PRIMORSKI DNEVNIK
•testirana plačana v gotovimi Atab. postale I grunpo
- Cena 40 lir
Leto XIX. St. 135 (5510)
TRST, sobota 8. junija 1963
ŠELE PRIHODNJI TEDEN ODLOČITEV^ GLEDE NOVE VLADE
Politični tajnik KD Moro čaka na rezultate volitev na Siciliji
Včeraj se je zaključila predvolilna kampanja za deželne volitve - Dodaten uvoz 35.730 stotov masla - Finančni minister odgovarja na vprašanja glede škandala v zvezi z državnim monopolom na banane
,, RIM, 7. — Po vseh znakih sodeč bomo šele proti koncu prihodnjega tedna izvedeli, ali bo politični tajnik Moro sprejel
mandat za sestavo nove vlade, ali pa ga bo odklonil; to pa Predvsem zaradi tega, ker hoče prej vedeti, kakšni bodo izidi deželnih volitev na Siciliji, ki bodo v nedeljo. Moro je imel danes razgovor s prosvetnim ministrom Guijem, š poslancem Stortijem, ki je glavni tajnik demokristjanske sindikalne organizacije CISL, kar dvakrat pa se je razgovarjal s predsednikom demokristjanske skupine Poslancev Zaccagninijem in s Predsednikom demokristjanske skupine senatorjev Gavo; končno se je razgovarjal še z nekaterimi strokovnjaki.
Danes opolnoči se je zaključila Predvolilna kampanja na Siciliji:
Poleg krajevnih političnih osebnosti so govorili tudi vidnejši predstavniki vseh strank, ki so ponovili te znana stališča tako glede prve Vlade levega centra, kakor tudi glede sedanjega poskusa sestave nove Vlade levega centra. Voditelj PSDI Saragat je v svojem govoru v Palermu ponovno polemiziral s KD in s PSI ter zatrjeval, da se danes Postavlja vprašanje, kako «prisiliti tako KD, kot PSI, da bosta premagali svoja sicer spoštovanja vred-
na, toda ozka gledanja, omejene strankarske koristi in se postavili na stališče splošnih koristi dežele«. Saragat je nato dodal, da deželne volitve na Siciliji morejo nuditi sredstvo za premostitev ((začasne mrtve točke« v sedanjem političnem položaju in mu dati novega poleta. To sredstvo je po njegovem mnenju velik volilni uspeh PSDI, ki da ne bo prispeval le k utrditvi politike levega centra na Siciliji, ampak da bo pripomogel tudi k temu, da bosta KD in PSI sprejela ((blagodejne odločitve za delavski razred in za deželo«.
Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporazumno z ministrstvom za kmetijstvo sklenilo dovoliti naknaden uvoz 35.730 stotov masla in sicer 16.000 stotov iz dežel EGS;
8.600 stotov iz dežel, glede katerih je v veljavi tabela A-import; 1.800 stotov iz Bolgarije, 300 stotov iz Češkoslovaške, 4.530 stotov iz Poljske, 3.900 stotov iz Romunije in 600 stotov iz Madžarske. Interesenti za razpečevanje tega masla morejo vložiti ustrezno prošnjo na ministrstvo za zunanjo trgovino (III. oddelek) od 10. do vključno 25. t. m.; podrobna navodila glede tega je ministrstvo dostavilo z okrožnico vsem trgovinskim zbornicam.
Finančni minister Trabucchl je danes odgovoril pismeno na vprašanje senatorja Spagnollija, ki hoče vedeti, zakaj so aretirali predsednika upravnega odbora državnega monopolitičnega podjetja za razpečevanje banan; kakšne ukrepe so sprejeli ali Jih nameravajo sprejeti, da bi zagotovili redno o-skrbo z bananami in da bi ukinili «stanje neupravičene privilegiranosti« dosedanjih podjetij, ki imajo koncesijo za razpečevanje banan; ali je sploh potrebno posluževati se sedanjega sistema koncesij za razpečevanje in prodajo banan; ali ima ministrstvo v načrtu znižanje
teiiiniiiiimniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniini,,,um,,,,,,,,,,,...................
VAŽEN SESTANEK ZADRUŽNIKOV V BEOGRADU
Konkretne oblike sodelovanja med zadružnimi gibanji Italije in SFRJ
V kratkem obišče Jugoslavijo Sukamo in verjetno tudi Haile Selasie - Tito obišče Alžirijo
(Od nagega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — V Beogradu le KIT 5. in 6. junija sestanek jugoslovansko - italijanskega meša-hgga odbora, na katerem so prou-Cl,U nadaljnje možnosti sodelovala med naprednimi zadružnimi gibanji Italije in Jugoslavije, kmetijskimi in drugimi proizvajalnimi organizacijami. Na sb-s*anku je bilo ugotovljeno, da Se sodelovanje razvija v obojestransko zadovoljstvo in da so bi-ji doseženi zelo dobri rezultati, ^osebno pozornost so posvetili Možnosti razširitve sodelovanja ba področju živinoreje, kmetijstva, industrije, obrtništva in delovnega zadružništva.
Ustanovili so štiri pododbore: ?a kmetijstvo, za potrošnjo, za ■bdustrijo in obrtništvo in pododbor za maloobmejni promet.
Določili so tudi blagovne liste Jtmenjave na področju kmetijstva, ‘ahke industrije, potrošnega bla-Ša in obrtništva in nadaljnje Možnosti razširitve tehničnega sodelovanja, izmenjali izkušnje o strokovnih kadrih ter predlagali konkretne oblike dela.
. Avstrijski zunanji minister Kre-jsky je v svojem nedavnem intervjuju pariškemu listu «Le Nonde» izjavil med drugim, da s° se avstrijsko - jugoslovanski odnosi zadnja leta zelo pozitivno izvijali. Na vprašanje, kako komentira to izjavo Kreiskega je t^Unc na današnji tiskovni konfe-fenci izjavil, da jugoslovanska Sjiada soglaša s to izjavo, in je dodal, da Jugoslavija in Avstrija 2 izvajanjem politike dobrih sosednih odnosov dajeta važen prispevek k razvoju medsebojnega Sodelovanja in stvari miru v tem delu Evrope.
V	zvezi z mnenjem avstrijskega upravnega sodišča, da se Oton habsburški lahko vrne v Avstrijo, je Kunc pripomnil, da je to ^prašanje jasno določeno z državno pogodbo in z zakonom o dabsburško-lorenski dinastiji iz 1. '919, katerega je Avstrija po državni pogodbi dolžna izvajati. »Za-enkrat, je poudaril Kunc, sledijo razvoju dogodkov z zaskrbljenostjo zaradi možnih politič-Pih komplikacij«.
V	zvezi z napovedjo, da bo v kratkem podpisan sporazum o Neposredni zvezi med Moskvo in nfashingtonom, je Kunc dejal, da “i to bil pozitiven korak za zavarovanje pred možnimi nevar-Pimi presenečenji.
Kunc je pozdravil zmago Džo-P)a Kenjate v Keniji in poudari, da rezultati volitev potrjuje Jo odločnost ljudstva te dežele, Ha si pribori popolno neodvis-Post.
Kunc je nadalje obvestil novinarje, da bo 10. junija predsed-Pik Indonezije Sukamo prišel na Neuraden obisk v Jugoslavijo, in [e neposredno potrdil vesti, da “0 poleti verjetno tudi etiopski Pesar Haile Selasie gost predsed-Pika republike maršala Tita
Kunc je prav tako v zvezi z pestmi, da bo maršal Tito v kratkem obiskal Alžirijo, dejal, da “odo novinarji pravočasno o tem obveščeni. Pripomnil pa je, da Je globoko prepričan, da bo Tito Alžirijo obiskal.
B. B.
Nesoglasja
tudi v skupščini ZEZ
razpravljali o vojaških zadevah, predvsem o jedrski sili NATO. Ker ni bila navzoča potrebna večina poslancev, niso mogji glasovati o treh priporočilih, ki so jih predložile posamezne komisije. Priporočila se tičejo jedrske sile NATO, razorožitve in nadzorstva nad jedrskim orožjem ter oborožitve zavezniških pomorskih sil z jedrskim orožjem. Glasovanje so odložili na drugi del zasedanja, ki bo decembra.
Na današnji seji je govoril tudi vrhovni poveljnik sil NATO general Lemnitzer, ki je izjavil, da bo morala jedrska sila NATO, ne glede kakšno obliko bo zavzela, biti pod vrhovnim poveljstvom NATO in ne bo smela delovati kot ločena enota.
Zatem je general poudarjal važnost letalstva. V zvezi s tem je izjavil, da je Sovjetska zveza u-stvarila učinkovit sistem protiletalske obrambe, medtem ko ni znala NATO še zadovoljivo zbrati razpoložljivih sredstev. Dodal je, da nasprotniki vedo za te pomanjkljivosti Zahoda in da nadaljujejo spopolnjevanje letalstva.
General je nato izjavil, da je potrebno še večje število vojakov, kakor jih določajo prejšnji načrti NATO, ki pa niso niti še uresničeni. Glede sklepov, ki so jih sprejeli v Otawi in ki se tičejo jedrske sile NATO, je izjavil, da ni potrebno spremeniti ustroja in sistema nadzorstva v NATO.
Med debato je prišlo znova v ospredje tudi nesoglasje med Francijo in Nemčijo glede jedrske sile. Bonski minister za obrambo von Hassel Je govoril o ((nedeljivosti atlantske obrambe« na političnem in tehničnem področju, in zlasti kar se tiče atomskega orožja. Glavni tajnik francoske golistične stran-
ke Paumel pa mu je odgovoril, da si ni moč misliti, da bi Francija v sedaj predlaganih pogojih mogla sodelovati pri večstranski jedrski sili, ki jo hočejo ustanoviti ZDA.
Skupščina Je izglasovala priporočilo političnega in gospodarskega odbora, naj bi se obnovili redni sestanki sveta ministrov ZEZ, da se obnovijo politična pogajanja med Veliko Britanijo in državami skupnega tržišča. Predlog za pogodbo o političnem in vojaškem sodelovanju med članicami ZEZ po vzorcu fran-cosko-nemške pogodbe pa je bil prepuščen v nadaljnjo proučitev posebni komisiji.
Tožilec zahteva smrtno kazen za turške upornike
ANKARA, 7. — Danes se je za. cel v Ankari proces proti 103 0-sebam, ki so obtožene oboroženega upora 20. in 21. maja. Glavni obtoženec je upokojeni polkovnik Talal Ajdemir.
Javni tožilec je zahteval smrtno kazen za 36 obtožencev. Razen tega je zahteval 5Q obsodb na zaporno kazen od petih do desetih let, deset na zapor od štirih do desetih let in druge manjše kazni.
Sledilo je zasliševanje obtožen, cev. Polkovnik Ajdemir je skušal s svojimi izjavami zaplesti v zaroto velik del vojske in vodilnih krogov v deželi. Razprava se bo nadaljevala jutri in bo verje*-no trajala nekaj tednov.
cene banan; ali namerava predlagati ukinitev državnega monopola na banane; če pa tega ne namerava, iz kakšnih razlogov nasprotuje ukinitvi. V odgovoru je minister dejal med drugim, da so predsednika a-retirali zaradi nerednosti pri razpisu licitacij za nove koncesije, kakor je ugotovila posebna preiskava; licitacije so razveljavili. Redno oskrbo trga z bananami zagotavlja nadaljevanje poslovnih odnosov med državnim podjetjem in dosedanjimi koncesijami ter stalen dovoz banan. Leta 1951 so koncesionarji prejemali 100 lir za kilogram banan, leta 1952, 65/70; leta 1955, 57/62, od 13. avgusta 1962 pa prejemajo 49 lir za kilogram; zaradi tega znižanja se je cena banan zril-' žala od 500 na 350 lir za kilogram; naknadno znižanje cene pride v poštev le, če bi primanjkovalo dobrega sadja domače proizvodnje. Ukinitev monopola spada v pristojnost parlamenta, vendar pa je treba pripomniti, da so pred ustanovitvijo državnega monopola banane stale 1.200 lir za kilogram. Kar zadeva stroške tega monopola, minister pripominja, da predstavljajo komaj 1 odst. čistega dobička ,ki ga podjetje daje državi. Podjetje zaposluje 35 oseb; neposredni in posredni stroški za osebje znašajo 55 milijonov, drugi stroški obratovanja pa znašajo 45 milijonov. Minister je nato razčlenil ceno banan: kilogram banan v Somaliji stane 91—91,50 lire; prevoz (vštevši pristojbino za prehod Sueškega kanala), 52 lir; raztovarjanje, 10 lir; prevoz po železnici, 10 lir; carina, 10 lir; kosmati dobiček podjetja, 50 Ur; koncesionarji, 49 lir in razpečevalci na drobno 78 lir.
VIATIKAN, 7. — Prvi dan po smrti papeža Janeza XXIII. je bila danes prva «devetdnevnica», to je prva izmed devetih posmrtnih maš v spomin pokojnika. Zadnja maša bo 17. t.m. Ta maša bo zelo svečana, ker bodo navzoče vladne delegacije številnih držav ter vsi člani diplomatskega zbora, akreditirani v Vatikanu, številne politične osebnosti, cerkveni dostojanstveniki in drugi. V ponedeljek pa bo v Vatikanu kardinalski zbor priredil sprejem članom diplomatskega zbora. Ob tej priložnosti bodo diplomatski predstavniki kardinalskemu zboru izrazili sožalje.
Danes je imel kardinalski zbor tretji pripravljalni sestanek kon-klave. Poleg kardinalov, ki so se udeležili drugega sestanka, so bili danes navzoči še tisti, ki so včeraj in danes prišli v Rim, in sicer Francis Mclntyre, nadškof iz Los Angelesa, Tijenkensin iz Taj-peha in Joseph Elmer Ritter, nadškof iz Saint Louisa. Kardinal komornik Aloisi Masella je danes na svečan način prevzel v svojo posest tudi papeško palačo v Castelgandolfu. Njegov namest-
V Teheranu zopet mirno
TEHERAN, 7. — Zdi se, da je danes na vsem iranskem ozemlju zopet mirno. V Teheranu krožijo vojaške patrulje predvsem v starem delu mesta in v bližini mošej. Močno so zastražene palače ministrstev, pošte, radia in druge. Trgovine so zaprte in v glavnih ulicah je promet prepovedan.
V severnih predelih, kjer je moderno mesto, je živahnost enaka kakor vsak petek, ko je v ira-nu praznični dan, to je precej zmanjšana. Preteklo noč je bilo v prestolnici mirno, slišalo se je le nekaj strelov.
Po teheranskih ulicah so danes raztrosili letake, ki pozivajo prebivalstvo, naj začne »sveto vojno« proti vladi. V letakih je med drugim rečeno: »Vlada ne more biti zakonita, ker ne služi interesom boga, in zaradi tega imajo islamski verniki pravico in dolžnost upreti se proti njej. Verski voditelji niso služabniki tujca, ker služabnica tujca je vlada«. Letake je podpisal verski voditelj Mohamed Behbehani, ki ga bodo verjetno aretirali.
Kardeljev predvolilni govor v Ljubljani
LJUBLJANA, 7. — Nad 200.900 prebivalcev Ljubljane in drugih krajev Slovenije se je udeležilo danes popoldne velikega predvolilnega zbora, na katerem je govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta in poslanski kandidat mesta Ljubljane Edvard Kardelj. Največji del svoega govora je posvetil gospodarskemu razvoju Jugoslavije in notranjepolitičnim vprašanjem sploh.
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniinniiiniiniiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimnnmn,!!,!
HRUŠČOV 0 DEZAT0MIZACIJ1 SREDOZEMLJA
Rakctno-jcdrske sile v Sredozemlju lahko povzročijo ncpreračunljivo nesrečo
MOSKVA, 7. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je v intervjuju dopisniku rimskega lista »Paese sera« in lista »Ora« v zvezi z dezatomizacijo Sredozemlja izjavil med drugim, da je «naš skupni smoter ohraniti mir; toda bila bi nevarna utvara misliti, da vojna nevarnost sama na sebi lahko izgine. Potrebni so odločni ukrepi, katerih izvajanje bi odpravilo nevarnost jedrske vojne. Sovjetska vlada dela vse, kar je od nje odvisno da pride do sporazuma, ki naj odpre pot trajnemu miru. Sprememba Sredozemlja v brezatom-sko področje je eden od teh u-krepov«.
Dopisnik je vprašal Hruščova, ali misli, da imajo vse države Sredozemlja zaupanje v varnost z navzočnostjo atomskih sil na tem morju.
Hruščov je odgovoril: »Ne, dejanska varnost držav ne temelji na tem. Kopičenje zalog goriva ne zmanjšuje, temveč veča nevarnost požara. To je znano vsem. Voditelji NATO, ki trdijo, da bi kopičenje raketnega in jedrskega orožja v Sredozemlju o krepilo skupno varnost, delajo to proti zdravi pameti in z dobro določenimi nameni:	ošibiti bud-
nost narodov. Prihod ladij NATO PARIZ, 7. — Skupščina zahod /. raketnimi izstrelki v Sredozem-^nevroncke zveze je danes zaklju- 1 je postavlja države tega področ-čila " i del svojega devetega^ja v položaj; ko se proti svoji žaseda. .-. Zadnja dva dni so volji lahko znajdejo na vojaškem
operacijskem področju z uporab-1 take, bo sovjetska vlada pripravljanjem raketnega in jedrskega J Ijena dati jamstva v smislu, da "—tr —:-----------. ..‘.(i.««, bo področje Sredozemlja v prime-
ru vojnih “zapletljajev izključene* s področja uporabljanja jedrskega orožja, seveda če tudi države Zahoda, ki imajo jedrsko orožje, prevzamejo take obveznosti.«
Hruščova so nato vprašali, v čem se načrt za dezatomizacijo Sredozemlja razlikuje od načrta Rapackega in od načrta za dezatomizacijo Balkana.
Hruščov je odgovoril: »V zadnjem času je ostri razum ljudi,
orožja. V primerjavi s prejšnjim stanjem se je s tem ta možnost za države sredozemskega bazena mnogokrat povečala. V preteklosti sta bili samo dve državi, Italija in Turčija, ki sta imeli na svojem ozemlju raketno-jedr-ske naprave, izpostavljeni nevarnosti represalij. Sedaj skušajo a-meriški strategi spremeniti v take »talce« vse države Sredozemlja, ker podmornice, opremljene s Polarisi, lahko sprožijo jedrsko vojno in izstreljujejo raketne izstrelke proti ozemlju socialističnih držav, ker so ob obali katerekoli sredozemske države. Mi smo že poudarili, da nimamo nobene izbire, razen imeti stalno pod tarčo našega raketno-jedrske-ga orožja poti podmornic NATO ter obale držav NATO, kakor tudi države, ki dajejo temu bloku svoje ozemlje za stalno ali začasno namestitev raketno-jedr-skega orožja«.
»Raketno-jedrske sile NATO v Sredozemlju lahko povzročijo ne-preračunljive nesreče, in njihov prihod na to področje, prav gotovo nima nič skupnega z nalogo, zajamčiti varnost narodov. Važen pogoj, tudi če gotovo ne edini, za varnost držav tega področja je lahko sprememba vsega Sredozemlja v področje brez raketnega in brez jedrskega orožja. Ce bo to področje . razglašeno za
ki jim je na teni, da odpravijo nevarnost jedrskega spopada, svetoval celo vrsto načrtov za u-stanovitev brezatomskih področij na raznih delih sveta in tako tudi v Srednji Evropi, na Balkanu, v Severni Evropi, v Sredozemlju. Skupščina OZN je že sklenila, naj se ves afriški kontinent razglasi za brezatomsko področje. Jasno je, da ima vsak načrt svoje karakteristične poteze, ki so povezane z značilnostmi teh ali onih področij sveta. Toda skupna poteza vseh teh načrtov je težnja, da se ljudje 0-svobodijo nevarnosti jedrske vojne. In to je važno. Sovjetska zveza, ki je zvesta svoji pfilitiki miru in prijateljstva med narodi in ki dosledno podpira idejo razorožitve, je vedno pripravljena podpreti vsak korak, ki vodi k veliki zmagi razuma nad Uničevalnimi silami in nad vojno«,
ZAČETEK <DEVETDNEVNICE> ZA POKOJNEGA PAPEŽA	I
Kardinali prihajajo v Rim Papeževa oporoka za sorodnike
Tretji pripravljalni sestanek kardinalov za konklave Odgovor kard. Maselle na Titovo sožalno brzojavko
nik mons. Luigi Cento pa je prevzel v komorntkovem imenu v posest guvernerstvo vatikanskega mesta.
Ves dan je velika množica ljudi obiskovala grob pokojnega pa,-peža v »Grotte Vatikane«. Kot smo že poročali, je krsta s posmrtnimi ostanki pokojnika nasproti groba papeža Pija XI. v stranski ladji bazilike. Grob Janeza XXIII. je močno razsvetljen in okrašen s številnimi venci iz belih lilij, gladioli in nageljnov. Njegov sarkofag je enak sarkofagu Pija XI., toda iz nekoliko temnejšega marmorja in z napisom »Joannes PP. XXIII«. Pri bližnjem oltarju nepehno berejo maše,
»Osservatore Romano« je objavil danes oporoko, ki jo je zapustil pokojni papež svojim sorodnikom. Oporoka je bila napisana 3. decembra 1961 in je naslovljena na papeževega brata »Severa«;
tako je namreč pok. papež Angelo Roncalli po domače klical svojega brata Ksaverija. V oporoki piše med drugim:
((Mislim, da so minila že tri leta, odkar sem prenehal pisati na pisalnem stroju, čeprav mi je to zelo ugajalo. In če sem sklenil, da ga bom že zopet uporabljal in se po-služil popolnoma novega pisalnega stroja, ki je ves moj, sem to storil zaradi svojih dopolnjenih 80 let in ker se počutim dobro in že zopet dobro hodim in sem pri dobrem zdravju, četudi mi kaka majhna motnja pravi, da 80 let ni ne 60 ne 50... To pismo, ki sem ga hotel pisati prav nate moj dragi nSevero«, je glas, ki je namenjen vsem, Alfredu, Giuseppmu, Assunti, svakinji Caterini, tvoji dragi Mariji, Virginu in Angelu Ghisleni, kakor tudi vsem članom našega rodu in želim, da bi bilo to pismo izraz mojega vedno živega in mladega čustva. Kot veste, sem zaposlen v zelo važni službi, na katero so obrnjene oči vsega sveta, vendar pa ne morem pozabiti svojih dragih sorodnikov, h katerim se iz dneva v
II llllll MM tlim IM IM IM Ml Hill   >111 MK       tllllllll > 1111111111111111111111111111111111111 III MIIII1IIIII Illllll  
Velik odmev na afero Profumo v vsem angleškem tisku
0 zadevi bodo razpravljali tudi v spodnji zbornici
LONDON, 7. — Minister za o-brambo John Profumo je zaprosil, naj ga razrešijo obiska pri kraljici Elizabeti, da bi u-radno sporočil svojo ostavko. Nocoj so javili, da so to njegovo zahtevo sprejeli. Napoved, da bo bivši minister v torek osebno sporočil kraljici Elizabeti svojo ostavko, kakor določa pravilnik, je izzvala v Londonu številne ,protest.e.
O zadevi bivšega ministra bodo 17. junija razpravljali v spodnji zbornici. Zahtevo v tem smislu so postavili laburistični poslanci. Skoraj gotovo je, da se vlada ne bo uprla tej zahtevi, ker je dan 17. junija na seznamu dnevov, ko opozicija lahko izbere zadeve, o katerih, naj diskutirajo. Ce se bo laburistom zdelo, da je obrazložitev Mac Millana v zvezi z ostavko bivšega ministra nezadostna, bi utegnilo priti do glasovanja o resoluciji proti vladi.
Zvedelo se je, da se je Mac Millan že dvakrat sestal z voditeljem laburistične opozicije Wil-sonom v zvezi s to zadevo. Ko bo preiskava, ki so jo uvedli, zaključena, se bo Mac Millan ponovno sestal z Wilsonom, da mu sporoči rezultate preiskave. Ker potuje Wilson jutri v Moskvo, bo Mac Millana ponovno obiskal verjetno čez deset dni.
Londonski tisk posveča veliko pozornost aferi Profumo. Neodvisni «Times» piše med drugim: »Vlada ima že številne informacije o dejavnosti kapitana Ivanova in o prijateljstvih, ki si jih je ustvaril v Londonu, toda zdi se, da dokončno poročilo vojaške informacijske službe ni še v rokah Mac Millana«.
Konservativni «Daily Telegraph« piše: »Večina konservativnih poslancev je zaskrbljena zaradi posledic ministrove ostavke. Nekateri so prepričani, da se zadeva ne bo ustavila tu«. «Daily Ex-press« omenja, da je Profumo zanikal, da bi bil kriv, kar se tiče državne varnosti, in dodaja: »Po mnenju laburistov je zadeva zelo resna. Tudi če minister za o-brambo ni niti v najmanjši meri vmešan v kak primer »indiskre-cij«, se je spravil v položaj, v katerem je bilo izsiljevanje Rusov mogoče Wilson ima cel spis o odnosih med Ivanovom in miss Keeler. Mnenja je, da so s tem povezana vprašanja, ki presegajo okvir borbe med strankami in ki jih je treba razjasniti v parlamentu«.
Laburistični «Daily Herald« ponovno zahteva ustanovitev pre-:skovalne komisije. »Mogoče je, dodaja list, da je prišlo brez vednosti ministra do kakega poskusa kršitve zakonov o državni varnosti. To je treba razjasniti, prav tako kakor vlogo, ki jo je v tej zadevi imel kapitan Ivanov«.
