Ndin Večdnevni: - DUNAJ, velesejem, 10 do 17 septembra, 3 dni - 257 Ndin; - MUNCHEN velese- jem, 15 do 24. septem- bra, 4 dni - 412 Ndin; IZLETI SO 12 CELJA IZ OSTALIH KRAJEV Da PLAČILO RAZEN V SMERI VOŽNJE VS) PROtiRAMJ V IH> SLOVALNICAH IZLET- NIRA 5. NABAVA POTNIH LI- STOV, LETNI ODDIH, MENJALNA SLUŽBA. NAJLEPŠE DARILO ^ ZA VAŠE' SVOJCE V INOZEM- SIVIJ IE C TEDNIK Ne pozabile v pismo M naslove objavljenih opsov pridati znamko za Ndin 0,50, ali pa dopisnico, ker vam sicer na pisma ne bomo mop odgovoriti! Uprava C TEDNIKA Celie TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 11 SKROMEN KLJUB DRZNOSTI Alojz Arčan . . težko je ugotoviti, da je to človek, ki velik del svojega življenja posveča dirkalnim stezaan. Srečanije z njim ti odkrije preprostega, a odločnega in vedro prezirljivega človeka. Najbrž nikomur takoj ne za- upa, da je znan športni voz- nik na motorju. Po pokUcu je avtomehanik, zaposlen v Slovenjem Gradcu, sicer pa Celjan. Na motornih dirkah vozi za AMD Slavko Šlander — Celje. »Prvi motor sem sestavil sam. Z njim sem vozil i>et let, tudi na mednarodnih dir- kah. Ko sem bil v JLA, sem tekmoval s Puchom (125 ccm) za Zastavo iz Kragujevca. V naslednjih letih sem večkrat menjal »stroj«, zdaj pa vozim Motomorinija.« O svojih uspehih ne govori dosti, ali pa vsaj s tolikšno mero navdušenja kot o neus- pehih in mnogih sp>odrsljajih. »Skoraj na vsakem tekmo- vanju se me je v kakšni dis- ciplini ,prijela smola'. Ali sem, potem ko sem do zad- njega kroga vodil, v posled- njem zdrsnil s steze, ali se mi je pokvarO motor, ali pa je odletel kakšen del z njega. No včasih pa vozim brez spo- drsljaja in takrat zamenjam vse dotedanje neuspehe s Kakšnim 1., 2., ali pa 3. me- stom . . .« In res jih lahko, skoraj vse. Toliko pokalov, priznanj in drugih plaket kot jih ima zbranih Arčan, bo vsakogar prepričalo, da se ves trud ne izgublja samo v neuspehih, že nekateri primeri: 1. mesto na državnem prvenstvu 1959 leta, istega leta dve 3. mesti v Portorožu, 1960. leta 2. me- sto in tako iz leta v leto, po- vedo, da zna Arčan dobro ravnati s svojo »železno kobi- lico«. Najbolj in najmanj srečnih trenutkov iz svoje športne zgodovine ne omenja, sicer pa se niti ne spominja vseh tekmovanj, s katerih bi se ohranila kakšna posebna doživetja. Gotovo pa med vsem drugim z največjim ve- seljem pogleda na tri zlate vence, ki si jih je priboril 1966. leta v Ljutomeru. Posebnih načrtov za prihod- nost nima, o svojem športu pa pravi takole: »Tekmovalec vozi na start, dokler se čuti sposobnega. Ko ga začno ob- hajati občutki strahu pred zavoji, se mora posloviti od motorja. Kdaj pride do te ga, je težko reči. Toda pogo- sto se dogaja, da si nekateri izmed nas, pa tudi drugi športniki, tega nočejo prizna ti in ti navadno končajo ne preveč veselo. Sam ne bom nikoli dopustil, da bi kdaj razočaral samega sebe ...« Arčan ima rad preprosto življenje, čeprav kdaj pa kdaj v njem nastopa precej drzno. Drago Pečko Končno so bazen v Preboldu pripravili tudi za tekmovalce. Po uspešnem plavalnem tečaju so se kopalci spustili med tekmovalne proge. V Preboldu in okolici je sicer vedno več pristašev plavanja, žal pa se ponekod marsičesa spomnijo morda malce pozno. Pa morda prihodnje leto že od vsega začetka večja aktivnost! (Foto: Vidma.ier) ŽE MEDNARODNI USPEH Pionirji celjskega plaval- nega društva Neptun so prejšnji teden s še ostalimi vrstniki iz Slovenije gosto- vali na mednarodnem pla- valnem mitingu v Celovcu Slovenski pionirji so kar v dvanajstih disciplinah zma- gali in dosegli še več dru- gih mest. Pri tem pa so Ce- ljani dosegli nekaj prav le- pih uspehov, ki ponbvno do- kazujejo, da v Celju raste nov rod perspektivnih plaval- cev, ki bodo čez leto ali dve že lahko dosegli tudi lepe re- zultate v članski konkurenci. Celjsko plavanje, ki je nekaj let v svojem razvoju stagni- ralo, pa bo postalo zopet kvalitetno Pionirka Peršičeva je zma- gala na 50 metrov delfin s časom 54,0. čevnik je dose- gel tretje mesto med starej- šimi pionirji na 100 metrov prsno (1:27,8), štafeta Nep- tuna je bila druga v discipli- ni 4x50 metrov (3:17,4). Predstavniki posameznih klubov, ki so se udeležili tekmovanja v Celovcu, so po- zdravili takšno obliko med- sebojnega sodelovanja in se dogovorili še za eno sreča- nje v letošnjem letu, ki pa bo po vsej verjetnosti v Ce- lju. tv DELA NA TRIBUNI Na stadionu Borisa Kidri- ča bodo nadaljevali z grad- njo tribune. V dveh mesecih nameravajo končati ob-'-ni- ška dela, tako da bi pozimi že lahko atleti , trenirali v urejenih prostorih vr CELJSKI ATLETI V PTLJU Na mnogih atletskih tekmo- vanjih v tujini bodo sodelova- li tudi celjski atleti. Tako je Franc Vravnik že odpotoval na Univerziado v Tokio, kjer bo nastopil