GEOGRAFSKI OBZORNIK Slavnostna podelitev nagrad ¡e potekala 15. ja- nuarja 1 9 9 9 v zgornj i dvorani Slovenskega mladin- skega gledališča v Ljubljani. Prireditev je bila neke vr- ste spomin na prejšnje prireditve, ki so bile prava po- sebnost zaradi edinstvene sporočilnosti, inventivne re- ži je, dramaturgije in scenografije ter provokativnosti. Kulturno-znanstveni dogodek je režiral Sašo Podgor- šek, snemala pa Televizija Slovenija. Del prireditve je bil tudi v znamenju 50 . obletnice ustanovitve Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede in Geograf- skega inštituta Antona Melika ZRC S A Z U . Zlate znake so podeljevali nagrajenci i z preteklih let. Geografoma ga je podelil dr. Boris A. Novak. Ob- razložitev nagrade je bila: »dr. Drago Perko, predstoj- nik Geografskega inštituta Antona Melika ZRC S A Z U , in dr. Milan Orožen Adamič, predsednik njegovega znanstvenega sveta, sta kot raziskovalca, avtorja, vod- ji znanstvenih projektov, organizatorja skupinskega in multidisciplinarnega raziskovanja ter medinštitucional- nega povezovanja po osamosvojitvi Slovenije izjem- no prispevala k izidu vseh temeljnih geografskih del o Sloveniji kot državi in Sloveniji kot delu sveta. S tem sta pomembno prispevala k uresničitvi temeljnih usme- ritev, ki jih je ob nastanku geografskega inštituta pred petdesetimi leti zapisala ustanoviteljica S A Z U , k ug- ledu in razpoznavnosti ZRC S A Z U ter k razvoju in po- pularizaciji geografske znanosti. Dr. Drago Perko, viš- ji znanstveni sodelavec, se je rodil leta 1961 v Kra- nju. Leta 1985 je diplomiral, leta 1 9 8 9 magistriral in leta 1993 doktoriral. Trenutno se ukvarja predvsem z re- gionalno geografijo, geografskimi informacijskimi si- stemi in digitalno tematsko kartografijo. Je vodja dveh raziskovalnih projektov in mentor več mladim ra- ziskovalcem. Poleg knjig je v tem desetletju v doma- čih in tujih revijah objavil več kot 5 0 znanstvenih in strokovnih člankov, okrog 3 0 samostojnih poglavij v znanstvenih in strokovnih knjigah ter več kot 2 0 0 dru- gih bibliografskih enot. Dr. Milan Orožen Adamič, znanstveni sodelavec, se je rodil leta 1 9 4 6 v Ljublja- ni. Leta 1971 je diplomiral, leta 1 9 7 9 magistriral in leta 1994 doktoriral. Ukvarja se predvsem z narav- nimi nesrečami, regionalno geografijo in tematsko kar- tografijo. Je predsednik Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Poleg knjig je v zadnjih desetih letih v domačih in tujih re- vijah objavil več kot 5 0 znanstvenih in strokovnih član- kov, okrog 2 0 samostojnih poglavij v znanstvenih in strokovnih knjigah ter okrog 2 0 0 drugih bibliografskih enot. Nagrada zlati znak ZRC je namenjena predvsem njunemu skupnemu delu pri temeljnih geografskih knjigah v zadnjih treh letih: pri Krajevnemu leksikonu Slovenije leta 1995 , Velikemu atlasu sveta leta 1 9 9 6 in monografiji Slovenija - pokrajine in ljudje leta 1998, ki je povzetek obsežnega in večletnega temeljnega znanstvenega projekta, ter pri Geografskem atlasu Slo- venije leta 1 9 9 8 , prvem nacionalnem atlasu sloven- ske države.