Manekenka Christlne Keeler je včeraj v intervjuju listu «Daily Express« izjavila, da je imela istočasno odnose z bivšim ministrom Profumom in s sovjetskim kapitanom Ivanovom, ki je bil pomorski ataše v Londonu. Britanske politične kroge zaskrblja dejstvo, da je Ivanov vedel, da ima minister Profumo odnose z manekenko. Zato postavljajo domneve, da je utegnil Ivanov izkoristiti to dejstvo v vohunske namene. Zatrjuje se, da je protivo-hunska služba vedela za vse to in da je stalno zasledovala vse tri. Preiskava, ki jo je vlada odredila, , bo morala zadevo razjasniti.
John Profumo je bil danes imenovan za »upravnika premoženja Shiltern Hundreds*. To mesto je do sedaj zavzemal bivši laburistični poslanec George Chet-wynd. S tem da ga je imenoval na to mesto, je finančni minister uradno napravil konec parlamentarni karieri bivšega ministra. Angleški parlamentarci ne morejo podati odstavke in se lahko umaknejo iz javnega življenja Mimo s »pravno z.vi*v-i-(sr,ej«
Bivši angleški minister za obramba John Profumo, ki je zaradi odnosov z neko manekenko moral podati ostavko
lahko funkcionarji krone, kar izključuje pripadnost parlamentu.
V svojem pismu Mac Millanu je Profumo sporočil, da bo kandidiral za mesto »upravnika Shiltern Hundreds«. To mesto je bilo svoj čas zelo dobro plačano, toda danes je samo navadna sinekura,
ki ne prinaša nobenega dohodka in ki jo vsakdo lahko obdrži, dokler kak nov poslanec ne žeii podati ostavke.
Premoženje Shiltern Hundreds zajema gorata področja v Buokin-ghamshiru z nekaterimi kmetijami, kjer redijo govejo živino.
Predlog za ustanovitev mednarodne agencije za prehrano
WASHINGTON, 7.	— Znani
švedski ekonomist dr. Gunnar Myrdal jg predlagal ustanovitev mednarodne agencije za prehrano, v okviru katere bi vse bogate države prevzele finančno breme za dobavljanje živilskih presežkov nezadostno razvitim deželam in vsem tistim, ki so potrebni.
To je Gunnar Myrdal predlagal na kongresu FAO v Washingtonu. Predlagal je tudi. naj se pomoč in krediti dajejo odslej prek OZN in njenih organizacij, namesto na dvostranski podlagi.
Glede omenjene mednarodne a. gencije je predlagal, naj bi boga-te države prispevale na podlagi višine narodnega dohodka na posameznega prebivalca. Myrdal ie izrazil tudi zaskrbljenost zaradi vprašanj, ki nastajajo s stalnim -.araščanjem svetovnega prebivalstva, zaradi česar bo potrebno do ieta 1980 podvojiti proizvodnjo živil, do leta 2000 pa jo bo treba potrojiti.
Kennedj pride v London
LONDON, 7.	— Nocoj so v
Londonu uradno sporočili, da bo predsednik Kenned.v med svojim potovanjem po Evropi obiskal
Mae Millana v njegovi rezidenci v Birch Grove v grofiji Sussex, Obisk bo trajal štiriindvajset ur, in sicer od 29. do 30. junija.
Zadnjikrat sta se Kennedy in Mac Millan sestala 18. decembra lani na Bahamskih otokih, kjer sta sklenila nasauski sporazum o jedrski sili NATO. Angleška admiraliteta pravi v svojem sporočilu, da se je zdelo umestno, da Kennedy in Mac Millan prou čita sedaj celo vrsto aktualnih vprašanj. Sestanek je postal mogoč zaradi sprememb v programu Kennedyjfcvega obiska v Evropi, in zaradi tega je Mac Millan povabil predsednika v svojo letno rezidenco.
Takoj po sporočilu o obisku Kenned.vja v Veliki Britaniji so v uradnih krogih zanikali govorice v zadnjih dneh, da je Mac Millan izvajal pritisk na Kenne-dyja, naj pride na sestanek. Ken-nedy se je temu dolgo upiral. Govori se, da je Mac Millan sporočil Kennedyju ultimat v zvezi z ameriškim načrtom o večstranski jedrski sili, ki bi slonela na površinskih ladjah, oboroženih z raketami »Polaris«. Mac Millan je sporočil, da se bo Velika Britanija še odločneje upirala temu načrtu, če ne bo Kennedy prišel v London na -razgovor.
dan vrača moja misel... Zavedajte se, da je to pismo eno zelo redkih zasebnih pisem, ki sem jih napisal kakemu sorodniku v zadnjih treh letih svojega pontifikata: in ne zamerite mi, če ne morem storiti več niti glede oseb moje krvi... 80 let pa pravi meni kakor tudi tebi, dragi Severo, in vsem našim, da je najvažnejše, da smo dobro in vedno pripravljeni za nenadni odhod... Dobro vem, da boste morali prenesti kako neugodnost s strani tistih, ki hočejo misliti brez dobrega preudarka. Imeti v rodbini papeža, na katerega se obračajo s spoštovanjem pogledi vsega sveta — njegovi sorodniki pa živijo tako skromno ,ker jih je papež pustil v takih socialnih razmerah. Toda mnogi vedo, da papež, sin skromnih toda poštenih ljudi, nikogar ne pozabi, ima in kaže dobro srce za vse svoje najbližje sorodnike: in da Je tudi sicer njegov položaj skoraj tak, kakršne je bil pološaj njegovih nedavnih prednikov, kajti papežu ni v čast, da obogati svoje sorodnike, temveč da jim pomaga z milostjo po njihovih potrebah in razmerah posameznika. To je in bo ena najlepših in najbolj cenjenih časti papeža Janeza in družine Roncalli.«
Danes so prišli zaradi konkla-va v Rim še nekateri kardinali, in sicer: Joseph Lefebvre, nadškof iz Bourgesa in Gabriel Ignace Tappouni, patriarh Antiopije, jutri pa pričakujejo še kardinala Richauda iz Bobdeauxa in Ro<jue-sa iz Renesa. Do ponedeljka bo-do verjetno prispeli v Rim že vsi kardinali, razen kardinala De La Torre iz Quita v Ekvadorju, ker ie star že 90 let in je že nekaj časa bolan. Pač pa se zdi, da bo pravočasno ozdravel poljski kardinal Višinski, tako da bo že v ponedeljek lahko odpotoval iz Varšave.
»Osservatore Romano« objavlja danes besedilo vseh sožalnih brzojavk, ki so jih poslali poglavarji držav iz Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Oceanije; med temi je tudi brzojavka predsednika Tita, kateremu je kardinal Aloisi Masella takole odgovoril: »Kardinalski zbor je prejel poslanico vaše ekselence in ceni izraze vašega spoštovanja za delo pokojnega papeža Janeza XXIII., delo, ki so ga navdihnile stalne tradicije katoliške cerkve. Kardinalski zbor se zahvaljuje za vašo gesto«,
BEOGRAD, 7. — Danes je odpotovala z letalom na Poljsko ju-goslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Miloša Mini-ča. Delegacija se bo udeležila mednarodnega sejma v Poznanju in se razgovarjala z visokimi funkcionarji Poljske.
Po pogrebu papeža Janeza XXIII. so začeli pospešeno priprave za konklave, na katerem bodo morali izvoliti novega papeža. V Rim so že začeli prihajati posamezni kardinali. Tisk še vedno ugiba, kdo bo novi papež, ker bo pač od tega odvisno, ali b« Vatikan nadaljeval politiko, ki jo je začel pokojni papež. nOsservs-tore Romano« je objavil danes seznam držav, ki so sporočile svoje sožalje ob smrti papeža, ter besedila sožalnih brzojavk posameznih državnikov in osebnosti; med temi je tudi brzojavka maršala Tita. List objavlja tudi odgovor kardinala Maselle, ki se za-hvaijuje za izraze sožalja.
Kar se tiče italijanske vladne krize, ni še vedno nič novega. Moro ni še obnovil svojih posvetovanj, ki jih je bil prekinil ob smrti papeža ,ker čaka na izid volitev na Siciliji, ki bodo v nedeljo in ponedeljek. Zato je pričakovati novo razgibanost šele v prihodnjem tednu.
V	Iranu je bilo včeraj mimo in ni bilo novih demonstracij. Toda v Teheranu so fanatični verski voditelji raztrosili letake, v katerih pozivajo vernike na «sveto vojno« proti vladi, ki da deluje «proti bogu«. Verski voditelji in veleposestniki skušajo izkoristiti zaostalost najrevnejših slojev v svoji akciji proti napovedanim reformam, zlasti proti emancipaciji žensk in proti agrarni reformi.
Hruščov je v Intervjuju z n Urim italijanskim novinarjem pot,ovil opozorilo državam ob sredozemski obali, da bodo izpostavljene morebitnim jedrskim represalijam, če bodo dovoUle prihod podmornic z jedrskim orožjem. Ponovil je predlog za dezatomizacijo vsega Sredozemlja.
V	Angliji je aiera z bivšim ministrom za obrambo Profumom imela velik odmev v javnosti in v tisku. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki bo zadevo preiskala, ker se bojgo, da je Ml Profumo nehote in nevede aapie-ten v kako vohunsko zadevo.
Omeniti moramo tudi vaiaa predlog, ki ga je na koaferenci FAO v VVashingtonu dal Mani švedski ekonomist Gunnar Mpr-dal. Predlagal je, naj bi notar,ovSl mednarodno agencijo za preorano, bogate države pa naj bi p«*, vzele breme za dobavljanje presežkov nezadostno rasvit&n deželam.
2 —
Kjer je v zaporih se vedno tisoč političnih jetnikov
8. junija 1963
Množica kakih 100.000 ljudi, ki je pred dnevi v Atenah spremila na zadnjo pot uglednega levičarskega poslanca dr. Greogoryja Lambrakisa — podlegel je ranam, dobljenim v incidentu med demonstranti za mir in protifašističnimi mladci — je vidno pritrjevala geslom in transparentom: «2ivela demokracija!« »Nič več krvi!« «Morilci na vešala!« Tvorila je sicer verjetno najizrazitejši, ne pa bistveno nov prispevek k zaostrovanju političnih nasprotij, ki stresajo Grčijo že dolga leta pravzaprav vse od zaključka druge svetovne vojne sem.
V zvezi z zadnjimi dogodki, ki so v svetu oživili zanimanje za Grčijo, bi lahko rekli, da sega to zanimanje pravzaprav v dve smeri. Prva se nanaša na domači politični razvoj, druga pa na delikatno mesto, ki ga zavzema Grčija kot »izpostavljena točka Evrope« (izraz iz sporočila ob zaključku de Gaullovega obiska) in v zvezi s tem v NATO in EGS ter med križajočimi se vplivi Francije, Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike.
Lambrakisova smrt je tesno povezana z razmerami v domačem političnem življenju. Svetovno časopisje v ponavljajočih se intervalih in zadnje čase vse pogosteje poroča o novih in novih ofenzivah opozicijskih strank. V sedanjem ustavnem sistemu in ob sedanji razdelitvi poslanskih mest, ki rezultira iz parlamentar-nih volitev jeseni 1961 in za katere opozicija soglasno trdi, da So bili njihovi rezultati ponarejeni, protivladne stranke nimajo dosti upanja, da bodo s svojimi zahtevami prodrle. V parlamentu s 300 sedeži drži solidno desničarsko usmerjena Nacionalna radikalna unija predsednika vlade Konstantina Kara-manlisa absolutno večino s 176 mandati, Najmočnejša skupina opozicije, Papandreuova meščanska Unija centra, ima 86 mandatov, njen koalicijski partner, progresisti Spirosa Markezinisa, pa 14. Združena demokratska levica Pasalidisa (EDA) ima samo 24 sedežev. V takih razmerah so glavna zahteva, ki jo ponavlja opozicija, ponovne parlamentarne volitve, ki naj bi jim sledila revizija ustave po »demokratičnih načelih«. Videti je, da pa si tudi opozicija, katere razpon sega od meščanske Unije centra preko EDA do prepovedane komunistične partije, ni docela na jasnem, kaj pravzaprav taka načela pomenijo; 'bolje povedano, sleherna izmed skupin si jih predstavlja po svoje. Kaže, da je njen edini dejansko trdni skupni imenovalec težnja, da bi strmoglavila Karamanlisovo vlado. V parlamentarnih razmerah, kakršne vladajo sedaj, si zato večina opozicijskih političnih sil prizadeva prenesti težišče napada na Ka-ramanlisa iz parlamenta na forum, iz Aten na podeželje, s terena profesionalne politike (55 odstotkov grških poslancev je pravnikov) v sfero širokega ljudskega gibanja.	(
Med akcije s tem predznakom je mogoče uvrstiti številne stavke zadnjih mesecev, ki odločno presegajo mejo mezdnega gibanja in se spreminjajo v izrazito politična dejanja; latentno neraz-položenje proti monarhistični državni obliki, ki ob primernejših trenutkih izbruhne v javnost; proteste in zborovanja zaradi dejstva, da štirinajst let po zaključku državljanske vojne še vedno tiči v zaporih okrog tisoč političnih jetnikov; in naposled mirovne akcije: tiste, ki so naperjene proti atomskemu orožju (na primer nedavni v spopadih s policijo zaključeni maratonski pohod za mif), ali take, ki jih levičarski del opozicije organizira predvsem zato, da bi demonstriral nasprotovanje grški vlogi v NATO in koncepciji »izpostavljene utrdbe Zahoda«. Solunsko zborovanje, kjer je bil smrtno ranjen dr. Lambrakis, je bilo tudi eno izmed takih.
Stevlni opazovalci zaključujejo, da do napada na Lambrakisa ni
prišlo po naključju, ampak da so [napadalci namenoma izbrali njega. Seveda bi bilo verjetno precej pretirano reči, da je bila vlada kakorkoli vnaprej povezana z zadevo; incident ji namreč ni prav nič koristil, marveč nasprotno, očitno škodoval, četudi je padel eden njenih vidnih nasprotnikov. Lambrakis je nekaj tednov poprej obiskal London, da bi tam podobno kakor po svoji strani sloviti Manolis Glezos mobiliziral javno mnenje za akcijo v prid političnim jetnikom. Toda dr. Lambrakis, ki je v parlamentu zastopal Združeno demokratsko levico (EDA), je dal s svojn smrtjo argument v roke vsej opoziciji, ki obtožuje Kara-manlisa, da spreminja Grčjo v policijsko državo. Zanimivo je tudi, da se je Lambrakis udeležil mataronskega pohoda za mir, ki sta ga, kar je značilno, tako Nacionalna radikalna unija kakor Unija centra razglasili za komunistično manifestacijo.
Obenem je ob Lambrakisovi smrti v grški javnosti vnovič oživel spomin na nedavni londonski incident s kraljico Frederiko, ki ji je žena zaprtega sindikalnega voditelja Ambatielosa (ta je eden od omenjenih 10QO političnih jetnikov) na cesti »položila roko na ramo« (opozicija) ali pa jo »hotela fizično napasti (vladna stranka in dvor) ter želela prositi to, da bi ji izpustili moža.
Ker je bilo to v glavnem mestu Britanije, je nastal mednarodni škandal, ki se je zaključil z odpovedjo dogovorjenega obiska grškega kraljevskega para v Angliji, dobil pa viharni post fe-stum v britanskem parlamentu.
V zvezi s tem se je vnovič znašla v žarometnih snopih vloga, ki jo v grškem političnem življenju igra dvor.
Citirajmo londonski Times, 19. april 1963:	»Kralj Pavel je v
neki nedavni poslanici ljudstvu (gre za novoletno poslanico) izjavil:	.Meni je vseeno, kateri
nacionalni politični stranki pripadate. Vse vas ljubim...’. S konvencionalno frazo .nacionalna politična stranka’ je kralj avtomatično izključil komuniste in prokomuniste*.
»Prokomunisti* so po Timeso-vem slovarju verjetno pripadniki in simpatizerji Združene demokratske levice, po pojmovanju nacionalnih radikalnih krogov v Grčiji pa nemara tudi Papan-dreujeva Unija centra. Med Unijo centra, da EDA sploh ne o-menjamo, in dvorom pa obstaja staro nasprotje. Njegova sedanja oblika se je rodila leta 1955, ko je umrl vodja združene desnice feldmaršal Papagos. Kralj Pavel je tedaj odločno pometel na stran rivalske frakcije in zaupal mandat Papagosovemu sodelavcu Karamanlisu, ki je ostal na oblasti do današnjega dne.
Po ustavnem redu in kraljevi načelni opredelitvi iz omenjene poslanice naj bi monarh opravljal vlogo nekakšnega »katalizatorja* v političnem življenju države. Meščanska in leva opozicija pa zdaj vse odločneje trdita, da se je v zadnjih sedmih letih in pol docela identificiral s Ka-ramanlisovimi nacionalnimi radikali. Zlasti ostri so bili izbruhi kritike, ko je nacionalno radikalna večina lani izglasovala princezi Sofiji ob poroki s španskim princem Juanom Carlosom doto v znesku približno 300.000 dolarjev, štiri mesece nato pa povišala kralju Pavlu civilno listo skoraj za polovico — na 565 tisoč dolarjev. Ta dva izdatka je opozicija povezala s pomanjkanjem sredstev za državne investicije v gospodarstvu. Razen tega grška politična javnost še vedno ni pozabila dejstva, da je kralj pred volitvami leta 1961 odločilno prispeval k temu, da so za izvedbo volitev sestavili precej enostransko uradniško vlado in da sta se visoka dota za princezo in povišanje civilne liste časovno približno u-jela z dekretom o zamrznenju plač, povišanju cen za sladkor in s tudi uradno zaprepadenostjo ob zmanjšanju ameriške pomoči. Seveda tudi opozicijsko stali-
šče do kraljevskega dvora ni docela enotno. EDA odločno pritiska v smer, ki naj bi v zadnji konsekvenci pripeljala do republikanske državne ureditve, medtem ko se precejšen del Unije centra zavzema za to, da bi ustvarili koalicijo sredinskih o-pozicijskih sil, ki bi kralju omogočila, da bi podprl bodočo vlado »demokratične alternative*. Nasploh pa v vrstah opozicije prevladuje skupno mnenje, da je sedem in pol let Karamanlisove vladavine odločno predolga doba in da jo mora sedanja razširjajoča se politična ofenziva prekiniti — čim prej, tem bolje.
Jasno je, da bitka sega tudi na gospodarsko področje in da je tu fronta nemara najbolj vroča. Nekatere značilnosti iz te sfere bomo skušali orisati v prihodnjem članku.
w glcduli&če
J
glabhn
mmm
blUtu'šhtur* *xvJJ
Poljska lirika v slovenščini
Dva kardinala, ki se imenujeta kot možna naslednika Janeza XXIII.: Agagianian (levo) in Lercaro (njemu nasproti)
................milil.................................
PROBLEMI, KI SO NASTALI S PAPEŽEVO SMRTJO
S smrtjo papeža Janeza XXIII prekinjen politični kurz Cerkve
Ali se bo vesoljni cerkveni zbor nadaljeval? - Stiki z vzhodnimi državami se bodo vsaj začasno ustavili
(Od našega dopisnika)
RIM, 7. — Smrt Janeza XXIII je slej ko prej in ne glede na svoj kliničen in človeški aspekt zaradi raznovrstnih pogledov tudi važno politično dejstvo. Kdor je v teh dneh sledil papeževi bolezni, mu ne morejo biti neznane poslanice simpatije in želja, ki jih je prejela sveta stolica in Janez XXIII osebno od državnih poglavarjev in vladnih predstavnikov vseh dežela sveta. V teh poslanicah je tudi izraženo visoko priznanje za dejavnost, ki jo je razvil pokojni papež.
Se pred zadnjim poslabšanjem papeževe bolezni se je v krogih vatikanskega državnega tajništva ter v diplomatskem svetu, ki je akreditiran pri sveti stolici, izo-blikovalo mnenje, da bo imela pa-reževa smrt močan vpliv na vrsto pobud Cerkve, katerim je — zlasti v zadnjih mesecih — Janez XXIII hotel dati svoj pečat in jim posvetiti svojo osebno pozornost. Glavna zadeva, ki je sedaj nenadoma v težavah, je sam ekumenski koncil Vatikan II. Vsi namreč vedo. da se Janez XXIII ni omejil na sklicanje koncila in na določitev pravilnika, temveč je hotel vedno osebno slediti vse-mu pripravljalnemu delu, vsemu poteku prvega zasedanja in v zad-njih mesecih skrbeti tudi za delo
vseh komisij, katerih naloga je bila, da pripravijo drugo koncilsko zasedanje. Spomniti se je tudi treba, da je med prvim zasedanjem koncila, ko se je delo in samo glasovanje začelo obračati v smer, ki papežu ni bila všeč, ta z avtoriteto nastopil ter stvari spet naravnal proti ciljem, ki jih je sam hotel postaviti koncilu, da bi ga dovedel do zaključkov, zaradi katerih ga je sklical.
Zlasti je v zadnjih tednih Ja-katu in o navzočnosti Cerkve na nove cerkvene dokumente o lai-katu in o navzočnosti Cerkve svetu, in sicer zaradi hližnjega drugega zasedanja koncila. Tudi v zadnjih dneh svoje bolezni je papež hotel, da bi se pripravljalna dela za drugo zasedanje nor-malno nadaljevala, poudarjajoč, da se mora koncil pač nadaljevati Problem, ki se sedaj postavlja, je problem samega kodeksa kanonskega prava, ki določa, da se v primeru papeževe smrti koncil avtomatično prekine in da se delo lahko eventualno nadaljuje samo, če to hoče novi papež. Preveč očitno je, kako je dosedanje koncilsko delo imelo osebni pečat papeža Janeza in — ne glede na to, ali bo njegov naslednik koncil sklical ali ne — gotovo je, dr. bo pri morebitnem novem de-
V Angliji so izdelali — za sedaj — edino amfibijsko «roulotte». Lahko jo vleče srednje močan avto, v vodi se pa premika sama, ker ima majhen motor. V njej lahko z vso udobnostjo prebivajo štiri osebe. Brez motorja stane poldrugi milijon lir
....................................................................n,,,,,....
Potovanja študentov iz Italije in v Italijo
RIM, 7. — Nad 10.000 italijanskih študentov se vsako leto čez poletje odpravi v tujino, s pomočjo olajšav, ki jim jih nudijo u-strezne organizacije. Pretežni del teh študentov prebije krajši ali daljši, čas v raznih deželah Evrope, kjer obiskujejo jezikovne tečaje. Toda mnogo jih je tudi takih, ki gredo v tujino na počitnice. Ti najraje odhajajo na tako imenovano Ažurno obalo, kjer so gostje raznih mednarodnih 'ustanov. Številni so tudi univerzitetni študenti, ki odhajajo v ZDA, kjer daljši ali krajši čas obiskujejo razne izpopolnjevalne tečaje.
»Študentovski turizem* v ZDA, se je zadnji čas — kot pravijo nekateri podatki — zelo razvil. Dva sta osnovna razloga takega razvoja: naglica, s katero se študentom izdajo vstopna dovoljenja, in pa znatne plačilne olajšave, ki se jim nudijo na vseh zračnih in pomorskih progah, (n to ni samo primer v ZDA. Letos so, postavimo, predvidene tudi olajšave za .Francijo, Grčijo in Dansko. Kdor jih bo hotel izko-
ristiti, bo lahko iz Rima v Pariz potoval z letalom in za to plačal samo 18.750 lir, od Rima v Atene 17.000 lir, od Rima v Kopen-hagen z vlakom za 16.000 lir.
dentov, ki odhajajo v tujino, se od leta do leta dviga tudi število tujih študentov, ki prihajajo v Italijo. V glavnem obiskujejo najvažnejša in najzanimivejša mesta, večina pa se jih ustavi v Firencah in Rimu. Njihova potovanja trajajo povprečno kakih 20 dni, če je cilj njihovega potovanja samo Italija, mesec in pol pa v primeru njihovega obiska še drugih dežel (povprečno teden dni za vsako deželo).
Leta 1962 jih je samo preko urada CRUEl prišlo nad 8000, organizirani po skupinah. Od teh je bilo okrog 1500 Američanov, ki so se udeležili tako imenovanih »potujočih seminarjev*; nadalje Francozi, Nemci, Angleži in iz Južne Amerike, ki so prihajali r.a počitnice. Pripadniki raznih držav v razvoju, uživalci raznih štipendij italijanske vlade, pa so pri-
Obenenem s čedalje narašča-1 obrnili samo, da bi imeli na pojočim številom italijanskih št.u-1 morskih, letalskih in železniških
hajali, da bi se udeležili del sre-1 sher», ustavljena, dozemskega seminarja.	Razloga te odločitve niso pove-
K tem je treba prišteti še na- dali, vendar obstaja mnenje, da daljnjih 15.000, ki so prišli na je bila graditev omenjene enote lastno pest in so se na CRUEl J ustavljena, dokler ne bo končana
preiskava v zvezi z vzroki, zara-
progah znižane cene. Ce te števil-ke primerjamo z onimi iz 1. 1961, lahko ugotovimo, da se je pritok tujih univerzitetnih študentov, ki so v Italijo prišli s pomočjo ustanove CRUEl, povečal za 30 odstotkov. Odstotek Italijanov, ki odhajajo v tujino, pa se bo zvišal, se zdi, za sto odstotkov. Kar zadeva število teh, je njegovo no-večanje — po podatkih CRUEl — posledica izboljšanja gospodarskih pogojev njihovih družin.