v deseteroboju. Drago 2untar in Marijana Lu- bej bosta nastopila na Medi- teranskih igrah v Timisu, vsi trije pa skupno s Homokijem, Kovačem, Spilarjem in Male- tom še na Balkanskih igrah v Istambulu. -vr ŠPORTNE IGRE ZELEZAR v soboto in nedeljo so bi- le na Jesenicah športne >re slovenskih železarn. Slo ven- sk železarji, ki prirejajo športne igre vsako leto v drugem kraju, so tekmovali v atletiki, odbojki, namiz- nem tensiu, streljanju,, keg- ljanju in nogometu. Zmago- valne ekii>e v posameznih panogah tekmovanja so pre- jele pokale v trajno last, o- stale ekipe pa diplome, športnih iger na Jesenicah se je udeležila tudi Železarna štore, ki je na tekmovanju dosegla relativno dober uspeh. ma DBISČITE NAS! manutaktura [ZlETNIROVE NOVOSTI Celjska turistična posloval- nica Izletnik je za bliža.jočo se jesen pripravila celo vrsto novosti v svojem običajnem delovnem programu. Tako bo med drugim organizirala več potovanj na domače in tuje velesejme, za katere bodo oskrbeli strokovno vodstvo, organizirali razgovore pri po- sameznih razstavljalcih, skrat- ka, obiski velesejmov bodo dobili več poudarka pri stro- kovni plati potovanja. Dioiga zanimivost v jesenskem pro- gramu so potovanja na šport- ne in kulturne prireditve. Ti- ste, ki se navdušujejo za no- gomet, bo prav gotovo razve- selila Izletnikova odločitev, da organizira obiske tekem obeh domačih prvoli,gašev. medtem ko bodo Ijubitci ' gledališča lahko obiskom ^ ljubljansko opero. Dramo i f druge kulturne institucije. " V vseh Izletnikovih posiii" valnicah bodo jeseni za« * prodajati spominke, hkrati p poskrbeli za večjo afirmacij s teh pisarn Prav gotovo iimj g le-te vse možnosti za to, j p postanejo nosilec turi/ina [j določenem kraju. V Gof^ g Savinjski dolini ta namen i g lepo uresničujejo, saj prevs p majo poslovalnice tudi že n b cepcijsko službo za privata c sobe ^ S svojo turistično (icj nostjo je Izletnik posegel izven meja nekdanjega skega okraja Pomembna zlasti njegova poslovalnica Krapini, ki odpira naše p« ročje v Hrvatsko. Še ve« pridobitev pa bo v oktob. dograjena menjalnica in i formativna pisarna na ra4 nem prehodu pri Dravograd s pomočjo katere bodo začdJP sistematično usmerjati ti; goste v naša zdravilišča, zimsko športni center na zirski planini in v lastne l! letnikove kapacitete ob mc! ju, ki si jih bodo zagotovi že za prihodnjo turistično s zono. S tem bo Izletnik zac* svojo zunanjo trgovino, ki b nedvomno koristUa tako nj! mu, kot tudi našemu turist« nemu področju. Laščani se zdaj radi pohvalijo z novo samopostrežno trgovino, ki jo je zgradilo celjsko trgovsko podjetje »Merx«. Četudi okolje še ni dokončno urejeno, posluje prodajalna že nekaj časa zelo uspešno. Ob samopo- strežni trgovini bodo zdaj uredili še parkirni prostor in — če bo tako kazalo — morda v prihodnji sezoni še majhen bife. Je že tako, da imajo na cesti motoma vozila prednost, seveda če nisi na prehodu za pešce. Voznik tovornjaka pa si je meni nič tebi nič prilastil še del pločnika, ki je res namenjen samo pešcem. Na žalost vidimo takšnih prizorov v Celju vedno več. Pa še to! Samo meter stran od parkiranih avtomobilov je parkirni prostor s čuvajem! (Foto: M. Seničar) Dan za dnem se ustavljajo ljudje pred avtomobil?' na pločniku in prodajalno mizico v Stanetovi ulic> ^ Celju. Komu se bo nasmehnila sreča? Nekateri sa® opazujejo in si mislijo svoje, drugi pa sanjajo o kem življenjskem dobitku. Avtomobil pa ponosno ca^ svojega kupca. Tisoče jih je kupilo srečke. (F^ M. Seničar) TEDNIK Tgovskc podjetje moda Celje šE JE ČAS! da si oskrbite vse potrebno za prijeten do- pust v naših poslovalnicah rcONIK Uredništvo m uprava. Ueije, GregorCiCeva s. postni predai i6i Orejuje oreonificj odDor Uiavni urednic rUN£ SKUR odgovorni urednic ORaGO hribar - Ca^ )e ustanovil alcrajni odbor SZDL Celje Izhajaj )e Sot tNova pot« iNa delot »Naše delo« (1945) fcot fCelJsto tednik« (194&—1950) oato sot »Savinjski vestnlk <1950— od 1955 ponovno koi »Ceijslo tednik« S l lanuarjere 1966 sc ga ustanovUe občine Celje Ui.^ko. Mozirje, Slovenske Konjice Sentjm pn Celju Šmarje pn Jelša^ lo TEDNIK izhaja ob Četrtkih Izdaja Zavod za Informativno službo Celje m.slt In KliSeii CP DELO Rokopisom ne vraCarfio Cena posamezna Številka 5C pai '50 starti) letna naročnina 20 novih '2 000 starih* din oolletna 10 novih n 000 starih) din. tujin« 40 ( 4000) rekoči račun: 507-3 223 rEI.£P<)Nl llrerinliSUo 23 fifl mali oelasi in i® ninp 11 as pknnomsk!