* ’ Sl jffi ■Ha ■MM m '"t . HUl ft*A»eettn 7 Adminletracl6n C. »AMON USTA 515» T. A. 50 . 5502 Bs. Airec ★ naročnina: Za eno leto . * 8— Za pol leta , * 5— Za inozemstvo Z Dolarja ^•antazna itev. 20 cti. Siomstu glas REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTU AL * No. 278386 (L A VOZ ESLOVENA) PERIODIOO QUINCENAL DE LA COLECTIV1DAD ESLOVENA (VUGOKSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORG ANO DE LA SOCIEDAD TUGOESLAVA “HOGAR POPULAR E8LOVENO” FRANQUEO PAGADO Concoaiin N* 3159 TARIFA REDUCIDA Conceai6n N’ 1551 LETO (ASO) III. BUENOS AIRES, 25 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1048 Num. (štev.) 20 Petletnica ustanovitve F. L. R. Jugoslavije se vrši v znamenju petletnega plana NAROD DELA S POLNO PARO V VSEH PODROČJIH ŽIVLJENJSKIH POTREB — ZUNANJA KRITIKA — MARŠAL TITO JE GOVORIL Ouinto Aniversario de la Nueva YugosIavia El dia 29 de Noviembre de 1943 fu6 aHunciado a los pueblos yugoslavos y al todo el mundo la Constitucion del Sobierno provisional de Yugoslavia en Ja historica ciudad de Jajce, donde se Fabian reunido los representantes de todos los pueblos de nuestra patria, que sellaron el rumbo a tomar, examinando lo pasado, estudiando el presente y to-ttiando resoluciones para el futuro del Pals. Esta asamblea histčrica se ha rea-|i2ado dentro del infemal fragor de la Ilicha inigualada donde se batian nues-,°3 pueblos en vida y morte contra los invasores extranjeros y sus enemigos de adentro. La eelebracičn del 29 de noviembre 5? aniversario de la colocaci6n de las “ases de la Vugoslavia Democratica y "ederativa y el 3? aniversario de la Proclamacion de la Republica Federa-»Va Popular Yugoslavia — sorprende los pueblos de Yugoslavia en plena ^area de reconstrucci6n de su patria de-vastada por la filtima conflagracičn mundial. Oon el logro de la victoria en la gue-?*a, los frutos de la lucha de los pue-Wos de Yugoslavia han permanecido en forma incolume en las manos de la cla-®e trabajadora y Yugoslavia ha salido de la guerra como una Naci6n popular jjompletamente nueva, cual una Verdaja democracia del nuevo tipo, capaz c°a todas sus fuerzas, de abocarse en *a reconstruccion del pais en la reno-^aci6n de la economia nacional. El exi-*° de esta reconstruccion y renovacion posible porque los pueblos de Yugo-slavia han salido de la guerra verdade-^mente libres e independientes. Hoy los pueblos de Yugoslavia se en-®ttentran empenados en el cumplimien-‘° del plan quinquenal que cambiara la *a2 econ6mica de Yugoslavia y todos Js habitantes se encuentran trabajan-do no solamente para cumplir lo esti-Pulado por el mencionado plan sino tambičn para sobrepasarlo. Nadie hoy Vugoslavia duda que las masas la-“oriosas cumplir&n con el plan que se ftan impuesto creando con ello un portir mas feliz para si y para las nue-vas generaciones. Los inmigrantes yugoslavos en la Re-Pliblica Argentina como han estado du-^nte la lucha de la liberacion nacional ^ lado de sus hermanas en la patria le-Jana, tal estan hoy en el periodo de la ®construccičn y especialmente con mo-iVo de esta efemerides — 29 de Novembre — en cuya oportunidad ratifi-a& su inc61ume decision de marchar ?aidos a ellos en el mantenimiento de j Paz y la consolidacičn de los lazos faternales entre los pueblos democra-lc°s y amantes de la paz. Poročil, ki jih dobivamo iz domovi-e> bodisi potom časopisja ali osebno, vidimo, da delajo v Jugoslaviji s polno paro v izvršitvi petletnega načrta. Ni ga vprašanja, bodisi gospodarskega, kulturnega, političnega, vzgojnega značaja, ki bi ne bilo vzeto v poštev. In ne samo vzeto v poštev, marveč je že tudi v praktičnem izvajanju. Kot sovjetska Rusija v prvih začetkih, £ako mora danes tudi Jugoslavija boriti se preko mnogo predvidevanih in nepredvidevanih ovir za dosego svojega cilja. A premagala bo vse težkoče, kot jih je premagala Sovjetska zveza, kar nam je porok delo in navdušenje jugoslovanskih narodov z maršalom Titom in njegovo vlado na čelu. Obtožbe Ko- minforma so samo še bolj podžgale narod k izvedbi petletnega načrta ter utrdile notranji položaj. Ob priliki obiska borskega rudnika je dejal maršal Tito delavcem in zbrani množici med drugim takole: Tovariši in tovarišice! Medtem ko smo med veliko narodno osvobodilno borbo govorili o raznih ofenzivah sovražnika in naših zmagah, o Sutjeski in Neretvi ter številnih bojiščih, tako tudi danes govorimo o novih velikih bitkah za plan, ki jih bijemo na tako važnih mestih kakor so Bor, Trepča, Zenica, Banoviči in številne druge naše tovarne in rudniki, kjer si z vsemi silami prizadevajo naši delovni ljudje, delavci in delavke in naša ljudska inteligenca, da bi izpolnili plan, ki smo si ga postavili, da bi ustvarili boljšo in srečnejšo bodočnost narodom naše države”. Ko je poudaril, da v današnjem položaju, tri leta po vojni, še nismo mogli ustvariti delavcem vseh pogojev, ki jih potrebujejo in zaslužijo, je maršal Tito govoril o razlogih, zaradi katerih v nekaterih naših podjetjih ne izpolnjujejo plana in dejal: “Še so pri nas slabosti in ponekod plana ne izpolnjujejo. A zakaj? Prvi razlog je v teni, da so posamezna naša podjetja, ki jih do danes nismo mogli še popraviti, zapuščina tistih inozemskih roparjev, ki so gledali samo na to, da bi čim več naropali in izvozili iz naše dežele, ni pa jim bilo mar, ali so tisti objekti, iz katerih so vlekli velikanske koristi, zgrajeni tako, da bi ustrezali higijenskim in vsem drugim pogojem za delavce, ki v tem podjetju delajo. Drugi razlog je v tem, da del naših delovnih ljudi v nekaterih podjetjih ne pojmuje dovolj resno vse pomembnosti velikega dela, ki ga opravljamo s petletnim planom in z graditvijo socializma v naši državi. Zato se še vedno selijo delavci iz tovarne v tovarno ali iz tovarne in rudnika v vas. Vem, tovariši, da imate delavci, ki prihajate s podeželja, doma košček zemlje in da morate marsikaj napraviti tudi zase, vendar vam pravim, da tudi tukaj delate zase. Zato delajte udarniško, čim bolj znižujte proizvodne stroške, zvišujte čim bolj produkcijo itd. Ne štejte nam v zlo, če vam to pogosto ponavljamo. Tudi to pot ponavljam: To ne velja za vse, temveč samo za tiste, ki važnosti tega še niso doumeli. Doumela pa je velikanska večina. Hotel bi samo nekako ta velikanski napor in trud enako razdeliti na ljudi in doseči, da bi sleherni prispevali največ, kolikor more k naši splošni ljudski skupnosti, naši novi Jugoslaviji, socialistični Jugoslaviji. Tovariši in tovarišice! Ne zamerite mi, ker tu govorim z vami odkrito, ker sem pričel tudi malo kritično govoriti o nekaterih problemih, da pa nisem z naše strani ničesar povedal o hvaležnosti do vas, za vaše dosedanje naporno delo, za vaše resnično požrtvovalno delo. To hvaležnost vam izražam sedaj v imenu vlade, v svojem imenu in v imenu vseh nas tukaj. Reči moram, da smo vsi mi zadovoljni z vašim poletom, ki smo ga danes videli in za katerega vemo, da je v borskem rudniku. Tovariši delavci in delavke Bora, ki je eno izmed najvažnejših podjetij, da bodite še nadalje zgled drugim delovnim ljudem po vsej naši državi v tovarnah in rudnikih, zgled, kako je treba delati, da bi se lahko gradila naša država, da bi mogli čim prej uresničiti največjo željo naših delovnih ljudi — socializem v naši državi.” Ko je omenil krivice, ki so jih prizadejali naši državi, je o težavah, ki so v zvezi s tem nastale, maršal Tito dejal: “Če nam danes manjka, recimo petroleja ali česar koli drugega, je prizadeto vse naše ljudstvo in ne samo posamezniki ali nekaj ljudi. Če moramo danes iskati po raznih državah in dražje plačevati razne stvari, ki smo ji hdobi-vali odnosno kupovali od naših zaveznikov, niso prizadeti samo vodtelj naše države, .temveč tudi vsi naši narodi. Skratka, tu ni mogoče ločiti vodstva od ljudstva ali ljudstva od vodstva. To je ena sama nedeljiva celota. Mi pa smo tovariši in tovarišice, kakor vam odkrito povem, vztrajali na našem stališču zato, ker je naše stališče v interesu naših delovnih ljudi, v interesu naše države. Če pa je naše stališče v interesu delavcev naše države, zaradi tega še vedno ni nacionalistično, temveč je V nedeljo 28. novembra zjutraj, vsi na veliko slavnostno prireditev proglasitve F. L. R. Jugoslavije, Cangallo 2535 (Oit»j oglu na S. strani) ^rvi vlak je zbrzel po pionirski železnici prav zaradi tega internacionalistično, ker ni mogoče ločiti interesov jugoslovanskih delavcev od internacionnlistič-nih interesov delavcev ostalih držav in demokratičnih elementov po vsem svetu. ’ ’ Maršal Tito je nato dodal: “Številni ljudje, ki ne vedo, kako stvari sloje, poreko: Težko nam bo, ne bodo nam dali tega ali onega. Povem vam, tovariši, res nam bo žal, če ne bodo hoteli dati. Ponekod že ne teče tako, kakor bi moralo. Toda to nam ne bo preprečilo, da ne bi mogli izpolniti našega petletnega plana. To nam ne bo o-nemogočilo ustvariti socializma v naši državi. Mi smo ukrenili vse in zagotovili uresničitev petletnega plana in zgraditev socializma v naši državi in to ne z nekakšnimi sporazumi z imperialisti, temveč z enotnostjo našega ljudstva, enotnostjo naše Partije, enotnostjo vseh delovnih ljudi Jugoslavije in z njihovo velikansko energijo, ki se z vsakim dnem bolj izraža.” Maršal Tito je nato poudaril, da naša industrija že pričenja proizvajati nekatere stroje in druge stvari, ki so potrebne naši državi, in dejal, da bo teh proizvodov v 1949. in 1950. letu vedno več. “Tako”, je dejal maršal, “bomo s tistim, kar bi morali dajati za to blago in stroje, dvigali življenjsko raven, naših ljudi, uvajali racionalizacijo v naša podjetja, ustvarjali boljše higijenske pogoje za naše delovne ljudi itd. To je, tovariši in tovarišice, perspektiva in sicer ne agitacijska in propagandistična, t tnveč perspektiva, ki je jasna in absolutno izvedljiva in jo bomo tudi zares izvedli.” Vato je mhršal Tito dejal: “nova poudarjam, da imate vi, ljudstvo, delovni ljudje naše države, pravico kritizirati voditelje svoje države in možnost, da jih kritizirate, če ne delajo tako, kakor bi morali, ker kritika pri nas ni ubijajoča in uničevalna in ji ne gre za to, da nekoga uniči, temveč za to, da vzgoji, da vzgaja, pa naj bo kritika voditeljev s strani množic ali kritika množic ali posameznikov s strani voditeljev. Takšna mora biti kritika. Takšna kritike si želimo in sicer ne samo vaše, temveč tudi celo od drugod, če bi le imela ta namen. Toda, tovariši, poudarjam, da nihče ne more videti bolje naših napak, če jih je kaj, kakor jih lahko vidite vi sami.” Ob koncu svojega govora je maršal Tito priporočal mladincem in mladinkam Bora, naj se pridno uče od starejših, da se bodo usposobili in mogli sprejeti njihovo breme na svoja pleča, da bodo dokazali, da so otroci nove Jugoslavije, katere duh mora prevevati slehernega državljana naše države, duh socializma. “Dihajmo v novem duhu”, je dejal maršal, “ker stopamo po jasni in ravni poti v socializem brez slehernega omahovanja na levo ali desno. Pri nas ni kolebanja, ga ni bilo in ga ne bo. Mi Svetovne vesli samo določamo linijo, ki jo smatramo, da je najboljša in najlažja, da nas privede do cilja. To je ono, kar delamo, in nihče nas ne more prepričati, da je to napaka.” Maršal Tito je bil v svojem govoru večkrat prekinjen z viharnimi ovacijami in odobravanjem. Krasen govor je držal maršal Tito tudi ob priliki četrtega mladinskega kongresa. Radi pomanjkanja prostora bomo prinesli samo nekaj odlomkov iz njegovega govora. Ko je orisal na kratko dolgo borbo jugoslovanske mladine, da je prišla do tam,, kjer je, je dejal: “Brezštevilna so junaška dela naših mladih komunistov. Poznate jih. Je pa še mnogo neznanih herojev, ki so padli v borbi. Ko govorimo o ljudski mladini, ima beseda “ljudska” popolnoma drugačen smisel danes, kakor ga je imela nekoč. Ta smisel ima politično in ideološko vsebino. Razumljivo je, da se morate boriti za vse mlade ljudi. Še so v Jugoslaviji elementi, ki hočejo odtrgati mladino od naše današnje stvarnosti, ter jo spraviti na staro pot. Zato morate biti prvi pri vzgoji naše mladine v socialističnem duhu. Ne gre se za ime, marveč za vsebino, ki mora biti v duhu naukov Mar-ksa, Lenina, Stalina. Vem, da bo kdo rekel: “Glejte jih, bredejo v nacionalistične vode.” Odgovor je lahek. Zakaj pa naši kritiki menjajo komunistična v “delovna” in drugačna imena kot je v nekaterih državah. Mi vemo, da to ni zato, ker bi se odrekli vsebini, marveč zato ker hočejo pridobiti množice zase. Pri nas ime ni najvažnejšega pomena, marveč vsebina. Naša generacija se mora vzgajati, da bo resnicoljubna, da bo ljubila pravičnost in si pridobila lastnosti, ki jih mora imeti pravi komunist. Tem najlepšim lastnostim se nočemo odreči. Če je že treba kaj žrtvovati, potem