Ustavljena dela pri dvojčku «Thrcshcrja»
VVASHINGTON, 7. — Predstavnik ameriške mornarice je danes sporočil, da so bila dela za z-graditev jedrske podmornice »Ti-nosa*, dvojčka podmornice »Thre-
di katerih se je potopila podmornica »Thresher*. Preiskavo vodi posebna komisija. Kot je znano, se je podmornica »Thresher* potopila preteklega aprila pri Bostonu, pri čemer je prišlo ob življenje vseh 129 mož posadke. Že omenjena komisija je svoje delo končala preteklo sredo, zdaj pa mora iz zbranega materiala potegniti končne zaključke.
Podmornica »Tinosa* se nahaja v izgradnji v isti ladjedelnici, kjer je bila izdelana tudi podmornica »Thresher*. Gre za ladjedelnico v Portsmouthu. Dve drugi podmornici tipa »Thresher*, ki se nahajata na Pacifiku, pa sta prejeli ukaz, da se v nobenem primeru ne smeta pogrezati do skrajne globine, ki sta zanjo bili izgrajeni. Gre za podmornici »Permit* in »Plunger*, ki sla bili izdelani v ladjedelnicah v Mare Island v Kaliforniji.	1
lu manjkalo tisto vodstvo in tisti pečat, ki sta bila tako značilna za prvo zasedanje koncila.
Drugo važno področje — še bolj politično — kjer bo delo zastalo, se nanaša na stike in pogajanja, ki jih je Vatikan pod osebnim vodstvom papeža pričel z državami vzhodne Evrope. Stiki s poljsko, madžarsko in sovjetsko vlado so dosegli znatno važnost in v prihodnjih mesecih, če ne celo tednih, bi morali dati tudi vidne sadove, ki bi se izrazili v predpi-lanih diplomatskih oblikah. Za sedaj bodo tudi te vatikanske pobude ostale popolnoma ustavljene, medtem ko bodo sploh odlo. žene pobude, po katerih naj bi bilo prišlo v prihodnjih tednih do prvih stikov med Vatikanom in CSSR, Vzhodno Nemčijo ter Jugoslavijo.
Na področju zunanje politike je imela smrt Janeza XXIII neposredne posledice v razmerju med sveto stolico in ZDA. Prihod predsednika Kennedyja v Rim, predviden za prihodnje dni, ter njegov sestanek z Janezom XXIII, je bil sad napornega dela vatikanske in ameriške diplomacije. Nov položaj, ki je nastal v Vati-kanu, pa odlaga na poznejši datum, ki ga prav gotovo ne bo lahko določiti, ta neposredni stik med poglavarjem katoliške cerkve ter prvim predsednikom ZDA, ki bi se bil srečal s papežem.
Na italijanskem političnem področju pa ne gre prezirati dejstva, da Janex XXIII. —— čeprav s primerno razdaljo in taktom, ki je odlikoval njegova dejanja — ni prikrival svojih simpatij za zbli-žanje med katoličani in sociali-sti tudi v Italiji in da je ta nov vatikanski kurz dal poguma tudi novemu političnemu kurzu v Italiji. V neredkih priložnostih, ko se je sestal z italijanskimi politiki, jih je Janez XXIII. spodbujal na poti reform, ki imajo za cilj večjo socialno pravičnost, ter je taki politični smeri obljubljal svojo simpatijo in svoj blagoslov. Tudi tu bo torej lahko imela pa-peževa smrt direktne posledice, pač v skladu z razvojem, ki se bo pokazal v vatikanski politiki v prihodnjih mesecih.
Potem je pa še majhen osebni problem visoke vatikanske hie-rarhije. Na enem izmed prejšniih konzistorijev je Janez XXIII. imenoval tri nove kardinale »in pectore*. Papež pa je umrl, pre-den so bila ta imena objavljena na naslednjem konzistoriju. Zaradi tega ti trije kardinali ne bodo postali člani kardinalskega kolegija, ne bodo mogli v konklave in praktično izgube vsako kardinalsko oblast.
Navedli smo samo nekatere najbolj neposredne in najbolj očitne aspekte sprememoe, ki je v Vati-kanu nastala s smrtjo Janeza XXIII. O mnogih drugih problemih pa bo treba še govoriti in to bomo opravili pozneje.
ANTONIO JERKOV
Samo z največjim naporom so se povzpeli do vhoda v grlo. Bili so skrajno izčrpani in njihove oči so težko prenašale dnevno svetlobo. Izjavili so, da je treba smatrati enega od njihovih tovarišev za izgubljenega, ker ga je bila že v ponedeljek odnesla voda in ga je lahko samo čudež rešil. Do tragedije je prišlo, pripovedujejo, ko so neko noč začuli grmenje vode in so zapustili taborišče, da bi se povzpeli na površje. Rešene, speleologe so prepeljali v bolnišnico.
Po zadnjih poročilih so samo trije, ker četrtega, ki je imel priti za temi,, ni bilo na površje. Reševalne skupine skušajo zdaj ugotoviti, kaj je s tem in tudi z onim, za katerega je bilo rečeno, da ga je že v ponedeljek odnesla voda.
Bodimo kar odkriti: prav malo je med nami takih, ki bi pobliže poznali poljsko liriko in ki bi lahko izrekli kritično besedo o veliki in lepi izdaji sodobne poljske lirike v slovenskem prevodu. To knjigo, ki smo jo predvsem po zaslugi pesnika in prevajalca pesmi Lojzeta Krakarja dobili te dni v izdaji Državne založbe Slovenije na naš knjižni trg, moramo torej samo registrirati, ne da bi se spuščali v njeno ocenjevanje. Vsekakor pa jo moramo predvsem toplo pozdraviti kot knjigo, ki bo posredovala Slovencem umetnost bratskega poljskega naroda, ki do danes še skorajda ni našla poti do nas. Bila pa je vendar tista panoga umetnosti, v kateri so Poljaki, morda najbolj, izražali svoja notranja doživetja, probleme svojega časa in ljudi v njem.
V knjigi nas bo najprej pritegnil kratek uvod, ki ga je napisal Bjgszard Matuszemski. Nedvomno bo ta uvod dragocen napotek vsem, ki bodo prebirali dela posameznih pesnikov. Pisec, ki je bil sourednik izbora (skupaj z Zpgmun-tom Stoberskim m Lojzetom Krakarjem), seznanja bralca najprej na kratko z razvojem poljskega pesništva v preteklih stoletjih in z vlogo, ki jo je poezija odigrala v poljski književnosti. Ta vloga je zelo pomembna, saj je poezija v razvoju poljske književnosti zavzemala skoraj zmeraj prvo mesto. Po prikazu najpomembnejših predstavnikov poljskega pesništva pa prikaže avtor uvoda na kratko problematiko moderne poljske poezije in predstavlja njene najvidnejše predstavnike.
Sledi osrednji del knjige, v katerem so na več kot tristo straneh dela pesnikov od Leopolda Staffa (1878-1957), ki stoji kot kažipot na začetku novejše poljske poezije, pa do Ja-roslavca Mareka Rymkiewicza (rojenega leta 1935) kot najmlajšega predstavnika. Ta pa ni več zadnji obet v poljski poeziji, v kateri se že pojavljajo novi pesniki in pljuskajo novi, ^veži tokovi. Vmes je petinpetdeset pesniških imen, ki nam zvene več ali manj tuje, ki pa nam jih kratke spremne besede vendarle kolikor toliko
.........................
Nadaljujejo se demonstracije
proti rasni diskriminaciji
Samo trije od petih speleologov rešeni
LION, 7. — Nasprotno prvim vestem, po katerih bi se bili rešili štirje od petih speleologov, ki so bili že šest dni blokirani na dnu grla Fousoubie, so se v resnici iz grla rešili samo trije. Le-ti so izjavili, da prihaja četrti za njimi. Naknadno je bilo sno-ročeno, da so našli truplo enega obeh manjkajočih speleologov.
Danes zjutraj, ko se je neki speleolog iz Lyona hotel spustiti v grlo, je začul močan klic, ki ga jc bilo slišati tudi od zunaj. Na
LEXINGTQN (Severna Karoli-na), 7- — Med demonstracijo, ki jo je uprizorila skupina črncev proti rasni segregaciji, je bil včeraj zvečer en belec ubit, drugi pa ranjen. Umorjeni je neki Fred Link, star 24 let. Bil je zadet v glavo. Ranjenemu je ime Art Ri. chardson, star je 25 let, po poklicu fotoreporter. Bil je zadet' od zadaj in krogla mu je šla skozi jetra. Prenesli so ga v bolnišnico; kasneje je bilo sporočeno, da je njegovo stanje resno.
Kako so se razvijali dogodki? Predvčerajšnjim so črnci z uspehom organizirali nekaj manifesta, cij proti rasni segregaciji, in sicer tako, da jim je uspelo prisiliti nameščence nekaterih trgovin, ne-koč rezerviranih za belce, da so jih postregli, v mestu pa je to povzročilo dokajšnjo napetost. Včeraj zvečer pa so se črnci, organizirani v močnejših skupinah, namenili še v druge javne lokale, rezervirane za belce. Hoteli so si izsiliti vstop in postrežbo. Toda to jim n.i uspelo.
Začeli so se zbirati tudi belci ir v nekaterih krajih je prišlo do spopadov. Intervenirala je polici-ja in skušala ločiti sovražne sku-Pine. Do tragičnega primera je prišlo pred nekim barom, imeno-vanem «Rdeči prašič«. Po krajšem spopadu med dvema skupinama je tu nastopila policija in skupi-ni ločila. Nekje pa je bilo v istem trenutku čuti revolverske strele in dva belca sta padla zadeta na tla. Policija je izjavila, da sta strela prišla od črncev.
Fred Link je bil zadet v glavo. Prenesli so ga v krajevno bol-nišnico, zatem v neko drugo, oddaljeno kakih 40 kilometrov, to-na med potjo je umrl. Fotorepor-ter Art Richardson se je nahajal prav blizu Linka, zraven nekega policijskega agenta. Bil je, kot že povedano, zadet v hrbet, krogla mu je poškodovala jetra. Po pripovedovanju nekega novinar, ja, sta strela bila oddana iz neke hiše, kjer prebivajo črnci. »Sli-šal sem črnce,« pravi omenjeni novinar, «ki so kričali belcem, I.aj se drže daleč, ker bodo sicer streljali. Kmalu zatem je bilo ču-ti oba strela.« Policija poroča, da se je spopadov Udeležilo okrog 2000 belcev in kakih sto črncev. Množica belcev se je začela zbi. lati proti večeru v bližini črn-skih četrti, nakar je okrog 21. u-re štela že okrog 2000 ljudi.
Omenjeni spopadi so v mestu povzročili resno napetost. Skupine
klenice, napolnjene z bencinom, kamenje in druge predmete. Policija je zaprosila pomoč iz drugih krajev, V pomoč so ji priskočili tudi gasilci, ki so razganjali skupine s pomočjo brizgalk.
Sestanek bratov po 45 letih
NEW YORK, 7. - Joseph Vas-so, bivši zidar iz New Yorka, po poreklu iz Ravella, je pred kratkim ponovno lahko objel svojega brata Tomasa, ki ga ni videl od konca prve svetovne vojne. To srečanje je omogočil Alfred, sin Josepha Vassa, in sicer v počastitev očetove sedemdesetletnice, ki bo čez tri dni. Alfred je očeta nekega dne z avtom peljal na »sprehod*, v resnici pa na letališče Iciietvild. Tu mu je sporočil prihod brata Tomasa, ki ga je Joseph ni videl že 45 let. Jo seph je takoj zagledal brata, ki je po stopnicah stopil iz letala. Oba moža sta stekla drug proti drugemu m se solznih oči objela. Zatem so skupno odšli na dom. Tomaso Vasso je danes star 58 let in opravlja v svojem kraju Ravello obrt čevljarja. Bil je obveščen o presenečenju, ki so ga pripravljali bratu, vendar mu tudi v pismih ni o tem ničesar omenil!
to način so speleologi, ko so za-	.......
gledali svetilko, pritrjeno na č«. j belcev so križarile *po"mestnih’ u' ladi reševalca, hoteli obuditi po-|licah in sovražno vzklikale proti zornost nase.	I črncem. Odmetavali so tudi ste-
Elegantnejše bolničarke in boljše zdravje bolnikov
PARIZ, 7. — Po tako imenova. nih »hostess«, ljubkih in večkrat tudi izredno pogumnih nameščen-kah potniških letal, za katere so pred časom najbolj znani pariški krojači izdelali eleganten kroj u-niforme, pridejo zdaj na vrsto bolničarke francoskega glavnega mesta. Tudi zanje bodo pariški kra.ji mode skušali izdelati uniformo, ki se bodo v njej lahko s ponosom kazale.
Pierre Damelon, glavni ravnatelj javne pomoči, je pravkar na-javil, da bodo prve modele urn-form za bolničarke, ki so si jih bili zamislili pariški »couturiers«, prikazali čez kakih deset dni. Damelon je pojasnil, da bo ta pobu-da poleg tega, da bodo z njo zadovoljili težnje bolničark po eleganci, obenem tudi prispevala k izboljšanju njihovega delovnega učinka, ker »ni nobenega dvoma«, je rekel, »da zunanji videz naših bolničark tudi vpliva na moralo in zdravje bolnikov«.
predstavljajo, prikazujoč njihovo življenje in značilnosti njihove poezije. Zastopani so štO-vilni pesniki, med njimi dva predstavnika tako imenovane Mlade Poljske, potem predstavniki različnih struj med obema vojnama, futuristi, revolucionarji, pesniki, ki so zrasli med zadnjo vojno, pa povojni predstavniki poljske lirike «stisnjenega grla» in novih, najnovejših sproščenejših smeri. Seveda je bilo precej težav ie pri izboru pesnikov, kajti antologija, ki naj predstavi tujemu narodu prerez poezije petdesetih let, je vedno kočljive stvar. Uredniki so, kot kaže, dali pri tem več poudarka starejšim pesnikom, morda zato, ker najmlajši gotovo še nimajo prečiščenega izraza. Niso pa, kot kaže, hoteli zapostavljati nikogar in so zato vendarle vsaj z eno ali dvema pesmima predstavili tudi najmlajše. Tako nam zbirka predstavlja resnično mnogo imen.
Pregled poljske lirike v slovenščini nam pokaže tudi razvoj pesniške snovi. Poleg čisto ljubezenskih pesmi in redkih razpoloženjskih se zdi, da prevladujejo pesmi, ki so izraz zunanjih dogajanj doma in v svetu, osebnih in človeških dram.
Na koncu knjige je nekaj svojih besed dodal tudi prevajalec Lojze Krakar, predvsem o svojem delu in težavah v zvezi z njim. Smemo mu verjeti, da je storil kar je največ mogel, in mu priznati, da je že s samimi prevodi tolikšne množine pesmi opravil ogromno delo. Veliko je storil nam, še večjo uslugo p® je nedvomno storil poljski poeziji, ki je našla v njem morda največjega tujega prijatelju in pobornika. Njegovi prevodi so vseskozi tekoče, gladko prevedeni in kažejo vso skrbnost.
Ce ponovimo besede Krakarju, ki pravi, da predstavlja poezija trdnejšo vez med narodi kot diplomacija, potem velja, du je knjiga poljske lirike v slovenščini velikega pomena. Zato jo moramo označiti najmanj kot dogodek na slovenskem knjižnem trgu in' izreči vse p rž znanje nje avtorjem, posebno pa še poborniku Lojzetu Krokarju. Pa tudi založbi, ki j* poskrbela za žlahtno zunanjo podobo te publikacije, kakršnih imamo še malo na našem knjižnim trgu.
Sl. Ru.
Bolj In manj resne pobude za rešitev egiptovskih templjev
KAIRO, 7. — Da bi zbudilo v svetu zanimanje za -reševalno akcijo» templjev v kraju Abou-Simbel, je propagandno
komisija egiptovskega ministrstva za kulturo odločila, da bo organizirala festival, na katerem bo nastopilo 40 lepotnih kraljic iz najrazličnejših dežel sveta, in sicer tako, da bodo pozirale prav pred tistimi nubijskimi templji, ki bi jih bilo treba rešiti pred potopitvijo n Nilovih vodah. Ta festival bi moral biti to jesen. Vtem pa ju posvetovalna komisija UNESCO, ki se ukvarja z vprašanjem del, hi bi jih bilo treba v tej pokrajini opraviti, proučila di>u načrta, ki se o njih še ni izrazila: francoskega, ki predvideva, da bi se templji s pomočjo ogromnega «hidravličnega dm-dala» dvignili na višjo raven, tn egiptovsko-Svedskega, ki predvideva razpolovitev hriba in spomenikov in njihovo rekonstrukcijo na vrhu skalovja pri Abou-Simbel. Zdi se, da je komisijo boli naklonjena drugemu načrtu.
Ves Bertolt Brecht v ruskem prevodu
V Sovjetski zvezi je pred kratkim izšla prva izdaja celotnih del Bertolta Brechta v ruskem prevodu. V petih zvezkih so zbrani vsi njegovi dramski teksti, pa tudi njegovi najpomembnejši članki o literaturi m umetnosti Sovjetski kritik Evgenij Surkov je v posebnem eseju analiziral Brechtovo u-stvar janje.
* * *
Bred dnevi je v Moskvi 25-tetni Maim Šostakovič dirigiral I. simfonijo svojega očeta Dimitrija Šostakoviča. Občinstvo j * mladega dirigenta nagradilo * navdušenim ploskanjem.
Štipendije za študente mikrofizikc
FIRENCE, 7. — Ustanova »Angelo della Riccia* je razpisala, da bi zbudila zanimanje za študij mikrofizike, 15 štipendij za univerzitetne študente. štipendije znašajo 500 tisoč lir vsaka. Poletf tega je še ena štipendija v znesku 750 tisoč lir za tiste, ki so že diplomirali, ena podpora kot prispevke za stroške opreme v zne-Siru 600 tisoč lir, zatem ena nagrada v znesku enega milijona in študijska štipendija 8.000 švicarskih frankov, namenjena študentom ali tistim, ki so že diplomirali Razpis natečaja, ki se ga lahko udeleže samo italijanski -državljani, je bil objavljen n® univerzah ter inštitutih za fizika.
DVIGANJE GLAVE FAŠIZMA V GRČIJI
Koga dejansko predstavlja morilec poslanca Lambrakisa?
/ profašisticne organizacije bivši sodelavec nacistov - Vladni poslanec armakis skuša Kennedyjevega brata prepričati o potrebi diktature v Grčiji Vloga desničarskega poslanca Papandopulosa v tem umoru
8. Junija IMS
ATENE, Junija. — V Grčiji ni •ilo v zadnjih letih dogodka, ki 1 bil v deželi sami ter v inozem-'*VU povzročil takšen val ogor-•enja, kot nedavni umor levi-'arskega poslanca in vidnega bor-'a za mir Lambrakisa. Ulične 'e,nonstracije v Atenah in Solu-*u> številni protesti najugled-^jših osebnosti političnega, jav-,(8a in kulturnega življenja, posebni sprevod kakršnega še ni '“o videti, kakor tudi izrazi naj-'*irejše obsodbe od strani vse najine javnosti, vse to dokazuje, ,a predstavlja ta zločinski pri-nenavadno umazan ter po-,e| atentat ne samo proti enemu ®aibolj kvalificiranih in poštenih artdstavnikov demokratičnega pomičnega življenja v Grčiji, am-\ak obenem tudi proti demokrati kot taki.
^ambrakisova smrt pa je hkra ■ Postala tudi predmet najostrej-aSa spopada med vlado in opo-lc*jo, katera odločno in nenehno ’ahteva, da se enkrat ze vedno '“»mogoči delovanje profašistič-r0 usmerjenih organizacij. Grška rvnost je vsakodnevno priča, ka-se po eni strani dokazuje odpornost za Lambrakisovo smrt, ?° drugi pa zanikuje. Premier "Pamanlis je v Solun poslal Pnistra notranjih zadev Ralisa, Ja bi natančno proučil okolišči-s' v katerih je opozicijski polneč prišel ob življenje. Isto-I '*Po pa je opozicijski tisk ob-Ptl tudi prve konkretne po-a*ke o Lambrakisovem moril-f!1 Gocamanisu. Ugotovljeno je da pripada Gocamanis «or-pbizaciji, katere cilj je krepi-6v varnostnih sil v primeru po-|tebe, da se v deželi ohranita red ® mir#. Gre za organizacijo druženja borcev in žrtev na-'kalnega odpora v severni Gr-‘h*. V Gocamanisovem stanova-vM so našli njegovo člansko iz-a*nico, podpisano od šefa orga-,'tacije in potrjeno od koman. ’a,>ta policije. Sef profašistične 'Ionizacije je Ksenofon Jozmas, je bil v Solunu že obsojen Padi sodelovanja z nacističnim l^Patorjem. Baje je bil Jozmas Mi minister za informacije v “losovi kvizlinški vladi,
.Po nekaterih vesteh bo levičarji p.p^lanec Caruhas, ki je bil b priliki napada na Lambrakisa Udo ranjen, vložil tožbo tudi (0ti šefu mladinske desničarske Ionizacije EKOF v Solunu, pro-1 v'šjim oficirjem varnostnih or-, ft°v, kakor tudi proti inšpek-, ,alU žandarmerije Micuu.
, Ovajajoč, da je žandarmerija Melovala s pripadniki profaši-j.^ne organizacije, opozicijski 0 obtožuje Micua, da ni spre-I* , Prav nobenega ukrepa, s ka-!r‘m bi bil razgnal napadalce a levičarske poslance in ude-^ence mitinga za mir, čeprav bil napadu osebno priča, j o drugi strani poročajo, da bo Ovopulos, glavna priča proti °camanisu, prišel pred sodišče O dl «lažnih izjav#. Pred dne-t' so Gocamanisovi pristaši Soti-j°Bulosa na ulici celo napadli ga tako pretepli, da je padel bezavest. Zdaj pa državni toži-5 Papantonin trdi, da je bil j., napad «izmišljen». Pred so-'Me bo prišel tudi študent Den-
dikadis, in to zaradi tega, ker je bil izjavil, da so ga žandarji tepli. Zagovarjati se bo moral zaradi »klevetanja oblasti#.
Liberalni časopis »Elefterija# je pred kratkim objavil poročilo svojega newyorškega dopisnika, ki zatrjuje, da je vladni poslanec P armakis, od priliki svojega nedavnega obiska v ZDA, uradnim ameriškim predstavnikom predložil, da se v Grčiji uvede diktatura. Kot poroča omenjeni! časopis, je Farmakis imel razgovore s senatorjema Goldvvaterjem in Kennedyjem, najmlajšim bratom ameriškega predsednika. Svoj predlog je podkrepil z izjavo, da je partija meščanske opozicije, Papandreujeva Unija centra, »sopotnik# združene demokratske levice.
Ameriška senatorja — poroča
dalje dopisnik — predloga nista hotela sprejeti, posebno ne Ken-nedyjev brat, »ki se je čudil zamisli o diktaturi v Grčiji, zibelki demokracije«. Časopis še navaja, da je Farmakis pred svojim odhodom iz ZDA «izrazil razočaranje zaradi pomanjkanja razumevanja z ameriške strani#.
V zvezi z umorom Lambrakisa in delovanjem desničarskih organizacij, pa je govora še o nekem drugem vladnem poslancu. Gre za Papandopulosa, ki je pred časom v parlamentu fizično napadel Lambrakisa. Po poročilih opozicijskega tiska, se Papan-dopulos zdaj nikamor ne premakne brez oboroženega spremstva, njegova hiša pa je od vseh strani zavarovana s strojnicami.
Vlada se na vso moč brani pred napadi v zvezi z Lambra-
kisovim umorom. Vladni krogi obtožujejo opozicijo, češ, da na, merno ustvarja «hrup, konfuzijo in napačne vtise.# Tako je v zadnjem vladnem poročilu rečeno i da Združena demokratska levica in Unija »politično izkoriščajo smrt nekega človeka v prid svojih strankarskih interesov#.
Združena demokratska levica pa je na to odgovorila s svojim poročilom, v katerem ostro napada vlado zaradi »prikrivanja naj-ekstremnejših fašističnih tendenc in podpore aparatu morilcev#. Obenem levica poziva «vse demokratične sile, ki temu nasprotujejo, da se zaradi skupne borbe združijo proti fašičnemu terorju, ki onemogoča normalni potek javnega življenja#.
C. S.
Protislovja Bližnjega in Srednjega vzhoda: Vtem ko nekateri bogataši že ne vedo več kam s svojim bo-gastvom, so drugi primorani živeti v takih razmerah. Na sliki »naselje* v Perziji, ki so si ga zgradili
ljudje s področja, ki ga je porušil potres
.....................................................................m.,,,,,,,,.,..........
.VSAKOLETNI PREGLED TEGA, KAR ZMORE SVETOVNA LETALSKA INDUSTRIJA
Nadzvočna letala, rakete in vesoljske kabine — '	“ na razstavi v Bourgetu
iL
Kil
| m
•............