« OCENE SKOZI TRNOVSKI GOZD Borut Peršolja Možnost, da se ob vse večjem številu knjig s po- dročja domoznanstva kakšna spregleda in ne zaide na geografske police, se vztrajno povečuje. Za mar- sikatero knjigo velja, da nas do prvega otipa platnic privede zgolj naključje, ki pa ga kaže vedno znova izkoristiti za šir jenje razgledanosti in znanja. Besed- ni niz Trnovski gozd, Nanos, Hrušica zna zdrdrati mar- sikateri osnovnošolec. Ob brskanju v globini pozna- vanja pa naletimo na rahlo rdečico, saj severozahod- ni del kraških planot dinarskega sveta leži v območ- ju slabo poznanih delov Slovenije. Pomaga nam lahko nova knjižica (Kozorog, E.: Skoz i Trnovski gozd, Gozdovi v Posočju, 2), ki jo je leta 1998 izdalo Društvo inženirjev in tehnikov goz- darstva Posočja v sodelovanju z Regionalnim centrom za okolje Srednje in Vzhodne Evrope, založi l pa Bran- ko, d. o. o, Nova Gorica. Knjižica že s svojim naslovom vabi na odpravlja- nje teh belih l is, ob sledenju njenih napotkov pa nas bo uvrstila vsaj med poznavalce, če že ne med razi- skovalce te slovenske pokrajine. Knjižica je vodnik, ki nas vživlja v pokrov, ki je dal pokrajini ime: Trnovski gozd. Od tod naslovi poglavij: Trnovski gozd v času in prostoru, Trnovski gozd v očeh gozdarja, Biotska raznolikost Trnovskega gozda, Trnov- ski gozd v očeh javnosti, Gozdni bonton in Vodnik sko- z i Trnovski gozd. Gre torej za gozd, katerega površi- na je bila prvič podrobno izmerjena že leta 1736. Meje so bile takrat nekoliko drugačne od današnjih, tako da je Trnovski gozd obsegal 12 .000 ha zemljišč, včeraj 9 1 4 5 ha (8944 ha gozdov, ostalo so kmetijska in dru- ga zemljišča), današnje in jutrišnje stanje pa je seve- da lahko že drugačno. Gozd je doživljal in preživljal različne oblike gospodarjenja (naselitev, sečnja za po- trebe gradbeništva in glažutarstva, lomljenje ledu ...), zaznamoval pa ga je podrobnejši gozdnogospodar- ski načrt, ki je bil pod vodstvom Franca Flamecka iz- delan že leta 1 7 7 1 in je med najstarejšimi v Evropi. Načrt temelji na sonaravnem gospodarjenju z gozdo- vi, ki zagotavlja trajnost donosov gozda na dva nači- na: z določitvijo letnega poseka in njegovo prostorsko razdelitvijo. Od takrat je načrtovanje gospodarjenja s temi gozdovi potekalo bolj ali manj stalno. Doslej je bilo narejenih 14 gozdnogospodarskih načrtov. S Trnovskim gozdom se bomo vidno seznanili že od daleč, ne glede na to, od kod prihajamo. Prvi ce- ločutni stik pa bomo doživeli v Trnovem (zanimive toč- ke na poti), ki je najstarejša naselbina na planoti. Od tod krenemo do kraja Pri žagi. V nasprotju s pričako- vanjem bo pred nami (tako zagotavlja avtor in prever- jeno na terenu!) ogromna gola površina. K tej podo- 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK bi so pripomogli trije dejavniki: pretežno stari sestoji, ki se zaradi še ne do kraja proučenih vplivov ne pom- lajujejo, svoje so opravili še siloviti vetrolomi in suše- nje iglavcev. Zaradi sušenja je najbolj ogrožena jelka (samo še 15 % nepoškodovanih dreves), sledi ji smre- ka (65 %), najmanj ogrožena je bukev (95 %). Po tem ne preveč obetavnem začetku se bomo razveselili smre- ke v Sibrovi dolini, ki je s 4 7 m višine in debelino 123 cm (prsni obseg 387cm) predstavnica petih najdebelejših dreves Trnovskega gozda. Skoz i Lokve, kjer je bila še pred pol stoletja razvita suhorobarska obrt, predvsem izdelovanje škafov, se vzpnemo na Poldanovec (1299 m), ki ga poleg miru odlikuje odličen razgled in botanična zanimivost. Strmi Govci, ki padajo proti severu v dolino Trebuščke, so poraščeni s črnim bo- rom. Gre za naravno rastišče, ki mu ni primerjave v Slo- veniji. Od iglavcev pa nazaj k listavcem: obiščemo lah- ko javor nad Mojsko drago, ki je najdebelejše drevo tod okoli (premer 145 cm, visoko prek 3 0 m). Med najbolj znane kotičke Trnovskega gozda sodi