to v nobenem primeru ne sme biti resnica in pravica. Vedno smo bili prepričani, da se more posluževati laži samo stari, preživeti kapitalistični sistem, ker ta zares ne more izbrisati sredstev, da bi se obdržal na oblasti. Vedno smo bili prepričani, da je najmočnejše sredstvo komunista, da se bori z resnico in pravico, ker se proti staremu dosluženemu sistemu ni treba posluževati laži, saj je resnica, da je bil stari dosluženi kapitalistični sistem nič vreden in tla moda priti nova boljša graditev, ki je že v veliki Sovjetski zvezi dokazala, kako je dragocena. Zato bomo, tovariši in tovarišice, še nadalje vztrajali na našem dosedanjem stališču in bomo rekli resnici, da je resnica, laži pa, da je laž.” Maršal Tito je potem govoril še v Beogradu in Ljubljani, kjer je odločno in z dokazi zavrnil vse one, ki neresnico govorijo o novi Jugoslaviji. In kot smo v začetku rekli, jugoslovanski narodi so se še bolj strnili okrog svojih voditeljev, da z delom dokažejo resnico. NOTRANJI IN ZUNANJI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE ŠE BOLJ UTRJEN Časnikarska agencija .United .Press poroča iz Beograda, da Kominformova ofenziva in kritika proti maršalu Titu in ostalim voditeljem ni uspela, marveč da je doživela popoln poraz. Maršal i.'ito in ostali voditelji imajo absolutno oblast in simpatijo v državi. Tega mnenja so vsi opazovalci in komentari-sti, ki ga nihče ni ovrgel. Mnenje je takšno: Država nima nobenega name-' na preiti k zapadnim velesilam v bližnji bodočnosti (in ne v daljni, če bo vladal sedanji politični in kapitalistični duh, kar je nedavno Bebler jasno povedal, op. ur.). Jugoslavija ni ogrožena kake politične ali gospodarske krize od držav, nanujskanin po Kominformu. j To pomeni, da se gospodarski odno-kji med slovanskimi državami ne bodt J prekinili oziroma se bodo nadaljevali, kar smatramo za edino pametno in ko ristno. Mnenja smo tudi, da so v Jugoslaviji obtožbo Kominforma sprejel*, kot kritiko in prav tako tudi v izseljs-ništvu oziroma bi mogli. DELAVSKE STAVKE V FRANCIJI Po končani vojni v Franciji nikakor ne morejo napraviti reda. Delavci stavkajo, vlade pa se menjajo ena za drugo, brez da bi rešile vprašanje. Vlade ne oklicujejo za demokratične in skušajo zavzeti neko srednjo pot, a jim na levi na sledijo delavski sindikati, vodeni po komunistih, na desni pa neke vrste fašistov, vodenih po De Gaulleju. Sedanja francoska vlada dolži vseh neuspehov komuniste, češ da so podpirani od zunaj, od Rusije in drugih slovanskih držav. Samo iz Češkoslovaške, Poljske in Romunije so poslali delavci 250 milijonov frankov, kar pravi zunanji minister, da je nemogoče, da bi delavci mogli s prostovoljnimi prispevki zbrati tolikšno vsoto skupaj in da so stvar podprle direktno vlade. Četudi bi bilo tako res, je celemu svetu jasno, da se v Franciji še nobena vlada ni lotila dejansko rešiti socialnega vprašanja. Splošne delavske stavke na eni strani in dviganje glav fašistov TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAHEZ 2288 Buenos Aires RESTAVRACIJA IVANČIČ 1 'UDOLF Anasco 2621' F I D E O S F R E S C O S de NATAUO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-891 j KESTAVRANT “ČAVEN IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Air.' Or. CONSTANTINO VELJANOVIO Sala especiai para tratamientos del reumatismo y sala de Cirujfia Atiened: Lunas - Miercoles y Vierne> Pedir hora por telčfono Defensa 1153 U. T. 34-5319 MJCPICAJIC “SLOVENSKI GLAS na drugi, so jasen dokaz temu. Ce 1 bili francoski delavci pasivni v tem kri' tičnem momentu, bi radi neiskrenosti takozvanih demokratičnih vlad Prl®. na oblast fašisti, ki bolj in bolj dobi' vajo na moči. Tega se francoski del®' .'ec in kmet dobro zavedata in sta n8* pela vse moči, da do tega ne bo priš*0. In če jim pri tem pomagajo njih stanovski tovariši od zunaj, vršijo san10 svojo veliko zgodovinsko dolžnost. NA KITAJSKEM Združen.1 države so menda že obup8' le, da bi se nacionalistična vlada s_e n ogla obdržati za dolgo časa na Kitaj' ,kem, ter niso več pripravljene pom8' ati, marveč svetujejo Ohiangkaisheku, :ij bi se pobotal s komunisti, česar p8 adnji najbrže ne bodo sprejeli. JUGOSLAVIJA IN VATIKAN Iz Vatikana poročajo, da je spoi’8' um med Vatikanom in Jugoslavijo ob-■žal na mrtvi točki, ker maršal Tit° e pristane, da bi nadškof Stepinft® pet prevzel škofijske posle v Zagreb^ laršal Tito je pripravljen dati nad-kofu Stepincu svobodo, ki kot je zna-.o je dobil 16 let ječe za sodelovanj® z vpadniki in je tudi še potem rovaril proti novi Jugoslaviji, pod pogojeni) da ga Vatikan odpokliče v Rim ter n8 njegovo mesto imenuje novega nadškofa. Vatikan pa teh pogojev noče spr®' jeti, ker je mnenja, da je nastavljanje škofov izključno njegova zadeva, če s° državi ali narodu po volji ali ne. Cerkveni možje se pač smatrajo nezmotljj' vi, pa naj storijo ljudstvu še tako veliko krivico. Božja volja je bilr, taka. A božja volja je hotela tudi, da so se jugoslovanski narodi po tolikem trplje' pitalističnih izžemalcev ter skozi vse nju vendar enkrat za vselej iznebili ka-križe in težave dosegli tako zaželjeno svobodo. SOVJETSKA NAROČILA V ITALIJI Kot poroča italijanski komunistiČn1 list “Unita” je sovjetska vlada naročila v italijanskih ladjedelnicah 20 motornih ladij ter so se že podpisali tozadevni kontrati z italijanskimi družbami. Queaeria y Fiambreria "LA IBERICA" de Guervo y Fern&ndez A vda. Fco. Beir6 5399 — U. T. 50 -856* RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN D o v a ž a m na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 RF.STAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče Jožef Škodnih Anasco 2652 U. T. 59-8995 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za kroglanje JANKO POL1AK iiuiaingo 4267 MUNRU lJJINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAA VEDRI ANDREJ BOŽIC in SIN Tehnična konstruktorja rtuiz Huidobro 4554-58 U. T. 70"611^ M E R C A D O "JLas Magdalenas” UARMIGEKIA — R A U B A R J'ueslos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 šolska delav nica strojnega oddelka na tehnični srednji šoli ^LIKA PROSLAVA PETLETNICE Uglasitve flr. jugoslavije >ri^or smo že javili, se bo vršila v ' zjutraj, 28. novembra, velika j'“‘a/a petletnice proglasitve FLR. Nlavj p0^°^avije, v ulici Cangallo 2535. Po- Slo se '30 vr®^a plesna zabava v S.^enskem ljudskem domu v ulici r6n 5148. Simb: 28 Ušel- novembra je torej dan v našem sla J®nstvu, posvečen naši novi Jugo-Jugoslaviji, ki smo jo sto-t6v.Pričakovali in za katero osvobodi- ^Hte V za(*n^ v°jni to^° krvi vitevrej V nedelj° zJutraj vsi na prosla-> Popoldne pa na družinski ples. Recreo “JEuropa” '•Praven ra nedelis1«« Ulete v Tigre. r®v°* b postaje Ti?re FCCA. do He-crea in rtourrfi L a i I d I k o B R A T A ROVTAR Ti9re FCCA. — V. h- 749 - 589 Rio Carai •H3rchaY NAROČNIK: Mnogi so se že odzvali našemu opominu ter poravnali naročnino, a so še vedno nekateri, ki dolgujejo upravi. Poglej, če si med tistimi tudi ti in če si, napravi nemudoma svojo dolžnost, ker le tedaj jo bomo tudi mi zamogli v polni meri vršiti. RUENA COCINERA joven se nece-sita para senora sola. Hay mucamas. Juncal 1062, 4 piso B. - T. E. 41-3258. ■.v.v.vv.v.v.vv.v.vavv.^v/a IŠČE SE SOBO za moško osebo z opremo in hrano ali brez. Javiti tele-fonično ali osebno na list. vm,v.\v.vj,.v.,,\w.v.w.v.v.,i KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ V Calderon 3098 - Devoto - Buenos Airea T. A. 50 - 6228 ^AWWWWAV^WAVWA,AWAWVW/AV.W.V.W.,.V.\VW.,.V.1 1943 - 29 November - 1948 VELIKA PROSLAVA 5 obletnice proglasitve FLR Jugoslavije ki se bo vršila v nedeljo 28. novembra ob 9. uri zjutraj v dvorani “ROSSINI”, ulica Cangallo 2535. Proslava se bo vršila pod pokroviteljstvom Polnomočnega Poslanika in Ministra F.L.R.J., Generalmajorja Franceta Pirc. SPORED: 1) Otvoritev: Argentinska in jugoslovanska narodna himna, izvaja mešan zbor Slov. Ljudskega Doma s spremljevanjem orkestra pod vodstvom tov. Samca; 2) Pozdravni govor; 3) Govor Ministra Generalmajorja Franceta Pirc; 4) Deklamacijo deklamira Olga Major, od U. S. J. iz Berissa; 5) Baritonist Angel Hrovatin bo zapel par najlepših pesmi iz svojega repertoarja; 6) Deklamacijo deklamira E. Bevčič, od Slov. Ljud. Doma, podružnica Palernal; 7) Nastopi mešan zbor S. L. D. pod vodstvom 0. Jekšeta; 8) Nastopi tamburaški zbor "Zagreb” iz Rosaria pod vodstvom Klau- čiča. | § Dolžnost vseh Slovencev oziroma Jugoslovanov in prijateljev naših na. rodov je, da se brez izjeme vsi udeležimo te patriotične proslave ter z našo prisotnostjo dokažemo vrednost s tolikimi žrtvami pridobljeno svobodo. TOREJ V NEDELJO 28. NOVEMBRA ZJUTRAJ VSI NA VELIKO PATRIOTIČNO PROSLAVO V CANGALLO 2535. Popoldne PLESNA ZABA- j VA v Slov. Ljudskem Domu $ Simbron 5148 PRIREDITVENI ODBOR. 'j VWVWWVlUWVWVVWWl^WVUWWWVWWVVVWWVUVWJVWWWVVs ARGENTINSKE VESTI ARGENTINA ŽELI, DA BI ZVEZA Narodov posplošila socialne ČLOVEŠKE PRAVICE Argentinski zastopnik socialnega od-0rj* pri Z. N. je predlagal naj se 'ključi v pravila še druge člene, ki bi ?agotovili posamezniku polno vrednost 111 pravico tor dostojno plačo v izvrše-v’an.iu dela. Temu predlogu so se pridružili tudi drugi latinsko-amcriški zaupniki. Vidijo potrebo več pažnje dednemu človeku in njegovi družini. Rilska naj bi bila za enako delo enako Bačana kot moški. Pobijati rasno in 'e),sko sovraštvo ter gojiti strpnost. ^jfoja naj bo v smislu mednarodnega Iskateljstva in ne sovraštva. Argenti-?a tudi predlaga, naj bi se itvedla splo-8na pokojnina za stare ljudi. VOLNA PODRAŽILA Cena petih pesov za kilo volne je porcija oni dan na 6.70 na javnem trgu. 1Sf>jo se cene tudi drugim predmetom. PLAČILNI ODNOŠAJI MED ARGENTINO IN BRAZILOM se bodo vršili v bodoče z brazilskimi cruzeiros na podlagi dnevne valute ozi-roma ko se bo pogodba sklenila ali ko bo blago postavljeno v pristanišče. Operacije pa se bodo lahko vršile tudi v drugih valutah, vedno če bo o tem predobveščena Centralna banka. VPOKOJENCI ZAHTEVAJO VIŠJO POKOJNINO Vpokojenci in penzionisti zahtevajo višjo pokojnino ter namerava vlada v j 1e svrhe zvišati davčno naklado na prodajo, ki bi prinesla v blagajno 1.472 milijonov pesov, od katerih bi šlo 552 milijonov za vzgojo otrok in GO milijonov vsako leto v sklad za tiste nad 60 in več let, ki niso oziroma ne bodo deležni nikake pokojnine, ker nikjer ne pla-1 čujejo tozadevne prispevke. Do 150 pesov bi dobili samci in vdovci, do 200 pesov pa poročeni ali če imajo na skrbi nedoletne otroke do 18. leta. Dekret o tem je že določen, samo je treba še najti najboljšega načina. NADLEŽNA PROPAGANDA PREPOVEDANA Argentinska vlada je z dekretom prepovedala vsako propagando katere koli stranke tudi ofieielne kot je bila v navadi za časa volitev, ko so razne stranke potom zvočnikov križarile po mestu. Enako je prepovedano tudi mazanje in lepljenje plakatov po zidovih. Pač pa bodo dovoljeni zvočniki na shodih te ali one poltične stranke in časopisne propagande. Novi odloki o plačevanju TUJIH DEVIZ Centralna banka sporoča, da ostanejo P^jšnji ukrepi iz 29. avgusta prejšnje-leta brez veljave, ki so določili pro-0 izmenjavo v tujih devizah v ino-eiuštvo. Isti odlok velja tudi za bančne ^eraeije v inozemstvu. vsakcm slučaju je treba imeti poseb-0 dovoljenje Centralne banke. Str. 4 SLOVENSKI GLAS NAm. (Stev.) 20 ■— 25. novembra 19*8 SiomsKi Glas Propletario: Socledad VuRoeslava "HOGAIt POPUTvAH ESLOVENO” CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VIOENTE SUBAN ZASTOPNIKI: Z« C6rdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pini6n 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqu»ta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Floras, V. Calzada Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Reetificaci6n Lararfiaga 2235. Z a Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. Za Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. Sl — Mar del PUt*. Num. (štev.) 20 — 25. novembra 1948 No. 20 Pred petini leti 'je bil'polozen temelj li Juaoslaviii Dva sovjetska filma i Pet let je preteklo od zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, kjer so bili sprejeti dalekosežni skleni, ki so v bistvu spremenili politično in družabno strukturo Jugoslavije. Z drugim zajedanjem je bilo zaključeno nad dve leti in pol trajaioče obdobje naltežie borbe z okupatorjem in osvobodilno gibanje je imelo tedai še v zunanjem in notranlem političnem pogledu, kakor tudi v vojaškem odločilne usnehe. ki so omogočili, da so jugoslovanski narodi po svojih predstavnikih dosegli unravičene zahteve in svoio, s krvjo zapečateno pravico, da sami odločajo o svoii usodi, o državni obliki in ureditvi nove Jugoslavije, ki so jo nenehoma ustvarjali med ognjem sovražnega orožja in v