« proparanria SO 85 Radio feljp ?0 Ofl 12 TEDNIK, 24. AVGUSTA 1967 pred spravilom krompirja . sedeni dni pred i2iko- ^tjOi^P^^j^ pokosimo ci- ' rnanjših parcelah roč- ^ večjih pa s silažnim ""jjjom Taarup, ki krom- ' C) tudi zreže in razme- njivi- Tako razmetana I ^ Krompirjeivko lahko I ^^ tudi s kemičnimi icot z DNOC priprav- r nekaterimi drugimi ^^e). Zlasti važno je to ^jiienski krompir, ker ga ' ijeffio nekoliko prej kot ^ za porabo. Zgodnji . ima P" semenskem Ppjrju vrsto ugodnih po- L; omejen napad viru- 'redkejši pojav krompir- plesni, neznaten pojav ^vosti, manj pojava bele , hitrejša vznik za 1 do iJj boljši razvoj rastlin, dozoritev rastlin, viš- l;delek tn večje število pljev. ii fpp opravimo na manj- sm parceian z izruvacem krompirja, za katerim po njivi razmetan krompir pobi- ramo ročno. Marsikje že upo- rabljajo za izkopavanje krom- pirja Raukombi izanivače, ki krompir otresejo zemlje in ga odJagajo lepo v vrste in s tem mnogo olajšajo pobira- nje. Vzhodnonemški kombajn E 675 ima res veliko kapaci- teto, a se obnese le na lahki, strukturni in sdpiki zemlji, ki ne vsebuje kamenja. Takšne zemlje pa pri nas nd toliko, da bi bil polno izkoriščen. Se preden spravimo krom- pir v skladišče, se mora ohladiti, osušiti in biti mora presortiran. Uskladiščimo ga pri temperaturi 2 do 4 sto- pinj Celzija. Skladiščni prosto- ri morajo biti temna in zrač- ni. Dobro je, da semenski krompir skladiščimo v zabo- jih, ker je tako pripravljen za siljenje pred saditvijo. Vy Kvalitetno seme - dober pridelek v sodobni kmetijski proiz- vodnji dobiva seme kot čini- teJj večje proizivodnje vedno bolj vidno vlogo. Skrbno ob- delovanje zemlje in smotrno gnojenje lahko prideta do veljave samo tedaj, če upo- rabljamo dobro semensko blago. Vrednost semenskega Dlaga temelji na notranjih dednih lastnostih kakor tudi od zimanjlh činiteljev, ki vplivajo na njegov razvoj. Glavni zunanji vplivi na se- me so pogojili za rast, način in čas pospravila, skladišče- nje, priprava za setev ali či- ščervje. Notranje lastnosti se- mena niso vidne, vendar so nosilci gospodarske vrednosti posameznih sort in priporo- čamo vsakemu kmetovalcu, da se pred izbiro sorte ved- no posvetuje s kmetij- skim strokovnjakom. Zunanje vrednosti semena določamo na splošno brez velikih težav. Za presojo pridejo v poštev: čistoča, kalivost, teža, veli- kost, barva, blesk, vlaga in zdravje semena. Pod čistočo semena razu- memo število čistih, ne ranje- nih pristnih semen izraženo v odstotkih. Pri ugotavljanju čistoče semena je važno ve- deti, katere primesi so pri- sotne. Neško^jive primesi kot drobni kamenčki, zemlja, pleve in zdrobljena zrna nam zmanjšujejo vrednost semen- skega blaga in narekujejo porabo večjih količin na hek- tar. V kolikor se pa med bla- gom nahajajo semena raznih plevelov, kar se smatra kot škodljiva primes, tako seme ne bomo sejali. PleveU se iz- redno hitro razmnožujejo in pridelek je po količini kakor tudi po kvaliteti mnogo slab- ši. Ko nameravamo sejati doma pridelano seme, ga mo- ramo temeljito očistiti. Naj- bolj kvalitetno nam očisti se- me stroj »selektor«, ker pa te možnosti nima vsak kme- tovalec, je tudi priporočljiv »Trier«, ki se nahaja v sle- herni vasi. Količine, namenje- ne "ža setev, čistimo vse pri- go, da odstranimo vse pri- mesi in največ lahko ostane 2—3 odstotka. Na kalivost semena vpliva pospravilo pridelka, mlačev, dozorelost, skladiščenje, ka- kor tudi starost semena. S starostjo seme izgublja na kalivosti, zato je vedno bolj- še m sigumejše, če sejemo seme od zadnjega pridelka, ker večina semen ima dobro kalivost največ do 2 leti. Vsak kmetovalec lahko sam ugoto- vi kalivost doma pridelanega semena. Primerno posodo na- polnimo ~š peskom ali pešče- no zemljo (ilovnata, glinasta nI primerna), ki jo dobro na- vlažimo. Od pripravljenega semena brez prebiranja od- štejemo 100 zm in jih razpo- redimo v pesek do globine debelosti semena. Posodo po- krijemo s steklom, da vlaga ne izpareva, vendar tako, da na enem koncu lahko prihaja zrak do semena in postavi- mo na topel in temen pro- stor. Po desetih dneh prešte- jemo semena, ki so vskalila. Dobra kalivost pri semenih žit je, če znaša preko 90 od- stotkov (zm). V kolikor nam pokaže rezultat kalivost, manjšo od 80 odstotkov, je iz gospodarskega vidika boljše, da tako seme ne sejemo, am- p>ak ga prodamo in kupimo dobro seme. Pri semenih de- telj in trav je kalivost slabša in se giblje od 65 do 85 od- stotkov Teža in velikost semena vplivat-a na razvoj rastline in potrebno količino na površi- no. Težo ugotovimo tako, da tehtamo na priciznih tehtni- cah 1000 zm semena. Koleba- nja med posameznimi sorta- mi so velika, na primer pri pšenici od 35 do 50 gramov. Od debelejš^a semena se razvije močnejša rastlina, vendar je tudi srednje debe- lo zmo dobro za setev. Izje- ma je samo pri rži, kjer debela zrna izvirajo iz pre- streljenih klasov ter tako se- me daje slab pridelek. Pri čiščenju rži debela zrna od- stranimo od semenskega bla- ga. Tudi