20. številka.	V	Ljubljani,	dne	19.	maja	1917	IV.	leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2‘60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi peti t vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objaahv po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Napredek ne počiva.
Še nikdar nismo imeli toliko pasimistov kakor sedaj. Ogromno je število ljudi, ki jih je prepričala vojna, da razvoj človeštva nazaduje, da človeštvo nravno prepada. Nikdar še ni bilo take grozovite moritve med ljudmi, nikdar take spretnosti v izdelovanju morilnega orožjp, nikdar takega pohlepa in samopašnosii v trgovini in gospodarstvu. In vse to baje znači propad, pravi pogin človeštva.
Prav nobenega dvoma ni, da je ta doba človeške zgodovine doba največje moritve ter da se je dobičkarstvo razvilo do skrajne bujnosti. Toda, ali zadošča taka površna sodba o razvoju sveta, in pogled na razvoj nravstvene ideje? Kdor hoče presojati postanek in minulost dogodkov, ta mora znati predvsem presojali vse to z razvojnozgodovinskim mišljenjem in kritiškim vpogledom.
Če se ozremo v zgodovino človeštva, opažamo vedno bolj ali manj razvit gospodarski ali socialni red, ki so od njega odvisne ljudske množice. Povsem izključeno je, da ne bi tudi sedanji ogromni razvoj tehnike in naraščajoče kupičenje kapitala tudi ustvarjala izrečno nesocialno uredbo življenja in poostrivala nasprotstvo med vladajočim sistemom in ljudstvom. In prav zaraditega, ker je to nasprotje kar najbolj razvito, ne bi *bilo logično, če bi utegnili ta sistem z grozovitimi posledicami jemati kot merilo za razvoj ljudske duše.
Kdor hoče poznati nravstveno mišljenje ljudstva, mora iti med množico, ki znači jedro celote, pa bo videl, da se duševno življenje ni še nikdar tako silnd razvilo kakor danes. Še nikdar ni ljudstvo imelo toliko čuta za skupnost, toliko zmi-sla za celoto kakor danes. Kako so pripovedovali že vsa stoletja o ljubezni do bližnika in vedno prepovedovali dalje, toda propovedi so imele le poslušalce in šele danes jame ljudstvo v resnici pojmovati nauk o veliki, skupni sreči. — Če danes torej še vedno tako silno brne topovi in oderuh ne skriva svoje poželjivosti, so to pač le posledice sistema današnjega svetovnega reda. Množica ljudstva je pa prepojena še vedno s hrepenenjem po skupni sreči kakor prej, če ne še bolj. Če mora imeti življenje tudi na zunaj nravstveni značaj, se mora napraviti harmonija med ljudsko dušo in družabnim redom. Čuteče ljudstvo mora oskrbovati samo gospodarsko življenje.
Spoznanje potrebe tega razvoja pač še ni nikdar prodrlo v tako široke kroge kakor sedaj po izkušnjah vojne dobe, in zato se nadejamo, da bo razvoj k skupnim in urejenim svetovnim razmeram večji in hitrejši nego je bil, in da bodo gospodarske uredbe postajale bolj in bolj primerne nravstvenemu čutenju ljudstva. To prepričanje nam obeta najlepšo bodočnost, mi smo v tej veri optimisti, in se že sedaj veselimo bodočega razvoja in življenja.
Stokholm.
Bodoča zgodovina bo s hvaležnostjo omenjala neminljive zasluge ruskega proletariata, ki je najprej strl spone mednarodnega odtujevanja in sovraštva ter pozval svet na delo za mir. Klic je zbudil po vsem
svetu veliko pozornost. Nekateri so se ustra- j šili tega poziva, drugi ga omalovažujejo še danes, a kljub temu opažgrho, da se pojavlja vedno več pristašev ter /da zlasti med delavstvom narašča zanimfanjfe za ta poziv iri resna volja glede na obnovitev internacionale je domala popolnoma prodrla.
Konferenca v Štokholmu ne bo sklepala miru. To vemo vsi. Ta konferenca se bo posvetovala v prvi vrsti o sklicanju mednarodnega kongresa. Pripravila bo podlago zanj, razpravljala bo o načelih, ki naj bodo merodajna za mednarodni kongres ter se posvetovala o vojnih smotrih in o pogojih miru le toliko, kolikor treba za oživotvoritev in poslovanje internacionale. Pripomniti treba, da je naloga Štokholmske konference združiti ves tisti proletariat, ki prihaja v poštev pri akciji za mirovna pogajanja v enotno organizacijo, da razvije delo, težko delo vsaka stranka v svoji deželi med svojim narodom.
Konferenca ne bo delila dežele, ne bo razpravljala o podrobnostih mirovnih pogajanj, marveč bo sklenila načela, ki so jih sprejeli že mednarodni kongresi v Štutgartu, Kodanju in Basileji ter po potrebi te sklepe dopolnila. Vsekakor bo sklepala konferenca tudi o predlogih za popolno ali delno raz-oroženje in vpostavitev mednarodnega reda s ter za ustanovitev stalnih razsodišč in prirejanje rednih svetovnih državnih kongresov.
Dnevni red in razprave bodo silno obsežne. Kakor žal, da bodo še padale žrtve, in bo vojna pustošila svet še dalje, smemo vendar pričakovati, da bo konferenca, ki se bo vršila meseca junija pripravila pot, zbližala človeštvo in prinesla mir, sicer ne takoj, a gotovo.