Fiatovo letalo «G-222», ki je ocenjeno kot dobro prevozno letalo, zato ker potrebuje zelo kratko vzletišče
N < I. m ^ ,....... J
-iiiou ciiMk. -•.v.sčtV.v
PARIZ, 7. junija. — Danes je bila tu svečana otroritev 25. Mednarodnega salona letalstva in vesolja, ki so ga organizirali na letališču Bourget. Kakih 100 letal najnovejše proizvodnje ter še več načrtov in maket bo na-vpogled občinstvu vse do 16. t. m. in s tem se bo strokovna javnost mogla spoznati z najnovejšimi dosežki te tako naglo razvijajoče se industrijske dejavnosti. Tu bo obiskovalec lahko primerjal izdelke kakih 400 tovarn iz šestnajstih dežel ter prišel do spoznanja, kako nujna je danes ne več kooperacija med posameznimi podje.ji iste stroke v posamezni državi, pač pa že mednarodna kooperacija, saj
je znano, da si posamezne države, razen Sovjetske zveze in ZDA, ne morejo privoščiti vseh stroškov, kolikor stanejo prototipi nekaterih velikih nadzvočnih letal in je zato potrebno že sodelovanje med državami. To nam nakazuje sodelovanje Francije in Velike Britanije ter Italije in Nemčije.
Francija, ki organizira to mednarodno razstavo, je najbolj bogato zastopana, zato odpade na tuje razstavljavce približno polovica vseh eksponatov. Med razstavljavci so tu ZDA, SZ, Velika Britanija, Italija, Nemčija Kanada, Belgija, Holandska, Švica, Španija, Švedska, Češkoslo-
vaška, poljska, Avstrija in Jugoslavija.
Jugoslavija se prvič pojavlja v svetu v sedanjem obsegu in merilu. Pred nekaj dnevi je iz Beograda odletelo v Pariz reakcijsko letalo «Galeb», ki je po mnenju strokovnjakov odlično letalo te vrste. Znano je, da bi morali piloti reakcijskih letal najprej opraviti šolanje na starih, klasičnih letalih in šele nato sesti v kabino reakcijskega letala, kajti reakcijsko letalo terja izredno sposobnost in tudi prakso, ki si je mlad pilot ne more pridobiti kar čez noč. Ker pa traja tako šolanja predolgo, so si omislili reakcijsko letalo, ki bi služilo tudi kot šolsko le
l""l"".l*.»l.I.lllll.l.l.................I.H.....11111.11,1111.Ulil..............
Živi n ozd ra v n ik svetuje in pojasnjuje
Otiski in udarnine pri domači živali
>n sicer v tistih primerih, ko ni prekinjena. Take poškod-
^tiske, zmečkanine in udarni-■ imenujemo običajno mehanič-Poškodbe mehkih delov tele-i' ir
k nastanejo zaradi žuljenja in -‘liska trde opreme (jarem, ko-/‘I, sedlo) ali udarca, padca ter l. jažanja. Cim manj je med ko-*h kostmi mišičevja, tem laže razvijejo o,tiski ir tem nevarni so. Za taka ooolenja so ^ntljivi zlasti konji ake ^deilr
-skodbe. Pri majhnih zmečka-so znaki slabo vidni, a ‘Javijo se pod kožo podplutbe *i v obliki manjše otekline in J*4ine. Pri večjih poškodbah planejo krvne otekline ali bu-raradi izliva krvi iz počenih j.' v podkožne votlino. Cim več-aila je vplivala na dotični del 0'6sa, tem večja je oteklina, d 'ski se razvijejo postopno, u-nine pa hipoma. Ako dospejo - Poškodovano tkivo mikrobi , °)enja, potem se pojavijo iR**°iki (abcesi) na enem mestu
otiska ali zmečkanine
razprostranjena gnojenja ve-nega in mišičnega tkiva (fleg-,, !ne>. Pri zelo hudih otiskih o-»'baio včasih, da poškodovano to odmre in postane snetljivo. (';'liski in udarnine povzročajo d | hjšanje ali celo prestanek ■,aynosti poškodovanega dela ‘esa za krajši ali daljši čas '-Pa -vlob za vse življenje. O.y*rok več ali manj obsežnih i ‘skov \iasti na vratu, vihru t, °Prsju ).onj so največkrat ne-a?ljiva ali kakor koli nepravil-1 *aprega t :r sedlanje. Tudi pri ‘ležni goveji živini so otiski za-“4 neprimeriega jarma aii ko-
mata dokaj pogosti. Večino oti-skov pri konjih in govedu je mogoče s pregledom in popravilom po vsej verjetnosti pomanjkljive opreme večkrat preprečiti. To je izredno važen zaščitni ukrep. Pomniti moramo, da poškodovane živali izgubijo na gospodarski vrednosti ali pa postanejo pri dolgotrajnem zdravljenju globokih ognojenih otiskov sploh nezmožne za delo.
Udarnine zaradi mehaničnih u-darcev m padcev včasih lahko s pažnjo tudi, preprečimo, a ne vedno. Take poškodbe opažamo zlasti pozimi pri vožnjah na poledenelih cestah, a tudi drugače, ko se živali nahajajo na spolzkih tleh v hlevu ali pa na mokrih spolzkih cestah. Zaradi previdnosti naj bodo konji pozimi podkovani s podkvami, ki imajo o-stre ozobce, katere pa vsak čas lahko zamenjamo z navadnimi topimi ozobci.
Otisnjene ali udarjene živali ne smejo za krajši ali daljši čas na delo. To je prvi važen zdravstveni ukrep. Na ta način se prepreči razvoj dolgotrajnih in nevarnih globokih otiskov ter ognojkov.
Lažje neognojene otiske zdravimo s hladnimi Burovimi obkladki ali z jodovo tinkturo ter s kakšnim drugim mazilom. Zdravljenje bomo ponovili par-krat, dokler otekline in bolečine ne izginejo. V primeru večjih ali celo ognojenih otiskov pa moramo poklicati živinozdrav-nika, ki bo včasih prisiljen zateči se celo h kirurškemu posegu. Ko otisnjeni ali udarjeni deli kože ozdravijo, so ta mesta še bolj občutljiva za nove poškod-
be. Stare otiske na oprsju in hrbtu opazimo često v obliki lis ali celo brezdlačnih mest.
Pri težje bolnih, shujšanih živalih, ki zaradi oslabelosti ali ohromelosti ne morejo same vstajati in ležijo dalj časa na slabo postlanih, trdih tleh, se pojavijo na mehanično najbolj obteženih in slabo podblazinjenih delih telesa preležani otiski kože. Preležane otiske opažamo največkrat na kolkih, rebrih, očesnih lokih m nekaterih sklepih. Na preležanih mestih je koža obtis-njena, kar dopušča mikrobom, da vdro v oslabljena tkiva in od tam v kri. Take okužbe so pa velikokrat življenjsko nevarne. V določenih primerih je treba ukreniti vse potrebno, da se pri bolnih živalih ne pojavijo znaki preležanja. V takih primerih je treba poskrbeti za obilo mehkega nastilja in pa nuditi živali lahko prebavljivo, teč-
no in sploh dobro krmo. 2ivali, ki delj časa ležijo, je treba dvigniti. Ce je to nemogoče, jih moramo vsak dan parkrat prevrniti z boka na bok ter otirati s snopiči mehke slame in 60-odstot-nim alkoholom. Kjer je to mogoče, se težje bolne živali, zlasti konji, namestijo v oprtnico. Ko pa opazimo, da z zdravljenjem ne dosežemo uspeha, je še najbolj žival prodati mesariu. Zdravljenje preležanih otiskov je slično zdravljenju ran, a pri tem je važno, da se istočasno zdravi tudi osnovna bolezen, zaradi katere je žival obležala. Vsekakor bomo v takih primerih vedno in povsod poklicali živinozdravnika, ki bo storil vse potrebno, da nam žival ozdravi, ali pa nam bo svetoval, da naj jo prodamo mesarju ko bo ugotovil, da je vsako zdravljenje brez haska ali celo predrago.
Dr. D. R.
Na Zahodu prednjačijo Združene države - Jugoslavija se je predstavila z reakcijskim letalom Galeb» - Velika udeležba italijanske industrije
«
talo. In takšno je jugoslovansko letalo »Galeb#, ki more leteti z brzino 700 in več kilometrov na uro ,ali tudi z brzino komaj 130 kilometrov,
Kaj pa ZDA? Združene države so še vedno v ospredju- vsega Zahoda. Preko Atlantika so pri-peljale kupolo s premerom 30 metrov, seveda v kosih, in jo na letališču Bourget sestavili ter v njej razstavljajo svoje uspehe v osvajanju vesolja. Tu je vesoljska kabina Walterja Shirre, ki jo obdajajo portreti vseh ameriških kozmonavtov. Tu so razstavljeni modelčki raket «Atlas», «Saturn» ter načrti satelitov vrste «Explo-rer» ter laboratorij-satelit Oslo, ki deluje na sončno energijo.
Tu so načrti »Telstara#, «Re-laya», «Tirosa», «Transita» ter «Nimbusa», ki prikazujejo ameriške dosežke na področju telekomunikacij ter na področju vre-menoslovskih raziskovanj. Tu so načrti kabin «Mercury», «Gemi-ni» in «Apolon», ki ponazoruje-jo to področje, področje osvajanja vesolja, pri čemer bodo prišle v poštev tudi «vesoljske postaje#, za katere prav tako vidimo prikazane načrte.
Kar se pa tiče navadnega letalstva, to se pravi, civilnega in vojaškega letalstva, so ZDA zastopane s kakimi petnajstimi letali jn petimi helikopterji, med katerimi so tu letala »Vigilant#, «Fhantom», «Orlon» ter med drugimi tudi dva lovca «F-106», ki ga smatrajo za najboljše tovrstno letalo Zahoda.
Lepo se je v Parizu predstavila tudi Velika Britanija, ki je na področju letalstva prav gotovo med vodilnimi silami na svetu. Tu sta zastopani predvsem podjetji «Bristol Siddeley» in «RollsJRoyce». Iz razstavljenih modelov se vidi, da britanska letalska industrija teži k letalom za navpični vzlet ter k letalom z nadzvočno brzino. Tu imamo na primer modele letal «P-1127», model ogromnega letala «VC-10-» in letalo na tri reakcijske motorje «Trident», Tu so Angleži razstavili tudi dvomotorni reakcijski »Jet Dragon#, ki je za dva motorja izredno majhen.
Italija je v Bourgetu bogato zastopana. Pripeljala je sem vojaško vežbalno letalo «Macchi-3B2», štiri lahka letala («Mcchi», «piaggio-16B», »Procaer# in »Pic-chio»). Pripeljala je tudi pet helikopterjev. V stojnici s 150 kvadratnimi metri površine se predstavlja turinsko podjetje FIAT z vrsto modelčkov letal, ki so že v gradnji ali še v načrtih. Gre za taktično lahko lovsko letalo «G-91-R». Je to enosedežno letalo, kakršnih so že na stotine izdedali v Italiji in Nemčiji. Nadalje je tu vežbalno ali šolsko in operativno letalo »G-91-T#, ki je
zelo podobno enosedežnemu letalu «0-91», ki je danes že zastarelo. To letalo služi mladim pilotom v dobi prvih poletov, toda sposobno je tudi za vežba-nje pilotov, dokler se ne presedejo na najmodernejša letala. Hkrati je to letalo praktično za fotografiranje in za taktično pomoč, Letalo je namreč zelo solidno, skrajno gibčno in hkrati enostavno, zato ekonomično. V rabi je že pri nemških in italijanskih letalskih oboroženih silah. Tu je tudj letalo. model »F-104-G#, to je lovski bombnik z nadzvočno brzino, ki je bil zgrajen po licenci družbe Lock-heed v okviru programa evropske integracije. Je enosedežno praktično letalo. Nadalje sta tu še modela letal »G-95-4# in «G-95-6», So to taktični lovci za posebne naloge. Končno je treba omeniti še letalo «G-222», ki je prevozno letalo in pripravno za pristanek na čimkrajšem prostoru.	v
Podjetje FIAT prikazuje tu tudi svoje sodelovanje pri francoskem letalu «CaraveIle», pri raketah «Hawk» ter pri francoskem helikopterju »Super-Fre-lom». FIAT je tukaj pokazala tudi razne druge svoje dejavnosti, toda to-le v slikah.
Zahodna Nemčija se je predstavila z dvema helikopterjema, petimi lahkimi letali ter z nekaterimi načrti.
Omeniti je treba še Francijo, ki je skupno z Veliko Britanijo gotovo trenutno najbolj daleč v Zahodni Evropi. To dokazuje njeno letalo »Balzac# za navpični vzlet, nadalje dokazujeta to njeni vojaški letali «Mirage 3»
ri5
in «Mirage 5». Zanimiva pa so tudi druga letala, kot na primer nadzvočno prevozno letalo »Concorde#, ki ga Francija gradi ob sodelovanju z Veliko Britanijo in ki bo doseglo brzino 2.400 kilometrov na uro pri 18.000 metrih višine. To letalo bo sprejelo sto potnikov, v promet pa bo prišlo šele 1970, kajti s poizkusnimi poleti bodo začeli šele čez obilna tri leta. S tem letalom bodo najprej povezali Pariz in New York.
Franclja se predstavlja še z vrsto irugih Jetal, ki so vsa vredna pozornosti. Toda predaleč bi nar navedlo že samo naštevanje. kajti že tako smo morali opustiti za sedaj drugega velikana na tem področju — Sovjetsko zvezo. O njej in o nekaterih drugih državah bo treba posebej spregovoriti, kajti izredno zanimanje vzbuja po svetu njeno novo letalo, ki bo sprejelo 160 potnikov in s tolikšnim bremenom letelo z brzino 1000 kilometrov na uro na razdalji med Moskvo in VVashingtonom.
L. M.
Iz umetnostnih galerij
Kolektivna 6 slovenskih" slikarjev na Opčinah
V Prosvttn$m društvu n« Opčinah je zbranih itirindvajttt slik na početni postaji razstave, ki se bo nadaljevala še v nekaterih krajih okoli Trsta z namenom, seznanjati okoličane z delom domačih slikarjev. Prireditelji so povabili šest slikarjev, takih, ki se vidneje uveljavljajo med nami. Pravzaprav le pet, ker Lukežičeva dela na videvamo že skoro pet let. Ostali: Černigoj, Hlavatg, Spacal, Cesar in Palčič se zadnje čase predstavljajo javnosti res pogosteje in o njih se je že več ali manj, obširneje razpravljalo, tako da so med nami kor že precej znani.
To dejstvo bi bili morali prireditelji upoštevati in se zato potruditi, da bi na njih razstavi sodelovali tudi manj znani slikarji, starejši in mlajši, tisti, ki že zahajajo in oni, ki sc šele pojavljajo nad ozkim obzorjem našega kulturnega življenja. Le tako bi se prireditev rešila suma pristranskosti. Ce je namrei muzej Nove Gorice v svojo Galerijo primorskih slikarjev pravkar povabil tudi nekatere na tej razstavi manjkajoče slikarje, da jih predstavi Goričanom, res ne vemo, zakaj jih ne bi smeti poznati tudi njih ožji rojaki..,.
Torej Černigoj se predstavlja v ne prav novejši umetniški obleki, ki jo pa poživlja še nepoka-zano olje »Arhaična pokrajina#. Je to manjše delo, nakazujoče večje hotenje, kako prekobaliti obzidje abstraktnosti, s katerim se je naš Nestor obdal in uzu katerega brani svoje pozicije.
Spacal pa je posegel še globlje v svojo umetniško garderobo po lesoreze do leta 1945. In prav je storil, ker doumel je. komu j« razstava namenjena. Zalo bodo «Vaški svetniki#. Kotiček na vrtu m oni za mizo ter sCrne barke# gotovo bližji okusu okolice. Tega pa se. žal. m zavedel mladi Palčič, ker prikazuje tu le svoje najnovejše stvaritve. So ta nagrajeno popločevmjeno platan «Kras» z razstave v USIS m slični deli z osebne razstave v Galeriji «La Čuvana#, ki jih je tu. da se izogne polemiki, kratkotnu-lo imenoval po letu nastanka 1962.
Po svojih živih barvah dajejo skoro ton razstavt štiri Cesarjeve pokrajine, ki pa kažejo nespremenjen njegov umetniški o-braz v toplejši luči. Čeprav sta lirični luntn svit nad Krasom m rosne cvetlice Lukezičevih temper iz uspešne dobe preteklih let, pa so nam nove njegove risbe kamnitih gmajn, ki se ponekod dotikajo, celo že abstraktnih mej.
Za poznavalce so zanimivi Hla-vatgjevi akvareli zaradi njih razvojnega poteka, kateri vodi iz nekoč tako sanjavega nastroje-nja v bolj trpko stvarnost bistva njegovih pokrajin. Z njimi nam tu odkriva že predokus užitka za svojo bližnjo razstavo v Občinski galeriji. V svoje liste vnaša namreč nove delovne posege in v vodo razpršujoče snovi, ki dajejo videz prezgodnje dozorelosti dragocenih starin. M. B.
Kulturna manifestacija na Gradiščanskem
Hrvatsko kulturno društvo je pred kratkim v Hrvatskih novi-nah, glasilu gradiščanskih Hrvatov, pozvalo vse svoje člane, predstavnike občin in v teh obstoječe organizacije (cerkvene svete, gasilska društva itd.) ter nasploh vse pripadnike hrvaške narodne manjšine, da se udeleže letošnjega splošnega zborovanja, ki se bo, skupaj s 1. pevskim festivalom, vršilo v Mjenovu, dne 16. junija. Spored zborovanja bo naslednji: 8.30 Skupna sv. maša; 14.00 Večernice; 14.30 Splošno zborovanje; 15.00 Pevski festival.
.........................................................................i.......................Minulimi......................................»■immi.i.mii.ii.....
OVEN (od 21.3, do 20.4.) Spomnili boste neko osebo, ki nima najboljšega spomina, ni njene obveznosti. Nasilno obnašanje nekega prijatelja vam ne bo všeč.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bržkone ne boste imelj velikega zadoščenja v zvezi s pogajanji, ki jih trenutno vodite. V družini bo precej razpravljanja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spoprijeti se boste morali z nekaterimi težavami finančnega značaja. Izkazalo se bo, da je bilo vaše zaupanje pravilno,
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ubrali boste vse plodove svojih naporov. Pazite, da v vas ne bo nikoli prevladalo sovraštvo.
LEV (od 23.7. do 22,8.) Ne posnemajte v vsem neke osebe, ki je
predmet vašega občudovanja. Vaši načrti bodo deležni visokega priznanja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Deležni boste vse podpore od strani vplivne osebe, vi pa to podporo dobro izkoristite. Prejeli boste vabilo
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nesporazum med prijatelji vam bo povzročil nekatere nevšečnosti. Bodite bolj diskretni o svojih načrtih.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S svojo duhaprlsotnostjo se boste v neki delikatni situacija naravnost odlično Izkazali,
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Kritika nekega predstojnika v odnosu do vašega dela ne bo utemeljena. Nekateri dvomi bodo krivi nerazpoložena.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zadovoljni boste z razvojem svojega dela, bodite pa previdni v finančnih zadevah. Odložili boste neko potovanje.
VODNAR (od 21 1. do 20.2.) Nihče se ne bo postavil po robu vašim ukazom, vendar se prepričajte, ali se ti resnično Izpolnjujejo. Dobro razpoloženje.
RIBI (Od 20,2. do 20.3.) Nekatere nepredvidene okoliščine vas bodo primorate. da menjate svoj načrt. S svojimi idejami si boste pridobili precej pristašev.
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.3(1: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih: 11.45: Vrtiljak; 12.00: Po širnem svetu; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: Ivo Robič-15.00: Mali koncert; 15.30: »Zet gospoda Poiriera#, komedija; 16.55: Znani motivi; 17.20:	Vatikanski
koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Sodobna slovenščina; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Jazz panorama: 19.00: Družinski obzornik; 19.15: Ital. popevke; 20.00: Športna tribuna; 20.30: Teden v Italiji; 20.45: Zbor »Emil A-damič#; 21.00: Vabilo na ples; 22.00: «Martlnet:	»Orphče#, simfonična
pesnitev; 22.30:	Izbor iz operet;
23.00: Jazz ansambel.
12.00: Plošče; 12,25: Tretja stran; 13.15: Operetni program; 13.40: Orkester Franca Valllsneria; 14.00: Ital, arhiv redkih skladb; 14.25: Furlanski glasbeniki; 14.45: Dantejeve «Vice»
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13,40: Popevke in ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Nekaj poskočnih; 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki in odmevi; 16,45: Album klasikov; 17.00: Srečanje med notami; 17,40: Jazzovski koktajl; 18 Ou: Prenos RL; 19.00: Poje Rafko Irgolič; 19,30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23 (JO: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30:	Vreme na ital. ..orjih;
8.20: Jutranja glasba: 9.05: Lahka
SOBOTA, 8. JUNIJA 1963
glasba; 9.50:	Operna antologija:
10.30: »La sposa e la cavalla# neznanega avtorja; 11.00: Giro d Halla I 11.30:	Koncert; 13 IV Giro
dTtalla; l3.30: Motivi v n.odt; 13.55: Giro dTtalia; 14.55: Vreme na .tal. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.30: Ital. pesmi in plesi; 15.45: Jutrišnji	šport;	16.00:	Oddaja	za
bolnike;	16.30:	Operna	glasba	s
plošč; 17.25:	Izžrebanje loterije;
17.30: Schumannova klavirska skladbe; 20.35: Vladimiro Caloll: »La cittš ptecina#; 21.50:	Italijanske
pesmi; 22.30: Plesna glasba.
II. program
8.00: Jutranja	glasba;	8.35: Mll-
va; 8,50: Po en Inštrument na dan; 9.35: Pisan program; 10.40: Za glas ln orkester; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.15: Najnovejše plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00:	Giro dTtalia; 17.15:
Plesna glasba: 17.35: Izžrebanje loterije; 19.50: Giro dTtalia; 20.00: Kotiček v večeru; 20.35: Operni program;	21.35:	Dva prijatelja	in
ena pesem,
///. program
17.30: Gospodarska ruoriKa; 18 40: Prejeli smo: 19.00: Na programu F. Martin; 19.15: Angleška kultura; 19.30:	Vsakovečerni koncert;
20 30: Revija revij; 20.40: Beetho-nov duet ln variacije: 21.20: Mala pesniška antologija: 21.30: Koncert.
Slovenija
4.00: Dobro jutro, 8.05: Poštar-ček v mladinski; 8.35: Iz klavirskih fantazij; 8.55: Radijska šola; 9.25: Vedri intermezzo; 9.40: Slovenske narodne; 10.15: Krek: Koncertant-na glasba; 10.40: Seznanite se s
Parkerjevlml; 10.55: Nova popevka: 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.15: Drobne skladbice Vilija Petriča; 12.30: Santel: Sonata za violončelo in klavir; 13.15: Obvestila; 13.30: Zveneče kaskade; 14.05: lz francoske simfonične literature; 14.35:	Naši poslušalci čestitajo;
15.15: Tisoč pisanih taktov; 15.40: Italijanska renesansa; 16,00: Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.50: Medigra na strunah; 1800: Aktualnosti; 18,10: Fragmenti iz o-pere »Ognjeni angel#: 18.45: Okno v svet: 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Po domače; 20.20: Arse-ne Lupin — 2. epizoda; 21.00: Ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23 05-Za ples.
Ital televizija
8.30, 12.15 in 14.15. Sola; 15 45: Giro dTtalia; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19 20 Oddaja za delavce; 19.45: TV zgo«P ba »Strel u samokresa#: 20 30 TV dnevnik; 21.06: »Gospod srednjih let#; 22.29: Literatura in umetnost; 23.20; Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Film »ZI-baidone#: 22.35: Potovanje v Ligurijo; 23.25: Tujci na padovskem sejmu; 23.50: Spori
Jug. televizija
1800: Poročila; 18.U5: »Prijatelji*
-	TV Igra: 18.50: »Deklica in ml-
Jo» film; 19.15: Dokumentarni film; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja:	20.00:	TV
dnevnik; 20.30: Sprehod skozi čas
—	reportaža; 21.05: »Gospod srednjih let#; 22.15: Zgodba Iž serije Interpool; 22.45: Nekaj odlomkov iz Jazz festivala na Bledu; 23 15: Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatur ra 21.8, najnižja 13.9, ob 19. uri 19.8; zračni tlak 1017.1 narašča, veter 3 km severovzhodnik, vlage 59 odst., padavin 0.1 nun, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 19.8 stopinji. 3	*
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 8. junija
Medard
Sonce vzide ob 4.16 im zatone ob 19.51. Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 20.55 in zatone ob 5.09
Jutri, NEDELJA, 9. junija
Primož
NA POBUDO ODBORA JADRANSKIH INDUSTDIJCEV
Potrebe in zahteve jadranskih pristanišč predmet razpravljanja za «okroglo mizo»
Zaradi povišanja pristaniških tariI v Trstu je 8 tržaških podjetij, ki trgujejo z lesom, zagrozilo s preselitvijo svojih operativnih sedežev na Beko in v Koper
Prihodnjo soboto 15. junija bo v Trstu na pobudo odbora jadranskih industrijcev zasedanje pri «o-krogli mizi«, na katerem bodo razpravljali o pomorskem prometu iz jadranskih pristanišč proti pristaniščem preko Sueškega prekopa. Na zasedanju bodo prisotni vodilni predstavniki združenj in-dustrijeev in zainteresiranih gospodarskih kategorij iz vseh pokrajin, ki meje z Jadranskim mor. jem in iz Lombardije. Zasedanje bo podobno onemu, ki je bilo že pred dvema letoma v Trstu, ko so razpravljali o odnosih med industrijo in jadranskim pomorskim prometom. Sedanje zasedanje je zelo pomembno, saj gre za pro-met z obsežnim geografskim pod-ločjem; vzhodno in južno Afriko, Azijo, Avstralijo in Oceanijo.