trdem boju z njim. Prvo zasedanje AVNOJ-a. v Bihaču 26. NOVF.MBRA 1°42, predstavila mejnik med staro monarhistično Jug-oslavijcr in novo republiko, kjer je bil ustanovljen Antifašistični svet narodnega, osvoboienja JUfroslaviie. Na tem zasedanju je bil ustanovlien prvi narodni parlament, ki 1e b’l izvoljen. v resnici po želji ljudstva. Tu so bili položeni prvi temelji, na katerih bo slonela vsa bodoča zgradba nove Juffoslaviie. Prvič no okunaciii ie bil osnovan centralni politični organ iz nredstavnikov v«eh narodov Jugoslaviie. katere-mu je moral Vrhovni štab Narodno osvobodilne vojske odgovarjati za svoje delo. Omeniti je treba, da je imel AVNOJ le omeieno nolitično oblast, kaiti o ustanovitvi vlade ni bilo moeroče še govoriti, ker so inozemski zavezniki Se vedno verovali lažem uhežne vlade. Maršal Tito ie v svoiem tovoru v Bihaču t.o iasno novedal: “MEDNARODNA POLITHCA nam NE T>OVOT..TTT-TE POSTAVITI VLADO... ORGANIZIRATI MARAMO POT.TTffiNO TF.T.O. KI BO ŽDRUŽEVAT.O NARODNE MASE KT JTH BO SKUPNO Z VPHnV-NIM ŠTABOM VODILO V NADALJNI TEŽKI BOPBT IN BO POLITIČNO IN EKONOMSKO ORGANIZIRALO NAŠE ZALEDJE”. Tako skromna je bila vloga AVNOJ-a ob njegovem rojstvu. Toda v niem ie bila sila. ki jo mnogi sicer niso poznali in jo celo podcenjevali in ki in ie točno onisal na istem zasedaniu maršal Tito. ko ie rekel: “TE*KA .TE NASA NAT. o O A. IMAMO EDINO OROŽJE. KI SMO SI GA OSVO.TTTJ s KRV.TO NASTH NAJBOLJŠIH BORCEV. TODA IMAMO NE^ORUŠLJIVO VERO TRPEČEGA LJUDSTVA V KONČNO ZMAGO”. Med dmu je tako slaven, da so se mn klaniab noslanei beneškega doža Nietrova slavfl na ie bila trn v neti nekaterim obrtnikom V nie^ovi deželj, zato tudi iy bila neskaljena in NnVoi je moral ilž,1* vati tudi Vso grenkobo pregnanstva. nreomanstvu je napisal velika dela H1 sestavil program za reformo države. Aii^er Navoi ie pesnik, slikar, arh1" tekt, in p^asbenik. poznavalec zgodovino in celotne vzhodne književnosti. Srednja Aziia ie v nierrovem času ogromna država raznih plemen. Princi se biie.1° za nadoblast v deželi. Navoi ie bil vzgojen skunai s pravniikom velikega Tl* muria. Huseinom Raikaro. Itn je ta no-stal vladar, so pod Navoievim Vodstvom pradili v državi šo1? kona1^'4*1 in nreVone za namaVanie. PTnsein pa bil pozneie pod vnlivom fevdalcev, ki so nesnika sovražili zaradi nietrovih naprednih nazorov. Pregnal ie A1",?,iria razumelo nie^ove pesmi in videlo v Mavoia v dalino provinco Astrahad-Lindstvo na ie Navoia linico ker nieni zaščitnika vseh ponižanih in ra*-žalionih, ki mu ie bila hlao-ipja ljudstva in njegove države srčna potreba• Husein je sieer preklical ukaz o pregnanstvu ter pozval Navoia nazai v svojo prestolnico Herat. toda nevošČ-litvost zaradi >Tavoieve slave mu je slepila čist. pofled. Ob Navoievi smrti ie vse ljudstvo žalovalo za niim kot za svojim naivečum iunakom. PokonaM so ga v mavzoVlu. ki je bil zgrajen po njegovih načrtih v Heratu. Zgodovinski film. napravljen v Taškentu. ie hil sneman v uzbeškem jeziku. sinkroniziran ie na v ruščini. 2 niim se ie sovietslri film oddolžil spominu velikega uzbešVetra pesnika 1,1 rnisleea. ki je postal last vseh soviet- skih ljudi. F. N. BAZAR “DANUBIO" D. UGLESSICH \ vda. San Martfn 2902 U. T. |M8*S CADIC Iideloranj* novih aparatov I« ▼aakovratna popravila iivriui« JAKOB KREBELJ CESPEDES 3783 (vogal Arda. ror.it Tel. štev. 54 - 4650 DAN ZAKONITE USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE PA JE BIL DVE LETI POZNEJE TO JE 2«. NOVEMBRA 1945. LETA, KO JE BILA PR°‘ GLAŠENA LJUDSKA REPUBLIKA. Drugo zasedanje AVNOJ-a nam jasn° kaže, kako se je misel odpora, zavest moči, politična zrelost vidno okrepi a v razdobiu enega leta. . ODLOKI SPREJETI NA DRUGEM ZASEDANJU AVNOJ-A V JAJCU. KATEREGA PETO OBLETNICO SEDAJ SLAVIMO, IZVIRAJO IZ ŠTIRILETNIH DOGAJANJ, SO NJIHOVA POSLEDICA, SO POSLEDICA ODLOČNE IN ZAVESTNE BORBE ŠIROKIH LJUDSKTH MNOČIC ZA PRAV TAKO ŽIVLJENJE, KAKRŠNO ODLOČAJO ZAKONI NOVE JUGOSLAVIJE,ZA PRAV TAKO POT. KAKRŠNO STOPAJO DANES NARODA JUGOSLAVIJE, KI Z ZAUPANJEM ZREJO V BODOČNOST IN SE VESELIJO NOVEGA DELA IN NAPOROV, KER VEDO DA BO VSE TO SLUŽILO SAMO PRAVI DEMOKRATIČNI LJUDSKI SKUPNOSTI v PRID. SESTO REDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE FLR JUGOSLAVIJE KONČANO Resolucija skupne seje Zveznega sveta in Sveia narodov Ljudske skupščine Federativne ljudske Republike Jugoslavije Glede na to, da se zadnje tri mesece po tisku in radiu dežel ljudske demokracije, kakor tudi po sovjetskem tisku in radiu, torej po vsem aparatu Propagande prijateljskih in zavezniških držav vodi proti vladi Federativne ‘JUdske republike Jugoslavije in vsej naši državi neprestana in z nikakimi ®bziri omejevana kampanja, ki odkrito poziva državljane Jugoslavije k iz-°ajstvu države, kar pomeni samo po sebi čuden pojav v odnosih med prija-teljskimi državami; glede na to, da je vsa ta kampanja zasnovana, na povsem samovoljni in ^resnični oceni celotne notranje in zunanje politike Jugoslavije, oceni, ki v celoti niti v podrobnostih ne ustreza stvarnim dejstvom; glede na to, da se ta kampanja vodi z navajanjem velikih neresnic in obrekovanj ter prostaškimi žalitvami, in sicer na tak način, kakršen je bil o°slej nepoznan ne samo med državami, ki so medsebojno povezane s pogodbami o zvezi, prijateljstvu in vzajemnemu sodelovanju, temveč celo tudi ^ed državami, ki vzdržujejo samo navadne odnose ali pa so celo daleč od Prijateljskih odnosov; , glede na to, da se v omenjenih prijateljskih državah daje zatočišče nekolikim privabljenim in najetim izdajalcem in dezerterjem, pobeglim iz Jugoslavije ter omogoča, da od tam preko tiska in radia razvijajo izdajalsko in 8°vražno propagando proti lastni državi, proti svoji vladi in svoji armadi; v glede na to, da se taki propagandi v istih prijateljskih in zavezniških rzavah pridružujejo tudi mnogoštevilni postopki, s katerimi se rušijo sama Načela in duh pogodb o zvezi, prijateljstva in vzajemni pomoči z našo državo ®r se eno za drugo trgajo zveze prijateljstva in sodelovanja, ki so bile trjene iz pravilno pojmovane skupnosti interesov naše države in vseh najdenih držav; glede na to, da ta propaganda proti naši državi in njenemu vodstvu rdovra'tno noče voditi računa ne samo o stvarnih dejstvih, temveč niti o stvarnem razpoloženju, ki so ga v teh treh mesecih popolnoma jasno in ne-Voumno izrazile milijonske množice našega delovnega ljudstva, stoječ neo-71iaJno zvesto ob svojem državnem vodstvu, v čvrsti enotnosti, ki se ne samo 1 okrnilo pod vplivom te propagande, temveč se je nasprotno le okrepilo, o cerner so poleg ljudstva v državi dali sijajne zglede tudi mnogi naši držav-Jajii ju vojaki, ki so bili v prijateljskih in zavezniških državah postavljeni J?°d težek pritisk s ciljem, da bi jih pridobili za sovražno stališče proti svoji domovini — . Ljudska skupščina FLRJ kot izraz tega enotnega razpoloženja, mišljenja N "volje vsega delovnega ljudstva mesta in vasi in vseh narodov Jugoslavije, lgUrna, da to razpoloženje, mišljenje in voljo neposredno pozna in pravilno cohnači, smatra za svojo dolžnost, da tako pred svojimi narodi kakor tudi pred šemi prijateljskimi in zavezniškimi narodi in pred vso svetovno demokra-cn° javnostjo poda kot najvišje predstavniško zastopstvo narodov -lugosla-*Je naslednjo IZJAVO : ^ L Vse delovno ljudstvo in vsi narodi Jugoslavije stoje danes prav tako a,.®,1:1ajno ob tovarišu Titu in svojem državnem vodstvu, ob vodstvu Komuni-’<;ne partije Jugoslavije in Ljudske fronte kakor so ob istem vodstvu stali in nar0(^ne osvobodilne vojne., (frenetično in dolgotrajno odobravanje ^jahne ovacije maršalu Titu), ko so vodili, ne da bi jim bilo žal ogrom-» N žrtev, borbo proti fašističnim okupatorjem in njihovim domačim pomagalih’ •v ljudski socialistični revoluciji oblast izdajalske buržuazije, temelje oblasti delovnega ljudstva z delavskim razredom na čelu, na ere osnovi so odvzeli prej vladajočemu kapitalističnemu razredu njegove 2 o^omske osnove, izvršili naglo obnovo in pričeli uspešno graditi sociali-111 v svoji državi. (Dolgotrajno odobravanje.) 2. Vse delovno ljudstvo in vsi narodi Jugoslavije stoje danes prav tako neomajno v fronti demokratičnih protifašističnih in protiimperialističnih sil, kakor so med vojno neomajno stali in se borili ob strani narodov Sovjetske zveze in vseh narodov, ki so se borili proti fašističnim osvajalcem, pod istim vodstvom, ki jih danes vodi v graditvi socializma in v razijanju bratskih odnosov s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije. (Dolgotrajno odobravanje.) Nihče ne more narodov Jugoslavije in njihovega vodstva prisiliti, da bi zapustili demokratični tabor, če tega nočejo, in zato vsako govoričenje o samoizolaciji Jugoslavije ni objektivno in mora pomeniti samo poizkus osamljenja proti Jugoslaviji. 3. V globokem prepričanju, da se Federativna ljudska republika Jugoslavija z ničemer ni pregrešila nad globokim in tesnim prijateljstvom s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije in da ji nalagajo življenjski interesi njenih narodov sami, da še nadalje ostane neomajno zvesta narodom teh držav ter svojim prijateljskim in zavezniškim obveznostim do njihovih držav, v globokem prepričanju, da je prav tako razvijanje prijateljskih in zavezniških odnosov ter tesno sodelovanje na političnem, ekonomskem, družbenem in kulturnem polju bilo in da ostaja tudi v bodoče osnova vse zunanje politike zvezne vlade z njenim predsednikom maršalom Titom na čelu, izraža Ljudska skupščina FLRJ vladi polno priznanje in zaupanje ter odobrava njene doslej podvzete proteste proti vrsti postopkov vodilnih krogov nekaterih držav ljudske demokracije, postopkov, ki ne pričajo o prijateljskih čustvih teh krogov do Federativne ljudske republike Jugoslavije in njenih narodov. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) 4. Glede na tako stanje dejstev, ki se ne more ovreči niti izkriviti z nobenimi neresnicami, izraža Ljudska skupščina svoje globoko razočaranje, protest in ogorčenje proti neizzvani in neupravičeni klevetniški kampanji, ki se že tri mesece vodi s čim dalje večjo vztrajnostjo in srditostjo proti naši državi in njenemu vodstvu v veliko škodo ne samo Jugoslavije, temveč tudi resnično odvajanje in razlikovanje vodstva Komunistične partije Jugoslavije od vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije in predstavljanje vse kampanje kot partijsko kritiko, katero trditev demantirajo tudi vsi dokumenti, objavljeni proti vodstvu Komunistične partije Jugoslavije, v katerih se izrecno in povsem neosnovano ter krivično napada notranja in zunanja politika naše vlade. Prav tako Ljudska skupščina zavrača kot povsem nepravilno in z ničemer'opravičeno izločanje štirih članov zvezne vlade kot baje edini cilj n h napadov, ko je splošno znano, da je vsa vlada popolnoma enotna prav tako, kakor je popolnoma enotno tudi vodstvo Komunistične partije Jugoslavije* in vodstvo Ljudske fronte Jugoslavije in kakor je popolna enotnost med temi vodstvi in milijonskimi množicami članov Komunistične partije in Ljudske fronte. (Dolgotrajno odobravanje.) 