Štokholmske konference se udeleže naj-brže vse stranke. Udeleži se je zlasti ruska, ameriška in italijanska socialna demokracija izmed vojujočih držav. Mislimo pa da ni treba posebej naglašati, da se je udeleže tudi zastopniki iz nevtralnih držav.
Avstro - Ogrska in Nemčija pošljeta na štokholmski kongres naslednje sodruge:
Delegati iz Avstrije in Ogrske:
Nemška stranka: dr. Viktor Adler, dr. Viljem Ellenbogen, dr. Karl Remer, Karl Seitc; za strokovno komisijo Anton Hueber;
poljska stranka: Ig. Daszynski in dr. Diamand ; češka socialna demokracija: Edmund, Burian, Viktor Ste in;
češko slovanska sociajna demokracija: Haberman, Nemec in dr. Šmeral; italijanska stranka: Pittoni; rumunska stranka: Grigorovici; jugoslovanska stranka: dr. H. Tuma in A. Kristan.
ogrska socialna demokracija: Bokanyi, Buchinger, Garami, Kunfi in Welinger;
bosensko - hercegovinska socialna demokracija: Markič in Glumač.
Hrvatski sodrugi doslej še niso prijavili svoje udeležbe;
Delegati iz NemCije.
Nemška socialna demokracija: Schei-demann, Ebert, Mtiller, Molkenbuhr, David in Rihard Fischer. Generalna komisija strokovnih organizacij: Bauer, Legien in Saffenbach.
Neodvisna socialno-demokratična stranka : Haase, Bernstein, Adolf Hoffmann, Kautsky in gospa Zietz.
Za mir brez osvajanja in ^ojne odškodnine.
Proti vsenemšklm hujskačem.
V „Neue Zurcher Zeitung" piše princ Aleksander zu Hohenlohe:
Kdor presoja položaj vojujočih držav povsem objektivno, ta mora, če ne zapira oči prav namenoma resničnosti, priti do zaključka, da so danes za vsa na tej vojni udeležena aii, bolje povedano, zaradi te vojne trpeča ljudstva, vsa brez izjeme, žrtve, ki so jih doprinesla na imetju in krvi, narasle do take veličine, da sploh ni mogoče več govoriti o „zadostni odškodnini", in kaki »ozdravitvi ran“, ki jih je jim zadala vojna. Najprej bodo vsa ljudstva, če vojna ne neha prav kmalu, v takem finančnem položaju, da sploh ne bodo mogla plačevati i vsot, ki bi vsaj nekoliko zalegle, dalje pa j bi ne bila nobena vsota, če bi znašala še ! toliko milijard, nikakršna primerna odškod-! nina, doprinešenim žrtvam. Ali so torej vse j te žrtve zastonj doprinešene ? To bi bilo tragično. Ne. Še bi bila odškodnina ljudstvom za nedopovedno, neizmerno trpljenje, ki ga jim je doprinesla ta vojna: ta je trajni mir, kot uspeh vojne. V tem zmislu moramo delati vsi, ki moremo pospeševati ta mir, in ta končni uspeh te vojne si moramo vzeti že sedaj za smoter. Zaraditega ni vse eno, če, česar se boje konservativci, mirovni pogoji ne obsegajo nikakršne aneksije in nikakršno vojno odškodnino, marveč je celo potrebno, da se mir sklene tako. Zakaj le, če ta mir ne bo zopet prinese! v novi čas, stare in nove sporne točke med narode, le če ne bo zapustil noben udeležnik konferenčne dvorane mirovnih pogajanj z grenkim občutkom maščevanja, le potem se je nadejati, da bo mir več nego le premirje, da bo, če že prav ne večni mir, vendar vsaj za dolgo dobo zagotovljen mir, da se bo človeštvo utegnilo toliko organizirati, da bomo smeli računati na trajanje miru tudi za daljno bodočnost.
To je edini mir, ki ga vsa ljudstva žele. V ta namen ni treba ne vojaškega jamstva ne izboljšanja mej, ki bi itak ob sedanjem nepreračunljivem napredku današnje orožne tehnike vse bilo kmalu zopet brez vrednosti.
Skoro po triletnem človeštvo morilnem borenju ne gre ljudstvom več za to, koliko bo to onemu vzelo, koliko milijard bo to onemu izprešalo, marveč vsak posamezni mož izmed ljudstva, zunaj na bojišču in doma, naj pripada katerekoli narodnosti, ima le eno misel: Kdaj bo konec te vojne? Kdaj se končno vrne domov ?
Izjava avstrijske in ogrske vlade je temu razpoloženju narodov na radost popolnoma in nedvomno ustregla. Vodilni državniki v Berlinu, soditi po oficioznem kanclerjevem listu »Norddeutsche Allgemeine Zeitung", ki je prinesel le zelo omejeno izjavo, še vedno ne marajo tega najbrže, ker se boje odpora pri konservativcih in vsenemških aneksionistih. To pa jim ne bo nič pomagalo. Prišel je trenutek, ko ne gre več po starem tiru. Ljudstvo hoče priti do besede in so-vladati. Prav kakor se bo morala berlinska vlada v notranji politiki še mnogo bolj približati demokratični in parlamentarni misli, nego se je z obljubljeno prusko volilno reformo, prav tako bo morala tudi v zunanj
politiki in v prvi vrsti v mirovnem vprašanju ! ustreči željam ljudstva. Vsaka stranka, vsak državnik, sploh vsi, kdorkoli že bodi, ki tega ljudskega glasu ne more ali noče razumeti, bo izginil, hitreje nego sam sluti, in moral bo napraviti prostor takim možem, ki spoznavajo potrebo časa, zakaj potrpežljivost ljudstva je na skrajni meji.