saditev debelih go- moljev krompirja je gospo- darska izguba In je najbolj primerna velikost kurjega jaj- ca. Velika semena pa niso vedno tudi najtežja, ker je te- ža odvisna od njihove notra- nje zgradbe (sp>ecifične teže), katera pa pri žitih tudi odlo- ča o kvaliteti za predelavo. Pri pospravljanju z velikim odstotkom vlage se seme, če ga ne sušimo, hitro ogreje ter Izgubi na kalivosti. Po- zneje ga napade še plesnoba, tako da mnogokrat ni upo- rabno niti za krmo živini. Primerna vlažnost za skladi- ščenje žit je 13,5 do 14,5 od- stotka, pri oljaricah, dete- ljah in dmgih stročnicah 11 do 12 odstotkov. Kljub temu, da je seme suho, ga vemdar moramo od časa do časa me- šati, ker seme tako dobiva sveži zrak. Barva, blesk in vonj so lastnosti, po katerih tudi lah- ko presodimo kakovost seme- na. Svojo značilno barvo se- me spremeni zaradi slabega vremena ob času žetve ali neprimernega skladiščenja. S starostjo seme spremeni svo- jo barvo (postane bolj mot- ne barve) in izgubi že po prvem letu značilni blesk, ki ga ima vsako sveže seme. Staro seme je vedno enotne barve, medtem ko se vpliv vremena pozna po tem, da je seme spremenilo barvo in blesk samo na eni strani ali na zmih, ki so bila bolj izpo- stavljena. Seme, ki ima duh po plesnobi ali zatohlosti ni primerno za setev in mnogo- krat še škodljivo za krmila. Zdravstveno st-anje semen- skega blaga je važno iz dveh razlogov: okuženo seme mnogo slabše kali, razen tega se pa prenašajo bolezni na novi pridelek. Razkuževanje semena, ki je že v praksi pri naših kmetovalcih, ima na- men, da zatira razvoj trde sneti (kamena snet). Kemična sredstva pa ne zatirajo praš- nate sneti, ki se pojavlja naj- bolj pogosto pri ječmenu in prosu. Zatiranje le teh bolez- ni je uspešno, če seme izpo- stavimo večji temperaturi, kar je pa zelo delikatno, ker ob nepravilnem ravnanju se nam lahko hitro uniči kali- vost. Razkuževanje je učinkovito samo takrat, če kemična sred- stva pomešamo s semenom, tako da zajame celotno povr- šino. Površno delo je brez vsakega uspeha. Inž. agr. FRANC KUZMIC Petelini, ki nesejo jajca če se bodo perutninar- skim strokovnjakom v ZDA uresničili njihovi na- črti, bodo petelini kmalu nesli jajca, že 15 let nam- reč rešujejo problem valil- nic, ki prodajajo en dan stare ženske piščance. Za proizvodnjo konzumnih jajc so številni petelini ne-v potrebni, za pitanje pa tu- di ne prihajajo v jpoštev, saj dosežejo v osmih ted- nih komaj 70 dkg teže, vtem ko dosežejo piščanci skoraj 2 kilograma Da bi rešili problem, skušajo strokovnjaki še v jajcu vplivati na petelinč- ke, da bi jih pripravili do nošenja jajc. Uspelo jim je ustvariti genetske pete- line, ki imajo razvite ovi- dukte — organe, v katerih se pri kokoših tvorijo jaj- ca. Raziskovalci dosegajo to z injekcijami sintetičnih žen- skih hormonov v jajca v času valjenja. Upajo, da bodo našli prave kombina- cije hormonov, ki bodo pri petelinih razvili organe za tvorbo jajc in dali svetu prvega petelina, ki bo ne- sel jajca. NOVOST Priprava za ravnanje zemlje iz starih gum Holandski kmet si je omi- slil pripravo za ravnanje ze- mlje čisto pK) svoje, štiri sta- re avtomobilske gume je pre- rezal po dolgem, jih položil na tla in razporedil tako, da so bile spredaj in zadaj po tri polovice, na sredi pa dve. S kljukami in obročki je te gume povezal med sabo. Pred to ploskev iz gtjm je napra- vil navaden priključek v ka- terega lahko vpreže traktor ali konja. Pravijo, da je dnev- ni učinek ravnanja preorane holandske zemlje tolik, ko- likšna je brzina traktorja ali konja. Cas spravila Silazno koruzo lahko siliramo samo ez kakršnihkoli varnostnih dodatkov ;onzervansov). Ker je koruzna silaža bo- ita predvsem na škrobni vrednosti in vse- Lje zelo malo beljakovin, lahko mešamo [oruzo z lucerno, deteljami ali drugimi tročnicami ali otavičem, da tako dobimo fisokokvalitetno krmo, bogato na škrobu lot na beljakovinah. Teh rastlin je lahko jo 1/3 količine silažne koruze. Pri siliranju detelje in trave v mešanici ssilažno koruzo pa često prihaja do ocet- no kisle in masleno kisle fermentacije tudi pri pravilnem siliranju. Zato je priporoč- ljivo dodajati taki silažl konzervanse kot jatrijev bisulfit, koruzni šrot, melaso. Sili- ^je z natrijevim bisulfatom je usptšno, (endar nastajajo težave pri transportu, ker izdelujejo sredstvo pri nas le v tekoči obli- a, ki je za transport neprimerna, razen >ga je pa to sredstvo zelo drago, Za 1 to- p silaže potrebujemo 5—6 kg tekočega na- ijevega bisulfata, ki ga prtJd uporabo i-8 krat razredčimo. Pri siliranju s koruznim šrotom pripo- ročajo na 1000 kg 50—100 kg šrota, oz. tri- [rat več, če so zmleti zraven zrnja še stor- ži. Ker je koruzni šrot drag, je treba pazi- li, da so