Na zasedanju ((pri okrogli mizi» bodo razpravljali o naslednjih najvažnejših vprašanjih:
1.	O potrebah uporabnikov — in zlasti industrijcev — glede brzi-ne, voznih redov rednih pomorskih zvezah, brodninah in drugih vprašanjih, ki zadevajo uvoz surovin in izvoz končnih izdelkov.
2.	O ugodnostih, ki jih nudijo jadranska pristanišča uporabnikom domačega zaledja in zlasti glede rednosti pomorskih zvez posameznih področij, pristaniških storitev, možnosti vskladiščenja blaga, br-zine pristaniških operacij, pristaniških tarif itd.
3.	O različnih pomanjkljivostih, ki obstajajo glede posameznih storitev in o možnostih, da se odstranijo ter o preusmeritvi prometa proti drugim pristaniščem zaradi obstoječih pomanjkljivosti.
4.	O možnostih tovora s strani domačih operaterjev, da se zagotovi ustanovitev novih rednih pomorskih zvez in okrepitev obstoječih, pri čemer bodo še posebej točno proučili možnost prevoza »raznega blaga«, ki prvenstveno zanima linijsko plovbo.
5. <_> ekonomičnosti m sorisu, ki jih lahko imajo domači uporabniki z boljšim izkoriščanjem domačih pristaniških naprav in s pravilnejšo razdelitvijo rednih državnih in zasebnih pomorskih zvez med Jadranskim in Tiren-skim morjem.
Zasedanje industrijcev jadranskega področja predstavlja nedvomno zanimiv dogodek, saj bodo na njem proučili nekatera teh-nčno-ekonomsko zelo zanimiva vprašanja. To zasedanje neposredno zadeva tržaško pristanišče, ki je eno največiih in najpomembnejših pristanišč na Jadranskem morju. Logično je torej, da je Trst zainteresiran, da okrepi promet tudi z domačim zaledjem. Vendar pa objektivni geografski razlogi predstavljajo pri tem določeno težavo, saj je Trst preveč oddaljen od močnih industrijskih centrov, zato bo tudi v prihodnosti promet s tem področjem še vedno ostal relativen.
Pomembnejši je lahko posredni rezultat, saj bi z okrepitvijo vseh prog, ureditvijo pristaniških in drugih vprašanj nedvomno bistveno okrepili konkurenčno sposobnost tudi tržaškega pristanišča in
to ne samo za domači promet temveč tudi za tranzitni promet zalednih držav, ki bo tudi v prihodnosti nujno predstavljal osno-vo prometa tržaškega pristanišča.
Prav tranzitni promet pa je v resni nevarnosti, saj so nove višje pristaniške tarife že imele resne posledice za celotno pristaniško dejavnost. Kot smo že poroča, li, so Javna skladišča s 1. junijem uveljavila nove tarife, ki so za 20 odstotkov višje pri manipulacijah z blagom na zemlji, za 42 odst. višje pri operacijah na ladjah in za okoli 50 odst. višje pri vskladiščenju blaga. Zaradi občutnega zvišanja tarif pri ope. racijah na ladjah se bodo nujno morale zvišati tudi brodnine, kar bo imelo ponovne negativne posledice.
Prva javna posledica teh znatnih zvišanj tarif, je uradna izjava osmih naj večjih tržaških podjetij, ki trgujejo z lesom, da bodo prisiljena premestiti svoje o-perativne sedeže v Koper in na Reko, kjer so pristaniški pogoji
mnogo ugodnejši. Tržaški gospo-1 včeraj v spremstvu tajnika tržaške
darski krogi in odgovorni gospodarski predstavniki so tak ukrep že pričakovali, odnosno se je o podobni grožnji govorilo že dalj časa. Ni pa je bilo mogoče preprečiti, saj z vladne strani ni bilo razumevanja za potrebe tržaškega pristanišča in ni bilo mogoče doseči uravnovešenega proračuna Javnih skladišč.
Vse kaže, da krize še ne bo mogoče tako kmalu rešiti, ker v sedanjem razdobju, ko se šele pogajajo za, sestavo vlade, ni mogoče pričakovati, da bo , rimska birokracija sama pričela reševati to vprašanje brez odločne besede odgovornih političnih krogov.
Senator PSI Bonacina na obisku v Trstu
Senator Ercole Bonacina, ki je bil izvoljen v volilnem okrožju de-' žele Furlanija - Julijska krajina, je
federacije PSI obiskal Delavsko zbornico, župana dr. Franzila in predsednika pokrajine dr. Deliseja. V razgovorih na županstvu in pokrajini so proučili tržaška vprašanja in še zlasti v zvezi z ustanovitvijo Ustanove tržaškega pristanišča, in razna vprašanja povezana z ustanovitvijo dežele, ki naj prispevajo k okrepitvi gospodarskih zmogljivosti mesta.
Nato se je senator Bonacina sestal s predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, s katerimi je razpravljal o vprašanjih slovenske manjšine in o pobudah, ki jih namerava izvesti PSI v lokalnem in vsedržavneri} okviru zlasti glede šolskih in gospodarskih vprašanj.
Z Župan dr. Franzil sp je snoči razgovarjal z vodstvom združenja branjevcev in krošnjarjev o raznih vprašanjih in med njimi tudi o načrtih za gradnjo podzemeljske tržnice na Trgu Ponterosso.
PRED VAŽNO ŠOLSKO REFORMO
Novosti, ki jih prinaša zakon o ustanovitvi enotne srednje šole
Zakon bo začel praktično vejati z novim šolskim letom - Pregled 25 točk
Letošnje šolsko leto je skoraj že pri kraju, prihodnje šolsko leto pa nam bo prineslo precej novosti z ustanovitvijo enotne srednje šole, ki je bila uzakonjena z zakonom štev. 1359 od 31. 12, 1962. Zaradi važnosti šolske reforme, ki jo uvaja ta zakon, je koristno, da se nekoliko seznanimo z njegovo vsebino.
Člen 1 tega zakona, ki je bil objavljen v Uradnem listu 30. januarja 1.1., pravi, da je šolanje v enotni srednji šoii, ki traja tri leta, obvezno in brezplačno. Ta šola prispeva k oblikovanju človeka in državljana po načelih ustave ter k usmeritvi mladine pri izbiri poklica.
Cl. 2 določa, kateri učni predmeti so obvezni, in sicer: verouk,
italijanščina, zgodovina in državljanska vzgoja, zemljepis, matematika, osnovni pojmi in opazovanja iz prirodoznanstva, cuj jezile, umetnostne vzgoje in telovadba. Razen tega so v prvem razredu obvezna praktična tehnična dela in glasba, ki so nato neobvezna. y drugem razredu
se pouk italijanščine dopolnjuje z osnovnimi pojmi latinščine. Latinščina je samostojni učni predmet v tretjem razredu, a ni obvezen. Vsak dijak si lahko v začetku leta izbere enega, ali več neobveznih predmetov.
Jasno je, da bo za slovensko enotno srednjo šolo vključen kot obvezni predmet slovenščina, ki je tudi učni jezik za vse ostale predmete,
Cl 3 določa, da tedenski urnik obveznih predmetov ne sme presegati 26 ur.
Cl. 4 določa, da za vpisovanje in obisk srednje šole se ne smejo zahtevati nobene takse ali prispevki, potrebno pa je spričevalo o dovršeni osnovni šoli.
Cl. 5 med drugim določa, da po zaključku šolanja na srednji šoii morajo dijaki polagati zrelostni izpit.
Cl. 6 navaja predmete, iz katerih morajo kandidati polagati zrelostni izpit (italijanščina, zgodovina in državljanska vzgoja, zemljepis, matematika, osnovni pojmi in opazovanja iz priro-
..........................................................................................................umri ■•■»"mn......iiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiui.iMnmii.iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmmnninnmnmniiMmimiiiiiim..
DANES OB 11.15 V LJUBLJANI
Uradno zastopstvo iz Trsta na otvoritev sejma Alpe-Adria
Iz Trsta bo sodelovalo na sejmu okrog 40 pouje-tij, še več pa iz videmske in goriške pokrajine
Danes dopoldne ob 11.15 bodo na velikem trgu Gospodarskega razstavišča v Ljubljani svečano otvorili drugo izdajo sejma Alpe-Adria, ki združuje gospodarstva obmejnih predelov Avstrije, Jugoslavije, in I-talije. Za letošnji sejem vlada veliko zanimanje, o čemer priča tudi okrepljena udeležba podjetij, saj bo iz Trsta prisotnih skoro štirideset podjetij in nekai več iz videmske ter goriške pokrajine.
Iz Trsta bodo odpotovali na otvoritev sejma med drugimi generalni ravnatelj za zunanjo trgovino vladnega generalnega komisariata Bornia, član predsedstva tržaške trgovinske zbornice dr. Vatta, podpredsednik italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice Košuta ter številni drugi predstavniki tržaškega gospodarstva.
Kot smo že poročali, predvideva odobreni sejemski kontingent kupčije v skupnem znesku * štirih milijard lir. -	.
Danes zaključni razgovor delegacije ZKS v Trstu
Danes dopoldne bo imela delegacija Zveze komunistov Slovenije, ki je že nekaj dni na obisku v naši deželi kot gost deželnega odbora KPI, zaključni sestanek z deželnim tajništvom KPI.
Včeraj so bili gostje iz Slovenije skupno z nekaterimi člani deželnega in tržaškega pokrajinskega odbora KPI v nekaterih okoliških vaseh. Med drugim so si ogledali tudi Ljudski dom v Križu. Zvečer pa je delegacija Zveze komunistov Slovenije obiskala Milje in bližnjo miljsko okolico.
Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij
Po vsedržavni stavki uslužbencev avtobusnih prevoznih podjetij 28. maja, ki je zelo dobro u-spela, so se vse tri vsedržavne sindikalne organizacije te stroke, to je CGIL, UIL in CISL sporazu-mele/tfa1'proglase novo stavko, ki bo zopet trajala 24 ur, vendar bo razdeljena na dva dneva, in si-cer na ponedeljek in torek 10. in 11. junija. Oba dni bodo stavkali od polnoči do poldne. Sindikati so napovedali stavko, ker zveza lastnikov teh podjetij vztraja pri svojem stališču, tako da ni bilo od zadnje stavke nič novega. Zaostritev borbe v tej obliki je nujna, da se reši spor ter da se prisilijo delodajalci k pogajanjem za sklenitev nove delovne pogodbe, ki bo ugodila zahtevam u-službencev ter izboljšala njihove delovne in mezdne pogoje.

Petdesetletniku Vladimiru Ščuki
Danes pa si na vrsti ti, Miro. Tudi tebe je srečala . . . petdesetletnica. Prav res, Vladimir Ščuka praznuje danes svojo petdesetletnico in obuja, prav tako kakor včasih vsi mi, spomine na prejšnje čase, ko so nam mlada leta, kljub hudim časom slikala vse v lepši podobi. In takrat smo tebe, Miro, videli marsikje, kjer po tedanjih postavah ne bi smel biti. Se čisto mlad si se poslovil od trdih kraških skal, kjer si se rodil, in si prišel s trebuhom za kruhom v Trst, kjer si imel priložnost na lastni koži občutiti , marsikatero krivico, s katerimi je bila tedanja vladavina do nas tako radodarna. Zato si se toti-ko bolj vneto družil s tedanjimi skupinami mladih, ki so v svoji neugnanosti marsikje pomagali, da se je med nami ohranila zavednost m napredna misel. Zahajal si v tečaj trgovskih pomočnikov, ki ga je tedaj vodil pokojni prof. Jože Kosovel. Pozneje si posečal ilegalni tečaj za slovenščino za družbo Štempiharjev, v kateri si pridno sodeloval pri tedanjem ilegalnem tisku. Za vse svoje zasluge si dobil tudi plačilo ... Leta 1940 so te skupno s stotinami drugih Slovencev a-
retirali in te odpeljali v zapor, Zatem pa v internacijo. Ko si se Vrnil, si po svojih močeh pomagal v osvobodilnem gibanju. Tudi po osvoboditvi, zlasti med pripravami za mirovno konferenco, si bil noč za nočjo na številnih propagandnih akcijah, ki so marsikomu ostale neznane in nevid-
Še toliko drugih stvari bi lahko našteli, a ni potrebno, saj tisti, ki ga poznajo, dobro vedo, kdo je naš ... Riba.
Jubilant je. od vseh početkov tudi zvest (itatelj Primorskega dnevnika, na katerega je tudi naročen.
Naj ti bodo te skromne vrstice hkrati tudi voščilo tvojih znancev in tovarišev, ki smo skupno s teboj preživeli marsikatero grenko a tudi veselo uro, da bi ti nadaljnje življenje še mnoga leta teklo v zdravju in zadovoljstvu,
M.
VLADIMIR SCUKA praznuje danes svojo petdesetletnico. Ob tej priložnosti mu žena Iva in hčerka Marta voščita, da bi v veselem razpoloženju proslavil današnji jubilej in da bi še dolgo živel v zdravju in zadovoljstvu.
V PODJETJU ACEGAT
Odložitev pogajanj
pogodbo
za novo
Odstop glavnega ravnatelju inž. De Mollonija
Včeraj bi se morala na ravnateljstvu Acegata nadaljevati pogajanja o novi delovni pogodbi, oziroma o skrčenju delovnega urnika delavcev in uradnikov. Predstavniki obeh sindikatov so se sicer sestali z namestnikom ravnatelja Spangarom, vendar je šlo le za kratko izmenjavo mnenj, nakar so sklenili, da se bodo pogajanja nadaljevala v torek. Po-ieg predstavnikov obeh sindikatov osebja Acegata in tajnikov obeh delavskih zbornic Calabrie in No-vellija, se bodo udeležili v torek pogajanj tudi predstavniki osrednjih zvez stroke iz Rima. Na delodajalski strani pa se bodo udeležili pogajanj tudi zastopniki o-srednje zveze občinskih podjetij, prav tako iz Rima.
Medtem pa so sporočili, da bo glavni ravnatelj Acegata inž. A-lessandro De Mottoni odstopil. Vzrok za ta odstop naj bi bila stalna kriza, v katero je zabredlo podjetje. Te krize pa baje ni mogoče rešiti «zaradi vmešavanja političnih činiteljev«. Seveda gre le za nepotrejene glasove, ki krožijo v okviru podjetja. Da pa vlada v njem finančna kriza, je že dolgo znano vsej javnosti, saj je
prišlo zaradi tega tudi do nedavnih poviškov. Vsekakor je inž.
De Mottoni odsoten in tudi na včerajšnjih pogajanjih ga je na-domestoval njegov namestnik. Pričakuje se, da bo upravni svet še ta mesec imenoval novega ravnatelja. Inž. Mottoni je opravljal ravnateljsko službo skoraj 3Q let.
Najdeni prcdmeli
Na občinskem oddelku za eko-nomat v občinski palači, soba št. 126, so hranjeni predmeti, ki so bili izgubljeni in najdeni v maju letos na ulicah: kolesa, denarnice, dežniki, moška srajca, denar, stetoskop, radio, «Annuario Stampa 1917», ženska ura, športna vreča, zlata zapestnica, površnik za punčko in razni kosi oblačila. Lastniki lahko prevzamejo predmete vsak dan, razen praznikov, med 9. in 12. uro.
Razne tatvine
Na komisariatu v Ul. Giulia je 39-letna Gabriella Gobbp por. Sar-ao iz Šalite Conconello 25 prijavila, da so neznanci s silo odprli pokrov motorja njenega Fiata 600 D TS 46328 in odnesli rezervno kolo. Sardova, ki je avto par-
kirala v bližini svojega doma je utrpela 15.000 lir škode.
I?to se je zgodilo 38-letni Luciani Reattijevi z Opčin Ul. della Pineta. Tudi njej so neznanci u-kradli iz Fiata 600 D T:S 49860 rezervno kolo in orodje. Tatvino je prijavila agentom komisariata na Opčinah. Utrpela je 20.000 lir škode.
Neprijetno presenečen je bil tudi 42-letni Amedeo Maeulus iz Ul. Gatteri 42, kateremu so neznanci odpeljali motor ISO TS 4712, ki ga je pustil v bližini stanovanja. Tatvino je prijavil na komisariatu na Trgu stare mitni-ce.
S Med srečnimi dobitniki 6. tedenskega žrebanja loterije Monza 1963 je tudi Tržačan Alberto Tre-visan iz Ul. Guido Brunner, ki je zadel drugo nagrado za 500.000 lir.
ODLOŽENA POGAJANJA 0 ODPUSTIH V PODJETJU CRANE-ORION
140 tisoč izredne odpravnine delavcem ki se prostovoljno odpovedo zaposlitvi
Odložena tudi pogajanja o pogodbi za kovinarje male industrije Livarji Tovarne strojev se bodo z referendumom izrekli o borbi
Včeraj so se na sedežu Zveze industrijcev sestali predstavniki sindikatov in podjetja Crane-Orion, ki namerava odpustiti o-krog 100 delavcev in uradnikov zaradi skrčenja obratov. Na tem sestanku pa se sploh niso lotili samega vprašanja odpustov, pač pa so sprejeli začasno rešitev. Podjetje je namreč pristalo na to, da se da delavcem najprej možnost, da se sami od sebe odpovedo zaposlitvi ter da jim v tem primeru poleg redne odpravnine izplača še izredno. Delavcem, ki so zaposleni pri podjetju manj kot pet let, bodo dali 135.000 lir izredne odpravnine; tistim, kj šo
zaposleni več kot pet let pa 140 tisoč Delavci se' lahko odločijo
za takšno izbiro do 15. junija. Predstavniki podjetja in sindikatov se bodo nato sestali 17. junija in začeli razpravljati, o samih odpustih.
Medtem pa so sindikati odložili skupščino kovinarjev, zaposlenih v mali in srednji industriji. Pogajanja za uveljavljenje delovne pogodbe so namreč potekala tu v Trstu precej ugodno razen o vprašanju vzvratnih poviškov, ki veljajo po vsedržavni pogodbi že od 23. oktobra. Ker pa se bodo začela v ponedeljek v Rimu
vsedržavna pogajanja, bodo tržaški delavci in njihovi, sindikati
počakali na njihov izid, preden bodo sprejeli kakšne sklepe.
Sinoči je bila na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta enotna skupščina livarjev, zaposlenih v Tovarni strojev. Pogajanja o zahtevah teh delavcev na Intersindu so se namreč razbila. Kot je znano so delovni pogoji v livarskem oddelku Tovarne strojev zelo težki in delavci zahtevajo, naj se to upošteva ter naj se pogoji izboljšajo, kolikor je mogoče. Hkrati zahtevajo, naj jim dajo 10 dni več dopusta, kakor so že priznali za isto stroko v podjetju Ansaldo v Genovi, In-tersind in vodstvo CRDA pa nočeta o tem ničesar slišati.
Sindikalni voditelji so poročali delavcem o zadnjih neuspelih pogajanjih, nakar je sledilo razpravljanje o bodoči akciji. Delavci so se sporazumeli, da bodo izvedli glede tega referendum.
Zahteve bivših policistov
Včeraj je bila na sedežu Delavske zbornice skupščina sindikalnih zaupnikov bivših policistov bivše ZVU, ki so prešli v civilne državne službe. Poročilo na skupščini je podal sindikalist Pesel, ki je obširno orisal razna vpra-
iiiiiiniiiii mi i mi im n iiiii im n mil milili iiiiiiifiiniiiiii m ■■ iiii n im ii iMiiiiiiiiiii m im n iiiiiiiiiiiniiiiiiii,iiii
DVE PROMETNI NEZGODI
Vespist podrl priletno žensko ki je neprevidno šla čez ulico
Zaradi poškodb se bo morala zdraviti od 20 do 40 dni - Z vespo trčil v avto na križišču
Žrtev prometne nesreče je bila včeraj 81-lelna gospodinja Anna Benedetti vd. Fragiacomo iz Drevoreda D’Annunzio 23. Proti večeru je hotela prečkati Drevored D’Annunzio pri hišni št. 21. Benedettijeva ni šla po predpisanem prehodu za. pešce. Tedaj je v smeri proti Trgu Garibaldi, na vespi TS 29027 privozil 21-letm Tullio Btmbich z Naselja San Sergio 2014. Trčenje je bilo neizbežno in Benedettijeva se je pri. padcu udarila v glavo. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Ul. delTIstria in rešilni avto RK. Bolničarji so Ber.edettijevo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki poleg udarca in rane na-zatilju ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe. Zato so jb sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja od 20 do 40 dni, če ne hodo nastopile komplikacije.
Ker se Benedettijeva ni spomi-
njala ničesar je o dogodku povedal podčastnik karabinjerjev, ki so naredili potrebni zapisnik o nesreči.
Z avtom RK so včeraj prepeljali v bolnišnico 32-letnega delavca Michela Sincovicha iz Naselja S. Sergio 2014. Sprejeli so ga na drugi kirurški oddelek zaradi ran n udarcev po levi nogi, desnem kolenu in desni rami s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Podčastnik karabinjerjev s postaje v Naselju S. Sergio je telefonsko sporočil, da je Sincovich,
ki se je peljal na vespi TS 22961, na križišču avtomobilske ceste, ki
pelje v Milje in ceste v naselje, trčil v Fiat 600 TS 33455, ki ga je proti mestu vozil 22-letni Silvio Ota iz Ul. Vespucci 5. Sinco-vieh se je poškodoval, ko je zaradi sunka padel z motorja. Potrebne formalnosti so na kraju nesreče opravili karabinjerji iz Naselja S Sergia.
sanja teh uslužbencev. V njem je poudaril, da je osnovno vprašanje zboljšanje službenih koefi. cientov (to je plačilnega razreda), v katere naj bi vključili tudi o-sebno doklado. Povedal je tudi, da v raznih uradih, kot na primer na pošti, na oddelku javnih del itd., sploh še niso uredili prejemkov uslužbencev in jim še vedno dajejo predujme na podlagi prejemkov iz julija 1961. Iz vsega tega ni drugega izhoda kot zvišanje koeficientov.
V zvezi z raznimi očitki, fri prihajajo iz vrst rednih državnih u-službeneev, je Pesel dejal, da ne zahtevajo uslužbenci bivše ZVU
v.;/. A .... .v1.	4 J „	___: _
nič drugega, kot da se zanje v celoti iivelja' " ’
iavi, kar določa zakon št. 1600. Sledila je diskusija, v kateri so vsi poudarili, da je treba izboljšati službene koeficiente.
Kramar brez dovoljenja
Kolesarski dirki po Italiji sledijo tudi razni kramarji, ki prodajajo raznovrtno blago kamorkoli pridejo. Eden takih je 33-letni Da-r-ilo Rossi iz S. Alessia pri Lucci. Ta je prišel v Trst in ponujal svoje blago, toda ni imel predpi. sanega dovoljenja za prodajo. Nesrečno naključje je bilo, da so
ga zalotili agenti komisariata s Trga Dalmazia, ki so ga prijavili sodnim oblastem, ker je trgoval brez dovoljenja. Rossi je na začasni svobodi.
Z motornim kolesom trčil v tovornik
Proti Trgu Unit& se je včeraj po Nabrežju Nazario Sauro peljal na svojem motornem kolesu 16-letni Giorgio Maurd iz Drevoreda Čampi Elisi 27. Ko je privozil do stavbe označene s št. 22, se je od zadaj zaletel v tovornik T,S 43962, ki ga je vozil 38-letni Rado Ka-vrečič iz Ul. Metastasio 15.
Fantu, ‘ki še je hudo pobil po čelu, so preskočili na pomoč a-genti prometne policije, ki so po opravljenih formalnostih s policij, skim avtom prepeljali Maurija v bolnišnico. Zdravniki so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti tri dni.
Z Sindikat upokojencev CGIL iz Trsta priredi danes ob 18. uri v Ul. del Prato (nasproti gostilne Sko-ljet) javno zborovanje, na katerem bo tajnik Ernesto Radich govoril o temi: ((Boljše pokojnine in socialna reforma«.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiHiHmimHniHnumuiHiniiiH
VSE Z LASTNIMI DOMAČIMI MOČMI
15. in 16. t. m. v Avditoriju I. festival slovenskih popevk
23 popevk bo izvajalo 12 pevk in pevcev ob spremljavi orkestra «Miramar» pod vodstvom treh dirigentov
O pripravah za I. festival slovenskih popevk smo pred časom že nekajkrat poročali in objavili smo tudi več posnetkov godbenikov in pevcev z vaj, ki trajajo že nekaj tednov. Sedaj pa so nam prireditelji poslali še nekaj podrobnosti o tem dogodku, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje, predvsem pa radovednost s čim nam bodo postregli naši nadobudni pionirji na tem področju glasbenega udejstvovanja.
Predvsem lahko danes z gotovostjo napovemo, da bo festival v dvorani tržaškega Avditorija v soboto 15. junija ob 21.15 in v nedeljo 16. junija popoldne ob 17. uri ter zvečer ob 21. uri.
Igral bo slovenski zabavni orkester eMiramars, katerega bodo izmenično dirigirali Mario Sancin, Drago Žerjal in M. Bogateč 23 popevk — ki jih je aranžiral Aleksander Vodopivec — na programu bo izvajalo 12 pevk in pevcev in sicer: Ljubica Berce z Opčin, Miranda Caharija iz Nabrežine, Nora Jankovič in Barkovelj, Alma Maver iz Boljunca, Marjuči Oficija iz Trsta, Anka Sugan iz Trsta, Ida Ukmar iz Nabrežine, Marta Werk iz Skednja, Pino Hrovat iz Skednja, Tulio Možina iz Trebi, Giani Sancin iz Trsta in Gilbert Trampuž iz Rojana.