Preteča svetovna lakota.
»Frankfurter Zeitur.g" obravnava v temeljitem članku o nevarnosti svetovne lakote, Med drugim pravi:
Znaki se množe, da se bližamo svetovni lakoti. In potem bomo doživeli maščevanje narave, da si bodo ljudje domišljevali glede na neumno precenjevanje svojih tehniških pridobitev, češ, da so prosti vseh naravnih spon, ter da bodo leta in leta morali posvečati vse svoje sile edino pokončanju . . Vojna je podobna, kakor značilno pravi člankar, tri leta trajajoči splošni stavki dela zmožnih mož v vseh vojujočih državah, Dočim je poraba živil na bojiščih se nahajajočih milijonov mnogo večja kakor v miru — da ne omenjamo vojne na morju in ob izpraznitvah ozemelj itd. uničenih velikanskili množin živil — pada povsod za bojnimi črtami količina kmetijskega pridelka, ker ni delovnih rok in tudi priprege manjka; na Francoskem predvsem že petina zemlje ni bbdelana, in v Rusiji utegne biti najbrže še slabše; ruski listi so tožili že pred revolucijo, da ruski kmetje propadajo gospodarsko in nravno, da je mnogo neobdelanega polja, se ne opravljajo potrebna dela, gospodarstva pa so grozovito zanemarjena. Pridelek se pa manjša tudi zaradi nedo-stajanja gnojil, kar povzroča nerodovitnost zemlje: salpeter streljajo v zrak, namesto da bi ga trosili v zemljo, drugim pa manjka kali: In posledica vsemu temu je dalje tudi, da pobijejo in koljejo vedno več živine (kar zopet pomeni slabeje gnojenje). To zadeva sedaj že tudi evropske nevtralce, ki morejo zaradi otežkočenega uvoza krmil tudi omejevati rejo živine. Isto pa velja enako za živinorejo v izvenevropskih državah, zakaj narasle cene so prav vabljive in oči-vidno so jeli glavnico, ki je v živini, povsod neobzirno izrabljati s klanjem živine. Torej: manjši pridelek zemlje m močna poraba Živine v Evropi; po bogatih žetvah spočetka sedaj očividno dve zaporedni slabi žetvi v Severni Ameriki; zaloge, ki so jih hranili tam in povsod zunaj Evrope, ki so prej služila za dopolnjevanje prehrane, so porabljene do zadnjega zrna; prebitki ruske žetve, ki se niso izvozili ter bi morali pravzaprav tvoriti veliko rezeivo za zahodne dežele, so večinoma že porabljene po večji potrebi ali so se pokvarile; razentega pa imamo ogromne cene in vedno manj prevoznih ladij — taka je. slika.
Če bi svet le trenutek pomislil, pa bi ntegnil slutiti tragedijo Evrope, ki se ji bliža se napoveduje in ki je že jasneja, če upoštevamo, da bo po vojni prav enako pomanjkanje na surovinah in na prometnih sredstvih. Že do sedaj je šlo iz Evrope nad 20 milijard samo v Zedinjene države In sledile bodo nadaljne milijarde . . . Tudi s cenami za surovine ni bolje; morebitne visoke cene za naše surovine n. pr. za premog, bodo mogle to le deloma izravnati. In že grade Zedinjene države in Japonska na vse pretege svojo trgovinsko mornarico, da bodo tudi s tem oslabile Evropo v svojo korist. Nastane končno vprašanje, kje bodo v bodoče ob takem prevratu predelavah blago, vsaj surove izdelke in podobno, ki zanje ni treba posebne zmožnosti, tradicije. Ali se bo težišče sveta potem tudi premaknilo iz Evrope ? In morda bodo ljudje zopet potovali, ker stvari ne bodo prišle zopet k njim, kakor je to bilo pred vojno?
Spomni se podpornega skladal
Svetovna vojna.
Skoro po! leta so počivali večji boji na italijanski fronti. Dne 12. maja so pa Italijani pričeli svojo deseto ofenzivo v glavnem na črti od Tolmina do morja. Vrše se zlasti artiljerijski boji z vso silovitostjo. Čete nastopajo le na posameznih oddelkih, tako pri Avčah in Kanalu, na višini pri Plaveh, Zagoro, Sveto Goro, Št. Gabriel in Fabijiti hrib. Boji so jako hudi, ki pa niso prinesli Italijanom nobenih uspehov. Na tirolski bojni črti so tupatam topovski boji. Avstrijske čete so ujele do danes že nad 2000 ujetnikov. Na francoski fronti so divjali še vedno velikanski boji pri Arrasu in ob Aisni. Dolgotrajne bitke so le nekoliko premaknile pozicije, toda nemške bojne črte ta ofenziva ni mogla prodreti. Vrše se tudi v Šampaniji topovski boji.
Na ruskem bojišču je nastal izreden mir. Rusi nimajo več veselja do vojne.