izgube hranilnih sncivl čim n^anj- ie, zato morajo biti silosi res solidni. Ekspert FAO dr. H. Brooks priporoča pripravo silaže, ki ima večjo hranilno vrednost in ožje beljakovinsko razmerje tot komzna silaža. Pri tem načinu meša- mo v tankih plasteh 60 odst. voščeno zrele komze, 30 odst. lucerne in 10 odst. zdrob- ljenih koruznih storžev z zmjem. Taka si- laža ugodno fermentira in vsebuje 15—18 odst. ŠV, 2—3 odst. surovih proteinov. Kvaliteto silaže ocenimo organolebtlčno 'barva, vonj) in po kemični analizi (pH, določanje kislin). Silaža vsebaje naslednje bsline: Prst v silaži je zelo nezaželena. To lah- preprečimo s primemo pripravo zemlje 'to je površina čimbolj ravna), da ob pravilu montiramo na traktor še mrežasta kolesa ali gosenice, če je zemlja razmoče- na, da kosimo primemo visoko (6—7 cm), ^ so lopatice kombajna primerno ostre," ^ ne spravljamo s Taarupom v času veli- ke suše, ko je zemlja suha in da pri pre- vozu silaže v koritaste silose pazimo, da ^ kolesa čimbolj onesnažena oz. da si >>redimo tako, da silos polnimo od strani. . Pri siliranju v stolpne silose mora biti ^'los predhodno dobro očiščen, da se silaža ^komerno useda in se ne lovi na stene, najugodnejše pa je siliranje v koritastih ^sih. Pri tem mora biti silaža dobro stla- ^a. Tlačiti je treba ves čas polnjenja, ^ je silaža zbita, saj je to pogoj za pravil- potek fermentacije. Pri gradnji teh silosov je treba paziti ^ to, da je mogoče delo pri polnjenju in ^aznjenju mehanizirati. Silos naj bo zato ^ajen tako, da je mogoče s traktorjem vo- skozi, zato naj ima silos le dve steni, ^ obeh koncih pa naj bo odprt. Kjer tal- voda ni previsoka, jih gradimo napol ^^__ v zemlji, pri čemer so tla in stene lahko betonske, nujno pa to ni.. Važno je le, da so tla dobro utrjena in da omogočimo od- tok soka in padavinske vode, na nepropust- nih tleh z drenažo, na prodnatih tleh pa voda tako samo pronica v zemljo. Silos naj bo globok največ 1—1,5 m, da je odvoz silaže čim lažji. Pri silosih, kjer namerava- mo imeti odvoz silaže popolnoma mehani- ziran, naj bo širina 6—7 m, da je mogoče obračanje traktorja. Pri manjših zasejanih površinah je bolje narediti manjše silose, z minimalno širino na dnu 3—4 m, da je še možno tlačenje in odvažanje silaže s trak- torjem. Manjše silose tudi laže zavarujem pred dežjem. Določene prednosti pred silosi v zemlji imajo koritasti silosi na površini: odvoz je lažji, posebna drenaža ni potrebna in lahko jih gradimo pri visoki talni vodi. Je pa naprava takega betonskega ali lese- nega silosa dražja, zato je ugodneje, da so te vrste silosov večje, široki naj bodo vsaj 8—10 m in dolgi 40, torej je skupna pro- stomina 700—1000 m'. Možna je tudi im- provizirana naprava koritastih silosov na površini, s tem da dno dobro utrdimo ali zabetoniramo, z obeh strani pa z buldožer- jem narinemo zemljo, ki jo primerno obli- kujemo za obe stranici. Pri koritastih silosih je problematično pokrivanje. Padavine lahko izperejo mleč no kislino in lahko priide do naknadnega ocetno kislega vrenja ali pri detelji do ma- sleno-kislega vrenja, ki razpraja beljakovi- ne. Silose pokrivamo z rezano slamo ali plevami in nato še z 20—30 cm debelo plastjo ilovice. Lahko v ta namen uporab- ljamo tudi folijo, preko katere nasujemo in utrdimo še nekaj cm debelo plast zem- lje. Pri takem načinu ni na povi^ini silosa nič silaže pokvarjene, pa tudi kvaliteta na površini in tik pod njo ni nič slabša. Če- prav je folija draga, se strošek izplača, saj je vrednost pokvarjene in slabše kva- litetne silaže večja, kot vrednost folije za pokrivanje. Cas spravila silozne krme v sili lahko siliramo tudi v kupih ali kopah, katere postavimo na utrjeno pod- lago. Je pa pri tem načinu težko opraviti temeljito tlačenje, zato Je ob straneh ve- lik odpadek pokvarjene silaže, zlasti če je bil pridelek že prestar ali uvel. Ob stra- neh nakladamo celo koruznioo, da se kup ne podira. Za tlačenje silaže uporabljamo buldo- žer. Vendar, ki silažo sam planira in tlači. Najboljši način siliranja je v Harve- store silosih, katerih prednost je v tem, da jih lahko polnimo postopoma, polnje- nje in praznenje sta popolnoma mehani- zirana. Pri siliranju v Harvestore siloš naj bo 35—40 odstotkov SS, sicer nasta- nejo težave pri odvzemanju silaže. Pred- nosti tega načina siliranja so: — večja hranilna vrednost zaradi majh- nih izgub hranilnih snovi pri fermentaciji. ^zgube pri fermentaciji so v tem primeru le 10-odstotne na hranilnih snoveh, prt ostalih načinih siliranja so pa 20—45-od- stotne; — konsumacija SS je večja; — prehod na pašo je lažje izvedljiv; — silos lahko krmimo vso rastno dobo. Slabosti tega načina pri siliranju trave je ta, da je treba silirati uvelo travo in smo pri spravilu odvisni od vremena oz. potrebujemo gnetilec. KONEC TELEVIZIJA NEDEUA, 27. AVGUSTA 9.30 POROČILA (Ljubljana) 9.35 NA CVETOCIH POLJANAH — narodno zabavna glasba — (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA 'Za- greb) 1045 TISOČKRAT ZAKAJ? (Beo- grad) 11.30 FILM ZA OTROKE — »Na- tančno ob četrt na Štiri« — (Ljubljana) 12.00 NEDELJSKA TV KONFE- RENCA (Zagreb) 15.15 EVROPSKO PRVENSTVO V KAJAKU — prenos iz Duis- dorfa ( do 17.45) (Evrovizija) 18.50 POROČILA (Ljubljana) 18.55 »DOLGO, VROČE POLETJE« — serijski filmi po motivih Faulknerjevega romana — VRNITEV I. (Ljubljana) 19.