Napovedovalca bosta člana Slovenskega gledališča Silvij Kobal in Edvard Martinuzzi, kar je obenem tudi zanesljivo jamstvo, da zabave ne bi smelo manjkati. Režijsko je celotno prireditev pripravil režiser Adrian Rustja, za sceno pa je poskrbel dr. arh. Da-rio Jagodic. Prireditelji so poskrbeli ' tudi za tiskanje posebne knjižice, v kateri bo podroben prbgram festivala z vrstnim redom in vsebino popevk. Kot na vsakem festivalu kakor se spodobi, bo tudi na tem prvem festivalu slovenskih popevk izbiranje najlepših in najbolje izvajanih skladb. Glasovanje bo veljalo za pet najboljših in vsak udeleženec prireditve bo obenem z vstopnico prejel tudi posebne listke, katerih kupone z oznako popevke bo oddal v za to pripravljene skrinjice.
Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka popoldne 10. t.. m. dalje v Tržaški knjigarni v Ul. Sv Frančiška 18 in eno uro pred vsa ko predstavo.
Morda bi k temu kar smo na pisali lahko dodali še kaj, kar bi
brez 1 dvoma zanimalo ' naše ' čita-telje, vendar naj to na željo prirediteljev in vseh sodelujočih o-stane za danes še tajno, da bo tako presenečenje večje in tudi užitek za poslušalce večji. Toda neglede na te «skrivnosti», pa je že dogodek sam po Sebi tako pomemben, da zasluži pozornost vseh, tistih, ki se za lahko glasbo zanimajo in je njihov hoby, pa tud: tistih, ki za glasbo kot tako sicer nimajo posebnega smisla, a gledajo na napore skupine prizadevnih ljudi s simpatijo in tisto širokogrudnostjo, ki spremlja običajno vsi k začetek.
Ročica žerjava zagrabila delavca
Na gradbišču Italsider v Skednju se je včeraj ponesrečil 25-let-ni delavec Ernesto Paterno iz Ul. Beccaria ij. Paterno, ki je u-služben pri gradbenem podjetju Carena, je stal pod zajemalko žerjava s katero dvigajo gramoz. Naenkrat se je stroj začel premikati in ročica žerjava je zgrabila roko nesrečnega Paternoja ter ga nekajkrat vrgla med železne dele in zobčasta kolesa stroja.
Paterno se je ranil in pobil po levi strani prsi, po desni roki in komolcu ter po levi roki. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh.
doznanstva, tuj jezik, umetnostna vzgoja in telovadba). Kdor se bo hotel vpisati na klasični licej, bo moral opraviti tudi izpit iz latinščine. Z diplomo enotne srednje šole je možen vpis na vse višje srednje šole.
Cl. 7 določa, da se uvede za dijake šolska knjižica, v kateri bodo osnovni podatki o poteku šolanja. Knjižico bo dijak dobil po dokončani enotni srednji šoli.
Cl. 8 določa, da so za izpolnjevanje šolske obveznosti odgovorni starši, ki bodo v primeru kršitve tega predpisa kaznovani po zakonskih predpisih.
Ci. 9 pravi, da so šolski patronati pooblaščeni dajati podpore, brezplačne knjige in refekcije revnim dijakom ter organizirati brezplačen prevoz iz krajev, kjer ni šol.
Cl. 10 določa, da se srednje šole ustanovijo z dekretom predsednika republike na predlog ministrstva za javno vzgojo in da bo enotna srednja šola ustanovljena do 1. oktobra 1966 v vseh občinah, ki imajo nad 3.000 prebivalcev, ter v vseh krajih, kjer bi bilo to potrebno. Po pravilih ima vsaka šola ne več kot 24 razredov, vsak razred pa ne več kot 25 učencev, nikakor pa ne več kot 30. Lahko delujejo vzporedni razredi, ali pa ločeni tečaji in razredi v raznih krajih iste občine ali v bližnjih občinah.
Cl. 11 govori o ustanovitvi izpopolnjevalnih razredov pri prvem in tretjem razredu za dijake, ki so potrebni večje pažnje, ali pa so padli pri zrelostnem izpitu. Ti razredi ne smejo imeti več kot 15 dijakov.
Cl. 12 govori o posebnih razredih za defektno deco. Tudi ti razredi ne smejo imeti več kot 15 dijakov.
Cl. 13 govori o predmetih in skupini predmetov, za katere se lahko določi stalež, ter o ureditvi staleža vodilnega in učnega osebja. O spremembah staleža govori čl. 14.
Cl. 15 določa, da morajo občine skrbeti za šolske prostore, opremo, vodo, telefon, razsvetljavo, ogrevanje ter vzdrževanje in potrebna popravila ali razširitev šolskih prostorov.
Cl. 16 med drugim pravi: «Od 1. oktobra 1963 se vse dosedanje srednje šole, strokovne šole in vse druge nižje srednje šole spremenijo v srednje šole, v skladu s tem zakonom«.
S - 1. oktobrom 1963 bo začel
delovati prvi razred, nato drugi in tretji, tako da bodo razredj prejšnjega tipa polagoma odpadli?
ua	i	cuj	■ • • v * v. * ,	»ijvii.
tipa polagoma odpadli?' *K«elslor 15.30 «11 vi zlo e la vjr Cl. 17, 1« in 19 govorijo kako Prepovedano mladini.	1 j
bo učno osebje 4z dosedanjih* šoj vključeno v stalež nove šole in
kako bo dodeljen pouk raznih predmetov.
Cl. 20 govori o finančnih vprašanjih, ki bodo nastali pri izvajanju tega zakona.
Cl. 21 gpvori o veljavnosti spri-čeval za vpis v srednjo šolo pred 1. oktobrom, čl. 22 pa o poskusnih razredih.
Cl, 23 pravi, da je ministrstvo za javno vzgojo pooblaščeno, da v določenem roku spremeni učne programe latinščine v licejih in učiteljiščih, spričo sprememb glede latinščine v enotni srednji šoli.
Cl. 24 govori o spremembah v proračunskih postavkah ministrstva, za javno vzgojo. Člen 25 pa določa, kot običajno, da odpadejo vsi predpisi, ki bi bili nasprotni s predpisi tega zakona.
Obisk francoskega generala
Včeraj je bil v Trstu na zasebnem obisku poveljnik francoske višje vojaške šole general Deranger. Visoki oficir se je srečal s poveljnikom tražaške posadke gen. Gua-dagnijem, zvečer pa ga je sprejel na županstvu župan Franzil.
Jeklena cev udarila delavca v glavo
V ladjedelnici S.
Marco se je včeraj ponesrečil 59-letni delavec Angelo Rep iz Fiumicella Ul. S. Antonio 8. V delavnici, kjer izdelujejo jeklene cevi, je žerjav dvigal tovor cevi. Nenadoma se je začel tovor obračati in jeklena cev je udarila Repa v glavo. Delovni tovariši so mu priskočili na pomoč in mu pomagali na rešilni voz gasilcev ladjedelnice s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so Repu ugotovili hud udarec po glavi in ga sprejeli na nevrološki oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Pomoč gasilcev zaradi neurja
Poletno neurje teh dni je an-gaziralo gasilce, ki so morali na raznih krajih odpirati odtočne kanale, da je voda odtekala.
Najprej je bila potrebna pomoč gasilcev v Ul. Baiamonti 85, kjer se je med stavbo in nekim nasipom nabralo 6 kub. m vode. Gasilci so z vzvodom odprli neka železna vrata skozi katera je voda odtekla. V Drevoredu 20. sep. tembra pa se je zamašil odtočni strešni žleb in voda je vdrla v skladišče trgovine artiklov za darila, ki je last Giuseppine Bor-ghetto iz Drevoreda 20. septembra št. 2i. Gasilci so cev odmašili.
Isto se je zgodilo v nekem stanovanju v Ul. F. Severo 49, ki ga je voda poplavila. Gasilci so morali nato v Ul- Mazzini 24, kjer je voda poplavila več šob, ker se je zamašil strešni žleb.
Proti večeru je voda poplavila podzemeljske prostore vojašnice «Duca delle Puglie« v Ul. Cuma. no, okrog 21.15 Pa se je voda nabrala med nasipom in stavbo v Ul. Madonnina 19. Povsod so morali poseči gasilci, da so preprečili nevarnost vdiranja vode.
Za zaključek so gasilci pri Kiju. ču morali z žerjavom dvigniti tovornik, TS 29076, ki je zdrsel na jipolzkem tlaku in se nato prevr-
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 8. t. m. ob 16. uri ob 20.15 v Novi Gorici
Josip Tavčar
V HONOLULU
V nedeljo, 9. junija ob 16. uri v AVDITORIJU
nei
soc
raz
Go
lan
»od
2
velika Šolska
PRIREDITEV
tržaških osnovnih šol.
Na sporedu so prizori, pesmi, zborne recitacije in narodni plesi.
Vljudno vabljeni!
GLASBENA MATICA
obvešča vse, ki so si nabavili vstopnice za javni nastop šole Glasbene Matice, ki bi moral biti v ponedeljek, 3. t. m., da lahko dobijo denar za vstopnice povrnjen v pisarni Glasbene Matice v Ul. Ruggero Manna 29 vsak dan med uradnimi urami.
DIJAŠKA MATICA V TRSTU
vabi
na redni občni zbor, ki bo t nedeljo, 9. VI. ob 9.30 v DIJAŠKEM DOMU V GORICI
(Ul. Montesanto štev. 82 - 84)
Sledi združitveni občni zbor » goriško Dijaško Matico.
Šolske prireditve
Slovenska industrijska strokov*1 5ola na Opčinah vabi starše svoj" učencev in vse prijatelje mladine zaključno šolsko prireditev, ki bo Prosvetnem domu na Opčinah v S' trtek 13. junija 1963 ob 17. uri.
Na sporedu so: nastop šolskega zD4 ra, recitacije, narodni plesi ter CIP kova mladinska igra z našega podf želja v 2 dejanjih »Iznajdba«.
Nazionale 16.00 ((Canzonl nel moti"?
• Teuhnieolor. Mina, Peppino Di pri. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 «Una ragazza da« Tecihnicolor. Prepovedano tP’ dinij	.
Fenice 16.00 «1 tre del Texas» TtP J nicolor. Tom Tryon.	”
Grattacielo 16 00 «DeHf'to in sole« Teebnicolor. Alain Deloti, Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Pu,gno proi# Elvis Presley. Gin g You*ng. BB** De Luxe,	.
Alabarda 16.30 «Q-uando 1'amore veleno« Sabina Sesselmann. pr*« vedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «11 tesoro itr. Pisala proibita«. Tedhnicolor.
Hall.
Aurora 16.30 «1 4 moschettieri«.
i.ristallo 16.30 «11 diavolo« Albe" So rdi.
Capitol 15.00 «Lassu qualcuno n*1 J ma» Paul Nevvmann, Annarn3r Pierangeli.	. 1
Garibaldi 15.30 «L,afnttacamere» & Novak, Jack Lemon.	.
Massimo 16.30 «11 paladino della te di Francla« Teebnicolor.
Impero 16.30 «Sherlocco investiB* re sciocco«.
Moderno 16.00 «1 motorizzati« (redi, Tognazzi, Cbiart, Franca v leri.
Astoria 17.00 «Ii marchio del rWJ\ gato« Teohniicolor. Riccardo M4" talban.
Astra 16.30 «Gli arcieri neri».
Vittorio Veneto 16.30 «Lolita» Jai Mason. Prepovedano mladini. .
Abbazia 16.00 «Ercole al čentro ", la terra« Teebnicolor. OhristoP11’ Lee, Eleonora Ruffo.	,
Marconi 16.00 «Furto su ml sura« Harrison, Rita Hayworth. Sl* barvna slikanica «Tom in Jerr),
Ideale 16.00 ulil grande rkbelle« Tt*r nlcplor.
Skedenj 16.00 «Gli Invasori«
dvoF*
mancolor.
Kessler.
C. Mitcihel In
Neroden padec na hodniku lastnega stanovanja je spravil v bolnišnico 74-let,nega upokojenca Fio-ravanta Valleja iz Ul. S. Michele 37. Z avtom RK ga je spremljala žena 66-letna Angela Bombardi, ki je zdravnikom povedala, da je r.jen mož padel že predvčerajšnjim, toda šele včeraj se je odločil prositi za pomoč, ker so bile bolečine vedno hujše. Valle si je namreč zlomil desno stegnenico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
Prosvetna društva Ivan Cafltt Slavko Škamperle in Skedenj prirej1 jo 29. ln 30. junija t.l. mladinski . let po Istri, na Reko in v Opat') Prenočišče v Opatiji. Podrobnosti ~ mo objavili.
Prosvetno društvo v Skednju Er
redi v dneh 29. In 30. Junija izlet po Koroški. Vpisovanje vs večer od 20.30 do 21.30, razen’ J bote in nedelje, v društvenih f štorih. Ul di ‘Servola 124-1.
Slovensko planinsko društvo Pr«
dl drie 29. in 30. junija izlet Z *y. busom v Kamniško Bistrico in ri garsko dolino. Vpisovanje v urad"
urah na sedežu v Ul Geppa 9-2.
Prosvetno društvo Andrej CoK ’ Opčinah priredi v nedeljo 7. jfPj izlet na Mangart. Vpisovanje ’ Draštkpvih od 10. t.m. dalje.
RAzna obvestila
Šolsko skrbništvo sporoča, da
bil rok za vlaganje prošenj za
dijske štipendije podaljšan od
na 10. t.m. Vse priloge (predp'5^ dokumente) pa je treba oddati v dneva pismene naloge.
Včeraj-danes

ROJSTVA, SMItTI IN POROl .
Dne 7. junija se je v Trstu
Darovi in prispevki
Za počastitev spomina pokojne I-vanke Kocjančič daruje 1000 lir za Dijaško Matico družina Maks Mo-relj.
9 otrok, umrlo pa je 6 oseb. .r UMRLI SO: 54-let ni Aintonino PjJ,
gelj, 75-letni Giovanni Sohergna, j
letna Lucla Varnerln vd. PlocolPu Caterina Chatupa. 72-letni GiuSri"
dni stari Maurizio Mariani, 83-lč
Fossati.
NOČNA SLUŽBA LEKARN J
Biasoletto, Ul. Roma 16; ManZff,
1 Afir
Settefontane 2; AlTangelo
Trg Goldoni 8; dr Hossetti, Ul '-rit bi 19; De Colle, Ul, P. Revoltell*
I

?*
Sl.
bo
N<
»Ost
!?ial
jb ]
«Zir
v,
S*«(
S
Im
V|»n
trS:
s
tol
s
V°Z(
Z,
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Priziv dveh mladih Goričanov ie odvisen od mnenja psihiatra
Skupaj sta vdrla v neko osamljeno vilo v Kaprivi, kjer ju je zasačil čuvaj in prijavil sodišču
Na tržaškem porotnem priziv-n®m sodišču, pod predsedstvom sodnika Roattija, je bila včeraj razprava proti dvema mladima Goričanoma, ki ju je 30. maja inskega leta obsodilo porotno sodišče za goriško področje.
21-Ietni Renzo Schiffo iz liori-Ce, Korzo Italia 194 in 17-letni
KINO SKEDENJ
predvaja danes 8. t. m. ob 16. zadnja ob 22. uri Cinemascope Eastmancolor film:
GLI INVASORI
(Osvajalci)
Igrajo: C. MITCHEL
in KESSIER
Giorgio Velvi, tudi iz Gorice Ul. Bellini 20, sta bila obsojena zaradi ropa in tatvin z obteževal-nimi okoliščinami. Schiffo bi moral sedeti 3 leta in sedem mesecev, ker je bil obtožen, da je vozil avtomobil brez vozniškega dovoljenja, medtem pa so Velvija, ki je bil soudeležen pri ropu in tatvini obsodili na 2 leti in 20 dni zapora pogojno.
V neki garaži v Ul. Parini v Gorici je Schiffo 27. marca 1961 ukradel avto Giulietta TS 36731 last Giordana Macuza, povabil je še Velvija in vozila sta *
goriški ulici izpraznila rezervoar motorja. Iz motorja sta namreč vzela 6 litrov bencina s katerim sta se potem prevažala še nekaj časa. Giulietto sta pozneje zapustila v nek; ulici.
Naslednji dan sta z motorjem odšla v Kaprivo pri Gorici in skozi okno vdrla v vilo Guida Cattaruzzija, ki stanuje v Vidmu. Hiša je bila prazna. Schiffo in Velvi sta se hotela nasititi na račun odsotnega lastnika in med potjo sta kupila kruh, v vili pa sta si vzela salamo in odprla škatlo tunine. Pogrela sta si tudi
in vozila sta se po mestnih ulicah, dokler jima je j čaj in popila steklenico vina. Na-pošel bencin. Zato sta šla na i enkrat pa sta zaslišala ropot mo-gradbišče podjetja Mattiroli in torja, zato sta pobrala dva kutam skušala s silo odpreti rezer-
voar buldožerja. Ker pa nista mogla odpreti čepa, sta vzela gumijasto cev in posodo s pomočjo katere sta naknadno v neki
KltfO «1R1§» PROSEK
predvaja danes 8. t. m. ob 19.30 uri film:
«ATTENTI ALLE YED0VE»
(Pazite se vdov)
Barvni film Columbia — vesel in romantičen.
Igrajo: DORIS DAY — YACK LEMMON
Ubit na

predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18. uri sneman v Pana-vision in Eastmacolor film:
TARAS IL MAGNIFICO
(Mogočni Taras)
V glavnih vlogah nastopajo: TONY CURTIS, YUL BKtfNiN.tR, SAM W AN AMAKER, BRAD DEXTER, GUY ROLFE in PERRY LOPEZ
hinjska noža in se nato skrila. V zapuščeno vilo je prišel njen čuvaj Rino Zuliani in ju zalotil.
Zuliani je na prejšnji . razpravi pričal, da sta ga fanta napadla in ga ranila z nožem, medtem ko se je on branil s palico, ki jo je imel s seboj, Schiffo pa je trdil, da je zbežal. Ko pa je videl, da je Zuliani prijel Velvija in začel udrihati s palico po njem, je zagrabil kamen in ga zalučal v Zulianija, kateremu je. povzročil poškodbe. Nato je šel k Zulianijevemu avtu in grozil, da ga bo porinil v jarek, če ne bo izpustil Velvija. Zuliani je bil zato primoran Velvija izpustiti, toda preden je dosegel Schiffa sta oba malopridneža zbežala. Zaradi rane pa se je moral Zuliani zdraviti 2 meseca.
Schiffo je še nadalje trdil, da mu je prejšnji dan brat lastnika vile dal dovoljenje, da lahko prebiva v hiši. Schiffo je namreč lastnikovega brata na videz poznal, ker ima njegov oče posestvo zraven vile.
Državni tožilec dr. Santonasta-so je v svoji razpravi analiziral dejanje obeh	obtožencev	v	luči
psihiatričnega pregleda, kateremu sta bila obtoženca podvržena, da se ugotovi, ali sta bila v trenut-1 ku dejanja sposobna razsojati. Na-j to je razpravljal o razlogih pri-1 živa in zahteval naj se Velviju kazen	potrdi,	Schiffu pa	naj	se
zmanjša za eno leto zaradi tatvine.
Govorila sta nato odvetnik Pa-scoli iz Gorice, ki je branil Velvija in zahteval naj ga sodišče oprosti, ker je tedaj, ko je zagrešil	dejanje	bil komaj	15	let
1 star ter je bil to njegov prvi greh.	Prej in	pozneje pa	je	do-
kazal, da zna hoditi po pravi poti in se je poboljšal.
Schiffo ima na vesti več tatvin avtomobilov in motorjev, obtožen je bil tudi zaradi nedovoljene nošnje orožja, obsodilo ga je celo tržaško sodišče za mladoletnike in ga kaznovalo s priporom v umobolnici. Zanj je branitelj Devetag iz Gorice zahteval naj sodišče upošteva okolnosti da je Schiffo vedno živel v kaj čudnem družinskem okolju in da je že pri petem letu moral v neko zdravilišče za duševno bolne. Zahteval je naj se obtožencu prizna delna slaboumnost.
Sodnik Roatti je odločil, da se razprava prenese na 17. junij ko bo sodišče vprašalo za mnenje psihiatra, ki je oba obtoženca pregledal že 1961. leta.
V OKVIRU SOBOTNIH VEČEROV V DIJAŠKEM DOMU
Uspela produkcija solistov in šolskega orkestra iz Šempetra
Nastop gojencev Glasbene šole Iz Šempetra je bil dogodek, ki je zapustil sled med našo šolsko mladino
Koordinacijski odbor za kmetijske zadeve
Voditelji združenj neposrednih obdelovalcev zemlje iz tržaške, go-riške in videmske pokrajine so se včeraj sestali v Gorici in proučili vprašanje deželnega kmetijskega gospodarstva. Sklenili so, da bodo ustanovili deželni koordinacijski odbor za proučevanje predlogov v obrambo kmetovalcev z razvojem __ kmetijstva po pokrajinah.
*""lllU>IN|||||.......... mm,
Nova ribja restavracija v Kopru
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 8. t. m. ob 19.30 uri Lux film:
UN GIORNO DA LEONI
(En dan kot levi)
Igrajo: RENATO SALVATORI, CARLA GRAVINA, ANNA MARIA FERRERO in TOMAS MILIAN
šolski orkester, ki ga sestavljajo mladi in tudi prav mladi gojenci Glasbene šole iz Šempetra, je prejš-njo soboto, v okviru rednih sobotnih večerov, nastopil na produkciji v Slovenskem dijaškem domu v Gorici. Rod taktirko dirigenta Marjana Koniča je čudovito zaigral nekaj zelo zahtevnih skladb
GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA
Ob nedeljah bodo zaprte pekarne in mlekarne
V ponedeljek in torek stavka šoferjev linijskih avtobusov
Na Zvezi trgovcev v Gorici so včeraj dosegli načelni sporazum o plačevanju pekov goriške pokrajine za dvojno peko. S tem bodo omogočili, da bodo pekarne in mlekarne zaprte vse nedelje, za Novo leto, 1. maj, veliki šmaren, božič. Za dvojno delo pred prazniki bodo pekom izplačali dve minimalni dnevni mezdi in 600 lir za vsako dvojno peko. Prefekt bo v najkrajšem času izdal dekret o nedeljski zapori lokalov. Vest nam je sporočila Delavska zbornica.
V četrtek opoldne so se na sedežu Zveze tekstilnih industrijcev sestali zastopniki sindikalnih orga nizacij delavcev, zaposlenih v To gnellovi tekstilni tovarni z glavnim ravnateljstvom. Delodajalec je znova ponudil 5.000-lirsko zvišanje proizvodne nagrade, ki je znašala lani samo 20.000 lir. Glede ostalih zahtev sindikalnih organizacij pa je zavzelo negativno stališče. Sindikati so zahtevali povišek minimalnih akordov, odškodnino v višini 50 odstotkov za nevpeljano akordno delo, doklado za škodljiva in nočna dela. Ob zaključku sestanka so zastopniki sindikalnih organizacij sporočili, da se ne morejo pogajati na osnovi predlogov, ki so jih za govarjali zastopniki Tognelle, in zahtevali od njih, naj proučijo svoje stališče in odgovorijo do 10. junija. Ce bi prejeli negativen odgovor, bodo začeli sindikalno akcijo
je
DIJAŠKA MATICA V GORICI
vabi
na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 9. VI. ob 9. uri v DIJAŠKEM DOMU V GORICI
latinski objekt, kakršnih je S*lo v celi Jugoslaviji. Lok
,,V pritličju znamenite pretor-l?e palače na Titovem trgu v '°Pru so v ponedeljek odprli no-i° ribjo restavracijo. Po načrtih ■J1*- arh. Eda Mihevca je gradbe-Podjetje «Gradis» z drugimi J*deli?vci uredilo in opremilo tak
še
Lokal,
j'* ga sestavljajo trije prostori jj .kuhinja, je v tipičnem — sti-L?'ranem obmorskem slogu. O->^ajni muzej je odstopil nekaj i®himivih arhitektonskih detaj-- ki so jih vzidali v stene, ,ited restavracijo so postavili na -?sni strani tipičen istrski kam--vodnjak, v dveh prostorih v* Vzbuja pozornost in občudo-..^bje strop po starih motivih i-(^»kih obmorskih krajev. Prav cko padejo vsakemu gostu ta-,j°i v oči lestenci v obliki ma-'vhih lesenih koles vprežnih °*°v.
‘•a ureditev tega lokala in na-
bavo potrebne opreme so porabili nad 55 milijonov lir. Koper je s tem turističnim objektom zelo pridobil, ne samo zaradi lepe, okusne in posrečene arhitektonske izvedbe, ampak tudi zaradi tega, ker je to prvi specializiran tovrstni gostinski obrat na tem področju. Nekateri so mnenja, da bi ribja restavracija spadala bolj k morju kot pa na trg v središču mesteca; vse kaže pa, da je prevladalo mnenje, naj bi bil tako urejen lokal v nekako dopolnilo koprskemu glavnemu trgu, ki je zaradi svoje arhitekture (pretorjeva palača, loža in katedrala) znan daleč po svetu. Zunanje lice seveda ni nikakor spremenjeno, turisti, ki pvjdejo na trg, pa bodo po ogledu spoznali lahko najboljše specialitete, se najedli rib in jih nalili s pristno domačo kapljico. Izbira jedi je bogata; razne mor-
ske ribe, ribje specialitete (brodet s polento, polenovka na istrski način, ribji paprikaš, oštrige, pidoči itd.), srbske specialitete na žaru (čevapčiči, ražnjiči itd.), druge jedi, pa kraški pršut, kar vse lahko zalijete s pristnimi domačimi vini iz Istre, Krasa, Vipavske doline in Brd. No, važno je pa tudi to, da je namreč postrežba solidna in hitra in da bo taka, kakor nam zagotavljajo, ostala še dolgo časa.