Vršili so se pa tudi boji v Macedoniji, kjer je Sarrail pričel novo ofenzivo, okolo Bitolja in so se končno boji razširili tudi na porečje Strume. Sarrail je imel pri tej ofenzivi nad 20.000 mož izgub.
V	Mezopotanijl so Turki zavrnili večje ruske napade.
Po velikih obetih so se pričele ofenzive sporazuma. Najprej so pričeli boji na Francoskem, potem v Macedoniji in končno na Goriškem. Rusija ni sposobna v sedanjih razmerah za večje akcije.
Zadnje dni so se razvili zlasti zračni boji na vseh bojiščih do izredne intenzivnosti. Vojna s podmorskimi čolni postaja bolj in bolj nevarna. Izgube na ladjah so ogromne.
Domači pregled.
Prehranjevalni nadzornik za Kranjsko
s sedežem v Ljubljani je pričel poslovati v poslopju deželne vlade. Za stranke bo uradoval ob petkih in sobotah. Za to mesto je imenovan podpolkovnik Viljem Wiener.
Nova prebiranja. S pozivnim razglasom »T* zaukazano ponovno prebiranje v letih 1871 do 1867 rojenih črnovojnikov in vseh onih v letih 1893 do 1867 rojenih, ki so bili dosedaj izvzeti od prebiranja vsled kakega izvida o napakah, ki napravljajo nesposobnim za vsako službo, se vrši na Kranjskem: Dne 17., 18 , 19., 20. in 21. maja v Ljubljani za sodna okraja Ljubljana (iz-vzemši mesto Ljubljana) in Vrhnika; dne 22. maja v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; dne 23,. in 24. maja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; dne 25. maja v Rudolfovem za sodni okraj Rudol fovo; dne 26. maja v Žužemperku za sodni okraj Žužeinperk; dne 23. maja v Trebnjem za sodni okraj Trebnje; dne 30. maja v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; dne 31. maja v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica; dne 1. junija v Krškem za sodni okraj Krško; dne 2. junija v Ratečah za sodni okraj Rateče; dne 3. junija v Litiji za sodni okraj Litija; dne 17. maja v Kočevju za sodni okraj Kočevje; dne 18. in 19. maja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; dne 21. in 22. maja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; dne 23. in 24. maja v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne 25. maja v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka; dne 26. maja v Kranju za sodna okraja Kranj, Tržič; dne
29. maja v Radovljici za sodni okraj Radovljica; dne 30. maja na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora; dne 25. maja v Vioavi za sodni okraj Vipava; dne 29. in
30. maja v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče; dne 31. maja v Logatcu za sodne okraje Logatec, Lož in Cerknica; dne 2, junija v Idriji za sodni okraj Idrija.
Invalidna šola v Ljubljani. Pristojno armadno poveljstvo je sklenilo, da da na razpolago več barak za obrten pouk invalidov,
da se na ta način čim prej omogoči začetek obrtnega pouka. Barake že grade, in sicer neposredno pred pročeljem obrtne šole. Prakt. pouk bo obsegal: obdelovanje kovin (ključavničarstvo), nadalje elektrotehniko, mizarstvo, strugarstvo, čevljarstvo, sedlarstvo in jermenarstvo. Invalidna šola bo tvorila del ljubljanske obrtne šole.
Tragična smrt matere In otroka. V nedeljo okoli 6. ure zjutraj je v obližju »Marijinih toplic« po Ljubljanici plavalo truplo neke neznane ženske, katero je došli čolnar potegnil iz vode na Trnovski pristan. Ženska je bila brez obleke. Takoj nato je prišel na površje vode tudi oblečen otročiček, katerega je čolnar istotako potegnil iz vode; ženska je bila po sodbi očividcev stara okoli 26 let, otrok, lep deček, pa okoli 6 mesecev. Pozneje se je dognalo, da je nesrečnica Ivana Bischof, roj. Tomšič, rodom iz Ilirske Bistrice, soproga c. kr. davčnega asistenta, rezervnega poročnika Viktorja Bischofa, ki je sedaj nekje na fronti in sta se še ne pred enim letom poročila. Nesrečnico je napadla v soboto ponoči hipna blaznost in je storila ta obupen čin. Zapustila je soprogu pismo, v katerem pravi, da dečka ne more sama zadostno dojiti, da vsled tega gre skupno s sinčkom v smrt. Posledica pomanjkanja mleka v Ljubljani!