6. Na podlagi vsega tega izraža Ljudska skupščina FLRJ svoje prepričanjema se taka zabloda ne more obdržati pod nepodkupljivo kritiko stvarnega življenja in zgodovine, ki ne bo mogla, da ne bi strogo obsodila takih 5. Ljudska skupščina FLRJ odklanja kot popolnoma nepravilno in ne-postopkov proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in sicer tem manj, ker se ta nenaravni položaj more obvladati z dobro voljo kot edinega potrebnega pogoja za to. 7. Ljudska skupščina Jugoslavije poziva vse delovno ljudstvo mesta in vasi ter vse narode Jugoslavije, da še nadalje kakor tudi doslej nudijo neomejeno podporo državnemu vodstvu, ki jih z zanesljivo roko vodi v graditvi države na socialistični podlagi g svetli bodočnosti. Neutralno vztrajno delo pri izvajanju petletnega plana, pri katerem sodelujejo milijonske množice našega delovnega ljudstva z izrednim navdušenjem in samozatajevanjem, je osnovno jamstvo za ozvladanje vseh težkoč, tudi onih, ki izvirajo iz kampanje, ki se iz prijateljskih držav krivično vodi proti naši državi. vse svetovne demokratične protiimperialistične fronte, a edino v korist sovražnikov demokracije in socializma. (Odobravanje.) JZKŠE EKTOR mizarska delavnica Dr. Luia Belaustegui 4466 U. T. 67-3621 Zobozdravnika Dra. Samoilovič Dr, Feliks Falicov Sprejemata od 1«—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Reinaldo W<*M8crman MEDICO Nacca 2381 U. T. 60-284S RESTAURANT MIRO M E R K U 2 A LORIA 472 franc S t e h a r STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L Falc6n 6371 U. T. 64-3084 DCCICP HINttC miDEEN Specijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 .1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijslce Trami taci j e Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 (Nasproti Obelisku) Eacrilorio 823 T. A. 35 - «243 Buenos Aires ^uarv (Sopcic e Rilo HORMIGON ARMADO Coronel Domlnjpiez 244 T. A. 662 - 0244 VILLA MADERO FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiale« de con»trueel6n A rim. Fee. Belr* 5«71 U. T. M-IUI Stavbinska Kovača G. STAV AR A K. KALUiA • La prida 2443 Florida« FCCA Dr. A. Kirschbaum Dra. Maria Kirachbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE Dl) VEGA 3271 T. A. 00-7387 PIVARNA — Kroglišče in Keglišče PODGORNIK FRANC Warnea 211S La PaUrnat TRGOVINA JESTVIN PETER CUČIČ Rxcel*lor 1500 - U. T. 757-301. Sie»« Pela ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Rernaldei 1655 U. T. «7-1411 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ j W. COX Rieatra 1115 U. T. 61-065« MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Infenieroa. U. T. 757-64« Pomemben govor Kidriča v Črni Borisa gori Besedam pa bodo sledila dejanja. To je geslo novega socialnega sistema v Jugoslaviji. Kar je povedal Kidrič o Črni gori, velja v večji ali manjši meri ter z nekaterimi izjemami oziroma nadomestki tudi za ostalo Slovenjo. Zato prnašamo govor v celot. Dejal je: Tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da spregovorim v zvezi z referatom Blaže Jankoviča o nekatehih gospodarskih vprašanjih, ki so po mojem mnenju važna za Črno goro, kakor tudi za druge naš© republike oziroma področja s podobnimi gospodarskimi in geografskimi pogoji. Mislim, da ni težko ugotoviti, da se vsa ta vpra-šanja nanašajo na borbo proti pasivnosti nekaterih področij in za likvidacijo pasivnosti. Zato mi dovolite, da poskušam najprej v nekaj besedah označiti, kakšen odnos je imela do pasivnosti nekih naših področij, pokrajin in celih današnjih republik stara — ka-pitalastična Jugoslavija in kakšen odnos ima nova — Titova Jugoslavija, ki se bori za zdraditev socializma v vsej naši državi. Brez dvoma je stara kapitalistična in izkoriščevalska Jugoslavija podpirala to pasivnost. Ne samo, da je ni odpravljala, marveč jo je vedoma podpirala. In zakaj? Predvsem zato, ker je pasivnost omogočala obstajanje tiste rezervne armade proletarcev, ki je kapitalizmu vedno potrebna, pa naj si bo v vzponu ali v latentni krizi, Podpirala je pasivnost zato, ker je pasivnost naših krajev pomagala domačim kakor tudi tujim izkoriščevalcem, da so lahko držali realne mezde delavskega razreda v vsej Jugoslaviji pod povprečno delavsko mezdo v kapitalističnih državah, ki jih ni izkoriščal finančni kapital tako kakor ie bila izkoriščana Jugoslavija kot celota. Končno je podpirala pasivnost tudi zato, ker se kapitalističnemu sistemu ni izplačala nobena večja investicija, ki ne bi bila takoj rentabilna. Nova Jugoslavija pa, Jugoslavija, ki gradi socializem, gleda na vprašanje pasivnosti drugače. To pa zato, ker je domovina delovnega ljudstva z delavskim razredom na čelu. Nova Jugoslavija gleda na vprašanje pasivnosti drugače, ker je dosledno rešila za dosledno nadaljevanje rešitve našega nacionalnega vprašanja resnično gospodarsko enakost vseh narodov Jugoslavije v smislu skupne produktivnosti v korist vse države, vseh pokrajin in področij Jugoslavije. Na to vprašanje gleda drugače tudi zato, ker se je rešila političnega in gospodarskega vpliva vsakega tujega kapitala in mora prav zato ravnati v vprašanju pasivnosti drugače, kakor j« ravnala stara polkolonijalna Jugoslavija, ki so jo izkoriščali ne samo domači, marveč tudi vsi mogoči tuji finančni kapitalisti. Vendar tovariši, vprašanje borbe proti pasivnosti ni preprosto vprašanje. To vprašanje je zamotano, kakor je zamotana tudi celotno vprašanje borbe za gospodarsko, politično in socialistično izgraditev naše države. Predvsem bi rad povedal nekaj besed o nepravilnem razumevanju borbe proti pasivnosti. So tovariši, ki gledajo na to vprašanje, upoštevajoč samo gospodarski položaj republik in področij, ki niso pasivni, v glavnem tako, da pasivnim področjem, krajem in republikam ni potrebna pomoč vse Jugoslavije. Seveda je takšno mnenje popolnoma nepravilno. Pasivnost posameznih naših pokrajin ni breme samo zanje, marveč za vso Jugoslavijo, ker ovira razvoj produktivnih sil vse države in je ni mogoče odstraniti brez resne materialne ter kadrovske pomoči vseh činiteljev v naši državi, vseh naših republik, predvsem pa aktivnih področij. Kdor tega ne razume, ne razume našega partijskega programa, ki smo ga sprejeli na V. kongresu KPJ in ki posebej poudarja problem pasivnosti in neenakomernosti razvoja v Jugoslaviji. Po drugi strani pa je popolnoma napačno mnenje, ki se pojavlja v pasivnih krajih, da je namreč mogoče pasivnost odpraviti samo ob pomoči razvitih področij v državi. Odprava pasivnosti ob pomoči vse Jugoslavije se da izvesti samo z maksimalno mobilizacijo vseh sil, ki so v samih teh pasivnih krajih, področjih oziroma re- . . publikah. Le takšno razumevanje bor- nscali be proti pasivnosti, ki obsega hkrati maksimalno pomoč aktivnih republik in področij ter maksimalno mobilizacijo vseh gospodarskih sil v samih pasivnih čodročjih, lahko privede do tega, da bo v procesu uresničevanja prvega petletnega plana in v naslednjih planih v resnici odpravljen pojav pasivnosti v naši državi. Vprašanje borbe proti pasivnosti ni vprašanje, o katerem bi bilo mogoče filozofirati. To je vprašanje, ki ga je treba reševati konkretno v naših planih, v vsakdanji borbi za izpolnjevanje planov. V tem planskem reševanju, v tej vsakdanji borbi za izvajanje planske rešitve so po mojem mnenju najvažnejši tile momenti: Prvič vprašanje transporta, ki se precej zanemarja, ki pa je prvorazredne važnosti za likvidacijo pasivnosti. Rešitev vprašanja transporta in zvez omogoča, da se vse ostalo gospodarsko delovanje, ki ima za cilj dejansko likvidacijo pasivnosti, v resnici izvede in zares uresniči. Na vprašanje transporta in zvez je treba gledati drugače kakor v starih kapitalističnih časih. Tam je vlogo faktorja tehničnega razvoja igralo predvsem blago, ki je prodiralo v tehnično nerazvite rajone in je pri- da je važno le tisto, kar trenutno operativno delamo, da pa ni važno tisto, kar bo določilo pogoje ekonomskega razvoja v času bodočih generacij, da ni važno tisto, kar bo dalo rezultate šele čez 10, 15 ali 20 let. Mislim, da danes — ne samo v posameznih področjih, marveč tudi v vsej državi — ravnamo glede pogozdovanja kaj neodgovorno, da ne rečem še kaj hujšega. S tem moramo prenehati. Temu vprašanju moramo posvetiti svojo posebno pozornost. To velja za vsak rajon in za vsako področje posebej. To velja za vse naše planinsko področje, za likvidacijo pasivnosti. Hkrati pa moramo posvečati naj večjo pozornost racionalni sečnji lesa in naj večjo skrb pogozdovanju, čeprav se bodo uspehi tega občutili šele čez 15—20 let. Tretje temeljno vprašanje je vprašanje živinoreje. To vprašanje lahko rešimo dosti hitreje kakor vprašanje pogozdovanja. V večini področij, ki 'so označena kot pasivna, so velikanske možnosti za razvoj živinoreje, za plansko izkoriščanje pašnikov. Imamo velikanske možnosti za okrepitev naše živinoreje, bodisi v okviru državnega kmetijskega živinorejskega sek-troja, kakor tudi v okviru raznih kme marveč tudi v aktivnih, ki so po ravnih pogojih tako rekoč ustvarjenj zato, da rodijo žito. Dokler pa ten velikih melioracij ne bomo izvedli, *• pridelek žita v Jugoslaviji ne bo w-stveno zvišal. Bistveno se bo poveča} šele takrat, ko bomo dokončno naredi« prekop Donava—Tisa—Donava, ko s« bo v naši žitnici v Vojvodini, zviša* naš žitni pridelek za 10, 20 ali 30%; Povečal se bo takrat, ko bomo osuši" Lonjsko polje v Hrvatski, kjer bom® dobili v državne roke še enkrat tolik0 žita, kakor ga danes odkupi z državni® odkupom vsa LR Hrvatska. Do izvedo« teh velikih akcij pa se bo naš žitm pridelek v Jugoslaviji gibal nekaj odstotkov višje ali nižje od tiste limJe> na kateri se giblje sedaj. ; ! Vendar se je, kakor smo že večkrat poudarili in kakor je slehernemu jasn®* zvišalo število delavstva in števil® mestnega prebivalstva v zvezi z na' Šim petletnim planom. Zato bi bilo p®' polnoma napačno, če bi nasedali **' stim površnim, preuranjenim in tett” nokratskim mnenjem, ki jih pogost^ zastopajo tudi razni agronomski strO' kovnjaki, in če bi prehitro razdelili ® rajone posamezne kraje in dejali, a je treba tu in tam odpraviti pridel®; tijskih zadrug. Priznati moramo, da j vanje žita, ker tam slabo rodi, čes saj smo te možnosti doslej premalo izko- se žito lahko dobi iz Vojvodine. * takšno politiko bi povzročili še vecj pomanjkanje žita, kakor ga čutim^ danes. Rajonazirali bomo in smo * plansko rajonalizacijo; nismo za to, d bi gojili žito tam, kjer to ni prodilK* tivno, kjer je namreč bolj produkti^® gojiti krmne rastline, industrija® rastline in temu podobno; nismo P zato brez ozira na konkretne pogoj > ki obstajajo, nismo zato brez Vre ' hodne ustvaritve neobhodnih pogoj®^ Uvedli bomo rajonizacijo, ko bom V zvezi s tem se postavlja vprašanje zagatovitve krmnih baz za zimski čas, ko ni mogoče izkoriščati pašnikov. Kdor samo govori o pomanjkanju krmnih baz in ne vidi možnosti, da bi si jih zagotovil, ravna napačno, Za ustvaritev krmnih baz je treba uporabiti vse strokovne sile in angažirati vse gospodarske in kmetijske delavce. Mislim, da je napačno mnenje, da se moramo tam, kjer ni pogojev za ustvarjanje krmnih baz in kjer danes zaradi pomanjkanja pridelujejo predvsem žito, odreči žitu, ker ga lahko dobimo tudi iz drugih jugoslovanskih krajev. Tovariši, kakor vam je znano, naša Partija ne daje nikoli demagoških obljub, ne vara delovnega ljudstva, temveč govori o stvareh tako, kakršne so v resnici, pri tem pa hkrati opozarja na vse možnosti, da bi na realni osnovi odpravili vse tisto, kar je neprijetno in škodljivo. V zvezi s tem smo že večkrat poudarjali, da je vprašanje žita pri nas zelo zamotano vprašanje. Trditev, da smo bogati z žitom, je bila bajka, legenda, ki si jo je izmislila stara Jugoslavija. To legendo si je izmisliti zato, da bi lahko izvažala žito v korist finančnih mogotcev, tujih kakor domačih. To tegnilo za seboj tudi transport. Vse legendo je zgradila na lakoti delov- 4-rv no t T 1 • JI . ___• T_______1_______... to se je dogajalo spontano. Danes, v graditvi socializma, v planskem gospodarstvu, ki nam služi kot sredstvo za zgraditev socializma, pa ne smemo upoštevati' samo trenutnih možnosti, temveč moramo upoštevati tudi perspektivo in to perspektivo tudi najti. V tem je odločilna vloga transporta in zvez sploh. Mislim, da je treba predvsem v raznih pasivnih republikah in področjih odpraviti malomarne odnosa do vprašanja transporta, kakor je to že poudaril tovariš Blažo Jovanovič, hkrati pa odpraviti nepravilno razumevanje glede razširitve transportnih zvez in modernizacije transporta. To nam bo omogočilo, da bomo razširili na pasivna področja svoje plansko delovanje v vseh smereh. Nadaljnje vprašanje, ki je v zvezi z likvidacijo pasivnosti izredno važno, posebno pa v naših pogojih, je vprašanje gospodarstva, vprašanje gojitve gozdov in pogozdovanja v naših pasivnih področjih, tako tudi v določenem delu črne gore. Obstoja Kras, ki predvsem zahteva pogozdovanje. Mislim, da je treba odpraviti mnenje, nega ljudstva v stari Jugoslaviji, po sebno pa še na pomanjkanju kruha v pasivnih krajih. Naravno je, da bomo lahko postali z žitom bogata država, vendar moramo izvesti vrsto melioracij, ne samo v pasivnih krajih, Ja- rajonizacijo, ustvarili pogoje, da bomo v vsej goslaviji dobili dovolj žita; le na tem temelju bomo dovolili rajonizacij tam, kjer se kmet zaradi pomanjka! n ja bavi z vsakovrstnimi posli. Torej bi bilo pogrešno sedaj odpraviti Prj; delovanje žita n. pr. v črni gori a v drugih pasivnih krajih. Vendar obstajajo pogoji za ustva*' janje krmne baze v samih pasivnm krajih in sem mnenja, da proučevaj nje vprašanja krmne baze v sami* planinah še zdaleč ni končano. ™ smo temu proučevanju posvetili v re' snici premalo pozornosti in moramo v tem pogledu napraviti nekak prelom-Nadalnje vprašanje, ki je lahko stveno za gospodarstvo pasivnih jev, je po mojem mnenju vprašani sadjarstva. Imamo velike možnost« da napravimo na tem ali drugem *®' su zemlje v pasivnih krajih sadovnJ"! ke, ki nam bodo dali ne samo dpvoW sadja za prehrano ljudstva v pasivm krajih, marveč tudi presežek sadja» presežek proizvodov, kar aktivnost. Zato morajo naši znanstveni za vol* Da bo kruha za vse! - Motiv iz šmartna pri Meži v pasivnih krajih enako, kakor smo to dejali za gozdarstvo, posvetiti velikansko pozornost sadjarstvu, ki nam 'lahko da zaželjene uspehe v mnogo krajšem času kakor gozdarstvo. • V