Smrekova draga z izrazitim rastlinskim obratom v raz- ponu 2 0 0 metrov višinske razlike. Razglašena je za gozdni in naravni rezervat, zato gibanje brez sprem- stva ni zaželjeno. Ob cesti, ki pelje mimo Paradane, se lahko usedemo v senco smreke in javorja. Na prvi pogled nič posebnega, če ne bi poldrugi meter viso- ka smreka rasla v rogovili javorja. In tako nas vodnik vodi še na Golake, v Parada no, k Mali Lažni, Smreč- ju, na Mrzovec (1410 m), h Krnici, na Kopitnik in prek južnih obronkov Trnovskega gozda do Predmeje. Nova gozdna učna pot nas vodi k začetku: k sta- rožitnosti, ki j i danes pravimo sonaravnost. Zato bodo obiska te zanimive učilne v naravi veseli tako vaši učenci kot družinski sopotniki in prijatelji. DRUŠTVA 2. POLETNI TABOR ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE - DEŽELA ZLATIH SRC '98 Matija Zorn Študentje geografije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo se že drugo leto zapored udeležili po- letnega tabora za študente geografije in sorodnih ved. Tabor je organiziralo Društvo mladih geografov Slo- venije (DMGS), nekdanja Študentska sekcija Ljubljan- skega geografskega društva. Tabor je potekal v Beli krajini od 6. do 11. juli- ja 1998 pod imenom »Dežala zlatih src ' 98« . Ime za tabor smo si sposodili pri pesniku in pisatelju Tonetu Seliškarju, ki je v svojem delu Ljudje z rdečim cvetom tako poimenoval to deželico. V primernost imena smo se kmalu tudi sami prepričali, saj so nas povsod lepo in prisrčno sprejeli in bili do nas zelo gostoljubni. Ve- seli nas, da čas, ki je pretekel od Seliškarjevega opi- sovanja teh krajev, ni negativno vplival na gostoljub- nost Belokranjecev. Tabor tokrat ni bil tako raziskovalno obarvan, kot prvi, saj je Kras večina udeležencev že poznala in smo lahko več časa posvetili določenemu strokovnemu po- dročju. Tokrat pa je bilo treba to pokrajino šele spoz- nati, saj večina udeležencev v Beli krajini še nikoli ni bila. Zato se nam je zdelo bolj primerno predstaviti to regijo z večino geografskih dejavnikov, kakor pa se posvetiti enemu ali dvema geografskima problemo- ma in po taboru še vedno ne imeti neke celovite pred- stave o teh 3 8 8 km2 naše države. Pri terenskem delu smo medse povabili profesor- je, kolege in domačine, ki se ali so se tako ali druga- če ukvarjali z Belo krajino. O geoloških, geomorfološ- kih, hidroloških in speleoloških značilnostih sta nam predavala in nas po terenu vodila prof. dr. Peter Ha- bič (dolgoletni upravnik Inštituta za raziskovanje kra- sa ZRC S A Z U v Postojni) in Mauro Hrvatin (Geograf- ski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) . Več gostov smo imeli za področje družbene geografije. Tako nam je pri spoznavanju problematike obmejnosti regije pri- skočil na pomoč Damir Josipovič, ki i z te problemati- ke pripravlja diplomsko nalogo. Pri spoznavanju turi- stičnega značaja regije smo za pomoč prosili Minko Kahrič, ki to temo obdeluje v svoji diplomski nalogi. Franci Fortun - Funf, profesor geografije na črnomalj- ski gimnazi j i , nam je osvetlil problematiko večjih na- selij in zaposlitvenih zmožnosti ter dnevno migracijo v regiji kot tudi prekmejno migracijo. Kot posebni temi smo obravnavali Kočevske Nemce in Uskoke oziroma Srbe. Pri slednjih je za razlago poskrbel domačin Zdrav- ko Vukčevič. Na razpolago smo tokrat imeli šest dni, od kate- rih je prvi dan pomenil le prihod udeležencev, posta- vitev tabora na travniku na Sinjem Vrhu (8 km zahod- 29