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 2C.(K) TV DNEVNIK (JTV) 20.45 CIK CAK (Ljubljana) 20.50 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA (Beograd) 21.50 TV DNEVNIK II (Beograd) ponedeljek, 28. avgusta 18.15 OJ TA VOJAŠKI BOBEN — pioje otroški zbor RTV Ljub- ljana (Ljubljana) 18.45 NENAVADEN PREVOZ — znanost in tehnika (Ljub- ljana) 19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PRE- GLED (JTV) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.38 IGRE BREZ MEJA - zabav- na oddaja (Ljubljana) 21.40 GLASBENA ODDAJA 'Za- greb) 22.00 TV DNEVNIK (JTV) TOKEK, 29. AVGUSTA 18.40 SLOVO — zadnja zgodba o Drejčku in treh Marsovčkih (Ljubljana) 19.00 POPOTOVANJE TO AZIJI — serijski nim (Ljubljana) 19.30 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 CELOVEČERNI FILM — (Ljubljana) 21.30 ODDAJA O KULTURI — (Ljubljana) 22.00 ZADNJA POR(X;lLA (Ljub- ljana) SREDA, 30. AVGUSTA 1P..15 MORNAR NA TRICIKLU - (Zagreb) 19.00 REPORTAŽA (Zagreb) 19.30 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.38 MATIČEK SE 2ENI — TV komedija (Ljubljana) 21.35 JAZZ FESTIVAL V LJJJBUA- NI (Ljubljana) 22.00 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) ČETRTEK, 31. AVGUSTA 17.05 POROČILA (Ljubljana) 17.10 RISANKA (Ljubljana) 17.25 POTUJTE Z NAMA OB KRKI (Ljubljana) 17.55 VEČNI LEDENIKI — fran- coski film (Ljubljana) 18.15 KAM. KJE IN KAKO OB SO- BOTAH IN NEDELJAH? — (Ljubljana) 18.35 PO IZBIRI — glasbena odda- ja (Zagreb) 19.00 POTEPUH — humoristična oddaja (Beograd) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 2C.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.38 KO JE MEČ KROJIL PRAVI- CO — serijska igra (Zagreb) 21.20 SANSONI (Beograd) 22.10 TV DNEVNIK II (Beograd) PETEK, 1. SEPETEMBRA . 18.45 VIZITKA (Ljubljana) 19.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA (Ljubljana) 19.30 CIK CAK (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.38 S POLJUBI MI OČISTI KRI Z ROK — ameriški film — (Ljubljana) 22.10 ZADNJA POROČILA (Ljub- ljana) SOBOTA, 2. SEPTEMBRA 18.00 VSAKO SOBOTO (Ljubljana) 18.15 MLADINSKA IGRA - (Beo- grad) 19.15 VERDUNSKA BITKA Spre- hod skozi čas (Ljubljana) 19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (JTV) 20.30 CIK CAK (Ljubljana) 20.40 IZ TUJE GLASBENE PRO- DUKCIJE (Zagreb) 21.40 GLASBENA ODDAJA (Sara- jevo) 21.55 GOLO MESTO - seriji film (Ljubljana) 22.45 ZADNJA POROSILA (Ljub- ljana) TEDNIK — VESTNIK 13 NOTRANJA POLITIKA Delavci na tujem v razvitih zahodnoev- ropskih deželah — Angli- ji, Franciji, Zahodni Nem- čiji in drugih — je zapo- sleno sedem milijonov tu- jih delavcev. Največ jih je iz evropskega juga, precej pa jih je tudi iz preko- morskih držav. To je za- konitost sodobnega sveta, ki živi v protislovju zao- stalega juga in razvitega severa. Migracija delovne sile pa ni samo socialni prob- lem, temveč postaja vse bolj ekonomski pojav. Gi banje delavcev iz države v državo je čedalje svobod- nejše, saj marsikje za pre- hod čez mejo zadošča le osebna izkaznica. Zakaj morajo naši de- lavci v tujino? Marsikdo se zaposli na tujem, ker nimc doma zaposlitve, a nemalo je takih delavcev, ki želijo kaj prihraniti in si kupiti to cdi orno. Ob odprti meji ni mogoče ljudi zadrževati doma, oko želijo malo pogledati po, svetu. Le ob zaprtih me- jah bi ljudje ostajali do- ma in enačarska delitev dohodka bi omogočala, da bi bili vsi zaposleni — z nizkimi osebnimi dohodki. To pa ne bi bila prava perspektiva socializma. Tudi država, kjer gradijo socializem, se mora vklju- čevati v mednarodno de- litev dela, kar ji omogoča, da meri svoje dosežke z najboljšimi dosežki dru- gih. Toda tudi zaposlovanje m tujem ni prava per- spektiva socializma. Zato je imperativ reforme: mo- derno, razvito gospodar' stvo. To je edino možna pot ki vodi ne le k višjim osebnim dohodkom na te- melju višje produktivno- sti, temveč tudi k oživlja- nju gospodarstva z odpira- njem novih delovnih mest za prirastek prebivalstva in za ljudi, ki so zdaj na tujem. Druge poti ni. Ali bolje: vsaka druga pot bi vodila nazaj v ekstenzivno gospodarstvo in k zapira- nju meja. Naši deUmn na tujem So del