zvezi s Črno goro bi posebno poudaril tisti del sadjarstva, ki ni va-*en samo za črno goro, marveč za vso Jugoslavijo in ki lahko v relativno kratkem času napravi naše črnogorsko Primorje aktivno. Nadalje je bistveno vprašanje borbe proti pasivnosti vprašanje industrijskih rastlin, ki je važno za vse ®aše pasivne kraje brez razlike in ne samo za črno goro. Imamo vrste industrijskih rastlin, ki jih je v eko-ttomskogeografskih pogojih naših pasivnih krajih mogoče gojiti brez posebnih težav. Tu navajam brnistro, *ak0r tudi vrsto rastlin, ki vsebujejo °lje in ki ne povzročajo težav pri obdelovanju tudi v pogojih skalnatega terena, kjer ni zadosti zelenja in je Plast zemlje tanka. To vprašanje ni v teh krajih, marveč tudi dviganje važno |samo za reševanje) pasivnosti bogastva vse naše Jugoslavije. Tako Je n. pr. vprašanje brnistre izredno važno za Jugoslavijo kot celoto, za Bjeno tekstilno industrijo. Vsem tem vprašanjem ne posveča dovolj pozornosti naša operativa, niti naše konkretno planiranje. Mnenja sem, da je v tem oziru potreben korenit prelom, hkrati je treba napraviti korenit prelom tudi glede bombaža. Bombaž ni sai&o industrijska rastlina, ki lahko v veliki meri prispeva k likvidaciji Pasivnosti v črni gori, temveč je tudi ^dustrijska rastlina, ki je velikanske važnosti za dejansko uresničenje ekonomske neodvisnosti naše države. Zato ni treba na gojitev bombaža gledati samo kot na nekakšno ožje črnogorsko vprašanje ali ožje vprašanje, ki ne zanima drugih republik, kjer ako vprašanje, ki nam bo velikan-oen uvoz, da bomo lahko dejanski iz-v°2, ki ga moramo žrtvovati inozemstvu, uporabili za tisto, kar nam ko-*Wti, namreč za uvoz strojev in ne *a uvoz sirovin, ki jih lahko pridejo v lastni državi. Končno še o vprašanju melioracij. Kakor je znano, ima petletni plan svoje melioracijske načrte. Res se lotevamo njihove realizacije, brez dvoma smo se lotili velike akcije, kakor je n. pr. izsušitev Skaderskega jezera, ki je med temeljnimi načrti našega petletnega plana. Vendar na to vprašanje ne smemo gledati površno in se ga ne smemo lotevati tako, kakor so se ga lotevali stari politiki, ki so ljudstvu vsak trenotek obljubljali razne takšne akcije, pa od vseh obljub ni bilo nikoli nič. Mi takšne akcije začenjamo z velikimi študijami, velikimi pripravami, da bi akcija resnično dosegla uspeh. Mislim, da bi morali zvezni organi, kakor tudi republiški organi v LR Črni gori začeti priprave za te akcije z mnogo večjo vestnostjo in odgovornostjo z vsestransko obdelavo. Seveda pri tem niso pomembni samo državni organi, temveč je to akcija, ki že sedaj zahteva vso pozornost in bo zahtevala še več pozornosti, kadar se bo izvajaia, popolno pozornost naših partijskih organizacij in naše Partije kot celote. Ob koncu govora bi želel omeniti še eno vprašanje, ki je po mojem mnenju izredno važno, posebno še za pasivne kraje. To je vprašanje kadrov. Kadre moramo ustvarjati tako rekoč iz dneva v dan in jih v resnici tudi ustvarjamo. Ustvarjajo se v borbi za izvedbo našega plana, vzgajajo se v šolah. Vendar posvečamo temu vprašanju v praksi premalo pozornosti, čeprav o tem dosti govorimo. Tudi v tem pogledu moramo izvesti korenit prelom. Mnenja sem, da so v naših pasivnih krajih, pa tudi v Črni gori posvetili n. pr. premalo pozornosti vzgoji našega srednjega in nižjega strokovnega kadra. Ni si mogoče misliti go-vsestranskega, razvoja, ki si ga vsi želimo, če ne bomo dovolj razvili nižjega in srednjega strokovnega kadra. Prenehati moramo z vsemi tistimi ostanki mnenj a,da nam nižji in srednji strokovni kader nista potrebna. Prav nasprotno. Nižji in srednji strokovni kader bo ob zadostni obdelavi naših planov skupaj z delovnimi množicami reševal vse. če pa ne bo nižjega in srednjega strokovnega kadra, če ga ne Ljubljanski prostovoljci na gradilišču “Litostroja” !| “Da bomo imeli dragocene stroje za izgradnjo našega sveta”? bomo razvijali tam, kjer je potreben (ker ga uvažati ne moremo), bodo šepali vsi naši plani. Torej zahteva borba za naše današnje rezultate, kakor tudi borba za planske perspektivne rezultate mnogo večjo pozornost republiških in zveznih organov za vzgojo srednjega in nižjega strokovnega kadra na samem terenu v naših pasivnih krajih. Tovariši, teh nekaj misli sem smatral za potrebno prispevati k diskusiji vašega uspešnega partijskega kongresa. Ves kongres, kakor tudi vsi dosedanji uspehi, ki smo jih na področju gospodarstva dosegli v Jugoslaviji in s tem tudi na ozemlju LR črne gore, dokazujejo, da smo sposobni doseči vse tisto, kar nam je kot direktivo postavil voditelj naših narodov tovariš Tito (dolgotrajno ploskanje),kar smo vnesli kot zakon v svoj petletni plan in da bomo dosegli še več. Toda za vse to nam je potrebna še večja borba, še bolj ostra kakor doslej, čeprav je bila že dosedanja borba za naše gospodarske uspehe ostra.Nemogoče je, da bi narodi, ki so bili stoletja zatirani od vseh mogočih zatiralcev in izkoriščevalcev, likvidirati zapuščino preteklosti brez ostre borbe. Nemogoče je, da bi delovno ljudstvo, ki je bilo od nekdaj izkoriščano in ki je sedaj ustvarilo svojo državo ter s tem spremenilo svojo deželo v svojo resnično domovino, doseglo bre* ostre borbe nagle gospodarske rezultate in hitro izboljšanje svoje živ-ljenske ravni. (Vzkiki: „Tako je,“ ploskanje.) Ta ostra borba se bije sleherni dan, na slehernem sektorju in vsakem področju našega gospodarstva. Bijemo jo kot celota, bijejo jo vsi naši delovni kolektivi in vsi posamezniki, ki v teh kolektivih delajo. Zaključujem svoj prispevek h kongresni diskusiji s tem, da pozivam na še ostrejšo borbo za naš plan, za naše gospodarske uspehe, za našo ekonomsko in s tem tudi vsestransko krepitev naše slavne jugoslovanske domovine, ki gradi pod slavnim Titovim vodstvom socializem!“ (Vsi delegati so vstali, dolgo ploskali in v zboru vzklikali: „Tito“, živel Politbiro Centralnega komiteja KP s tovarišem Titom na čelu“) Gospodarska razstava v Mirnu - Med močnimi sredstvi za politično delo n Prevzgojo ljudskih množic so razne Ustave, na katerih lahko učinkovito z na*ornimi slikami, diagrami in z grafikoni * razstavljenimi predmeti prikažemo lvljenje in delo pri nas, v drugih republikah ali v drugih državah ljudskih e,Hokracij. Posamezne razstave lahko 8premijajo razne politične in gospodarske *cUe ali pokažejo na primer gospodarski ^a2Toj kraja, ki bo gotovo zanimal vsakega a&!ana in ga Se bolj vključil v borbo za “balistično graditev naše domovine. Prav al{o bo naš človek na razstavi najbolj “no spoznaval narodno osvobodilno °rbo, borbo za petletni plan, kulturni **voj itd. Zaradi tega so okrajni odbori OP r v°^ Polletni plan dela vnesli tudi orga- nizacijo razstav, ki bodo zlasti na vasi odigrale pomembno vlogo t graditvi socializma. Obmejna vas Miren Šteje skupno z bližnjo vasico Orehovlje nekaj nad 1600 prebivalcev, večinoma obrtnikov. Le nekaj malega je kmetov. Od nekdaj je tam razvito usnjarstvo in čevljarstvo. Pod italijansko in angloamerlško okupacijo, ki je hotela uničiti njihovo obrt, je zavladala brezposelnost. Ljudje so sl morali iskati zaslužka drugod. Pred letom dni ob priključitvi k Jugoslaviji so vaščani med prvimi v gorlškem okraju — že teden dni po priključitvi — izdelali petletni gospodarski načrt, katerega so sprejeli na zboru volilcev. V načrtu so predvidevali ustanovitev čevljarske in mizarske zadruge, obnovitev us- S'? Nova delavska stanovanja na Jesenicah. Podobna delavska stanovanja gradijo po vseh delavskih centrih Jugoslavije njarne in ustanovitev krojaške dclavnice. Vse te naloge za okrepitev lokalnega gospodarstva so izpolnili in zaposlili vse nezaposlene delavce. V naglem razvoju so preSli že iz zadružnega v državni sektor, ki se lepo razvija. Na razvalinah bivSih fašističnih kasarn so naSli mnogo materijala, da šo ustanovili in opremili tovarno usnja, ki je že v obratu. Iz nove tovarne že prihajajo izdelki usnja, iz katerih izdeluje okrajno čevljarsko podjetje trpežne čevlje. Pri organizaciji obeh podjetij imata mnogo zaslug tov. Sllč in Saksida. Prav tako us-peSno deluje tudi tudi okrajno invalidsko gospodarsko podjetje, mizarnica in avto-karoserija ter okrajna apnenica. V režiji krajevnega ljudskega odbora so ustanovili krojaSko delavnico in gostilno. Poleg tega gradijo vaSčani s prostovoljnim delom sodoben kulturni dom, katerega zidovi se že visoko dvigajo iznad temeljev. V nedeljo so vaščani v znamenju obletnice priključitve prirodili veliko delovno slavlje z otvoritvijo razstave svojih gospodarskih naporov v graditvi socializma. Te slovesnosti se je udeležil tudi Prane Bevk, član 10 OP Slovenije ter predstavnik ljudske oblasti in množičnih organizacij iz okraja Gorica. Po budnici zgodaj zjutra.1 so začeli prihajati v okrašeni Miren prebivalci iz bližnje In deljnje okolice, da si ogledajo razstavo in prisostvujejo odkritju spomenika, katerega so zavedni Mirenčani postavili s prostovoljnimi prispevki na raznih prireditvah in s prostovoljnim delom. Spo- menik na podstavku prikazuje partizana v naravni velikosti. Na spominski plošči so vklesana imena padlih. Po priložnostnih govorih Je množic* glasno obsojala klevetniško gonjo držar ljudske demokracije Madžarske, Romunije, Bolgarije in CehoslovaSke proti FLRJ, najbolj pa so se zgražali nad nasiljem češkoslovaških oblastij in policije nad Jugoslovanskimi učenci v gospodarstvu. V znak predanosti Partiji in Titu so s slavlja poslali pozdravno resolucijo zvezni skupščini, ki pravkar zaseda, ln maršalu Titu. V njih izražajo svoje *a-upanje državnemu uodstvu ter obljubljajo, da bodo svoje napore t gospodarski krepitvi države in graditvi socializma že stopnjevali. Slovesnost so zaključili z Miklovo Zalo, ki jo je dala domača gledališka skupina. J. P. Foto - Arto MARCOS Najpopularnejša na Daek Sada Faenndo Quiro*a 1325 U. T. 22-8317 Dr. Francisco Jose Cespa DKNTISTA cmUJANO Consultas de 15 a 2 0 hs; Coronel U. Usta 5096 T. A. 50 - 5782 Vesti iz Slovenije VRNILA SR JE NOVA SKUPINA IZSELJENCEV V četrtek popoldne je prispel® preko Jesenic v Ljubljano 168 Izseljencev in Francije in Belgije. Na Jesenicah so množi8ae organizaclje priredile povratnikom topfil sprejem. Po pozdravu, ki ga je imel zastopnik Okrajnega ljudskega odbora Jesenice, ae je zahvalil izseljenec Čelik i* 'Cerknega, ki je dejal, da se vračajo izseljenci r domovino pod drugačnimi pogoji, kakor pa ob odhodu. .„Vse sile,'* je dejsfl izseljenec Čelik, „bomo zastavili za uresničenje petletnega plana, ker bomo na ta način najbolje dokazali, da je vsa propaganda v inozemstvu, ki jo vodijo imperijalisti, latna.“ Po saknski so se izseljenci odpeljali v Kamnik, odkoder jih bodo rasapestili jio željah. V smislu petletnega načrta, so iv Jugoslaviji napeli vse sile za večji hektarski pridelek. V tem oziru prifle v po&tev bolj-ie poljsko orodje za boljšii obdelavo zemlje, potem gnojenje in izbeana semena, da se doseže ne samo večji pridelek, marveč tudi bofljša k&kovost žita. V .to svrho so določili izmenjavanje ;semen, 'kajti dokazano Je, da semena na en 'i in isti ;zemlji polagoma peSajo. Vzporedno s poljedelstvu m Je seveda srzeta v poštev tudi živinoreja Zbiralo se bo najboljše Lplomentke krove in mlekarice, najboljša teleta za rejo in plemenske bike. So še veflno kmetje, ki jtega ne razumejo, smatrajo za nepotrebno novotarijo, a bolj in bolj rtedijo -.usi strokovnim izvedencem. 