Iz Koroške Bele. Sedaj med vojno je popolnoma naravno postalo pomanjkanje živil. Enako naravno je tudi, da moramo nekoliko potrpeti, ker teh razmer ni mogoče odpraviti. Zdrav človek pa lahko mnogo več potrpi nego slabotni ljudje, zlasti otroci in starejše osebe. Zaraditega ima javnost tudi dolžnost, da čimbolj olajša prehranjevanje takih oseb. Glavno in najbolj primerno živilo za otroke in slabotne ljudi je mleko, ki ga je sedaj tudi manj nego ga je bilo pred vojno, ker je manj molznih krav.. Da se mleko ohrani za prehrano, je izšlo več naredb, ki prepoveduje izdelovati maslo in sir ter porabljati mleko celo za pičo prašičem. Te naredbe. čc b: vplivale te naredbe kaj na vest pridelovalcev mleka in če bi se dale izvesti v podrobnosti, bi prav mnogo oiajšale preživljanje in rešile marsikatero mlado življenje, marsikatero slabotno ali bolno osebo. Vsaj deloma se da odpomoči temu nedostaku, “če občina ali okrajna oblast organizira pobiranje mleka pri posameznih kmetih in ga potem nakazuje potrebnim osebam in rodbinam Tako delo je sicer utrudljivo, a je potrebno. Ker. se v Koroški Beli irx po sosednjih krajih godi prav taka kakor povsod drugod, da kmetovalci izdelujejo maslo ali sir ali pa pitajo raje domačo ži-vad z mlekom nego bi ga oddajali hrane potrebnemu prebivalstvu, je tudi tam edina pomoč, da se konsumentje skupno obrnejo na občino ali na okrajno glavarstvo ter navedejo slučaje, v katerih le trati mleko ria prepovedane načine. Le tako b: se dalo, zlasti če sodelujejo tudi konsurnenti, izboljšati razmere vsaj nekoliko. Beda, umiranje otrok, ne vpliva prav nič na pridelovalce. Zato pa je potrebna samopomoč, organizacijo za dobavo mleka, ki se da izvesti ob resni volji vsaj za naj večjo silo. Ne odlašajte toraj!
Dopusti članov-vojakov državnega zbora. Cesar je zapovedal, da se pošljejo na dopust 15. majnika vsi člani-vojaki obeh zbornic državnega zbora.
200 letnica rojstva avstrijske cesarice Marije Terezije je bila dne 13. maja. Marija Terezija, mati cesarja Jožefa II., je vladala od leta 1740 do leta 1780.
Letošnji pridelek krompirja in sena bo v celoti zapadel državi, ki bo uredila razdelitev. Tozadevna ureditev glede sena izide že v kratkem času.
Cene za fižol. Po vladni odredbi je za fižol letošnje letine določena najvišja cena 65 K, za lečo 80 iu za gsah tudi 80 K za 100 kg.
Šestega vojnega posojila je podpisal cesar Karl v Avstriji 12 milijonov kron in na Ogrskem 12 milijonov.
Strah in stud pred mrčesi, stenicami, bolhami, ušmi, •muhami, ščurki, grili, molji in drugo golaznijo je gotovo upravičen, kajti muhe razširjajo s svojim oblezenjem smetij in potem jedil, bolezni; molji, grili, ščurki, peiesne uši povzročajo škodo v hiši, stenice, bolhe, uši pa nadlegujejo ljudi in živali. Vso to golazen v hiši, kuhinji, hlevu in vrtu pokonča takoj Fellerjev mrče-sni prašek »Elsa«, ki prekaša vsa druga mrčesna sredstva. Cene pred vojno. 4 velike škatlje 6 kron. — 1 škatljo kot priklado 1 K 50 v. za ovoj in pošiljatev 2 K 30 v več, razpošilja edino pristno lekarnar E. V. Felier Stubica, Elzatrg 334. (Hrvaško).
Svetovni pregled.
Nemški kancler Bethmann - Hollweg je govoril. Nemškemu državnemu zboru sta "bili predloženi dve popolnoma si nasprotujoči interpelaciji, kakor smo že omenjali zadnjič. Socialni demokrati so zahtevali, da naj kancler jasno označi vojne smotre Nemčije. Pacifisti so svarili enako proti imperialtstični politiki, nasprotno so pa konservativci in nemški nacionalci zagovarjali imperialistično politiko, zahtevali aneksije in vojno odškodnino, ki naj jo kancler izrečno označi. Upoštevati treba, da je avstrijski zunanji minister že podal izjavo, ki bi bila pripravna za zbližanjc ter da je ves svet pričakoval z napetostjo, da bo tudi nemški kancler podal podobno izjavo. Zgodilo se pa ni tako. Nemški kancler je bil pred svojo izjavo na Dunaju, pride še sem, da se nadaljujejo pogajanja, toda v državnem zboru je podal v torek izjavo, ki se popolnoma ujema z ono meseca decembra 1916 Svojo izjavo je utemeljeval s tem, da ni primerno navajati vojnih smotrov javno, da je vojni položaj Nemčije izredno ugoden ter naglašal, da ni odvisen od nobene stranke, marveč se čuti odgovornega le celokupnemu nemškemu narodu. Nekoliko simpatičneje je govoril ie o Rusiji, ki že bolj precizira svoje stališče glede na vojno, dočim Anglija in Francija še vedno vstra-jata pri svojih prvotnih zahtevah. Kanclerjev govor je bil agitacijski govor za vztrajanje brez navedbe vojnih smotrov.
V	razpravi so socialni demokrati, zlasti so-druga Scheideraann in Laedebuhr izrečno naglašali potrebo jasne izjave, nasprotno so pa konservativci in nemški nacionalci kar najostreje ugovarjali politiki, ki jo zagovarjajo socialni demokrati, ter zahtevali aneksije- in vojno odškodnino. Kancler pravi, da hoče s tem molčanjem čimprej končati vojno; dočim so socialni demokrati in pacifisti drugačnega mnenja. Ta kanclerjeva izjava najbrže ne bo napravila večjega utiska kakor ga je napravila decembrska, in prav veliko vprašanje je, kako bo vpliva]a ta izjava na nevtralce in vse druge inleresirane države. Očividno tako, kakršna je nje vsebina, ki prokiamira pravzaprav boj do skrajnosti. Sicer kane er glede na nasprotujoče si struje ni mogel podati orugačne izjave. (Pri tej sejj "so bili navzoči v zbornici tudi avstrijski nemški sodrugi dr. V Adler, dr. Renner in dr. Ellenbogen.)