naroda, zato jim moramo posvečati vso skrb. Ako že morajo v tu- jino, potem naj gredo tja dobro pripravljeni, da jih ne bo mogel nihče izrab- ljati. Pomagati jim je tre- ba, da bodo tudi v tujini trdno povezani s svojjo do- movino, z njenimi prisade- vanji za zgraditev lepše, pravičnejše družbe. F. ŠETINC KOMENTAR Zasebno kmetijstvo se usmerja na trf Na podlag^i kooperacije se zlasti v živinoreji veča tržna proizvodnja Za razvoj kmetijske proizvodnje po reformi je zna- čilno vidno zboljšanje preskrbe domačega tržišča s kmetijsikimi pridelki. Ugool krat več, namreč 1686, pri čemer se je število trak- torjev v zasebnem kmetijstvu skoraj približalo številu trak- torjev v družbenih kmetij- ^ih gospodarstvih, ki so ime- la v začetku leta 1763 trak- torjev. Nakupovanje traktorjev po zasebnih kmetih pa se je le- tos šele prav začelo. Za lan- sko leto cenijo, da so kmetje v Sloveniji nakupili iz doma- če proizvodnje in iz uvoza^ nad 1000 lahkih traktorjev in 3000 motornih kosilnic. Zlasti zanimanje za motorne kosil- nice kaže, da skušajo kmet- je zboljšati in razviti pred- vsem rejo živine. Reja pitane živine se je v zadnjih letih precej povečala. Pitanje živi- ne za izvoz je lani v drugem polletju sicer precej zavrla uvedba dodatnih uvoznih ca- rin v Italiji (in v drugih dr- žavah evropske gospodarske skupnosti). V prvem letoš- njem četrtletju je bil izvoz proizvodov živinoreje iz Slo- venije za 20 odst. manjši ka- kor lani, toda že v drugem četrtletju so se spet odprle možnosti večjega izvoza. Ome- jitve pri izvozu so zlasti pri- zadele družbena p>osestva, ki pitajo predvsem najkvalitet- nejšo živino za izvoz. Tako so letos v prvem polletjp družbena posestva spitala le 31.500 glav goveje živine, kar je za 8 odst. manj kakor la- ni, zasebni kmetje, ki pitajo živino predvsem za domači trg, pa so v kooperaciji spi-' tali 25.300 glav, kar je za 12 odst. več kakor lani v istem obdobju. Po zastoju v letu 1966 zara- di nizkih tržnih cen se je le- tos spet hitro razvilo pitanje prašičev. V družbenih gospo- darstvih so v prvem polletju spitali 40.000 prašičev, za 8 odst. več kakor lani, v koope- raciji pa so zasebni kmetje povečah pitanje prašičev kar za 74 odst. na dobrih 20.000. Hitro so se lotili tudi reje f>erutnine za ti^ in povečali v prvem polletju to rejo za 73 odst. O vzpKMiu živinorejske pro- izvodnje nam pričajo zlasti tudi podatki o odkupu. Med- tem ko je v prvem ix>lletju 1964 znašal odkup klavne ži- vine v Sloveniji 28.100 ton, je letos po stalnem narašča- nju dosegel 37.350 ton; praši- čev se je v istem času povečal od 6.780 na 7.480 ton, odkup perutnine pa kar od 1230 na 4750 ton in odkup mleka od 40.8 na 53.6 milijona iji K povečanju odkupa g^*^ živine sta enako pris^' družbeni in zasebna pri čemer znaša delež ^^ nega sektorja 65 odst. ^ no povečanje odkupa mS pa gre na račun zaseW sektorja. Pri odkupu 3 nine je lani v prvem p^^ ju sodeloval zasebni se^ šele s 4 odst, letos pa j 19 odst. ^ Rastoče vključevanje zas, nih kmetov v proizvodi^j^ trg na podlagi kooperacija brez dvoma pomemben v gospodarske reforme, kj ugodne perspektive aa nji razvoj v tem smisl^ bo postala organizirana iavodnja — družbenega se^l ja in kooperacije — prevla^ ječa v celotni kmetijski^ izvodnjl. P. SEJTJsj KRONIKA VSAKO LETO 375 MILI- JONOV DOLARJEV ZA TUJE LICENCE — Brez tujih licenc seveda še ne moremo — še lep čas jih bomo potrebovali. Toda iz- datki zanje bi bili občutno manjši, ako bi imeli do- ma več tehničnih izbolj- šav. število prijavljenih tehničnih stvaritev ni do- sti večje od leta 1939, če- prav imamo zdaj štirikrat več tehničnih strokovnja- kov in raziskovalnih usta- nov. To ni dobro, tu nekaj ni v redu. Zdi se, da izumi- teljstvo pri nas ne dobiva ustreznega materialnega in moralnega priznanja. UKREP PROTI DUM- PINGU — Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo o dopolnilnih carinah in kompenzatorskih davšči- nah. To je ukrep proti ti- stim uvoznikom, ki uva- žajo proizvode po nižjih cenah od normalne na svetovnem tržišču. Proti dumpingu je treba ukre- pati zato, ker povzroča škodo jugoslovanskemu gospodarstvu. Mora pa biti tak ukrep dokumenti- ran in ga ne bo mogel za- htevati proizvajalec, da bi z njim zavaroval svojo niz- ko produktivno in drago proizvodnjo. DR. BAKEY JE OPRA- VIL OSEM OPERACIJ NA SRCU — V operacijski dvorani in predavalnici ljubljanske klinike je sle- dilo poteku operacij pre- cej domačih in tujih zdrav- nikov. Prvi bolnici je dr. Bakey iz ZDA bolno srčno zaklopko nadomestil z u- metno. Podobne operacije je opravil tudi na drugih bolnikih. »MIŠJA OFENZIVA« V BOSNI — Nevarni glodal- ci so napadli več vasi. Miši tmičujejo ne samo pšenico m ječmen, temveč tudi krompir, čebulo, sploh