'Zato se staro nazadnjaško gospodarsko lice naglo spreminja v novo napredno. V Tolminskem okraju niso še izpolnite obrazca za oddajo klavne živine. Zadevo bi morali izvesti tajniki krajevnih odborov, a so hoteli izvesti aktivisti, tako da niso napravili dolžnosti ne eni ne drugi. . .Po vsej Sloveniji polagajo silno Ražnjo dobrim knjižnicam ter skrbijo, da je dostopna vsem uka in znanja željnim ljudem. V Jugoslaviji kot v Rusiji smatrajo vzgojo, šolo in knjigo najboljšim pri$xo-močkom za spoznanje resničnega itvlJenJa. Delavske restavracije odpirajo po vseh večjih okrajih Slovenije. Samo v tem mesecu so jih odprli nad 70. V Kopru pred vojaškim sodiščem se je ▼rlila obravna vaproti vohunski teroristični družbi, ki Je bila, sodeč po priimkih, sestavljena iz italijanskega elementa. Vsi obtoženci so priznali svoja dejanja ter prosili za milostno kazen, kar je sodišče velikodušno upoštevalo ter odmerilo primeroma zelo nizko kazen, katere ni oprostilo, ter jo bodo morali odslužiti s prisilnim delom In odvzetjem civilnih svoboščin. Sodišče Je upoštevalo italijansko manj-lino v Istri in Italijane v splošnem, ki bi lahko iz preostre kazni pričeli s kakšno politično gonjo proti slovenski manjšini na goriškem in tržaškem okraju ter v Italiji sami proti Jugoslaviji. V fašistični Italiji se napram hrvatski m slovenski manjšini na Primorskem ni *rav nič upoštevalo tega. V murskosoboškem okraju so tudi v pol-mem teku z veliko gospodarsko reorganizacijo kot po ostali Sloveniji. Marenberg, trg stoletno suženjske zgodovine, je danes naselje novega življenja. Na koncu trga so na obširnem zemljišču organizif-ali kolektivno državno farmo, ki je ponos celega okraja. V celjskem okraju so začeli odpravljati napake v odkupnih akcijah Premožnejši ljudje bi še vedno hoteli špekulirati na račun malega kmeta in delavca, namreč: samo da je meni dobro, pa četudi vsi okrog mene poginejo. V Smledniku so na državnem posestvu organizirali moderno prešičjerejo, ki je šele v začetkih. V Cerovem v Brdih so ustanovili kmečko obdelovalno zadrugo, štekar Franc je pristopil k zadrugi kar s celim premoženjem in njemu so sledili še drugi. V Cepovanu in Vip. Krlžu-Cesti so imel veliko živinsko razstavo, s katero imajo namen povzdigniti najboljšo pasmo in živinorejo, ki je v teh krajih v gospodarstvu velike važnosti. Delavci cementarne v Anhovem so šli na prostovoljno delo v Brda, kjer so kmetom popravili poljsko orodje. Na Vogerskem, ki je vas petja in godbe na Vipavskem, so pričeli graditi krasen zadružni dom na Govčarjevem zemljišču. V Grgarju pod Sveto goro bo tudi za-zadružni dom kmalu dograjen. vanje z vsemi državami v zaledju, predvsem z Jugoslavijo. Tržaške demokratih« množice uvidevajo koristi in globoko utemeljenost skupnega nastopa, ki naj SVO" bodnemu tržaškemu ozemlju zagotovi politično in gospodarsko neodvisnost. Primorske Vesti SRAMOTA VIDALIJEVCKV Brezobzirna je moralna nizkotnost vida-lijeveev, ki delujejo proti pravim interesom -tržaškega delavstva in demokratičnega gibanja na področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Najprej so razbili komunistično partijo Svobodnega tržaškega ozemlja, ki Je bila od vsega začetka prednja straža demokratičnega gibanja nad tržaškim delovnim ljudstvom. Potem so se sprarili na "Slovansko italijansko protifašistično unijo ter jo razcepili. Tudi Enotni sindikati so jim postali neprijetni zaradi dosledne obranile pravic delavskega razreda. Zaradi tega so storili vse, da bi jim odvzeli razredni revolucionarni značaj. Potem Je prišla na vrsto Osvobodilna fronta slovenskega naroda pa Tržaškem ozemlju, ki ji pripadajo ogromne zasluge za organizacijo narodno osvobodilne borbe. Kljub redkim izdajalcem slovenske narodnosti K--- •—'V It 34AKO III RADI PREMOTILI DELAVCE I Zasedbena vojaška uprava v Trstu je zvišala cene racioniranili življenjskih po-■trebščin. Nove cene resno ogražajo obstanek tržaških delavskih družin. Da bi trenutno premotili upravičeno razburjene delavce, Je bila uvedena posebna “Krušna duklada”. Ta doklada ima svoj poseben namen, premotiti delavstvo in ga uspavati. V »Hišnici bi znašala ta krušna doklada koma,) 44% celotnih zvišanih postavk. Z ukazom štev. 347 je namreč predvideno, da se te doklade določajo na podlagi lanskih cen, ne pa novih cen, ki so bile upeljane s »O. septembrom. Enotni sindikati so energično protestirali proti temu očitnemu ogrožanju dosedanje življenjske ravni in obstanka tržaškega delavstva. Razen tega so pričeli delati težave tudi delodajalske organizacije, ki tolmačijo določbe glede krušno doklade po svoje. Povsem jasno pa je, da bodo morali pričeti plačevati te doklade delavcem od 1. oktobra t. 1. dalje. Tržaško delavstvo bo znalo braniti svoje življenjske interese ter obstanek svojih Ctružln. ZAVEDNE PKOTIFAŠISTE ODPUŠCAJOr BIVŠE S K V A DHI STE PA NASTAVLJAJO Trst doživlja v pogojih angloanieriške' vojaške uprave neverjetne stvari. V vrsti neogibnih posledic vključitve Trsta v Marshallov plan je odpuščanje zavednega prO' tifašlstičnega delavstva. Pač pa so bili sprejeti zadnji čas na delo v raznih tržaških tovarnah in ustanovah ljudje, ki je O’ lijih dobro znano, da so bili fašisti 1® skvadristi, ter da so bili celo obsojeni pred lakozvanimi “čistilnimi” komisijami zaradi njihovega svoječasnega delovanja. N®" davno je bila ustanovljena izredna komi' sija, ki bo pregledala nad bivšimi fašisti Trak je pretrgan. Po letih trpljenja in suženjstva je Rihenberško ljudstvo z navdušenjem pozdravilo glas “svojega vlaka” Prvi blok 8 24 sodobno urejenimi dvosobnimi stanovanji je Osvobodilna fronta temeljito prekrižala te špekulacije. Trdno je ohranila enotnost slovenskih demokratičnih množic, ostala je zvesta razbijalcem povezanih demokratičnih vrst. Ta uspeh je vidalijevce precej vznemiril, saj se poleg tega dan na dan vso bolj kopičijo dokazi o vzporednem izdajalskem in protiljudskem delovanju vi-dalijevcev, tržaških italijanskih šovinističnih, reakcionarnih krogov ter angloame-riških agentur. Mar mislijo vidalijevci, da bo ostala ta resnica lahko prikrita tržaškim delavskim in demokratičnim množicam, ki strmijo nad vidalijevskiin političnim, nasilnim gangsterstvom? DEMOKRATIČNE SILE MORAJO ENOTNO NA VOLITVE Sicer upravne volitve še niso razpisane v angloameriški zasedbeni coni Tržaškega ozemlja, odkar pa je bil objavljen ukaz o vollvnih imenikih, opažamo v Trstu zelo živahno zanimanje za volitve. Vse kaže, da ne misli angloameriška vojaška uprava, ki pripravlja te volitve ravno v času cepitve demokratičnih sil, na resnične demokratične volitTe, ampak si prizadeva s pomočjo tržaških reakcionarnih krogov zagotoviti si vollvne uspehe na škodo demokratičnih sil. Ta realnost pa kliče k strnitvi vseh tržaških demokratičnih gibanj, kljub njihovim trenutnim notranjim nasprotjem ter nesporazumom. Za takšen zmagovit vo-llvni nastop bi bila najprimernejša oblika slovansko italijanska ljudska fronta, v kateri bi bile združene vse tržaške demokratične organizacije: Komunistična partija, Slovansko italijanska protifašistična zveza, Osvobodilna fronta ter vse ostale ljudske množične organizacije. Ta Italijansko slovanska ljudska fronta bi lahko razvila enoten program vztrajne borbe za spoštovanje določil mirovne pogodbe, za demokratizacijo vsega javnega življenja, za Izločitev Trsta iz usiljenih klešč Marshallovega plana, ki uničuje tržaško gospodarstvo, peha tržaško delavstvo r brezposelnost in pretvarja Trst v postojanko anglo-ameriškega imperializma. Hkrati naj bi bila ta skupna volivna fronta usmerjena k borbi proti politiki gospodarske povezanosti Trsta z Italijo .ter .prizadevanju po ustvaritvi pogojev za gospodarsko sodelo- izrečene sodbe. Vsekakor se Je pokazalo* da je delovanje te komisije precej pri*®'' nesljivo glede na bivše fašistične krivce, k£ jim komisija omogoča službo in važne P°' ložaje. Enotni sindikati pripravljajo oster" joč pravo resnično prečiščenje fašistov protest proti temu izigravanju, zahteva-skvadristov, ki so skozi desetletja uni^' vali in preganjali tržaški delavski razred-Tako bi n. pr. pri Bolniški blagajni rftdt namestili pomočnika vojnega zločinca Emilija Graziolija, krvoločnega visokep* komisarja v Sloveniji v črnih dneh ta#" stične okupacije. JASNA IN ODLOČNA BESEDA OF TRZAKO OZEMLJE Na nedavni konferenci Osvobodil^ fronte za Tržaško ozemlje so bili sprejel sklepi, v katerih se odraža njena pomembna važnost zlasti v sedanjem položaju. 0F za Tržaško ozemlje "izjavlja, da se bo kot vsenarodna politična organizacija slovenskega ljudstva odločno borila za spoštov®" nje mirovne pogodbe, za demokratizacij0, vsega Javnega življenja, za čim večjo £°' spodarsko in politično neodvisnost Tri®' Ikega ozemlja ter uveljavljenje vseh d®' rodnih pravic Slovencev. Borila pa se Prevozno Podjetje *’ G O B 1 C A " Loj k Frane Villarroel 1476 U. T. 54-517* ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Al1®* TRGOVINA JESTI TN “ T H S T " STANKO MIHELJ _ Charcas SIM i. T. 72-49»' SLOVENSKA BABICA Filomena Benes de Bil®** LIMA 1217. U. T. 2S-S38*. Bitno« Alf* TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-410* Ml za utrditev enotnosti slovenskega Udatva v okviru Osvobodilne fronte, za ”trJeranJe slovansko Italijanskega brat-®tTa v okviru Slovansko italijanske antistatične zveze, za Vrnitev svojih resničnih ^dsttvnikov v zvezno vodstvo ter proti j^skusom razbijanja enotnosti slovenskega Udstva s strani izdajalske skupine ljudi 0 °ll "Demokracije” in končno proti ogab-kampanji laži, obrekovanj, naperjenih Jr«i novi Jugoslaviji. Hkrati obsoja OF . ovanje. ki slabi enotnost tržaških de-eseda kaže prv.vilnost politične linije, ki &kratižnih množic. Ta jasna in odločna * Tržaško ozemlje Vidalijevo razbijalsko k pravim koristim tržaških Slovencev vsega demokratičnega ljudstva. Poseben °udarek je dala konferenci soglasna iz-°litev glavnega .odbora OF za Tržaško °*emlje z Brankom Babičem na želu. 01{AZ LJtJDSTVA, Ki GRADi BOLJŠE ŽIVLJENJE ^©llko pozornost je vzbudila razstava k P°darske delavnosti v kopru. Ilazstava 6 kpMčala visoko stopnjo gospodarske de-k °stl tistega dela Svobodnega Tržaške-| °®en*lja, ki ga upravlja Vojaška uprava JJStoslovanske armade, ter doprinesla pre-■ dokaz delovnega poleta in ustvar- načrt, t. j. v "Organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje”, že 23. oktobra so sklenili neki sporazum med Svobodnim tržaškim področjem in ZDA, ki naj bi uredil nabavo živilskih ter Industrijskih potrebščin. Zdaj pričakujejo, kdaj se bo pojavil v Trstu znani kapitalist Robert Gal-loWay, ki je baje načelnik posebne komisije za Marshallov plan. Prizadeta tržaška podjetja so bila pozvana, naj prijavijo prošnje Za uvoz surovin. Tržaško delovno in demokratično ljudstvo bo ohranilo trajno budnost in bo storil Vse, da ne bodo tujci ukovall Trsta v gospodarske in politične verige. Dovolj smo že občutili posledice Marshallovega načrta: povišanje cen osnovnim življenjskim potrebščinam ntt pragu zimo in množični odpusti delavcev skih ladjedelnicah, v ladjedelnici Marti-v ttrZenalil, v direkciji Arrigoni, v .Jadran-inuzzi v Miljah itd. Tudi na tržaških tleh se je razkrinkal Marshallov iiačrt kot orožje imperializma proti politični iti gospodarski neodvisnosti narodov Vzhodne Evrope: M 1' i —“i ☆ Motiv iz Suhe Krajine ☆ ne Volje istrskega delavstva, kmetov in H °Vne lnte^8enc<-‘- Resničen dokaz ljud-ki sl hoče zgaditi boljše, lepše živ- NOVO RAZOČARAN JE ^•“taški Slovenci so bogatejši za novo f((*0^,'a’,je. Ob sklepu šolskega leta Je Pisala angloatneriška vojaška uprava Jo * 8n°- vpisovanje v klasično gimnazija' Srcdnjo tehnično šolo in dvorazredno s,o°^° Šolo. Kratkotrajno jo bilo veselje ^-kU, staršev in dijakov. Namesto ob-. ^ei>e neodvisne klasične gimnazije smo ® slovensko klasično vzporednico. O 8^j tehnični šoli In dvorazredni trgov-m 014 ni nobenega sledu, četudi se Je prl-' *° več kakor zadostno število dijakov. 86 ^ris*°Jna oblast zaveda izražene d), ® obveze, za izigravanje dobre volje (jj0 ov ter rušenje ugleda oblastev samih? terjamo tudi v šolstvu popolno koI>ravnost z Italijani. ! tRst so ukovali v verige k oktobrom je bil oangloameriško Oj “eno področje Svobodnega tržaškega Ja uradno vključeno v Marshallov PRVIČ SO SI PRIBORILI SLOVENCI SVOJE MESTO V GORIŠKEM MESTNEM SVETU Prvič v zgodovini goriških Slovencev se je zgodilo, da so si slovenski predstavniki priborili svoje mesto v goriškem mestnem svetu. Pri občinskih volitvah dne 31. okt. so bili izvoljeni v mestni svet v Gorici štirje kandidati Demokratične fronte Slovencev, in sicer Alfred Wlnkler, Gorica, /W,f. Ak ■m liv.. ' | v x. ■ Makuc Andrej, Standrež, Paglavec Andrej, Podgora, in iPavlin Bogomil, Gorica. Naj opozorimo na volivno špekulacijo, ki je šla za tem, da bi bilo čim več italijanskih glasov. V Gorici imamo ogromno število Slovencev, ki bivajo že leta in leta v Gorici, pa nimajo domovinske pravice in tudi vo-livne ne. Po drugi strani pa so prejele vo-livne pravice osebe, ki bivajo v Gorici le začasno. Ta dvojni postopek je krivičen C0 POLACO S. A. . ’■ ■ ■■■', ■ V/ . ' •‘'.i,.