Kakšni so vojni smotri Nemčije so
vpraševali v nemškem državnem zboru. Enaka iti podobna vprašanja čitafnb tudi no socialnodemokratiškem časopisju in v časopisju pacifistov. Nemška vlada še ni Precizirala smotrov, ki bi zbujali simpatije in zaupanje pri nasprotnikih. Nemška yiada tega ne stori iz notranjepolitičnih 1,1 taktičnih razlogov. Nemški kancler je obljubil, da bo v kratkem označil sta-jšče vlade glede na vojne namene. Ruski i°Iavski odbor in tudi socialisti severnih ržav so mnenja, da je mir odvisen od ^ljubljenih izjav nemškega kanclerja,
zakaj čim imata Rusija in Francija zagotovilo, da Nemčija ne misli na aneksije, bosta takoj pripravljeni za mir.
Agitacijo za separatni mir z Avstro-Ogrsko so pričeli na Angleškem in Francoskem. Herve meni v svojem listu, da tak mir ni mogoč.
Vojnih ujetnikov imajo centralne države do 1. februarja 1917 :	Nemčija
1,690-731 (17.474 častnikov); Avstro-Ogr-ska 1,092.055, (8294 častnikov); Turčija 23.903 (704 častnikov); skupaj torej 2,874.272 vojnih ujetnikov ki se dele po narodnosti takole: Rusi 1,080.699 (14.230 častnikov), Francozi 368.607 (6320), Angleži 45.24 i (1706), Italiani 98.017 (2234), Belgijci 42.437 (658), Rumuni 79.033 (1536), Srbi 154 630 (896), Črnogorci 5607 (31).
Nadvojvoda Karl Štefan je andidat za regenta na poljskem prestolu.
Rusija doseže lahko zelo ugoden
mir. Dunajski dopisnik poroča »Franfurter Zeitung«, da bo kancler najbrže prišel kmalu zopet na Dunaj. Rusija kot svobodna in mirna država doseže lahko zelo ugoden mir, Rusija, ki bi pa še enkrat poizkušala srečo z orožjem, pa najbrže strategično manj ugoden mir. Računati je tudi mogoče, da bo porabila Anglija psihologicni trenutek, preden prično srednje države zeti, in da bo stavila osrednji mve-lesilam predloge, ki lahko povzroče mir.
Posvetovanja z avstrijskimi socija-listl v Stockholmu. „Vorwarts“ javlja: Konference med nevtralnimi in avstrijskimi socijalisti se pričnejo v Stockholmu dne 29. maja, konference z nemškimi delegati pa začetkom junija.
Gorki o razmerju socijalistov na-pram vladi. „Svenska Dagebladel“ poroča: Maksim Gorki odklanja vstop v provizorično vlado. V svojem listu piše: Socijalisti v me- j ščanski vladi so navadno le tali demokra cije, ki naj zasigurajo vladi, da bo masa odobravala njeno politiko. Naloga koalicijskega ministrstva mora biti likvidacija svetovne vojne. Vpliv demokratičnih članov mora odgovarjati dejanskim razmeram. O ministrih brez portfelja ne more biti govora.
V	Rusiji se še vedno niso pomirili duhovi. Vojni minister Gučkov je odsropil, ker ne upa v svojo moč. Njegov naslednik utegne poslali general Manikovski, pomorski minister pa admiral Kedrov. Provizorična vlada nuna popolnega zaupanja. Vrše se razna pogajanja z delavskim m vojaškim svetom; med drugimi tudi glede vstopa zastopnikov delavskega in vojaškega sveta v sedanjo vlado. Delavski ia vojaški svet je pritidil temu predlogu z 41 glasovi proti 19 (en elan ni glasoval). Svet je tudi določil delovni program, ki stremi za aktivno zunanjo politiko, ki dovede cim prej do splošnega miru brez aneksij irt brez vojne odškodnine. V obrambo meje in ruskih svoboščin naj se ukrene vse potrebno. Svet zahteva tudi pouovno vrsto socialnih, gospodarskih in finančnih reform. Z vlado bo obravnavala o teh zadeveh posebna komisija, Na Ruskem se reformira provizorična vlada v koalicijsko ministrstvo. Tudi drugod po Rusiji so še vedno nemiri in tudi v armadi je ponehala prejšnja disciplina. Sprememba v viadi pomeni zmago mirovne stranke, ki ima veliko zaslbmbo pri vojaštvu. Najnovejša poročila piavijo, da je Mi-ljukov odstopil, Kerenski je postal vojni minister, Tereščenko pa minister za zunanje btvari.
Grška se nadalje upira. »L’lnformalion« poroča iz Aten, da se Zgimis upira nadomestiti vodilne osebe grškega generalnega štaba s prijateiji entente, pač pa je posiai, kakor poroča »Malin", 6 višjih častnikov v prognanstvo v Peloponez in je le princ Andrej preprečil, da ostali častniki niso demonstrirali. Ponesrečena Sarrajlova tridnevna ofenziva je utrdila Zaimisovo pozicijo.