vse, na kar naletijo. Stro- kovnjaki se še niso zedi- nili za način, kako bi šli v »protina(pad«. Nekateri menijo, da bi bilo naj- bolje počakati do zime, ko bo mišem zmanjkalo rira- ne in se bodo začeli uniče- vati med seboj. POVPREČNI OSEBNI DOHODEK V JULIJU 896 ND — Podatki veljajo sa- mo za Slovenijo. Najvišji prejemki so bili v zborni- cah (1367 ND), najnižji pa v tobačni industriji (732 novih dinarjev). OGLAŠUJTE V DNEVNIKU DELO USPEH Trgovsko podjetje CELJE Velifka izbira poletnih oblek, kopalnih plasčev, frotirja itd. po zelo ugodnih cenah v poslovalnicah VOLNA VESNA Priporočamo se za vaš cenjeni obisk. ledenski pregled Predsednik Tito in njegovi sodelavci so se vrnili z osemdnevnega potovanja po Združeni arabski republiki, Siariji in Iraku. Podrobnosti o njihovih srečanjih s tam- kajšnjimi voditelji še niso docdia znane, vsekakor pa je jasno, da je šlo za dve poglavitni zadevi. V Kairu je ti:^ to imenoval »odprava posledic izraelske agresije« in »iz- hod iz krize po politični F>oti«. Izrael namreč še vedno drži pod svojo cricupacijo vrsto arabskih ozemelj, ki so skupaj štirikrat večja od njego- vega lastnega. Arabske države, ki so bile med nedavno vojno žrtve bliskovitega in dobro pripravljenega napada, si žele iztrgana ozemlja spet i>ovmiti. Toda razhajajo se nmenja o poteh, po katerih naj bi to dosegli. Na oku- piranih ozemljih se že razrašča odporniško gibanje, ki se izraža v stavkah in tudi v snovanju gverilskih organi- zacij. Obstaja resna nevarnost, da bi se v primeru, ko bi Izrael trdovratno vztrajal pri okupaciji osvobojenih oze- melj, na njih razvnela nova vojna — pa najsi bo parti- zanska ali kakšna drugačna. Vsakomur, ki količkaj pozna razmere na Srednjem vzhodu, je jasno, da bi takšna voj- na zelo resno ogrozila svetovni mir. Zato je bil glavni namen Titove poti na Srednji vzhod ugotoviti, kolikšne so možnosti za to, da bi to krizo nekako uredili po po- litični in diplomatski poti in se izognili vojaškemu raz- pletu. Kaže, da so državna vodstva ZAR, Iraka in Sirije pripravljena iskati rešitev na tak način. Za to so tudi neuvrščene dežele, med njimi seveda Jugoslavija, pa so- cialistične države in ZSSR in celo Združene države Ame- rike so pripravljene pomagati, da bi se vprašanje uredilo na miren način. Zdaj je videti, da bodo neuvrščene dežele po obširnih ix)svetih med seboj in z drugimi zainteresi- ranimi državami sprožile široko politično akcijo, ki naj bi v Združenih narodih pripeljala do tega, da bi Izrael vrnil arabskim državam zasedena ozemlja, sam pa bi v zameno za to prejel zagotovila, da ga sosedje ne bodo ogrožali. Pot do takšne rešitve bo seveda še dolga in težavna, a neuvrščene dežele so pripravljene vztrajati pri delu za to, da bi se ta zamisel uresničila in da bi se napetost na Srednjem vzhodu polegla. • Združene države Amerike so v minulem tednu nevarno stopnjevale vojno v Vietnamu. Njihova letil [ so bombardirala nekaj najpomembnejših prometnih a" med najbolj naseljeno sevemovietnamsko poštene druščine, katere imamo povsa najbolj pred očmi in jih tudi bravcem priporočamo Proti dvem popoldne, »ko so bile gostom želje po jedi in pijači ukročene«, da po Homerjevo govorimo, so vstali i2!za mize razen gospodarja, fajmoštra in moštra, ki je vedno kupico v roki vrtel. Gospodinja j« peljala starega stotnika, kateri bi si bil nemara drugo druščino rad izbral, na vr^ pokazati mu novo zasajeno nemško zelje in rožmarin, ki raste že deseto leto. Ma^ rijan in Manica ter Lovre z Maričko, kateri je bila sova družba nekaj posebno pogodi, so se napotili a gradom navkreber proti razvalini. Po L L Idriessu BradaiamviB na Karnlnem rnarh^ Rise Miha Alič 30. Jakec je podrezal po žerjavici, da bi si skalil puščico za ribe. »Nikdar nisem niti pomislil, da bi lahko živel skoraj brez ob- leke,« je rekel in se zvonko zasmejal. »Ali pa bre« denarja!« je pripomnil John. »Saj sploh ne pomislim na denar, ko da ga ni! Na koliko reči la)iko popolnoma poza- biš, če jih ne potrebuješ, kaj? Ampak — ko pride zima, kako bomo pa takrat brez obleke?« »Divjaki izhajajo vse leto brez obleke,« je dejal Jakec, »in kar zmorejo oni, bomo tudi mi. Doslej smo se kar znašli, vse nam je šlo nekam po sreči. Samo za Georgea me je strah, tako tih je in sam zase. Nikdar se ne zasmeje.« Oba sta se ozrla na greben, kjer se je George D'Oyly zabaval s školjkami. S ko- stjo, ki mu je služila za nož, jih je odpiral in skrbno čistil ter jih zlagal na kup; »Mali Bil pa je gotovo srečen,« je menil John, »Sprijateljil se je z deco in tudi žen- ske so g^a že vzljubile.« »Njegova sreča je, da je še tako majhen. Toda ponoči vendarle joka za mamico. Da bi ga vsaj ne ubili, preden pride pomoč.« John se je previdno ozrl naokoli. Bila sta sama.