* '- ' ' , ’ S,,. ■ ' ^ ' V'^- '"‘'t ’ Unico Banco Eslavo de Sud America Seccitin YUGOE SLAVA Atendida por experlo personal de esta nacionalidad. TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Yugoeslavia. CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magn/pcos Servicios a disppsic/on de la Colectividad Yugoesfava. SECCION DESCUENTOS. El Banco afenderš de inmedialo ju Solicitud de Credilo. PERSONALMENTE O POR ESCRITO in spominja na fašistične metode. Toda vencev izpričala svojo moč in bo tudi v bo-kljub temu je Demokratična fronta Slo-doče čuvala enotnost našega ljudstva. Borila pa se bo tudi za enotnost demokratičnih skupin, ki so šle žal topot ločeno na volišče in ki bi v primeru enotnega nasto pa dosegle nedvomno večji uspeh. CONjUITENOS ES C.COIfllTO 390 Nove “trgovine" rastejo kot GOBE PO DEŽJU Trgovina v Trstu propada, kljub temu, da rflstejo nove “trgovine” kakor gobe po dežju. Te “trgovine” so navadne stojnice, ki se porajajo kjer koli, četudi so v bližini trgovine s sadjem, zelenjavo it se porajali nešteti novi “trgovci”, doseljenci iz. notranjosti Italije. Fašizem bi bil rad prikazal ta pojav kot posledice gospodarskega dviganja, v resnici pa Je šlo za izpodjedanje solidne domače trgovine. Trst je postal tudi danes zelo privlačna točka za drobno špekulacijo kljub slabim trenutnim obetom. Tržačani se vprašujemo, kdo je izdal tem novim “trgovcem’?, ki so po večini doseljenci, obrtnico, ko je vendar Jasno, da prinaša nepotrebna množitev trgovin, stojnic in prodajalnic vseh vrst povišanje cen? W BEVK OCaptaa oJTlacfm Gedecmac” (Nadaljevanje) ga je medtem mno-Hl0v toisli in občutkov, tisoč različnih ^>ci + ^ mu PreSin.ial° možgane. ta|jo negotovosti, ki mu je bil prej \ .,uJ>mu je bridko kanil v dušo; z ^silo se je bran}] potrtosti tit^^ik se je zaman trudil, da bi 85 ljudi.Vaščani so zaslutili, kaj ’ ^e^rmac j'm ni skrival poseb-?a 4 lzraza na obrazu in v očeh. Obšla bijotroška ničemurnost, za hip je Daj Prosen na svoje mučeništvo; le kako je z njim! Ob klancu kovač Rakar, širok in golorok, lin v° so mu gledale oči.Gospod Mar-11''b pozabil njegovih besed 1iiVoern''i”> vendar mu je zdaj pomeri-^eli .P°mežiknil in se grenko na-■ ^anc Je razumel bo; 3e bilo v uteho. VSo % P°t ni mnogo mislil nase, niče-4 y °st mu je bila za m a mi la bridkost, v vtom°t>iln, ki ga je naglo vozil ' °Vos^’ so mimo za- it h]® Podobe hiš, dreves in ljudi, ga *ti zapustila vsa lahkomiselnost. Lotiia se ga je potrtost, globoko se mu je zasmililo staro telo in sivi lasje. Z živo bolečino je pomislil na mater; kaj bo, ko izve? Do konca ji bo obtežilo dušo in jo zagrenilo; pokopalo jo bo. Ta misel ga je strašno zapekla, da se je ves sključil in zastokal. Poročnik se je z vprašujočim pogledom ozrl po njem. Kaplan je zatiral bolečino, četudi ga je še zmeraj stiskalo srce. Zastrmel se je skozi brušene šipe, kakor da ga neizmerno zanima struga Nadiže med polji. Hkrati pa ga j: ob novi misli obšla strašnja mržnja do preganjalcev; roke-je držal med koleni in jih krčevito stiskal v pesti. Pet tisočakov? Če doživi sto let, ne pozabi te žalitve. Kakor da so mu tako zahtevo brali na očeh, jili da nosi na čelu pečat Judeža Tškarjota. Kako bi se bili sicer upali? Takrat, ko so bile izgovorjene tiste besede, ga je zaskelelo, zgrozil se je, kri mu je udarila v obraz, a se ni utegnil dlje pomuditi pri tem; bil je samo trenutek, blisk, ki se kot svetla luč iznenada prikaže iz teme in zopet ugasne. Toda zdaj, ko je sedel pogreznjen v mehko blazino in so drveli po gladki cesti, mu je spomin na tisti trenutek jasno vstal v zavest, zrasel do oblačnega neba, tekel kot senca poleg avtomobila in se ni dal odgnati. Ne, saj bi on tega ne bil storil. Nikoli, pa če bi moral za lakoto umreti. A že samo to, da so se mu upali ponuditi, ga je neizmerno peklilo... Ali se ne muči le zaradi svoje preobčutljivosti in nazadnje ni tako hudo? Ne, hudo je, hudo, trikrat in stokrat hudo. To se ni dalo odgnati s skomizgova-njem ramen. Čutil se grozno ponižanega pred Bogom in pred samim seboj. Usodna veriga, zlo se niza na zlo. vse drvi nekam v prepad. Pod težo misli je bil ves zlezel na kup; zavedel se je in se vzravnal. Izmučen je gledal na mestno zidovje in na hiše ob straneh. Že so bili dospeli v Čedad. Avto je obstal na ozkem, tlakovanem trgu; izstopili so. Čedrmac se je počutil tako zbitega, kakor da je vso pot peš tekel in gazil po svojem srcu. . . Dan se je že nagibal proti večeru, nebo se je polagoma jasnilo, širok pramen večernega sonca je sijal na mestne strehe. Po ozkih ulicah so se pretakali ljudje, posedali za mi- zicami pred kavarnami. Ob vogalu starinske palače je stala skupina ljudi in čakala na avtobus, da jih popelje skozi Nadiško dolino. Med njimi je bil don Jeremija. Prijatelja sta se uzrla, se začudila, si stopila naproti in si toplo stisnila roke. “Kaj pa je hudega?” je vprašal don Jeremija zaskrbljeno in pomignil na orožnika. “Kaj se je zgodilo?” Čedermac se je smehljal, a je bil po vsem videzu kot izgubljen otrok, ki je med tujimi ljudmi iznenada zagledal znanca. “Saj vidiš, v kakšnem spremstvu sem. Pa ne glej preočitno tja! Ali me čakata? ’ ’ “Pa kaj? Ali ti je ušla kaka neprevidna beseda?” “Kaj še! Zopet so me pestili, a se nisem vdal. To je. Kratko zasliševanje, pravijo. . . Kdo ve. Da bi ti mogel vse povedati! Saj pridem k tebi, ako bom prost. Upam, da bom. . . ” “Kar zdaj povej!” je silil don Moran din i ; bil je ves zbegan in preplašen. “Ne, ne zdaj!” se je Čedermac silil v smeh. “Saj ni nič takega... Vrag mi je ponujal cel zaklad, da bi mu dušo prodal. Pa je nisem. Zdaj pa skoraj veš. Jutri me ne bo doma. V Videm pojdem, od Poncija do Pilata, ne dam se kar tako. Bom pa še jaz nesramen”, se Str. 10 SLOVENSKI GLAS Ntim. (štev.) 20 — 28. novembra Pismo rojaka, ki se je vrnil v domovino Zasebne gostilne tukaj ni mogoče Imeti, marveč zadružno, kjer dajo poleg plače tudi odstotke. Dela je povsod in kakršnega si izbereS. Jaz in moja družina smo zelo zadovoljni tukaj. Hrane je dovolj, sicer na izkaznice, a dajo toliko, da še ostaja, to Je pšenične in koruzne moke, olja, ampak finega, dobimo kakih G litrov na mesec, meso ali ribe dobimo dvakrat na teden. Dobi se poleg tega tudi svinjsko meso In klobase. To je dobro, da vedo vsi tisti, ki sename-ravajo vrniti. Menda pravijo nekateri tam, da je tukaj veliko pomanjkanje, kar seveda namenoma lažejo. Tu je za potrebo vsega in je vsak dan bolje. Jaz bi ne šel od tu za noben denar več. Zato, če ne pridete sem, se ne bomo videli več. Slišal sem, da so tam Iz nekaterih društev vrgli sliko maršala Tita, česar kar ne morem verjeti, zakaj se tako prenaglijo. Dft bi vi vedeli, kako sta tukaj Tito In Stalin spoštovana, po vseh uradih, delavnicah, društvih in trgovinah sta njuni sliki na vidnem in okrašenem mestu. Nikar ne nasedajte tistim, ki samo mažejo našo novo Jugoslavijo. Pišem popolnoma svobodno in ni nihče s palico nad menoj, da moram pisati samo dobro, kajti tudi tukaj so težkoče, a jih je vsak dan fn vsako leto manj. Trgovine so vsak dan bolj založene z domačimi izdelki in pridelki. Rafael. H E R R E R I A D R OBRA HUMAR y MAKUC /V v. Central 3729 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 ŽELEZOBETONSKO PODJETJE FRflNe URŠie Mercedes 1764 T. A. 69 - 1567 Buenos Air«s V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva vlada Slovenije Mladinski Glas LA CARTA 1)E I N JOVEN COMPASERO DE lTGOSLAVIA Despučs de 21 dia de estar navegando llegamos a tierra Yugoslava. Yo me encuentro mas liviano por el aire, la vida es linda, comida no falta, s61o eso si que no se encuentra mucha čarne de vaca en abundancia, harina hay mucha: negra y blanca. Los s&bados se trabaHa todo el dla y los domingos se divierte uno todo el dta hasta las 12 de la noche. Ya me entrevistš con todos mis compaeros y compafieras ami-gos ya en Buenos Afres nue como yo vi-nieron con sus padres acA. Nos dlvertimos de lindo. Por ahora la vida es linda como en Argentina, pero m&s adelante serS mejor, acž. se progresa ržlpido y mucho. Muchos saludos a todos mis amiguitos y un sincero abrazo a todos. Mariano Kodel ja. KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 52*ti DEPORTES COMUNICADO DEL INSTRUCTOR DE BASKET-BOl, Oonmnlco a las companeras que lian ve-nido practlcando este deporte, (iue me au-sentarč por espaclo de dos mesen por razo-nes estudlantiles y iItalija je kapitulirala! Svoboda je tu! Sivela svoboda! živeli partizani!‘‘ je odmevalo po Primorski. Ljudstvo Je ke goloroko razoroževalo ^mikajoče se italijanske oddelke. Niti karabinerji in fašisti se tej drznosti niso uPali upirati. Primorska je vstala in razodevala svoje klete fašistične zatiralce. Staro in mlado je prijelo za orožje. Ustav-B&vljali so narodne straže po vaseh, kamioni so prevažali orožje, municijo, hrano, °Meko in prostovoljce. Po cestah sa hitele •lupine oboroženih fantov in mož. .»Kam, tovariši?" i,Na Vogersko, tam je štab. In potem 111 Soriško fronto!" so se oglasili odgovori. Vsa Primorska je bila tiste dni po kapitulaciji Italije podobna ogromnemu vo-kSkemu taborišču. Ustanavljale so se nove {ete in bataljoni. Ljudstvo se je veselilo °8voboditve, verujoč, da je vojne konec. Na goriški fronti so grmeli topovi, go-^ka fronta je gorela v neprestanih bor-Neizkušeni borci, brez izkušenega vodstva, so držali fronto in vsi nemški ^Izkusi, da bi prodrli s ,Tigri‘ in ,Pan-erH‘) so bili zastonj. ,'Gubčeva vojska' ot jo je imenoval Primož, Je držala. Ma-Je z glavo angleški major in ni in “l mogel verjeti, da je to mogoče. Na v*s°ki vojaški šoli Y Oxfordu se teh stvari 0180 ušili. septembra so prišli iz Dolenjske tov. ^skošek Franc-Luka, komandant novo-^‘anovlJene III. operativne zone ,Alpske1, mbrožič Lado - Novljan in politkomisar vefler Dušan - Tomaž. Pri Stomažih nad toovščino je bil štab. ■■Gubčevo vojsko je. treba vojaško orga-^irati in urediti," je rekel tov. Luka. • septembra 1943 je izdal štab zone °k o ustanovitvi šestih novih slovenskih r°dno osvobodilnih brigad. Med temi k' kila tudi Slš. SNOU'13, ki naj bi zajela . aijone prostovoljcev na Krasu in v |‘»avski dolini in dobila zato ime po mla-® kraškem pesniku Srečku Kosovelu. ^oklicali so me v štab. ^irk0 Uti na Kras boš šel. Zunaj nekje I -vok. Poišči ga. Odpeljita se na Kras formirajta brigado. Tu je odredba o ^anovitvi. Ostalo ve Istolc." In že sta st-isnila Novljan ln Tomaž roko. ,,Držite I \v ^°8°velovci! 'San. je še zaklical za menoj K kako potekajo borbe na goriški fronti. Pravkar Je prišel od tam, kjer je sam vodil del operacij. Kar dišal je še po borbi Spoznal sem soustanovitelja in prvega komandanta Kosovelove brigade, po vsej Primorski znanega in priljubljenega narodnega heroja, polkovnika Ivana TurSlča-Istoka. Krenili smo proti Krasu, šest nemških bombnikov je bombardiralo Ajdovščino. V žabijah, Šmarju, Branici, Štanjelu so nas ustavljale narodne straže, dekleta so nam okrasile avto in ga napolnile s sadjem. Ko blisk se je raznesla novica: na Krasu bo brigada, ln še preden je bila sestavljena, so jo vzljubili. Postala je njihova, njihov ponos in njihova skrb. V Gabrovcih se je sestal štab: Istok, Mirko, Skala in Branko. Za drugo jutro je bil sklican posvet štabov bataljonov. Prišli so: S Kobje glave kraški Junak, poznejši komandant brigade, Stjenka, Jamnik, od škrbine, Darko Derenda - Tine, od Pliskovce Sergej Venturini - Dušan. Posvet je bil kratek — Nemci so vdrli v Vipavsko dolino, goriška f ronta se je morala umakniti. ‘•Napadati sovražnika in ga zadrževati povsod, to je vaša osnovna dolžnost. Držite bataljone skupaj in ne dajte jih razbiti i plavili Kras, pobijali in požigali. Kras se ! je tresel od brnenja tankov, motorizirane artilerije in kamionov. Tri dni se je prebijal štab brigade, odrezan od edinic, iz obročev in padal v nove. Tretji dan je dobil zveze s prvim, nato z drugim in še tretjim bataljonom. O težkih izgubah so poročali štabi. Nekatere je silovitost ofenzive in nezaslišan teror omajal v veri v našo zmago in pobegnili so domov. Toda jedro brigade je ostalo. Prva težka preizkušnja je bila prestana. Razbit nemški “Tiger”, šest kamionov, limuzina in trije motocikli. Ubit nemški general in zaplenjeni važni vojaški dokumenti. Uničenih nad sto sovražnikov, to je bil rezultat prvega spopada. Bataljoni so ponovno mobilizirali. Brigada je rastla iz dneva v dan. Tako je štab brigade ob podpori III. bataljona z drzno akcijo v začetku oktobra razorožil v Pll-skovcih nad 200 karabinerjev in kvesturi-nov, ki so jih Nemci poslali iz Trsta, da očistijo Kras preostalih partizanov. “Raz-strelamento” je končal z njihovo razorožitvijo. Neke dni nato je Stjenkov bataljon razbil v železnih vratih kamion in pobil nad 4 0 Švabov. Tako je začela brigada svojo glavno pot, katere cilj je bil osvoboditi Primorsko, osvoboditi Trst. Preko manjših borb posameznih bataljonov srečamo brigado pri napadu na belogardistično postojanko Hotedršico v eno- ,^0reJ na Kras. A kje je Istok? Slišal *e o njem, a poznal ga nisem. Vprašal (t ln Pokazali so mi živahnega, stasitega, I VtaSega dvajsetletnega fanta, ki je na živahno razlagal gruči partizanov, % i: sovražniku. Tobariši, naša brigada je sprejela častno, a težko nalogo — osvoboditi Trst. Kosovelovci morajo biti prvi v Trstu!’’ S temi besedami je Istok zaključil poysod. še iste dni se je štab premaknil v Veliki dol k prvemu bataljonu. Bataljoni so imeli ognjene krste. Pomerili so se z elitnimi SS-četami feldmaršala von Romela. Toda mlada neizkušena ter le z lahkim orožjem oborožena brigada ni mogla vzdržati pritiska motorizirane divizije, podprte z divizijo tankov in SS-trup. Nemci so pre- dnevni borbi na predmeji, kjer so Nemci odpeljali 92 mrtvih, na šentviški planoti in skupno s 30. divizijo na pohodu po Benečiji in Reziji, kjer je vodila težke borbe na Ligu, Klobučarjih, pri Kobaridu in ob povratku na Srednjem. Tu je brigada v enodnevni borbi proti 1500 SS-ovcem, ki so jih podpirale 3 baterije topništva in bombarderji, vzdržala eno najhujših svojih borb. Zmagoslavna zastava Kosovelove brigade, ki so jo poklonila dekleta iz Vipavske doline, je vihrala v osvobojenem Dornbergu. Tu je brigada zaplenila proti- tankovske topove in ogromno materiala. Na štaniJelu je v septembru 1944 Kosovelova brigada vzdržala v tridnevnih borbah z Nemci in dokazala, da je sposobna voditi frontalno borbo. In že vidimo brigado na Gorenjskem v Železnikih, na Trnovem, v Lokvah, zopet v Vipavski dolini, na Pivki in ponovno v Trnovskem gozdu, kjer je januarja leta 1945 z likvidacijo fašistične postojanke dosegla eno svojih najlepših zmag. Za vse te zmage ji je glavni štab Slovenije dal častni naslov udarne brigade. Takoj po veliki nemški ofenzivi v marcu in aprilu 194 5, ko so se združeni Švabi, italijanski fašisti, Rupnikovi domobranci, Mihajlovičevi četniki, ustaši in celo Frankovi fašisti napadli IX. korpus in ga hoteli tik pred koncem uničiti ter tako dati možnost, da se pregnani četniki in ustaši naselijo na Primorskem In tu počakajo Anglo-Amerlčanov, je brigada skupno s 30. divizijo vdrla preko Vipavske doline in Krasa ter 29. aprila bila težek boj v predmestjih Trsta. Na dan mednarodnega proletarskega praznika 1. maJa ob 4 zjutraj so borci 19. SNOUB Srečka Kosovela izpolnili svojo nalogo. Izpolnili so naročilo tovariša Istoka ter prvi vdrli v zanosnem jurišu v center Trsta in tako naznanili tržaškemu ljudstvu, da je tudi zanje nastopil čas svobode, Borbe in zmage Kosovelove brigade so tesno povezane z borbami in trpljenjem vsega primorskega ljudstva .talco da lahko mirno trdimo, da je zgodovina brigade, ki si je priborila časten naslov udarne, del zgodovine borbe primorskega ljudstva za svobodo. Nedeljska proslava pete obletnice ustanovitve Kosovelove brigade bo ne samo intimna svečanost bivših borcev, temveč velik praznik vse Primorske, ki je dala toliko tisoč žrtev za svojo svobo-do, Primorske, ki pa ji angloameriški imperialisti kljub dejstvom, da se je primorsko ljudstvo osvobodilo samo s svojimi lastnimi partizanskimi edinicami, tega niso priznali in krivično odrezali tisoče bratov ter jih prepustili Italijanom oz. tako imenovanemu tržaškemu ozemlju. Ta proslava pa bo tudi velika manifestacija primorskega ljudstva, kjer bo manifestiralo svojo neomajno pripravljenost slediti naši Partiji in našemu Titu v graditvi socializma pri nas tako neomajno in enotno, kot Je sledilo v narodno osvobodilni borbi. Dokazala bo vso nesramnost klevetniške gonje proti Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije, ki jo prav v teh dneh vodijo nekatere Partije. Kosovelovci pa se bodo ob tej proslavi ponovno obvezali, da bodo žrtvovali vse svoje sile, tako kot so Jih nekoč, za zgraditev socializma, za boljšo bodočnost. Kosovelovci, naprej — to bo tudi v bodoče njihovo geslo. ) Bračič Vladimir — Mirko. Herreria de obras BRATA RIJAVEC ^deluje vsa v stroko spadajoča dela 1608-14 U. T. 67 - 625P N*- Buenos Aires Ki LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA Tiskarna “Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★ BUENOSAIRES ^utenberg 3360 T. A. 50-3036 v Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Martin ^flll',i^vuvwwwwywwwwwjwvsAwwwuw i TISKARNA TOVARNA POHIŠTVA Rudolf tivec VINKO ROGELJ SARMIENTO 40 Casaroa BLANCO ENCALADA 249-261 ' T. A. 757 (Santo. Lu®ar*») 1101 j V1LLA ESCASO U. T. 652-01SI .V/AVA"AVAV.VVilWAW.WVkWAVAVAWAWAV.VVVVW.'WV\ NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle FRANCISCO BAUZA 2694 T. A. 64 - 1509 Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja -. RUDOLFA STREHAR — Za*«bno: Calle Dublin 4218 - T. A. 51 - 5035 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Previsičn Social. SAN LORENZO 937 R O S A R I O (STA. FE) LA VOZ ES LOV ENA EHITADO POR LA SOCIEDAD VUGOESLAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO” Zdravilna moč sonca. SONČNE KOPELI SO POZNAM ŽE STARI .NARODI. SONČNI ŽARKI IN ČISTOST ZRAKA. VPLIV SONCA NA NAŠE TEM). Kar splošno je že mnenje, da je šele naša doba odkrila velike zdravilne vrednote, ki jih nudi sončna svetloba golemu telesu, . vendar pa se ni še tako kmalu uresničil Izrek modrega rabina Ben Akibe: ,,Nič ni novega pod solncem", kakor prav pri uporabi sončnih žarkov za zdravljenje. Nesporno dejstvo je namreč, da so poznali že narodi starega veka zdravilni vpliv sončnih žarkov In so se posluževali že davno pred Kristusom tega načina zdravljenja. •Do malega vsi narodi starega veka bo poznali zdravilni vpliv sončnih žarkov. Nekaj so nam o tem zapisali učitelji in modrijani tistih dob, nekaj dokazov pa so nam prinesla izkopavanja starin. Orki so uporabljali sončne kopeli tako, da so ležali goli na ravnih strehah in terasah. Izkopavanja v Epldauru so odkrila poleg svetišča posvečenega bogu zdravilstva Eskulapu, dolgo galirijo, ki Je vezala poleg »grajene bolniške sobe. V razkritih Pompejih vidimo, da je bilo sončno kočališče, imenovano solarij, zgrajeno pri vsaki hiši. 'Ko Je zagospodovalo rimskemu svetu! krščanstvo in razrušilo paganska svetišča, bo propadle tudi higienske naprave in šele osemnajsto stoletje je prineslo zopet soncu njegovo slavo. Od sedaj se je zelo poglo-\ bilo spoznanje o zdravilni moči sonca. Iz neokretnih padarskih rok je prešlo sončno obsevanje v vešče zdravniške roke. Danes ga pa uporablja veda kakor kako drugo zdravilo, saj pa tudi vpliva skoraj tako na bolnika kakor druga preizkušena zdravila. Popolnoma samo ob sebi umevno je, da je šlo vzporedno s spoznanjem tudi poljudno poučevanje o vrednosti zdravilne moči sončnih žarkov. Znano je, da stalno narašča število navdušenih častilcev sončnih kopeli v prosti naravi in tudi ultravio-letno ovsevanje se čim dalje bolj uveljavlja. Se častilci sonca starih dob niso obhajali svojih obredov pobožneje kakor ti zagovorniki novega zdravljenja. Velika večina ima od sončenja le koristi. Kakor pa povsod drugod, tudi tukaj ško.duje pretiravanje, ki je zahtevalo celo smrtne Irtve. Opekline od sonca so bile prej prav redna prikazen le v poletju in vsak teden je prinesel celo kopo opečencev, ki so se prepogosto ali predolgo sončili. Danes pa opažamo vse leto slične pojave, ki prihaja- jo od tega, da uporabljajo bolniki umetno višinsko sonce, ki proizvaja ultravioletne žarke tudi brez zdravniškega nadzora. Posledice so iste pri naravnem sončenju ali pa pri umetnem višinskem soncu, le s to razliko, da je pri naravnem sončenju prizadeta ploskev večja. Zdravniki so bili zato prisiljeni svariti pred pretiranim sončenjem. Vsak človek ima neko določeno občutljivost za sončne opekline, ki je odvisna povsem od barve, debeline in tolšče gože posameznika. Narava je položila v globlji del kožne povrhnice tak sloj celic, ki vsebuje neko barvilo. Prav te celice so glavno branilo pred sončnimi opeklinami. Temnopoltnl imajo več tega barvila kakor svetlokožci, ti pa več kakor svetlokožci, ti pa več kakor rdečelasci. Vendar lahko opazujemo, da se ravna občutljivost za sončni palež prav po teh stopnjah. Z drugimi besedami: čim temnejši je kdo, tem manj je občutljiv za sončne žarke. Dvoje je tu skrajnih mej: na eni strani afriški črnci, na drugi albini. Zamorec ima debelo kožo, ki vsebuje zelo mnogo kožnega barvila, kar je nemara posledica stoletnega življenja na hudem soncu. Albini so pa taki ljudje, ki že od narave nimajo prav nikakega barvila ne v koži ne v laseh in tudi v očeh ne. Zato so silno občutljivi za sončno svetlobo in se je morajo vedno čuvati. Tudi debelost kože je kaj različna pri raznih ljudeh. Temnopolti imajo navadno debelejšo kožo, pri svetlokožcih in rdečelascih pa je vedno tanjša in so njeni nosilci zato občutljivejši za palež. To splošno stopnjevanje se zlaga tudi z mastnostjo kože. Kožna mast ima namreč dvojni namen, da namreč napravlja kožo mehko in vlažno, in da jo čuva pred sončnimi žarki, prahom in umazanijo. Sončni palež nastopi tedaj, če Izpostavimo kožo neposrednemu sončnemu obsevanju. Odziv, "reakcija” kože je pri tem popolnoma odvisen od vročine žarkov svetlobne mavrice. Del sončne mavrice sestavljajo namreč tudi nevidni ultravioletni žarki, tako imenovani alctinlji. Obseg sonč- UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polknu FRANC BANDELJ Arto. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 INDUSTRIJA PAPIRJA VIDER Andrfa Fereyr* 3965 U. T. 61-2261 Bučno« Aires KROJACNICA Franc Melinc • Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires Restavracija A. IlENULIO & KRESE VIC ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS C O B D O B A VUGA ALFONS KONTRATIST STAVRINSKIH CEMENTNIH DEL Specialist v cementnih ogrodjih In stopniščih Se priporeča rojakom ESPINOSA 2576 — T. A. 59 - 6772 Buenos Aires Roberto F. Levpuscek & Oscar Sinek Enipresa de Hormigoh Armado OFICINA: CALDERON 3062 * T.A.50-8037 nih žarkov na teh aktinijlh je pa odvisen od več okolnosti. Najprej o dietnega časa. Poleti je sonce bliže zemlji kakor pozimi, zato se tudi naša koža pobarva poleti in ne pozimi. Poleg tega je važna okolnost, v kakšni višini smo. Ultravioletne žarke kaj lahko zadržita prah in zračna vlažnost, zato sprejemamo v višavah, kjer je zrak čist, mnogo več teh žarkov kakor v nižini, kjer je več prahu in zračne vlage. Tudi o-kolica, v kateri živimo, je velike važnosti, ker služi kot reflektor ali žaromet. Zato ob morju hitreje zarjavimo kakor na travniku. Tudi dnevni čas igra veliko vlogo. Cim bolj se dviga sonce na nebu, tem bolj se veča moč aktinijev in potem spet pojema. Najopasnejši dnevni čas za sončenje je od 11 dopoldne do 3 popoldne. Koža vsrkava ultravioletne žarke, če izpostavimo telo čez mero sončnim žarkom, nastopi srbež in vnetica kože. Najenostavnejši primer je pordečenJe kože, ki nastopi kakih 6 ur po sončenju. To pordečenje pa že izgine čez dva, tri dni. če se sončimo dalj časa nepretrgoma, nastopi hudo vnetje kože, ki ga spremlja hudo razgretje in otečenje tistih kožnih delov, ki smo jih izpostavili soncu in Je združeno z neprijetnim občutjem. Pri zelo ozčutljivih osebah nastanejo celo mehurji. Poznani so primeri, ko je bila vsa obsončena koža ena sama mehurjasta oteklina. V takih primerih je tak revež resnično bolan in se mora zdraviti. Muči ga huda vročica. Po-gostoma se pojavijo znaki zastruplJenja, ki nastane zaradi razgroja vnete kože. Te razkrojene snovi pridejo namreč v kri in od tod v ledvice, ki so motene v svojem delovanju in tudi srcu škodujejo. TRGOVINA JESTVII, "PRI Č E K N I C U " C. Ramon Lista 5651 - U. T. 64-1509 Krojačnica ''Gorica” Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal T. A. 59 . 9357 Da se Izognemo tem posledicam, je Pr*' poročlJivo postopoma se sončiti, to se pra^l od kraja ne uživati sončenje nad četrt do pol ure in ga šele pozneje raztegniti. 2®* pa mnogi nimajo časa, da bi se držali teh pravil, temveč so prisiljeni jemati zdravil0 sončnih žarkov v večjih dozah. Tem bi *ve' tovali tole: Priporočljivo je dva ali trikratno P°' skusno sončenje. 'Potem bomo videli, k®*10 daleč smemo iti. Vsak bo dovolj ogorel, če se sonči le tako dolgo, da začne koža male® peči. Posebno svetlokožci bodo imeli kmalu dovolj. Vedno pa moramo zaščititi kožo * lahko prevleko, še predno opazimo pale^ Kdor ima 3vetlo tenko kožo, bo storil pra^i če se namaže s kako priznano kožno kre" mo, ki se dobi v lekarnah. Te kreme vb®-bujejo kemične snovi, ki do neke mere za' branjujejo ultravioletnim žarkom prodlf*' nje v kožo. Pa tudi znani ameriški rumeD* lanolin je prav dober za to. Sloj masti b« na zagorelem teles uvedno .varoval pred kakim hudim sončnim paležem. SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. 0. T. A. 757 - Santos Lugares - 271 PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškef* in ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Belr6 5709 VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES Krojačnica LEOPOLD UŠA* Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep-3 T. A. 50-4642 VILLA DEVOTO 41 Krojačnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 69 . 1232 RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV ★ JOSE BONIFACIO 663_____________BUENOS AIBgg ^ Direccion - Proyeccion - Construccion V V Roberto F. Levpuscek huis StoH TE0NIC0S CONSTRUCTORES CALGULOS DE ESTRUCTURAS METALICAS Y HORMIGON ARMADO EN GENERAL PLANOS—TRAMITES—FIRMA ESCRITORIO : T. A. 50 - 8037 CALDERON 3062 Buenos Aires 1\VAWAV.WA\V V.V/AWAVW Talleres Grfificos “CORDOBA” h>.’ - - ■ - Guttnberg 3360