Amerika in separatni mir. „Associated Press" poroča: Državni tajnik Lansing je zanikal vesti, da so Zedinjene države s katerokoli zavezniških držav sklenile pogodbo, da ne bodo sklepale separarnega miru, z besedami: Niti pismenega niti ustmenega dogovora ni glede mir.u.
VVilson o namnnih Amerike. Pri bla-goslovljenju nove hiše „R^ečega križa" v Vašingtonu je rekel Wiison, da so srca ljudstva pri tej vojni Tu je prilika, pokazati posebnosti Zedinjenih držav. Pravega vzroka za nezadovoljnost Amerika nima. Vstopila je v to vojno, ker služi človečnosti. Amerika ne bo sprejela nobenega dobička iz te vojne.
Pred hudimi časi za entersto. Francoski sanator Humbert je mnenja, da stoji Francoska pred hudimi časi in da je treba opustiti vse iluzije. Generalni štab se brani oprostili 5000 do 6000 rudarjev, tako da velikega dela rudokopov ni moč izrabiti. Na Angleškem manjka lasa za rove, tako da bo treba tudi tam v rudokopih omejiti delo.
Kaj je „tona“ ? Kadar se poroča o parnikih, se navajajo „tone“: parnik s toliko in toliko tonami. Dandanašnji se merijo trgovske ladje, po internacijonalnem dogovoru, z brutto-register-tonami in vsaka taka tona se računa na 2 83 kubična metra. Da od števila brutto-ton dobiš netto (čisto) prostorno vsebino, moraš odbiti prostor, ki ga zavzemajo čaštniške sobe, prostor za stanovanje moštva, piostor, kjer so stroji, kotli in premog. Vsi ostali zaprti in pokriti prostori nad palubo, izvzemši krmilarnico in kuhinjo, se računajo v brutto (ali register) in netto tone ne značijo drugega nego merjenje prostora in niso v nikaki zvezi s težo parnika v tonah, po 1000 kilogramov vsaka. Drugače se zopet meri tonska vsebina bojnih ladij, kjer ta vsebina znači težo vodene mase, katero ladja odrine, ko plava na morju. Pri tem je zopet razlika ali je ladja oborožena ali ne. Ako ni, seže ladja manj v more, ker je lažja, in izstisne manj vode, in radi tega je tudi njena tonska vsebina manjša nego v prvem slučaju. V praksi moremo odrediti velikost trgovske ladje po tem razmerju: 1 nettotoua jeduako 1 tri-četrti bruttotone jednako 2 toni težne sposobnosti : 1 brutto tona jednako 1 in pol tone težne sposobnosti jednako dve tretjini netto-tone; 1 tona težne sposobnosti jednako dve trctiini brutto tone jednako pol netto-tone. Kar se tiče ležine bremena na ladji, je jasno, da tu odločuje značaj tovora. Velika je razlika, ali je naloženo blago specifično manj ali več težko. Dandanašnji nas od vseh pošiljatev zanima najbolj žito in premog. Evo razliko teže pri samem žitu: Ako se nakrca s pšenico ali koruzo ladja s 3000 bruttoton, se more naložiti 4500 do 5000 ton tega žita ; ako se nakrca z ječmenom, ne moreš nasuti na nje več nego 3800 ton. Kakor z žitom tako je tudi z premogom: razne vrste premoga, razna teža. Premoga porabi tnodern parnik 5000 ton na dan 15 ton.
Po slabi neredni hrani ali po slastnem zavžitju napolkuhanih, neprebavljivih jedil, si je že innogokateri nakopal trajno po-kvarjanje žeiodca in črevesa. V takih slučajih priporočamo, da želodec zopet okreoite in črevo privadile na zopetno redno funkcioniranje, s tem, da jemljete nekaj časa Fe-IIerjeve, želodec krepeče, milo odvajajoče rabarbarske krogljice z znamko Elsa-krogljice. Vsak zdravnik vam potrdi, da v Elza-kro-gljicah se nahajajoče snovi rabarbarske korenine krepe želodec. Elza krogljice so najprijetnejše odvajilo, ne dražijo črevesa In se jim tudi ni treba privaditi, ker pospešujejo presnavljanje, učinkujejo tek vzbujajoče ia kri čisteče in jih radi jemljejo žene in otroci. Tudi zoper nastavek maščobe so dobro sredstvo. Cene pred vojno. 6 škatlic pošlje kamorkoli franko za 5 K 57 v, 12
k
škatljic za 10 K 57 vin,, edino pristne le E. V. Feller, lekarnar, Stubica, Elzatrg 334, Hrvaško. — Bolečine pomiri pri različnih napadih staropreizkušeno pomirjevalno sredstvo, Fellerjev lepodišeči, rastlinski esenčni fluid z znamko Elzafluid. Ducat na poskušnjo franko 7 K 32 v. Tisoči pripoznalnih pisem.
(s v)
p©dp©rai sklad.
XXXIII. izkaz.
I. Rakovec 80 vin.; Karl Schweiger K 10-— za I. Bradeško KI'—; neimenovan K 12-—; skupaj K 2380; prej izkazanih K 293275, skupaj torej K 295655.
Prispevke sprejema sodružica Alojzija Štebijeva, Ljubljana, Franca Jožefa cesta 5.
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Okrajna bolniška Mi Liekljani.