Tuji turisti, ki jih je že precej ob istrski obali, so že •zavohali«, kje imajo ribe in dobro vino, ter so se zelo pohvalno izrazili. In še nekaj za zaključek. Da bi ribe cvrl in pekel res tak kuhar, ki se na to razume, je vodstvo podjetja nalašč za to poklicalo in sprejelo v službo specializiranega kuharja iz Dalmacije. Čestitamo in želimo obilo uspeha, gostom pa dober tek.
A. B.
TRGOVINE NA GORIŠKEM
Prejšnjo soboto je bila v okvi- miMiiiniiiiMiHiiiiiniiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii..................iiiimi.............................im.......
ru sobotnih večerov, ki jih za svoje gojence prireja uprava Slo-venskega dijaškega doma v Gori-ci, produkcija gojencev Glasbene šole iz Šempetra. Pri organizaciji prireditve je sodelovala tudi goriška šola Glasbene Matice.
Koncertu je poleg gojencev prisostvovalo tudi lepo število staršev otrok, ki so v zavodu, ter ljubiteljev glasbe.
Nastopajoče je občinstvu predstavil ravnatelj Dijaškega doma dr. Peter Sancin, ki je poudaril pomen glasbene vzgoje in stikov med glasbenimi inštitucijami med obema sosednjima mejnima področjema.
Šempetrska glasbena šola
Na zahtevo SIOT-CGIL je pokrajinski Urad za delo določil 15. junij za sestanek z ravnateljstvom «Cotonificio Goriziano«, s katerim bodo sindikalisti proučili svoje zahteve.
Zveza industrijcev je sporočila sindikalnim organizacijam, da bo II. junija sestanek zaradi proizvodne nagrade v Iglea, 18. junija p-; za proizvodno nagrado v podjetju Montiglio iz Mariana.
Pokrajinska federacija CISL pa nam Je sporočila, da je njeno vsedržavno vodstvo potrdilo stavko, ki so jo proglasile CISL, CGIL in UIL, osebja linijskih avtobusov podjetij RIBI, La Gradese, Bonezzi Isonzo itd. v ponedeljek in torek 10. m 11. junija od polnoči do poldne. Pozivajo se vsi delavci, naj ne nasedajo govoricam o nekoristnosti stavbe in složno sodelujejo v njej.
Na vsakih deset družin pride po ena obrtnica
Kadar je trgovin preveč, je promet premajhen, kar povečuje režijske stroške in prodajno ceno
nastopila s solisti, kakor tudi z orkestrom, ki je otvoril in zaključil zares lepo prireditev. U-vodoma je orkester pod vodstvom Marjana Koniča, neumornega voditelja te Glasbene šole, zaigral Gregorčevo «Mi smo mi« in Leharjevo »Cigansko ljubezen«.
Sledilo je dvanajst solističnih točk, ki so jih izvedli violinisti, pianisti, harmonikarji in pihalci.
Najprej sta Ankica Brezigar in Vesna Prapotnik zaigrali štiriroč-no Niachovo klavirsko skladbo • Palčkova koračnica«, Bogdan Nemec je na harmoniko zaigral Beethovnov «Menuet», Branko Brezavšček Vivaldijev violinski »Koncert v G-duru», klarinetist Voj ko Bednarik Carosiovo »Vrnitev«, pianistka Stana Mermolja Tomce-vo »Predico«, harmonikar Franc Cvelbar Avsenikov »Valček«, violinist Radovan Marvin Bragovo »Serenato«, pianistka Zvezdana Nemec Debussyjevo »Arabesko«, harmonikarica Majda Furlan A-venbergovo »Labodovo pesem«, pianistka Jožica Peric Fibichov »Poem«, violinistka Jadranka Sto-viček Vivaldijev »Koncert v g-molu«, goriški pianist Vojko Cotič pa Beethovnovo »Elizi«. V 'pVšneV položaja drugem delu je šolski orkester	F J
zaigral intermezzo iz Maseagnije-ve opere »Cavalleria rusticana«,
Sibeliusov «Valse triste« in na koncu še odlomek iz Verdijeve opere »Traviata«, ki so ga morali zaradi izrednega navdušenja občinstva še enkrat ponoviti. Vmes je kvartet zaigral nekaj pesmi za veselo razpoloženje. S tem je bil inštrumentalni del zaključen, oktet iz Šempetra pa je za konec še prav lepo zapel nekaj umetnih in narodnih pesmi..
Iz zgornjega je mogoče razbrati, da je bil program zelo kvaliteten. K temu moramo dodati še to, da je bilo izvajanje brezhibno in na visoki ravni, kar po eni strani dokazuje, da razpolaga šo-la z zelo nadarjenimi učenci, po drugi strani pa kaže veliko skrb učiteljev in profesorjev glasbe, ki poučujejo na tej šoli, da bi ustvarili čimveč dobrih instrumentalistov, ki so pogoj za širjenje kroga ljubiteljev glasbe ler umetnosti v širšem pomenu besede.
Obenem ne moremo prezreti še enega nadvse pomembnega dejstva, da namreč takšne prireditve kulturno dvigajo našo mladino, ki ima prav malo ali skoraj nobene prilike, da bi se seznanila z umetnostjo in kulturo, z neizčrpljivimi zakladi neminljivih vrednot, ki vsakega človeka, še najbolj pa mladega, plemenitijo v njegovem čustvovanju. In ker se ta naloga opravlja v naših specifičnih pogojih, je njen pomen toliko večji — ne morda samo za našo mladino, ki nam je najbolj pri srcu in v prid katere so bili prav na Goriškem storjeni v zadnjem času dokajšnji napori, da bi se čimbolje pripravila za življenje — ampak tudi za vse ostale pripadnike naše manjšine.
Goriška pokrajina ima komaj 140.000 prebivalcev, ali celo nekaj manj, pa šteje vkljub temu precejšnje število trgovin tako na debelo kot na drobno.
Po podatkih trgovinske zbornice smo imeli ob koncu preteklega leta na področju vse , pokrajine kar 3251 trgovskih obrtnic ali približno po eno na vsakih 44 prebivalcev. Praktično to pomeni, da pride na vsakih deset družin po ena obrtnica, kar je vsekakor preveč, da bi lahko vsi obrtniki, odnosno trgovci, lahko toliko delali, da bi njihova družina od tega živela.
Največ imamo trgovin jestvin-ske stroke, in sicer 1682, med katere so vštete tudi mlekarne (123) in trgovine s povrtnino (346); mesnic je med njimi 268, splošnih jestvinskih trgovin 785.
Trgovin oblačilne stroke je v vsej pokrajini 645, od tega 58 konfekcijskih in 211 manufaktur-nih trgovin.
Trgovin mehanične in sorodnih strok je 299, med njimi je kar 97 trgovin z električnimi stroji za gospodinjstvo ter 101 trgovina z vozili in nadomestnimi deli.
Raznih drugih trgovin, ki ne spadajo v nobeno zgoraj omenjenih kategorij je 625; med njimi je 175 knjigarn in papirnic, 130 trgovin z barvami in laki, 122 razdeljevalnic tekočega plina in drv ter drugega goriva, 56 ben-cinarjev in 43 trgovin s kmetijskimi potrebščinami.
V primerjavi s prejšnjim letom, ko je bilo v pokrajini vseh trgovin 3146, se je njihovo število zvišalo za 106, ne da bi se število prebivalstva v tem času bistveno kaj spremenilo. Seveda je treba upoštevati, da ima marsikateri trgovski obrat po več obrtnic za posamezno blago, ki ga ima v prodaji, vendar pa to ne spremeni
mnogo.
2e večkrat se je govorilo o potrebi, da bi morali izdajo novih dovoljenj za trgovine omejiti v skladu z dejanskimi potrebami posameznih okolišev, kakor velja na primer za trafike in za lekarne. Ce je namreč več trgovin kot potrebno, se to pozna na re-žijstoh stroških, ti pa imajo neposreden vpliv na prodajno ceno. Ce hočemo, da bodo kontrola cen in ukrepi proti draginji učinkoviti, potem je treba upoštevati tudi to dejstvo.
riško bolnišnico 24-letnega Romana Pellegrinija iz Gorice, Ul. Pasubio št. 7. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili zlom desne podlahtni-ce ter ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh. Pellegrinl se je poškodoval pri padcu z motocikla v Ul. della Barca.
Ob 15.15 so v civilni bolnišnici nudili prvo pomoč 42-letnemu Giusep-pu Rositu iz Gorice, Ul. Pasubio 11, ki se Je pri padcu s kolesa v Ul. Duca d’Aosta ranil na desni nogi. Okreval bo v osmih dneh.
Dve cestni nezgodi
Včeraj ob 13.30 so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v go-
V	četrtek v Sovodnjah «Veseli vcčcr» tabornikov
V	četrtek 13. junija ob 18.30 bo priredila v prosvetni dvorani v Sovodnjah taborniška družina »Mrzlega vrtinca« «Veseli večer«. Program bo vseboval enodejanko, družabne igre in zabavo. Vabljena je zlasti mladina.
Menični protesti
Po podatkih trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v prvi polo-
vici meseca maja 579 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 319 v Gorici, 52 v Tržiču, 38 v Ronkah, 36 v Gradežu, 27 v Krminu, 25 v Gradiški ,25 v Škocjanu, 9 v Turjaku, 9 v Foglianu-Redipugli, 8 v Staran-canu, 8 v Zagraju, 6 v Romansu, 5 v Doberdobu, 5 v Steverjanu, 2 v Dolenjah, 2 v Furri, 2 v Sovodnjah, 1 v Kaprivi in v Moši.
» Goriški - pokrajinski upravni odbor je odobril transaksijo z družbo Autovie Venete za razlastitev zemljišč v občini Villesse ter prodajo zemljišča nekega kamnoloma v Foljanu podjetju Passino. Odbor je odobril še nekaj drugih u-pravnih sklepov.
Prva seja glavnega odbora SPZ
V sredo 5. junija zvečer se je sestal na sedežu SPZ v Trstu glavni odbor, ki je bil izvoljen na rodnem občnem zboru prosvetne organizacije v Gorici. Sejo je otvoril predsednik Ubald Vrabec, ki je uvodoma pozdravil nove člane glavnega odbora.
Prva seja je bila posvečena delu odbora, posebno delovanju referentov. Poudarek prve seje novega glavnega odbora ni bil na tem, kaj bo delal, ampak kako, da bi bil efekt dela čimvečji. Izvoljeno je bilo tudi tajništvo SPZ, ki bo skrbelo za tekoče posle, ne da bi se z njimi ukvarjal glavni odbor V kratkem, vsekakor Se pred zaključkom letošnje sezone, bo sklicana druga seja glavnega odbora, na kateri bi se pogovorili o nadaljnjem delu v prosvetni organizaciji in njenih društvih
VERDI. 17.15: «Agente 007 licenza di uccidere«, S, Connery in U, An-dress, Ameri.-,ki barvni film. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.30: «11 monaco di Monza«, Tot6, Macario ln N. Taranto. Italijanski črnibeli film. Zadnja predstava ob 22
V1TTORIA. 17 00: «Billy Budd«, Robert Ryan in Peter Ustinov. Francoski črnobeli film v cmemasco-pu. Zadnja predstava ob 21,30.
t inN TRALE. 16.30:	«1 tuorilegge
della Vatle solitarla«, R. Base-hart in V. Taylor, ameriški tech-nicolor.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA nastopa Jutri 9 ju-! nija v prosvetni dvorani v Gorici s Tavčarjevim najnovejšim
J odrskim delom
V HONOLULU
Predstava bo samo ob 17. uri Sedeži po 300 in 200 lir stojišča po 100 lir. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan Proi daja vstopnic na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1, tel. 24-95, v kavarni Bratuš ter eno uro pred pričetkom predstave.
""".................................."..................
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Razgrajal je doma v Štandrežu in v pijanosti zmerjal policaje
Prišel je z juga v Gorico, da bi tu poskusil svojo srečo, pa so ga takoj spravili pod ključ
danje. Med drugimi je sedel na zatožni klopi tudi 28-letni Jože! Drufovka iz Štandreža, Kraška ulica št. 22, ki se je moral zagovarjati zaradi pijanosti lin pa da je žalil predstavnike javne varnosti ter jim tudi grozil Bilo je sredi noči dne 15 marca letos, ko je njegova žena Bruna Marušič telefonsko poklicala na pomoč nočni oddelek na goriški kvesturi, ker da je njen mož pijan ter da razsaja in razbija po hiši. Ko sta prišla dva policaja, sta v resnici zagledala Drufovko pred njegovo hišo, in ko ju je ta zagledal, je zagrozil, da bo vrgel na policaje gumijasto preprogo, ki jo je držal v rokah. Iz policijskega zapis-
tmiiiiiiiiiiiiniiiiiM diiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiilii m iiiiiinia im milil it ti im iiimiiiiiiit im 1111111111111111111111111111111
V CERKEV SO SE SKRILI ZVEČER, PREDEN SO JO ZAPRLI
Včeraj je imelo okrožno sodišče nika je tudi razvidno, da je po-v Gorici zopet svoje redno zase- licaje zmerjal in jim grozil s
pestjo.
Policajema se je končno posrečilo, da sta ga imobilizirala in
Neznanci ponovno okradli goriško stolno cerkev
Odnesli so dragocen nakit s kopijo slike svetogorske m * ere božje
Ko je zaprla vrata za seboj in se je Vinci znašel sam v veži, je zagledal ob steni skrinjo m takoj ga je zamikalo, da bi po-
_	._________ ... gledal, kaj je v njej. 2 vajeno
odpeljala v goriško bolnišnico,; roko ie vlomil žabico pri po-
Neznanci so v noči od četrtka na petek okradli goriško stolno cerkev. Policija je uvedla preiskavo ln ugotovila na podlagi ocene izvedencev, da je bilo župnišče oškodovano za okoli 200.000 lir. Prvi je tatvino opazil mežnar stolne cerkve Augusto Grinover, ki Je včeraj zjutraj ob 5,30 hotel odkleniti glavna vrata. Leta so bila samo priprta, Ker se mu je to zdelo sumljivo, je pregledal cerkev in opazil, da podoba matere božje z otrokom, ki Je kopija originalne slike na Sveti Gori,' ni na pravem mestu. Bila je prislonjena k spovednici Tatovi so sneli iz krone dragocene kamne, pozlače-
ne in srebrne predmete ter nakit, ogrlice in prstane, ki so jih verniki darovali cerkvi. S silo so odprli tudi pušice ter odnesli denar, ki je bil v njih.
Po prvih ugotovitvah tatovi niso vdrli v cerkev, ampak so se skrili vanjo že v četrtek zvečer po pogrebnih svečanostih za papežem. V njej so ostali vso noč in nemoteno o-praviii svoj posel. Ko so ga končali, so z orodjem, ki so ga imeli s seboj, odprli glavna vrata in izginili v noč. To je v zadnjih letih že drugi primer tatvine v goriški stolnici.
kjer je službujoči zdravnik ugotovil, da je bil možak precej vinjen, obenem pa je imel po rokah več prask, ozdravljivih v petih dneh, ki si jih je prizadejal, ko je razbil steklo pri stanovanjskih vratih doma. Policija ga je nato pridržala v zaporu in ga izpustila šele naslednji dan, potem ko je vso zadevo prijavila sodišču.
Pri včerajšnji razpravi med pričami ni bilo žene Brune, ker je medtem odšla na delo v Nemčijo. Drufovka pa je dejanje deloma priznal in povedal, da je razbil steklo v vratih z uro, ki jo je zagnal vanje.
Državni tožilec je zahteval zanj esem mesecev zapora, sodišče pa mu je prisodilo zaradi žalitve policije štiri mesece in pet dni zapora in 3.000 lir globe ter plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Drufovko je u-radno branil odv. Bernot.
+ * *
Dne 12. aprila letos se je v zgodnjih jutranjih urah pripeljal z nekim tovornikom v Gorico 28-letni Vincenzo Vinci doma iz okolice Bnndisija, ki je že star znanec policije in sodnih zaporov, da bi tudi -v Gorici poizkusil svojo srečo. Ko ga je šofer razložil, je takoj začel prosjačiti po hišah in, kot je izjavil, je iskal delo ter miloščino. Tako je potrkal med drugim tudi v stanovanju dr. Leopolda Via-nella v Ul. Dante 2 in zaprosil gospodinjo Angelino Zaiiardi, naj bi mu dala kaj vbogajme. 2ena mu je v resnici podarila par čevljev.
krovu in vzel iz skrinje škatlo, v kateri so bile štiri steklenice briškega vina, dva kosa blaga za žensko obleko in ženska torbica. Nato je jadrno izginil ven in se skozi ljudski vrt oddaljil.
Ko je gospodinja čez nekaj časa pogledala v vežo, je opazila vlomljen pokrov pri skrinji in takoj ugotovila tudi tatvino. Ob 12.30 je telefonsko obvestila policijo, ki je takoj prišla. Ko so policaji izvedeli, da se je malo prej zglasil tak in tak sumljiv človek, so takoj začeli stikati po mestu za njim. V resnici so že okrog 13.20 srečali sumljivega človeka v Ul. Leom in ko so ga ustavili, so našli pri njem ukradeno blago. Mož je pozneje na kvesturi tatvino tudi priznal in dejal, da je prišel v Gorico iskat delo. Ko pa so dobili informacije o njem, so ugotovili, da je bil že 19-krat pred sodiščem in od tega samo leta 1961 kar petkrat.
Tudi včeraj ga je spdišče obsodil i na 10 mesecev zapora zaradi obtežilne tatvine ter na plačilo 30 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Uradno ga je branil odv, Bernot.
Drž. tož. dr. Placentlno; preds. sod. dr. Cenisi; zap. Daidone.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, Travnik št. 14. tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,6 stopinje ob 13.10, najnižjo 11,3 stopinje ob 3. Povprečne dnevne vlage je bilo 72 odstotkov.
Italijani prispeli na Dunaj
Rivera in Mazzola v reprezentanci
Tekmi bo prisostvoval tudi predsednik Indonezije Sukamo
DUNAJ, 7. — Člani italijanske nogometne reprezentance so danes v spremstvu tehničnega komisarja Fabbrija, tajnika nogometne zveze Bertoldija in drugih zveznih funkcionarjev ter 80 novinarjev prispeli na Dunaj, kjer so se nastanili v hotelu «Prinz Eugen». Italijane sta na železniški postaji pričakala glavni tajnik avstrijske nogometne zve
ze Liegl in podpredsednik iste Blažek.
Popoldne so imeli Italijani kratek trening, po katerem je tehnični komisar potrdil sicer že najavljeno postavo, ki bo:
Vieri, Maldini, Facchetti; Guar-neri, Salvadore, Trapattoni; Bulga-relli, Mazzola, Sormani, Riviera in Menichelli.
Rezerve: Negri, Gori, Tumburus, Corso in Puja.
Fabbri je potrdil tudi možnost uporabe Corsa, ki se je v tekmi proti Avstriji B v Vidmu, najbolj izkazal.
Nedeljskemu srečanju Avstrija • Italija, ki bo na Praterju, bo prisostvoval tudi predsednik Indonezije Sukamo, ki je zase in za spremstvo kupil 15 vstopnic.
AVTOMOBILIZEM
FRANCORCHAMPS, 7. — Belgijec Willy Mairesse je bil danes na poskusnih vožnjah za veliko nagrado Belgije, ki bo v nedeljo, najhitrejši. Avtomobilist, ki je šofiral avto Ferrari, je dosegel povprečno hitrost 214,902 km. Za njim je bil najboljši Avstralec Brabham.
PO 19. ETAPI ČEZ PRELAZE DOLOMITSKIH VRHOV
laccime na ciliu, Mmm pa v Mici
Splošna lestvica
1.	BALMAMION 105.38’45”
2.	Adorni z zaost. 2’24”
3.	Zancanaro 3T5"
4.	De Rosso 6’34”
5.	Ronchini 9T1”
6.	Taccone U’18”
7.	Massignan 16’52”,	8. Carlesi
18’41”, 9. Battistini 25’U”, 10. Bru-gnanii 25’36”, 1. Fontana, 12. Cribo-ri, 13. Pambianco, 14. Alomar, 15. Casati, 16. Mealli, 17. Bono, 18. Zi-lioli, 19. Partesotti, 20. Ferreti, 21. Moser, 22. Fontana, 2?. Assirelli, 24. Poggiali, 25. Panicelli, 26. Baldini, 27. Conterno, 28. Maserati, 29. Sar-tore, 30. Bitossi itd.
KONČNA LESTVICA GORSKE NAGRADE 1. TACCONE 420 točk, 2. Zancanaro 220, 3. Bitossi 130, 4, Moser 80, 5. Adorni 60, 6. Balmamion 50, 7. Ceppi in Massignan 40, 9. Pambianco in Ziiioli itd.
PO IZIDIH NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Namiznoteniška ekipa
športnega združenja Bor
promovirana v B ligo
2e dolgo ne objavljamo vesti o delovanju Borovega namiznoteniškega odseka. Zastoj dejavnosti na tem polju pa je -sezonskega značaja in razlog je treba iskati v dejstvu, da večina igralcev izhaja iz vrst študentov,ki so v tem času zaposleni z učenjem.
Zaradi tega se je letošnja u-
radna sezona zaključila z državnim prvenstvom, na katerem so Borovi atleti dosegli uspehe, o katerih smo že pred časom poročali. Po zaključku državnega prvenstva se je sestala tehnična komisija namiznoteniške Zveze in je po izidih letošnjih ekinnih tekmovanj izdelala dokončno lestvico A, B in C lige.

MOENA, 7. — Devetnajsta etapa, ki je pripeljala preostale udeležence letošnjega Gira čez sedem prelazov dolomitskih hribov, ali kakor jih organizatorji imenujejo «bledi hribin, je končno in verjetno tudi dokončno razčistila položaj. V današnji etapi imamo praktično dva zmagovalca: Taccone ja, ki je z naskokom privozil do cilja, in Balma-miona, ki si je ponovno oblekel rožo majico, ki jo po vsej verjetnosti ne bo več slekel.
ZA NEDELJSKO TEKMO PROTI ITALIJI
Tudi brez Nemca Avstrije! nevarni
Decker najavil postavo
DUNAJ, 7. — Tudi tokrat predstavlja avstrijsko glavno mesto telo važno etapo poti italijanske državne reprezentance. Tekma, ki je na Praterju 11. novembra lani, predstavljala ognjeni krst tedaj novega tehničnega komisarja Fabbrija, nedeljsko srečanje pa bo kolavdacija prenovljene italijanske reprezentance.
Lani je državna reprezentanca
pod novim vodstvom popolnoma spremenila lice. Fabbri je vnesel nekaj novosti in poskus se je posrečil: Italijani so gladko zmagali, pa čeprav le s pičlo razliko. To je bila prva povojna zmaga na Dunaju in tudi prva po 27 letih, potem ko je Piola 1935. le-
ta zadal Avstrijcem odločilni u-darec.
Z novimi silami je reprezentanca pokazala, da je na, dpbri poti .To se je najbolj videlo v tekmi z Brazilijo, pa čeprav jpž-noaiperiški gostje niso bili v najboljši formi. Ta tekma predstav-
MICHEL JAZY
svetovni rekorder
PARIZ, 7. — Med včerajšnjim mednarodnim atletskim mitingom, ki je bil v večernih urah na stadionu Charlety, je Francoz Michel Jazy, kot smo že včeraj javili, izboljšal svetovni rekord v teku na dve milji, ki je s časom 8,29"8 pripadal od junija lani Američanu Jimu Beattyju. Novi rekord je za dve desetinki boljši od prejšnjega. Na istem mitingu je Rizzo izboljšal italijanski rekord.
Kronologija svetovnih rekordov v teku na dve milji (2.218 m) je naslednja:
9’46"4
GUNAAR HEAGG (Švedska); v Qstersundu 25.6.’44
8’42”8 G. HAEGG (Švedska); v Stockholmu 4.8.1944.
8’40"4 GASTO-N REIFF (Belgija); v Parizu 26.8.1956.
8'33”4 S. IHAROS (Madžarska); v Londonu 30.5.1955.
8’32”3
THOMAS (Avstralija); v Dublinu 7.8.1956.
8'30”4 HALBERG (N. Zelandija); v Turku 7.6.1961.
8.29”8 JIM BEATTY (ZDA); v Los Angelesu 8.6.1962.
Ija prerod italijanske nogometne reprezentance. Spopad z Avstrijo pa bo moral dokazati upraviče-r.pst ali neupravičenost optimističnega razpoloženja.
Avstrija, pa čeprav ima dobre in slabe lastnosti, dobre in slabe dneve, je vedno spoštovanja vredno moštvo. Ce kaka reprezentanca spravi Avstrijo na kolena in to celo na Dunaju, pomeni, da ima nadpovprečne teihnične in taktične sposobnosti in predvsem, da je učinkovita.