St. 116.
VABILO
ŽScft ki ga sklicuje “
načelstvo v zmislu prvega odstavka § 29. blag. pravil' na soboto dne 26. maja 1917 'N 8. uro zvečer v blagajniške prostore, Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje.
DNEVNI RED:
a) Sklepanje o spremembi blagajniških pravil v zmislu cesarske naredbe z dne 4. januarja 1917, drž. zak. št. 6.
b) Predlogi načelstva in sklepanje o njih.
Po § 30. pravil je občni zbor sklepčen, ako je pričujočih vsaj 30 članov, ki se po pravilih smejo udeleževati občnega zbora. Kadar ne pride toliko udeležnikov, se vrši eno uro pozneje, in sicer ob •/2 9. uri, nov občni zbor z istim dnevnim redom; ta občni zbor je sklepčen ne glede na število udeležnikov.
Opomba: Pristop na občni zbor je dovoljen le z vabilom, ki služi obenem za legitimacijo.'
V Ljubljani, dne 16. maja 1917.
Načelnik:
Mihael Rožanc, s. r.
m
Najlepši kras
ženske so lepo oblikovane
Zene, ki se jim zdi, da v lem oziru niso popolne, naj pišejo zaupljivo na Ido Krause, ki popolnoma brezplačno na podlagi svoje preizkušene metode, diskretno, nasvetuje, kako se dosežejo idealno dovršene oblike. Ida Krause, Pressburg (Ogrsko), Schanzstrasse 2, Abt. 97.
560 KRON
'-;f vam P bičam, če ne odpravi moj j,**!	,	) uničevalec korenin „Ria-Balsam *
vaša kurja očesa, bradavice in oroženelo kožo v treh dneh brez bolečin. Cena lončku
i poroštvenim listom K 175, trije SsLLii* lončki K 4-50, 6 lončkov K 7 '50. Stotine za hvalnih in priznalnih pisem. Kemeni, Košiče (Kaschau, Kassa) 1. pošt. predal 12/391, Ogr.
Lepa koža
obraza in rok, ki jo občudujemo na mnogih ljudeh, prinaša njih lastnikom dvojno korist. Prvič je lepa, bela, mehka koža potrebna za zdravje celega telesa, kajti le snažnost in mehkost kože omogoča neovirano dihanje kože. Nadalje
M
1
naredi lepota obraza in rok na naše soljudi prijeten, dopadljiv, vabljiv vtis. Ne-snažnosti kože, mozolji, zakožni črvi, pege, solnčne maroge itd. narede pa oduren vtis, kar dotičniku pogosto škoduje. Nadalje motijo te nesnažnosti dihanje kože, in to je škodjjivo zdravju. Mnogo tisoč mož in žena rabi v obrambo in za negovanje kože Feiler-jevo preizkušeno pomado za obraz in kožo „Elsa‘, ki stane samo 2 kroni (2 lončka franko 5 kron). V nasprotju s pogosto škodljivimi lepotili je popolnoma neškodljiva. Odstrani nesnažnosti kože, brani pred solnčnimi marogami, pegami, zakožnrmi črvi, mozolji itd. Namesto ostrega, pogosto škodljivega mila naj se vzame za obraz Fel-lerjevo lilijno milo (1 K) ali Feilerjevo boraks - milo (80 vinarjev) in toalntni umivalni prašen (boraks-- prašek, 1 K).
Bujna rast las
ki naredi vsak obraz lepši, se doseže s Feilerjevo pristno Tannohina-pomado za rast las „Elsa“. Cene pred vojno (en lonček št. I. 3 K močnejše vrste	št.	II.	4 K
50 vin. Za ovoj in poštnino 2 K	30	v.	več.
Krepi glavno kožo, zabrani plešo in predčasno osivelost, učini, da zrastejo novi, zdravi, elastični, dolgi lasje mladostne barve, naredi krhke lase mehke in elastične tako da se dajo iz njih narediti lepe frizure. Ne vsebuje nobenih škodljivih snovi in zasluži torej prednost pred škodljivimi izdelki, kakor jih pogosto ponujajo nelekarnarji. Za nego brk Fellerjeva	maža za	brke
1 Krono. Naroči naj so naravnost pri E.	V.	Fellerju,
lekarnar, Stubica, Elsatrg št. 334. (Hrvaška.)
Podplati
se ohranijo, če se na nove ali malo ponošene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja.
Za en par z žebljički cena
za otroke za dame in dečke 26-35
36—42
za gospode 40—46
K 1*20
K 1-50
K 1*80
ti
Dobe se v zalogi čevljev P E K O
Peter Kozina & Ko., Ljubljana,
Breg, nasproti Sv. Jakoba mostu.
H
registrovama zadruga z omejeno zaveso-
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za
shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, foro-.*. sur, muzikaiij itd.
Stereotipi!^ Litografija
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne
Ir. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Br. Franc Iilinar
kirurg in spl. zdr.
Ordinira
dopol. popol.
'/211 — 1/2.
Stanovanje
Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag
Turjaški trg V2I.—'/23 . | št 4 v okr.
bol. blag.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim iz* stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico), brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam po* zove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivan Ju in sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Ml strojev
in stroje za pletenje MMiM za rodbino in obit.
Iji Mit.
iKrr-u *■. "——ji
1 L& ■ ■
urim
Vozna Icolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.