Trenutno je avstrijska nogometna reprezentanca pravcata neznanka. V zadnjem času je klonila Škotski v Glasgowu, kmalu za tem pa je pokazala izredno igro proti Češkoslovaški, katero je premagala s 3:0.
Incidenti v Glasgovvu so spravili tehničnega komisarja Deckerja v resno zagato. Avstrijski izvedenec se ne bo mogel poslužiti napadalca Nemca, ki je diskvalificiran prav za nedeljsko tekmo. Nemec je tipičen prodorni napadalec: on je zabil edini avstrijski gol v zadnji tekmi proti Italiji in on je spravil vse tri avstrijske žoge v češkoslovaško mrežo.
Na papirju so Italijani za nedeljsko tekmo absolutni favoriti. To predvsem, ker so v zadnjem času pokazali vidni napredek. S tem pa ni rečeno, da bo uspeh stoodstotno pripadal Italiji. Nasprotno. Paziti je treba, da ne bi zašli v preveč lahke utvare. Kljub odsotnosti Nemca imajo Avstrijci še vedno na razpolago dovolj napadalcev, ki bodo brez dvoma lahko spravili italijansko obrambo v zagato. Avstrijski napadalci -- tehnično popolni, hitri, gibč-
Taccone je bil začetnik odločilnega napada in nehote je največ pripomogel Balmamionu, da si je zagotovil prvo mesto v lestvici. Z ofenzivo je potegnil za seboj vse najboljše. Medtem ko je Taccone sam vozil čez prelaze, se je v ozadju vnela borba najprej med Ador-nijem in Ronchinijem, kasneje pa je Massignan potegnil za seboj Bal-mamiona in Adornija, ki ju je pustil, da sta sama obračunala za boljše mesto. Tik pred prelazom Valleso se je Balmamion otresel A-dornija in na zadnjem vzponu do S. Pellegrina je slednji dokončno fizično in moralno klonil.
Taccone je danes spravil v žep vse gorske nagrade in si s tem o-svojil tudi zaključno. Bil je povsod prvi: na prelazu Duran (1.601 m), na Forcelli Staulanza (1.773), na prelazu Cereda (1.369), na prelazu Rolle (1.970), na prelazu Valles (2.033) in končno na prelazu S. Pel-legrino (1.918). Kot Coppi torej in kot sloviti predstavnik italijanskega kolesarstva je sam privozil do cilja z večminutno prednostjo. Bil je truden, a vesel, ko je Moser prišel do cilja tik pred Balmamipnom 4’7” kasneje. Četrti je bil Massignan s 6’24”, peti Zancanaro S fi'48”, Adorni pa šesti s 6’53" zamude.
VRSTNI RED
na cilju 19. etape Brlluno - Moena (198 km)
1.	TACCONE VITO (Lygye), 7 ur 44’H”, s povprečno hitrostjo 25,592 km:
2.	Moser Enzo 7,48’18”.
3.	Balmamion Franco
4.	Massignan Imejrio 7.50’35”
5.	Zancanaro Giorgio 7.50’59”
6.	Arodni 7.51'04", 7. Ziiioli, 8. Bi
tossi 7.52’05", 9. Alomar 7.52’25”, 10.
De Rosso 7.53’57”,	11. Ferreti
7.54T1”,	12. Guernieri 7.54’48”, 13.
7.54’5l”,	14. Sartore
Partesotti
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
SE NAPORNI NASTOPI ZA ODBOJKARJE BORA
V nedeljo 16. t.m. kvalifikacije za vstop v drugo moško ligo
Uspešen obračun treh let delovanja: v 54 nastopih 42 zmag
Sredi junija 1961. leta je bil praktično podpisan krstni list odbojkarskega odseka športnega združenja BOR. K novemu odseku, ki je začel delovati v počitniškem času, je pristopilo mnogo mladine, s katerimi je nastala prva Borova ekipa. Ko so bili
igralci vsaj za silo pripravljeni udeležil turnirja, kjer je naletel na že izkušeno ekipo tržaških gasilcev. Ti so z začetniki gladko pometli in jih poslali domov 7. dvema porazoma.
Začetek je bil slab, vendar ni nobenemu odvzel poguma. Dva meseca kasneje je ista ekipa že nastopala na propagandnem turnirju, ki je veljal za odskočno desko za C ligo. Začetna pot je
za nastop, se je Bor istega leta
111111111111111111111111.11111111111111111111111111111111111111111
BOKS V RIMU
Bcnvcnuti zmagovit De Piccoli zopet k. o.
RIM, 7. — Tržačan Nino Benve-nuti je danes praznoval novo zmago: na mitingu v Rimu je premagal po točkah Američana Montana.
Franco De Piccoli, ki je nada italijanskega boksa težke kategorije, pa je doživel ponoven poraz z k. o. Tega mu je zadal že v drugi rundi Joe Bygraves (Jamajka).
* * *
MILAN, 7. — Sandro Mazzinghi je nocoj premagal s k. o. v peti rundi Kanadčana Wilfisa Greavesa.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIinilllllllMIimiMliilllllllllllllllMllllllllllllllllIllIlliliilliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiMiMiii
ni, prisebno izrabijo predložke ter se znajo vedno pravočasno umakniti v proste predele igrišča. Posebno desni del krilske in napadalne vrste, sestavljen iz igralcev Sportkluba, je v nedeljski prvenstveni tekmi pokazal izredno igro. Pripomniti je še treba, da so vsi avstrijski igralci prepričani v zmago.
Tehnični komisar Decker je že najavil postavo, ki bo nastopila proti italiji. Ta je naslednja:
Fraydl (Austrla-DunaJ >, Schrot-tenbaum (Rapid), Hasenkopf (Sportklub); Gager (Austria), Gle-chner (Rapid), Koller (Wien); Linhart (Sportklub), Knoll (Sportklub), Hof (Sportklub), Fiala (Austria), Floegel (Rapid).
Rezerve, vratar Szanwald (Sportklub); bek in krilec, Frank (Schwe-chat) in Strobl (Semmering); na-dadalca Rafreider (Dornbirn) in Kozliček II. (Lask iz Linza).
DTUIiTAM
V FIRENZAH
Vojvodina na nogometnem turnirju
FIRENZE, 7	— Po odpovedi
španske Saragoze so danes dopolnili prazna mesta mednarodnega nogometnega turnirja «Cit ta di Fi-renze» z dvema brazilskima enajstericama, ki sta včeraj prispele v glavno mesto Toskane, to je Bota-fogo in Palmeiras. Poleg Fiorentine sodeluje na turnirju tudi novosadska Vojvodina. Turnir bo potekal po naslednjem razporedu:
8. t. m. ob 21.30:	BOTAFOGO-
PALMEIRAS
12. t. m. ob 21.30: FIORENTINA -VOJVODINA
15. t. m. bodo finalne tekme: ob 19.30 za tretje in četrto, ob 21.30 pa za prvo in drugo mesto.
PO HRVATSKI IN SLOVENIJI
Avstrijci v vodstvu med pozamezniki in v ekipni lestvici
BEOGRAD, 7. — V današnji etapi kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji na progi Koper - Ljubljana (157 km) je zmagal član ekipe jugoslovanske armade Boltežar s časom 4.06T5”. Zmagovalec je prišel na cilj pred skupino 17 kolesarjev, med katerimi so bili tudi 4 Avstrijci. V generalnem plasmaju je na čelu lestvice Avstrijec Furian s časom 14.16T9”, na drugem mestu je Avstrijec Warga s časom 14.16’36........
, tretji je Boltežar (JLA) s 14.17’02”. V ekipni lestvici je na
prvem mestu Dunaj I. z 42.38’36 druga pa je s 43.06'07” Srbija.
Jutri bo zaključna etapa od Ljubljane do Kumrovca in od Kumrovca do Zagreba.
bila težavna, a Boru se je posrečilo, ne brez ostrih zavrtlja-jev, da si zagotovi vstop v tretjo odbojkarsko ligo. Dejavnost za 1961, leto se je tako zaključila z uspehom.
Po vestnem zimskem treningu so se Borovi igralci februarja spoprijeli v prijateljski tekmi s Sežano in so tudi kot pobudniki nastopili 'na spomladanskem turnirju, katerega so zaključili z zmago. S tem so borovci končali priprave za C ligo. Začetni potek ni bil preveč koristen Boru. Igralci so na lastnem igrišču klonili, pa čeprav za malenkostno razliko, Polisportivi iz Čedada. Posledice tega poraza so noisili do povratnega srečanja, ko so se končno oddolžili za poraz in z zmago nad najnevarnejšimi tekmeci zasedli prvo mesto v lestvici. To mesto so, čeprav so predzadnjo tekmo z ONOG izgubili, ohranili do zaključka prvenstva.
Po tem presenetljivem rezultatu, se je Bor uvrstil v kvalifikacijski turnir za vstop v B ligo. Tu pa je imela ekipa športnega združenja precejšnjo -smolo. Po čudni in nerazumljivi odločbi odbojkarske zveze, se je tega turnirja udeležila tudi druga ekipa italijanskih prvakov CIAM. Tako so borovci, kljub vneti in uporni igri, podlegli močnejšim nasprotnikom in pot v B ligo jim je bila zaprta.
Po daljšem premoru je ista e-kipa nastopila julija meseca v Izoli na pokalnem prvenstvu koprskega okraja in dosegla najboljši rezultat: zasedla je, in to nepričakovano, pa čeprav zasluženo, prvo mesto. Po zmagah nad Sežano in Postojno so Tržačani v finalnem srečanju, ki ,ie številno občinstvo razgrelo do skrajnosti, odpravili še ekipo Izole, ki je bila favorit za končno zmago.
Po tem turnirju Bor do oktobra ni vej nastopil. Tedaj je ponovno stopil na igrišče v tekmah za pokal Furlanije - Julijske krajine. Kot že prejšnje leto, so tudi tokrat gasilci prekrižali račune Boru, ki je že prej spravil na kolena nevarno ekipo CR DA. Zadnji nastop v 1962. letu je imel Bor v Gorici, kjer je na tamkajšnjem turnirju ponovno klonil tržaškim gasilcem, medtem ko je nad goriško Olimpijo praznoval zmago.
Letos je moška odbojkarska e-kipa ponovno stopila na plan februarja z nastopom na drugem
spomladanskem turnirju. Fantje so se z lahkoto odkrižali vseh tekmecev in tudi ekipe AGI iz Gorice, ki jim je kasneje ob zaključku prvenstva C lige odnesla deželni naslov. V Trstu je gostovala tudi ekipa iz Izole, ki je morala poražena domov.
V letošnjem prvenstvu C lige pa je Bor slabo startal. V drugem kolu je moral zmago, pa čeprav zelo tesno, prepustiti Polisportivi iz Čedada. Po tem spodrsljaju se je ekipa dobro držala in noben nasprotnik ji ni mogel do živega. V povratnem delu prvenstva so borovci z avtoriteto premagali Polisportivo ' in vse je kazalo, da bo z lahkoto osvojil naslov. Ko pa se je najmanj pričakovalo, je prišlo do ponovnega spodrsljaja: tokrat je Bor doživel svoj najbolj pekoči poraz v igri z goriškim AGI, ki je tako osvojil prvo mesto in naslov letošnjega deželnega prvaka.
Čeprav Bor ni dosegel končnega cilja, ni mogoče kritizirati in niti podcenjevati njegovega delovanja. Da si bo bralec jasneje predstavljal uspehe Boj-ove f»o-ške ekipe, navajamo v skopem obrisu število odigranih tekpm, razmerje med zmagami in porazi ter količnik dobljenih in izgubljenih setov.
lPfit. leta
1962.	leta
1963.	leta Skupno
10
27
17
54
6:4 15:9 21:6 61:28 15:2 45:14 42:12 121:51
Kot je razvidno iz razpredelnice se Bor stalno boljša, čeprav
doživlja še vedno neizogibne spo-drsliaje, za katere bi lahko navedli različne vzroke, ki pa niso odvisni od volje igralcev. Ce pomislimo, da je Borova šestor-ka odigrala do sedaj 54 tekem in jih je izgubila le 12, od katerih 5 s prvo ekipo tržaških gasilcev, ki sedaj tekmujejo v najvišjem italijanskem prvenstvu, moramo vsekakor priznati veliko aktivnost in predvsem visoko kvaliteto Borovih igralcev. Navijači in vsi tisti, ki se zanimajo za športno udejstvovanje, so lahko zadovoljni z Borovimi fanti in lahko z zaupanjem gledajo na bližnji turnir za vstop v B ligo, ki bo 16. t.m. v Padovi ali v Mestrah. Fantje bodo vsekakor storili vse kar je v njihovi moči, da popravijo slab vtis, ki so ga pustili v tekmi z goriškimi tekmeci in se bodo zagrizeno oprijeli možnosti, ki so jo lani zamudili, da se povzpnejo v višjo ligo. Z vsem srcem jim voščimo, da bi se uspeh, ki si ga oni sami in tudi njihovi navijači želijo, uresničil.
RUDI ŠKRINJAR
Borova vrsta je po zmagi na de' želnem turnirju, nastopala tud' na državni fazi, kjer se je uvrstila na peto mesto. Tahnična komisija je smatrala ta uspeh kot zadosten dokaz sposobnosti igral-, cev in homogenosti ekipe in j° je vključila za prihodnjo sezono v eno izmed skupin B lige.
To zasluženo napredovanje navdušuje igralce, voditelje in navijače, vendar prinaša združenju celo vrsto novih problemov tehničnega in finančnega značaja. Da bo vsem jasno kaj pomeni nastop v B ligi bomo v kratkem nanizali kako potekajo tekmovanja posameznih skupin in kako so te skupine sestavljene.
Troligaško ekipno tekmovanj* za moške ekipe so uvedli šel® v pretekli sezoni, medtem ko s0 v prejšnjih letih ekipe, razdeljene v dve skupini, tekmovale le v prvi ligi in zmagovalca skupin sta se pomerila za naslov-
Letošnjo A ligo je sestavljale 8 ekip med katerimi je bila tudi tržaška Soffitta.
Prvo mesto je zasedel Treviso. ki je gladko odpravil z vsemi nasprotniki. Tržaška ekipa je zasedla šele 6. mesto in bo morala v B ligo (iz A lige izpadejo zadnja tri moštva).
B liga je razdeljena na Pe‘ skupin z različnim številom e-kip. V beneški skupini so sodelovali Olimpica iz Arzignana (Vi* cenza), CSI Vicenza, TT Videi# in tržaški UNI. Zmagala je 01U#* pica, ki si je pozneje priborila tudi pravico do nastopa v A liS1’ Tržačani so se uvrstili na tretje mesto, medtem ko se je TT jz Vidma znašel na dnu lestvice i# tako izpadel.
Z vso verjetnostjo bo Bor vključen v to skupino. Njegovi #8" sprotniki pa bodo CSI Vicenza-Soffitta in UNI iz Trsta in m#r' da še kakšna druga ekipa iz Pa" dove ali Vicenze.
Sodelovanje v B ligi bo tore) zahtevalo precejšnja gmot#8 sredstva, vendar ne bodo vse žave le finančnega značaja. Ekipe, ki nastopajo v tej skupi#1’ so zelo močne in bo zato konkurenca zelo ostra in nevarno*1 izpada stalna.
Da se izogne tej nevarnosti h8 Bor moral že zdaj začeti pripravljati ekipo, ker ji bo samo vesten trening omogočil uspešen Ua' stop.
\
Pot
Pri
6e
tud
ni
hej
ni
str
lan
Pri
val
Pit
nja
lov
\
tek
to
tel;
Prs
jaj
Si,
Jen
CaP
jih
čej
jeti
Prt
#0
Po:
t
'2
Čili
v
n:
a,
m
(h
•i
6
Avsirija-ltalija
Bari-Lazio
Cagliari-Simmonza
Catanzaro-Alessandria
Foggia-Sambenedettese
Lecco-Parma
Lucchese-Verona
Mcssina-Cosenza
Padova-Pro Patria
Triestina-Brescia
Udinese-Como
Anconitana-Siena
Arezzo-Sarom Ravenna
X 1 2 X 1 1 X 1
x 1
X
1
X 1 X 1 2 1 2 1 1
1. —
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1 X X 1
1
X
1
X
1
X
X
I
1
1
2 2 1 *
I
V
la
o
itn
bo
ka
St!
Sil
Ulj
4o
Po
*in
•m
sk;
»n«
*ic
Je
5k
ha
MILKO SKSAP
DNEVNIK
IZ
FAŠISTIČNIH
ZAPOROV
12 - 9 - 1943
Zvečer, bil je že mrak, smo nenadoma zaslišali huronsko vpitje in razbijanje po vratih. Izgledalo je, da so nekateri vpili skozi okno in bodrili mimoidoče na ulici, da navale na za pore. Kmalu pa je vpitje in razbijanje prenehalo in iz pritličja je bilo slišati tuljenje in jokanje, kot bi koga pretepali. Izvedel sem, da so se kriminalci med seboj domenili, da uprizo re demonstracijo in da zahtevajo prostost. Seveda se je vse skupaj kaj kmalu žalostno končalo. Pazniki so najbrž premikastili par najhujših kričačev, s čimer se je tudi cela zadeva končala.
Pri vsem tem smo imeli še v naši sobi nekoliko zabave, ki sta nam jo priredil^ tovariša Javoršek in Bajec. Oba sta se, brž ko sta zaslišala razbijanje po vratih, kar na hitro oblekla ter pospravila svoje stvari v trdnem prepričanju, da si bodo vrata zdaj pa zdaj odprla in da jo bosta pobrisala. Ker pa se je vse skupaj tako kmalu in klavrno končalo, so se jima tovariši začeli smejati in zbijati na ta račun šale, kar je Javorška še prav jezilo. Tako smo na glad kar pozabili.
Danes je mesec dni, odkar smo odpotovali iz Ljubljane. Tov. Javoršek še nadalje kuha svojo jezo od prejšnjega dne. Pri jutranji pesmi «Hej Slovenci* se je obrnil tako, da je osta lim tovarišem skoro hrbet kazal. Je res vražji, kakor je majhen.
Tovariša iz Mostara, Hadžiomerovič in Mehmed, sta že v Trstu uvedla v našo skupino navado, da zapojemo zvečer prvo kitico «Internacionale», zjutraj ob budnici pa «Hej Slovenci*. Po odpeti pesmi se pozdravimo z dvignjeno pestjo in z vzklikom «Smrt fašizmu — svobodo rarodu*! Ta običaj se mi zdi kar primeren. Bodisi da je človek v razigranem razpoloženju ali v depresiji, ga pesem že zjutraj povleče v realnost, v borbo, ki se ne sme prenehati niti v zaporu.
Nismo utegnili veliko premišljati, kaj nam bo dan novega prinesel. 2e okrog devetih pride paznik ter me pokliče, da grem skupno z ostalimi tovariši od prejšnjega dne k ravnatelju, ki nam ima povedati važne novice. Brž se odpravim v sobo 181, kjer sta bila zaprta tovariša Stane Cimperman in Rok. Brž ko so tu izvedeli, za kaj gre, so bili že prepričani, da nam bo direktor sporočil tako ugodne novice, da bomo z gladovno stavko že kar prenehali. Stane mi je še celo zabičal, naj ja ne pozabim zahtevati za vsakega kozarček konjaka, češ da imamo zaradi gladovne stavke že oslabele želodce. Nato smo šli vsi trije v sobo 182 po tovariša iz Sušaka in v sobo 183 po nekega Italijana, ki se je tudi pridružil gladovni stavki. Vse skupaj so nas odvedli v pritličje, kjer nas je prevzel neki paznik in odpeljal — ne k ravnatelju temveč na hodnik s celicami samicami. Tu je odprl par celic samic, iz kateri!) so izpustili nekatere tovariše iz skupine cPivovarna Union*.
Ni treba poudarjati, da smo bili vsi štirje prav togotni nad tolikšno zahrbtnostjo in -linavščino. Nismo se še niti do dobra zavedli pravega položaja, ko so nas že zaprli v samice. Roka, Cimpermana ter Italijana so zaprli v celico samico št 3, Hrvata in mene pa so zaprli v samico št. 4. Jezilo nas je tudi, da so se tovariši ^unionske* skupine pustili zavesti in da so nedvomno sodelovali pri sinočnjem razgrajanju, kar je naši akciji z gladovno stavko gotovo škodovalo. Drugače m
moglo biti, kajti sicer ne bi bilo razloga, zapreti jih v celica samice.
Torej nič razgovora, nič brzojavke nobenega poročanja javnemu tožilcu, niti obljub ne več! Vse se je končalo tako, kakor se konča pri breznačajnežih. Torej smo za eno isku-stvo bogatejši. Od celote smo bili tako povsem izolirani in ločeni. Dobro je še to, da so nas vsaj zaprli tako blizu drugega poleg drugega iri da smo tako lahko stopili v medsebojno zvezo s klicanjem skozi okno. V družbi nisem ostal dolgo. Kmalu je paznik odvedel mojega sostanovalca v nadstropje više, rekoč, da v teh celicah ne smeta biti po dva. Bivanje je dovoljeno le enemu ali mnogim. Ta red je v veljavi baje zaradi tega, da se prepreči eventualno nenormalno izživljanje, ki se po zaporih često dogaja.
Nekoč sem slišal, da sta pri popolnem gladovanju kritična drugi in tretji dan. Zame je bilo najbrže kritično današnje popoldne. Nenehoma so mi uhajale misli k hrani in čudno, ne k običajni, temveč k najboljši, k praznični, k hrani polni masti.
Bil sem brez cigaret. Rok mi je poslal dve cigareti po scopinu. Nisem mogel verjeti. Bili sta to dve «Neretva Export». Skozi okno mi je zavpil, da je hranil eno škatlo teh cigaret za dan, ko bomo šli na svobodo! Kakšna ironija! Sedaj pa . jih kadimo v celici samici, zaprti bolj kakor kdajkoli poprej! Upal sem, da bom s cigareto nekoliko ublažil občutek gladu, toda dosegel sem prav nasprotno. Razdražil sem si živce in želodec. Skušal sem na vsak način preusmeriti svoje misli kam drugam. Na steni sem opazil stenico, ki je naglo ubirala pot proti tlom, kjer sem Ležal na slamnjači. Brž ko sem se premaknil, se je stenica ustavila. čez dolgo se je spet zgauila in nadaljevala pot. Toda kakor hitro sem se spet zganil, se je spet takoj ustavila in potuhnila. Igro sva ponovila večkrat, jaz in stenica. Prišel sem do prepričanja, da stenica tudi opazuje ter da ima zelo dobro razvit čut za nevarnost, ki ji preti. Tudi vztraj-
nejša je bila od mene, kajti potrpljenje sem izgubil J92 in ne stenica. S čevljem sem jo zmečkal in da bi se mi b zagnusilo, sem se obrnil vstran. Stenica je videti zelo V" tuhnjen in zvit parazit. Tudi na telesu, kadar jo zasači® ko prižgeš vžigalico, najraje ne zbeži in se potuhne.
Proti večeru se mi je glad umiril in bi bil lahko K9* zaspal, če bi v sobo ne vdrlo milijon komarjev.
13 - 9 - 1943
Tretji dan gladovne stavke. Zjutraj, ko sem vstal, *e mi je zvrtelo v glavi, pozneje pa sem se počutil kar £*' Pazniki so postali z nami prijaznejši. V celici št. 3 se J Italijanu posrečilo prepričati nadpaznika, da nima z naib* ničesar skupnega, nakar ga je ta odvedel spet v skupbjj sobo. Ker pa po kaznilniškem pravilniku ne smeta bili ’ eni celici samo dva, so mene premestili v celico. Stane! in Roka. Kdo ve, ali sem jima prišel v napoto, vsekak0 sta me bila vesela.
Dovolili so nam, da gremo v naše skupne sobe po svoj reči. Tako sem spet prišel do svojega svinčnika in papiri9’ ki je bil še vedno skrit v luknji v kotu sobe.
Opoldne, ko smo spet odklonili hrano, so nas hote* preslepiti z zvijačo. Poslali so k špijonu v vratih nekeg9 Hrvata, ki je trdil, da so naši tovariši uvideli nesmisel b9, daljevanja gladovne stavke in to zaradi spremenjenega
ložaja zunaj in da so zaradi tega začeli spet sprejem91
hrano. Nadpazniku smo rekli, da tega človeka ne poznab1. in naj nam zato dovoli, da se gre kdo izmed nas prePrl' čat o tem. To našo zahtevo je odklonil, pač pa se je nekoliko časa pojavil na špijonu Zlato Močnik, ki nas J informiral, da cela skupina še vedno vztraja z gladovb stavko. Kako se je Močniku posrečilo priti do naše celi0®' ne vem, vsekakor smo mu rekli, naj vztrajajo tojiko čas dokler ne prejmejo kakega našega nasprotnega navodil Podoba je, da naša gladovna stavka zelo moti upravo zap°r
(Nadaljevanje sledi)
URKDNISI VO: TRST - UL MONTECCH1 6-IL TELEFON »34)08 IN 94 638 - Poštrn predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pelllco l il, Tel 33-82 - UPRAVA:	I’R31 - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel. St 37-338	- NAROČNINA: mesečna 650 Ur - Vnaprej:
letna 1800 Ur, polletna .<500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRj v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - PoStm tekoči račun: Založništvo tržaškega' lisica Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, LjubljabJ Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani 600 14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v Slrlnl enega stolpca: trgovski 100, flnančno-upravni 150, osmrtnice 120 tir. — Mau oglas 30 lir beseda. — Vsi oglas-- se naročajo pri upravt
Odgovoml urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst