Št. 45. V Trstu, v sredo 9. novembra 1881. Tefcaj VI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V edinosti j* mot« »EDINOST« izhaja vsako »red«; cma 7.1 vsi leto 1» 4 t?UI. 40 kr., za pol« leta 2 gld. 30 kr, za četrt leta I gld. 20 kr. - Posarajzuo -Uivilkj prt upravnUtvu m po trafikah v Trstu m dobivajo poSkr. — Naro&nine, reklamacij*) m Inzerate prejema Upravulltva *vla Zonta 5«. Vsi dt/ilii s i pošiljajo Uredništvu >»la S. Laizar« ■ Tip. Huala; vsak mira biti frankiran. llikopisl brez p is )biw vr.visosti Si ni vraiah. - InitrVi (ra/.ui vrsta namuilla in poslani*,.»)jn zaraflunljo p» pogodbi - ....... ' ' L -'~il crk« prav c»n6; pri kratkih oglasili z drobnimi Črkami »1 plartuje za vsako besedo 2 kr. Razstava v Trstu leta 1882. V zadnjem listu stno poročili o prevažnoj burnej seji našega mestnega zastopa, dne 2~>. oktobra; povedali smo, da je večina (27 glasov proti 10) brezplačno zemljišča pri sv. Andreju za razstavo prepustila, in v Isti namen 15.000 gld. podpore dovolila. Tudi 4 pričujoči slovenski svetovalci so z večino glasovali. S tem sklepom je ineslno zastopstvo razstavi odločno pritrdilo in jo odobrilo; sedaj ni dvomlie \eč, da Re tudi napravi, akoprav je dozdevna svota, katera se bo po proračunu za njo potrebovala, stoprv do polovice pokrita. Razstava je gotova, vćliki odbor, kateri jo pripravlja, v vseh odsekih vrlo deluje, in te dni se je v dvorani na borsi uže izpostavil natančno izdelani načrt razstavnih poslopij. K malu se začne tudi stavljenje. S tem dejanjem tedaj računimo. »Edinost« je sicer uže večkrat o namenjenej razstavi poročali, a ni se dosihmal izrekla ni zanjo, ni proti njej. Mej strankama, kateri Rte o tej zadevi dolg prepir gnali, ostala je neutralna. Vedeli smo, da k ljubu velikemu številu Slovencev v Trstu njih glas v takih prilikah ni merodajen« njih predlogi ali nasveti se ne poslušajo, kajt bogastvo, moč in upljiv je v rokah druge gospode. Prazno bi bilo vse besedovanje. Sedaj pa, ko je prašauje o razstavi dognana stvar, in ko so naši slovenski zastopniki govorili, javno jo pozdravljamo: Dobro nam dollal Mi se razstave veselimo, in si od nje marsikaj dobrega in koristnega obećamo. Ne moremo sicer tajiti, da se misel o razstavi svojo dni ni na pravem mestu sprožila. Z njo se namreč namerjava slovesno praznovanje 500 letnica združenja Trsta t Avstrijo. V vsakem drugem mestu bi v enakem slučaju od prebivalstva izvoljeni eastop radovoijno prvi korak storil, on bi — porazumljen z vladnimi organi — način določil, kako se ima jubilej sluviti; on bi velike patrijočne demonstracije priredil in vodil. Tako ravnanje bi tudi tukaj častno in spodobno bilo, in to tem bolj, ker ima Trst združenju z Avstrijo zahvaliti se za vso sedanjo premožnost in vellfiavo. Kaj bi bilo našo mesto dandanes brez one toliko imenitne pogodbe v letu 1382, s katero se je, podobno ubožcu, ki je od vseh strani stiskan in preganjan, prostovoljno oklenolo slavne in mogočne habsburške hiše? Morebiti razen prestol-nega mesta Dunaja nobeno drugo ni uživalo toliko dobrot in prednosti v državi, kakor Trst; spodobno je torej, da to tudi hvaležno prizna, in vzlasti o priliki petstoletnice, onega zgodovinskega prlgodka, svetu očitno pokaže. Na prvem mestu pa je to naloga mestnega zastopstva, organa prebivalstva. — Toda, ialibog, razmere v Trstu so posebne, rekli bi: prav neprijetne, žalostne, nenaravne — in to so razodeva posebno v mestnem svetovalstvu 1 Tukaj je dozdaj vladala stranka, katere patriotizma bi nikomer v izgled ne stavili. Obče znano je, ds so pred malo meseci vladni gospodje in odlični domoljubi privatno skušali župana in mestni zastop pregovoriti k temu, naj bi se priprav za jubilej prva poprijela, a prizadevanje je bilo nevspešno. Da pa ima mesto tak zastop, uzroki tega sezajo nad 20 let nazaj, — in kdo ima tu največ grehov na vesti, o tem smo uže pred leti i tudi zadnja leta mnogo pisali, Ako pa mestno starešinstvo ni hotelo začetka storiti, — kdo naj bi ga potem storil? — Gotovo velika veČina prebivalstva domoljubno misli ter želi in zahteva, naj se 500 letnica sijajno obhaja. In kaj bi svet mislil In govoril, ako bi o tako velepomembnej dobi vse molčalo ? Prav In hvalevredno se nam zdi tedaj, da se je sestavil iz sredine druge korporacije, namreč trgovinske zbornice, in iz krogov domoljubnih bogatinov: trgovcev, učenjakov obrtnikov in umetnikov velik odbor, kateri bo skrbel za dostojno praznovanje jubileja. Temu odboru seje zdaj v ugodnej uri, ko se je laUi kralj uie na pot v Bel pripravljal, posrečilo, tudi mestno sve-tovalstvo za seboj potegnoti. Čemu pa nam je treba razstave, katera ne bo mestu koristila? ugovarja g. VidakoviČ, mož slovanske krvi in ultra-laškega mišljenja, vodja protlavstrijskej stranki* Res bi se utegnola 500 letnica tudi kako drugače primerno slaviti, in v tem oziru se je svoje dni stavilo več predlogov, a nobeden n' obveljal. Nam je toraj razstava po godu, pa naj jo je sprožil Peter ali Pavel. Ona bo okvir, v katerem se po mnozih in raznih slovesnostih pokaže patriotizem prebivalstva našega mesta. Pozdravljamo jo tem toplejše, ker sta g. VidakoviČ (Hermetov vredni nastopnik) in njegovo glasilo »Indipendente« njej nasprotnika; naš in njuni pot drži vselej navskriž. Upamo, da sta tudi zdaj kriva proroka, kikor sta bila uŽe mnogokrat.*) Tista množina ljudi pa, ktera je na galeriji nespodobni ropot delala in kričala, tic zastopa meščanov, omikancev davkoplače valcev, ampak o»a je prava, plačana i neplačana, smetljalui, v njej so pritepeni neinaniči. postopači zadušeni dijaki iti lenuhi, drhal v rokavicah in brez njih. Ta smetljakaje divjala uže večkrat zoper našo slovenske zastopnike, pobijala tudi uže naše okoličane ob belem dnevu po mestnih ulicah, njo hrup je brez vsega pomena, — če tudi stavi italijanske meje do Save, ter jo nek slovenski dopisnik iz Trst i zagovarj i. Pravi Tržačani, — in mi smo z mnogimi govorili, skoraj vsi razstavo odobrujejo; prvaki izmej njih sedć in delujejo v odboru, ali pa so lepe darove za rasstavo podpisali. Mej darovatelji smo brali tudi imena veljavnih Slovanov* To je gotovo, da posebno ml Slovenci, ako razstava tudi vseh nadej ne izpolni, nemamo nobene odgovornosti o tem, in ne borno nobene škode zarad nje imeli, — pač pa se našim tr. govcem, gostilničarjem in tudi okoličanom kmetom ponuja precej dobička, in našim delalcem zaslužka. Tujci, katerih pride na tisoče v Trst, prinesd denarja; skrb Slovencev mora biti, da ga nekaj tudi oni vlovg. In tudi slovenski umetniki, obrtniki, kmetovalci, kateri kaj na razstavo pošljejo, ne bodo imeli kvara. (Jestili bodo sebe in domovino. Naj le za to skrbć, da razstava ne bo imela izključljivo laikega ali p i nemškega značaja. Mi tržaški Slovenci pa hočemo razen oficijelnih slovesnosti, katere se bodo vršile prihodnje leto, 500 letnico ie posebe in po svoje slaviti, ter svetu pokazati, da smo tukaj domačlnb in da nas v domoljubnosti v Trstu nikdo ne presega. Zatoraj pa priporočamo naši in narodnjakom naj delajo po svojih močeh na to, da bo slo-, venski narod na rastavi obilo zastopan, kajti s tem Bvetu pokažemo, da stoji Trst na našej zemlji! Rusija. »Tr. Tagblatt«, sicer naS prijatelj, pisalje zoper razstavo le — iz otelnih razlogov. V začetku jo je bil zagovatjal. — Ur. I. Mogočna Husija po l 25 letno vlado blagega v Uogu počivajočega carja Allkundr« II je v vsakem oziru napredovala velikanskimi koraci; a na ekonomičnem poljn je najdalje dospela. • St. Peterbursky Journal« je objavil podatkov promelna denarstvenega delovanja širne •severne zvezde«, ki svetu očito govori o napredku države pod prejšnjo vla lo carja »Osvoboditelja« i »Hlagotvoritclja.« Po omenjenem zanesljivem viru je Itusija v 1.1855 imela zgrajenih železnic za 979 vrst; t. J. 881 kilometrov; a sedaj so železno omrežje razprostira na vse srani Širno države i najvažnejša pristranišča i kraje mej Beboj vežo. Dolgost železničnih črt znafi.i 21.000 vrst i temu čislu uaj se Še pridene 800 vrst novih železničnih potez, — one strategične črte, ki sedaj gradć v srednjej Aziji ne vštete, ki sega uže do Banic — i bode vodila na Mrv. Broj tovarn za pridelovanje i podelovanje železne tvarine je znašal 9200, kojih letna produkcija znaša vrednost 155 milijonov rublov; dandenes se takovih naprav brojl 18.000 z letno produkcijo več nego 000 milj. rubi. Ako se ovemu broju Še prida produkcije vrednost mnogoterih rudnikov i deželnih obrtnij — po tein takem letna vrednost produkcije znaša preko 1200 milj. rubl. Trgovina, ki je bila od I. 1855 do 1. 1864 šc štacijonarna, pričenši od 1.1865 se je mnogo povzdignola po raznih napravah i olajšavah, da je 1. 1879 znašala prometna vrednost raznega blaga 1213 milj. rubl.; namreč, 595 milj. vrednosti uvoznine i 618 milj. vred. izvoznine. L. 1855 so se skrčile nastave trgovinske banke na 5JtO milj. rubl.; 1. 1878 so iznašale iste pri ruskej banki, kakor se sedaj ta dunarstveni zavod zove, nad 29 miljard. Te številke so visoko i nam nezmotljivo pričajo o velikanskem napredku na poti narodnega blagostanja i sreče — I se čein dalje bolje razvija i širi. Ali pomislili nam je treba tudi, da ogromna država ima tudi velikanskih letnih troškov. Kakor g. Weselowsky v knjigi •Les finances russes« pravi, narastll so državni troški od 263 milj. v 1.1855, do 666 milj., a voj- FocLlistek. Belo sv, Cirila i Metoda, V spomin 5. julija 1881. Spisal Jaromir Volkov. III. (Dalje.) O tem zgodovinskem dokumentu piše znan rodoljub v ».-Glasniku« Št. 67, I. 1864 tako le: ■Ć. g. černiški dekan so mi te dni 17. decembra 186! sledeči glagolitiški napis izrezan iz starega missaie svoje cerkve poslali; katerega ad literam tako berem: »1583 Mišica Ijuna na 15. pride k nam v Kamnane (sic) g. Škof Vidamski in nas vižita, ta isti dan na svetega Vida tako hoti da mu Mašu hrvatski pojem pred vsemi doktori 1 pred vsim pukom v crkvi S. Mihela v Kamenah. Ja pre Frančeško VlentiČ dalmatin od Raba«. Mej Srbe I Hrvate so je uvedla slovanska liturgija i narodna književnost največ po nastopnikih sv. Cirila i Metoda. L. 912 je bil slovanski obredni jezik osobito mej Srbi uže povsod v navadi. Papež Ivan X., prigovarjan od nasprotnikov Slovanstva, pisal je hrvaškemu knezu Tomislavu i knezu srbskemu Mihajilu Viševliču list, v katerem jima svetuje, naj zamenjata v svojih zemljah, oziroma cerkvah, slovanski liturgični jezik z latinskim Pa vse zaman. Leta 1059 je cerkveni zbor v Splitu službo božjo v slovanskem jeziku obsodil i sv. Metoda proglasil krivo vercem. Ali vsemu temu so se tamošnji Slovani odločno uprli. Vse to kar je bilo na cerkvenem zboru Splitu ovrženo i obsojeno, odo- bril pa je 1.1218 papež Inocencij IV. tor z lastnoročnim pismom dovolil opravljati Bvete obrede v slovanskem jeziku. Na Srbskem se je slovanski liturgični jezik utrdil takrat, ko se je osnovala stalna srbska cerkvena vlada. To se je zgodilo za časa cara Štepana PrvovenČanega. Ta pridevek je dobil zato, ker je bil leta 1222 »prvi« za cara srbskega venčan (kronan). Štepan Prvovenčani je bil tudi slovanski spisovatelj, ter je spisal mej drugim životopis svojega veleslavnega očeta Štepana Nema njo. Prvi srbski vrhovni vladika za časa cara PrvovenČanega je bil Sava, brat carjev; v to dostojanstvo ga je povišal patrijarh Nicejski German 1. 1221. Kakor si je po jednej strani car srbski utrdil i razširil svojo zemljo i posvetilo oblast, tako isto si je zagotovil tudi vrhovni vladika svojo cerkveno vlast ter dal slovanskemu jeziku pri vseh cerkvenih obrodili polno pravico. Srbski narod ta dva slavna brata Še dandenašnji visoko Česti, i sv. Suvi v počeščenjo speva to lo cerkveno pesen: Usklik nimo s ljubavlju, Svetitelju Savi. Srbske crkve vrhovnoj, Svčštenlčkoj glavi; Tamo venci tamo alava, Gdd nui pastir vlada auda; Pojte mu Srbi Pćsniu l u troj te. itd. Ako pogledamo gori na (Ješko, vidimo, da tudi tam so je slovanska liturgija tu i tam Še precej dolgo Časa ohranila v domaćoj cerkvi, i sicer od Metodovega časa blizu do 1. 1097. Čehi še dandenašnji visoko Časte sv. Cirila i Metoda ter njima v proslavljenje spevajo najstarejšo cerkveno pesem: Hospodine, pomiluj ny! Jesu Kriste, pomih\j ny! Itd. Slovansko božje delo sv. bratov Cirila i Metoda je vpljl-valo manj ali bolj na vsa slovanska plemena. Slovanski sveti obredni jezik se je zafiuval verno, ko najdražja narodna svetinja do denašniega dne pri Rusih, Bolgarih I Srbih, vseh skupaj blizu osemdeset milijonov. Zapadnim, ozlromi južnim Slovanom, v Čislu osemnajst milijonov, pa se je v našo cerkev zagnjezdil jezik latinski, nekaj prostovoljno iz krajev italijanskih, nekaj po sili od nemških i latinskih biskupov. Ta tuji jezik, ki nai». je zdaj samo Še neko začasno cerkveno orodje, pa sčasoma v našem svetišču najbržo izgine, I mesto njega prevzame po vsem pravu to častno opravilo naš jezik, katerega je saiu Kristus (kar je zgodovinsko dokazano) po svojih vidnih namestnikih, rimskih papežih i svetnikih Cirilu i Meto lu, v ta namen izbral i posvetil, da zjedini narod v vero i cerkev z narodnim svetim jezikom, ter tako z veže živo besedo s čvrstim duhom na večno proslavljanje božje i osrečevanje blazoga slovanskega naroda. (Tu naj se uvrsti podlistek iz štev. 40 l potem nadaljuja): Vrnimo se še nekoliko nazaj v prejšnje vekove k severnim Slovanom. Naš sovražnik ni nikoli miroval. V letih 1157, 1160 i 1168 so bili uničeni baltiški i polabskl Slovani. Zinagalec jim je naložil teško danj, ter jih v kratkem času prelil v Nemce. To so je zgodilo s železno silo. Iz tihe niogile nas tamošnji mrtvi Slovan z molklim glasom svari: Bratje! nad našo nesrečo se vzgiedujte; bodite zložni i pazljivi, da vas ne zadene jednaka tužna osoda, kakor je nas baltiške i polabske Slovane. Sovražnik Slovanstva je o Husitovem času tudi z Lutrovo vero pomagal netiti dolgoletno hudo vojno mej blagim češkim narodom, ter v letu 1620 v odločilnej bitki na Helej gori blizu zlate Prago zlomil žezlo mogočne češko države. Segnol je tudi sč svojo surovo silo na plemenitega Poljaka ter mu v letih 1772 i 1793 raztrgal milo domovino na tri kose. Vso te nesreče bi ne bile zadele slovanske države, da s* tkina budgeta tačas znašajoča le !»l milj. se«l ij jc narasla na 19:5 milj. Javni dot;,' po carja Ni-"Kolaja smrti je znašal okoli '/. mlljarde; to se ve, sedaj radi premnogih blagih činov slovanske Rusije se je za mnogo povišal. Ove Številke nam predočevajo vedno rastoče blagostanje krepkega i bogato nadarjenega naroda, ki se čimdalje bolj svojega stališča i zgodovinskega poklica v Evropi i Aziji zaveda. Poprijemlje se pravih virov živcnja, ki mu jih radovoljno ponuja tolikanj ljubljena očevina, bogatil, vsakoj.ikimi darovi i zakladi obdarovana. I spretni Rus od nje ne zamuja jemati. Pregovor kaže: bila ni nikoli mila! I najmanje »mila« pri notranjej osnovi i pre-vredbi velikanske države. Le časom, na trdnej, nerazrušljivej podlogi razumnega — narodu primernega državoznanstva i vladanja se dospe do blagostanja, izobraženosti, sreče i prave »na na-rodnej gori« razcvete svobode: — ki državi, kakor je Rusija, ne more izostati. Tu hočem spregovoriti par besed z ruskega stališča — izza ruskih mej. Sedanji vladar Aleksander III. na vse strani sokolovim očesom pazi i nepretrgoma duhta I dela, da državo mu poverjeno, preje ko mogoče do notranjega miru, blagostanja, vzajemnosti dovede. V to svrlio je uže premnogo zakonov, čisto novih izdal, i dokaj starih, preživelih — primerno duhu časa, ali ielji naroda prenovil. Nedvomno takovo ravnanje vsi rodoljubi i razumniki hvalo I čislajo. Rusija je država, v katerej Ima car obe oblasti zedinjeni v svojoj osobi; t. j. »postavo-dajalno oblast« in »izvrševalno«: tedaj je on samooblustnik, a država samooblastna. Ali vendar Rusija ni tako samooblastna, kakor si krivo tolmačijo nje veliki prijatelji Nemci! 1 i Nlemel, aj vi Niemci, Modroziianstvujučl 1 drugi nazovi liberalci i Slovanožrcl. Za ustavo vsak narod mora biti preje, tako rekoč, ugoden, dozorel; ako nI tak — ustava njemu ne more pomoči, koristiti — ampak nasprotno le škodovati. Poglejmo, koliko ustavnih držav broji »učena* Evropa? A vendar v marsl-katerej ustavnej evropskej državi, po toliko letih UŽo ustavnega, ali svobodnega živenja — Če sedaj v letu milosti 1881, niso Še državljani ga »ustavo« godni, zreli. 1. VeČina se še sedaj ne zaveda svojih lastnih, človeških svetih pravic, ker jej politično zre-losti i poduka pomajknje. 2. DrugI voljnosti razumevajo — a se nočejo za nje brigati i potezati: potem takem svojega poklica ne spolnujejo vestno I se ravnajo po geslu »pustite, da ide«. 3. Ostala manjšina ustavo slabo tolmači i radi nevednosti prvih, i malomarnosti druzih — v lastni dobiček pači ustavo. Po končnem sklepu, radi nevednosti i malomarnosti državljanov i večine, i zavoljo svoje lisičje zvijačnosti — zleze na državno krmilo vlade — stranka, ki gotovo ni izraz želja ljudstva, i niti voljena postavno od večine naroda; tedaj ni list domače gore: ampak izrodek ku-kavlčnih jajc. Po slepoti prvih, i prevari poslednjih — na vrhunec zlezo stranka, ki nI Izmej naroda vzeta — vlada, njej se dozdeva-jočo manjšino, »absolutistično« — v ustavnej, prostej državi. Tako je z ustavo! Samooblastno bogati bor-zijanec nadkriljuje siromaka i v marsičem s| marsikateri prejšnjo vlado zopet nazaj želi. Da, — pod butaro neznosljivih breineti zdihuje uze do beraške palice privHli kmetic: Po starem smo bolje izhajali! (Dalje prihodnjič ) Deželni zbori. Kranjski. Osma seja, dne /J. oktobra. Prebere se c. k. deželnega načelnika pismo, v katerem se izreka deželnemu zboru na najvišji ukaz zihvala za voščilo, katero je izrekel deželni zbor cesarju o priliki Njegovega godu. Poslanec Delela in tovariši stavijo predlog, naj se v Ljubljani ustanovi kmetijska Šota. Poslanec Robič poroča v imenu odseku za pretresan^ poročila deželnega odbora ter nasvet nje to le: 1. Deželni zbor jemlje na znanje izvršbe deželnega odbora v poročilu osvojeni delovanji; pričakuje pa od visoke, vlade da k matu predloži državnemu zboru v obravnavo silno potrebno postavo zastran odpisa davki od zemljišč, po vremenskih nezgodah poškodovanih ; tudi trdno upa, da deželni zastop prejme k malu ugodni odgovor na prošnjo v zadevi naznanila o izid u izterjanja davkov po davčnih eksrku-torjih in pa na prošnjo v zadevi zmanjšanja eksekutivnih stroškov pri zastnnkih 5 gld. no presezajočih; pa tudi željno pričakuje postave za vojvodino Kranjsko o uravnavi obrokov za vplačevanje davkov. Deželni zbor naznanjeno privoljnost c. kr. finančnega vodstva, da morajo c. kr. blagajne prejemati priklade k užitnini za deželne potrebščine z užitnino vred ob jednem in prejeti znesek dotičnih doklad oddajati vsak mesec deželnej blagajni, jemlje zadovoljno na znanje. Prošnji občine Spodnje Loške za uvrščenje občinske ceste od Knežje Lipe v Spodnjo Loko mej okrajno ceste se ugodi in 150 gld. za to dovoli. Občini Vrabčc se dovoli 150 gld. za napravo pota do tržaške cesto. Narodni poslanci podpirajo vipavskega sadjarskega društva prošnjo za podporo, a Desch-mann se ustavlja in nomŠkutarska večinaprošnjo odbije. Poslanec Vošnjak pri tej priliki Desch-inannu svetuje, naj vsako jutro prebere »proklete svoje grablje«. Prošnje učiteljev postonjskega, bistriškega in senožeškega okraja za draglnske doklude se priporoči deželnemu šolskemu svetu. Poslanec Navratil vtomeljnje svoj predlog, naj bi se črnoinaljskej občini za napravo vodnjaka dovolila podpora. Za zidanje mrtvašnice, sohe za seciranje in za stražnika v bi.izniči na Studoncu se dovoli 2848 gld. Zdaj pride na vrsto poročilo finančnega odseka o zgradbah pri Gorenjej Savi breg bra-nečih in glede deželnih doneskov za uredbo Save poleg Laz in Ježiće ob državnih troških. Poročevalec je Vestenock; ko stopi ta na poročevalčevo mesto, zapuste zbornico vsi narodni poslanci. Vesteneck prebledi i dalj Časa molči, potem zučne s tihim glasom poročilo i se opravičuje, da slovenskega jezika ni grdil, ampak, da ga spoštuje; izmej poslušalcev pa se čujejo glasovi: Dal als »Hundssprachc«, »Sausprache«. Potem se dovoli za stavbe v obrambo Savskih bregov pri Gornjej Savi 1400 gld. za uredbo J Save od Dola do Laz ^O'*) gld. in za stavbe pri Ježići /00 gld. in da se uredba Save pri Lazah dokonča, še 'JO 10 gld. Koje Vestcneck svoje poročilo končal, vrr.6 se narodni poslanci v dvorano. Potem se odobri računski sklep deželnega zaklada za leto 1880 in izvrše volitve v rekla* macijsko deželno komisijo, poslancu Apfalttvrnu pa se Izreče zahvala kranjske dežele za uspešno delovanje v centralnej komisiji za uredbo zemljiških davkov. Deveta seja, dne 17. oktobra. Ponudba vdove Helene Parapat, nuj kranjska dežela kupi numismatično zbirko umrlegu župnika Janeza Parapata, izroči se finančnemu odseku. Potem vtemeljuje poslanec Detela svoj predlog zastran osnove kmetijske šole v Ljubljani in izroči se predlog gospodarskemu odseku. Poslanec Potočnik poroča o prošnji do vlade in državnega zbora, naj bi se zidala železnica Trst-Loka-Launsdorf in dolenjska železnica. Poslanec Luckmann stavi resolucijo, naj bi so voznina za žilo na železnici Ljubljana-Trst znižala. Poslancc vitez Gutmansthal poudarja važnost dolenjske železnico za Trst. Njegov in Potočnikov predlog, kakor tudi Lukmanova resolucija se sprejmo. Društvu patrljotlčnih gospej so dovoli shramba za Izdelke, namenjene ranjenim vojakom. Poslanec baron Apfaltrern izroči nujni predlog, naj se izvoli odsek, ki bo poročal, kako naj se prihodnje leto praznuje šestoletnica združenja kranjske dežele z habsburško vladarsko hišo. V 'SI. dan decembra l'282je namreč cesar Rudolf v Gahah vpričo volilnih knezov podelil svojima sinoma Albrehtu in Rudolfu, avstrijskima vojvodoma, kranjsko deželo ko fevd. Zbornica sprejme predlog. Prošnja učitelja g. Ranta v Premu, naj se uvede poduk v ročnih ženskih delili na ljudskih šolah, izroči se vladi; prošnja istega za podporo, da se nasadi vrbovje po ondotnih krajih za uvedenjo pletenja košev, izroči se deželnemu odboru. Prošnja učiteljev postojnskega okraja zarad službenih doklad se odbije, zarad opravilnih doklad, da bi jih namreč dobivali tudi učitelji jednorazrednic, izroči se deželnemu odboru, da o njej poroča.__ Slavnost v Dolini. Politično društvo »Edinost« za Primorsko je priredilo minolo nedeljo v Dolini poleg Trsta sijajno slavnost, odkril se je namreč 3 metre i polu visok kamenit spomenik iz kraškega mra-morja v podobi piramide; spomenik je izdelal domači umetnik Anton Trobec pri sv. Ivanu v Trstu. Zaradi slabega vremena je morala slavnost od 3l>. oktobra na 0. novembra preložena biti, in tudi v nedeljo je vreme pretilo slavnost pokvariti. Bati se jo bilo dežja, ker jc bilo vse oblačno, pa k ljubu vsomu temu je romalo od blizu in daleč obilo naroda na II. dolinski tabor. Vsa vas je bila v prazničnoj obleki, iz hiš so visele velikansko zastave, tako tudi iz zvonika; pri vhodu je bil ličen slavolok z napisom.- dobro došli, z mnogobrojni mi zastavami ozaijšan. Na vaškem trgu je bil lep pogled, vso v narodnih zastavah, na vsa kej drevesnej vejici so vililjnle zastavice, v sredi pa, pod slavolokom z velikim cos irskim orloin, bil je zagrnen spomenik. .-predaj je bil oder zi govornik", pol odrom na zidu pa napis: »Slovanom lepii dnevi začeli to daniti«, na straneh pa: »Kde so naie meje*, »Kde so naSi bratje,* spodaj na enej strani boginji Trsti, na drugej Avstrija in mej njima velik grb kranjske dežele. Vsak se |e čudil lepo-tičju v tako prostej vasi; nže od daleč so vabile prijazno plapajoće zastave potnike, katerih je do treh popoludne pri vsem dvomljivem vremenu nad narastlo. Ker seje bilo bati, da ute« ne slavnost predolgo trajiti, vršil se je občni zbor političnega društva prej, kar je tudi modro bilo. Vlado je zastopal okrajni glavar vitez Bo*i/zio iz Kopra, v njem smo spoznali jako prijaznega gospoda, govoril j^ slovenski. Gospod načelnik Nabergoj je pozdravil došle ude. Spominal seje tudi nevarno bolnega tržaškega škofa, na kar je zbor izrazil svoja najtoplejša voščil i, da bi milostljivi naš škof k tnalu ozdravel in da bi ga Bog še mnogo let ohranil našej škofiji. Zaradi pomanjkanja časa se je dnevni red tako okrajšal, da je odpadlo tajni-kovo poročilo, in je prišla precej na vrsto resolucija zaradi zidanja železnice, ki bi Trst z notranjo Avstrijo po najkrajšem potu vezala. Gospod Dolenec je razvil i/, trgovinskega in ekonomičnega stališč,i potrebo še eno železnice iz Trstu v notranjo Avstrijo. Navedel je konkurenco, katero druga primorska mosta Trstu delajo; ako se k malu teinu ne pomore, postane Trst majhno trgovsko pristanišče. On predlaga na državni zbor resolucijo, da sklene postavo, po katerej bi se zidala iz Trsta železnica, katera bi vezala to pristanišče po najkrajšem potu z notranjimi avstrijskimi deželami. Pri glasovanji je bila resolucija soglasno sprejeta in se je odboru naložilo, naj sklep objavi vladi in državnemu zboru. Potem so je vršila volitev odbora; izvoljeni so bili soglasno na predlog g. Poliča: Za načelniki: Ivan Nabergoj, za odbornike: Gorjup Ivan iz Prošeka, Dolanee Viktor, Doli nar Ivan, Jan Juri, dekan v Dolini, Nad-lišek Štefan, mestni svetovalec, Sterle Gustav, uradnik banke comereiale, Jenko Slavoj, trgovec Podgradom v Istri, Mohorčič Rajmund, župan v Sežani, Devotak Josip, deželni poslanec v Tolminu; za namestnike: Lampe Eduard, vrhovni župan v Dolini, Obersnol Jakob, trgovec v Divači, Orlič Franjo, Župnik v Žminju, Purič J. Marija, posestnik v Kadinu, Trobec Anton, umetni kainenosek pri sv, Ivanu, Primožič Jožef, posestnik v Rojanu, Vatovec J. Marija, posestnik pri sv. Ivanu, Smordu Franjo, trgovec v Bazovici, Malalan J. Marija, posestnik na Op-Činah. Pri točki posamezni predlogi ni se nihče oglasil iti g. načelnik Nabergoj je s kratkim govorom zaključil občni zbor. — O slavnosti prihodnjič. Dopisi. Iz Štanjela, 31. oktobra. Čitalnica v Štanjelu se je začela po večletnem spanju prav živahno gibati, Število udov je tako naraslo, da bodo mogla s prav majhno mesočnino zdatno Izhajati; tudi je naročenih 15 časopisov in so še drugi troški i ni dvomiti, da bi tako hitro zopet propadla, ker udje so večidel sami zanesljivi posestniki. Da se jo pa jo utrdil Cirilov i Metodov duh mej onimi narodi, ali oholi nemški duh tega ni dopuščal. Največjo krivico pa jo ta naš stari nasprotnik storil Poljaku, ker ga je v uezlogo zaplet, kakor tri Svatoplukove sinove v 9. stoletju. Do tega pravega spoznanja je prišel tudi mlad poljski plemenitaš. Proklel je dan i uro, ko jo prostovoljno vzdignol šableuko na rodnega mu brata Rusa. Spoznal je resnico od zmote, uveril se, da Rusija ni Poljske uničila, ampak drug Ščuvaleč, ki je znal zanetiti sovraštva ogenj mej brati. Zato je ta junaški mladi vitez v družbi možakov svečano prisegel, da sovraštvo zameni z bratovsko ljubeznijo, izustivši ozbiljne besede: »Trikrat hujše bi bila Poljska razkosana, da je ni branila slovanska država ... Će je bilo kdaj potreba podirati st iro sovraštvo mej Slovani t$r po izgledu sv. Cirila i Metoda vzbujati tnejsebojno ljubezen mej njimi, gotovo je največja potreba v sedanjem času, ko se daje migljaj k narodnemu probujenju i pravemu spoznanju celo naravnost iz Rima. Ljubezen i sovraštvo sta tudi v narodnem oziru velika faktorja; s prvim stvarimo, z drugim uničujemo. Ljubezen je živenje i lepota; Ljubezen je trpenja sladki dar; Ljubezen usmiljenje je i dobrota; Ljubezen solnca jo milobnl žar. Sovraštvo jo osorni mraz ledeni; Sovraštvo je slabosti duh meglen; Sovraštvo turna je i mir zgubljeni; Sovraštvo jo nesloge meč strupen. Sovraštvo, padi v črni grob — i zgini t Ljubezni čisti zidajmo altar! Ljubezen posvetimo domovini! Naj bratom žlogo vtriuja svoti žar! Bratovsko slogo, jedinost i ljubezen širiti, sovraštvo pa uničevati, to jo nas vseh poslanstvo i narodna dolžnost. Da pa vse to dosežemo treba nam ravnati i delati po vzgledu i nauku sv. Cirila i Metoda. Renogatov i narodnih izdiijic so imeli Slovanje skoz vsa stoletja; ali 19. vele jili je porodil v posebno velikej obilici. Nobeno slovansko zemljo pa ni zadela po črnih izdajalcih tako grozna nesreča, kakor v najnovejšem času sveto Rusijo. Jednako kačjim plemenom, tako raznovrstni so tudi narodni izdajalci. Naj tedaj spregovorimo besedo tudi o tej zlobnej zalegi- Prevzetnost dela renegate. Renegat ali narodni izdajalec jo gnjusoba pred Bogom i svetom. Vsa stoletja so take izrodko proklela. Pretresljiv je pogled dolgo z smrtjo se borečega človeka. Plašljivo obrača motne, osteklele oči, prepaden, bled je njegov obraz, na katerem se kažejo mrtvaške mrzle srage. Vidiš ga. kako krčevito steza svojo ude, ter slišiš, kako v prenehljajih škriplje s zobmi, da človeka zraven stoječega mraz pretresa od groze. Vidiš i slišiš sorodnike krog postelje v mpopisljivej žalosti ihteče. Vidiš, kako je umirajoči slednjič globoko zevnol i zdaltnol. Iz temne noči pa slišiš sovikati sovo zadnjo peson umirajočemu raz bližnjega griču... sveča so utrne I duša je vzela od sveta slovo ... Res, pretresljiv jo ta prizor, ali Še bolj pretresljiva je podoba nesrečnega človeka, ki ee je porenegatil i prelevil v narodnega izdajalca. Nad njim se joče narod — nad njim plaka domovina; zanj ni več odpuščanja. »Prevzetne angelje pa je Bog zavrgel i pabnol jih v večno pogubo«. Tužna majka, ki porodi dote slepo i nemo ter popačeuo na udih. Nosrečnej majki se srce žalosti i trga, ko pogleda v svojej prirojenej ljubezni pomilovanja vredno otroče. Nesrečno dete je brez svoje krivde tako rojeno, in svet je poutiljuje. Mnogo bolj žalostna pa je domovina, ki ima i redi nevrednega izdajalca, nezvestega sina, ki jej pije kri iz sredi srca. Dal se je od hudobnega dulia zaslepili i vzdignol je orožje proti naravi i lastnemu narodu. Cvetica so obrača hvaležno proti solncu, dete k svojej milej mujki, plemeniti ostroumni duh človeški pa k luči resnice; ali zlobnež jedini dela zoper naravo i stvarnikovo naredbo. On vzdigne krvno roko proti narodu i očetnjavi, proti svojemu bratu i najblažjomu dobrotniku; da, izdajalec vzdigne krvno roko celo na najplomenitejšega človekoljuba — na blažega carja. Slovanje smo z veliko ra lostjo sprejeli papeževo encikliko od dno 30. septembra 18*0; ali prav to srčno veselje so nam ogrenili k tnalu črni izdajalci v rodnej slovanskej družini. Dne 18. man ija t. i. se je zgodilo v Petroburgu tako strahovito dejanje, da se bodo njega vse Slovanstvo s tresočim srcem na veke spominalo. Ta dan je bil Ruski c ir Aleksander II., osvoboditelj južnih Slovanov — zavratno umorjen. Sovražniki Slovanstva so se poslužili nihilistlčno hibe, da so po njej dovršili krvavo delo, da bi gorostasno državo pahnoli v neizmerno zmešnjavo i neskončno nesrečo. Tak je sad črnih narodnih izdajic. Sv. Ciril i Metod sta nas učila velike previdnosti, da sovražnike spoznavamo i se jili lažjo ogibljemo. Izdajica pa se vrže naravnost sovražniku v naročje, da ga tujec zibljo i pripravlja na izdajska dela. Kdo zapeljane duhove ziblje in odgaja? kdo jih v hudobnem poslanstvu podpira? Kdo jim daje zavetje in obrambo, da brez skrbi počenjajo, kar jim je drago? kdo jih zakriva, da ne pridejo pravici v roko? Verujte 1 za vse to skrbi sovražnik Slovanstva; tega pa imamo mnogo mnogo več, nego se nam dozdeva- (Dalje prihodnjič.) čitalnica Iako gibljivo probudila, gre čast v prvej vi>ti tukajšnjemu kaplanu čest. gosp. J. Klo-bovsu, kateri del.i nevtrudljivo za to, In zna ljudstvo z svoji:u krepkim in v srce segajoči m govorom pridobivati. Srečna občin i, ki ima tako narodne in priljubljene cest. duhovne, kakor jih ima sedaj občina Štanjelska. Kakor je uže znano, priredila je naša čitalnica iti. oktobra t. J. veselico, pri katerej so sodelovali vrli tržaški pevci pod vodstvom g. Bartlja, in reći moram, da so svojo nalogo prav dobro izvršili, posebne zahvale vredni so p;i, da se k ljubu tako slabemu vremenu niso ustrašili in možato držali dano besedo. Govor, ki ga je imel Čest. gosp. J. Klobovs, bil j'1 posebno pohvaljen, pa kaj hočem o tem obširno govoriti, saj kdor pozna & st. gospodu, uze tikove, da je govornik prve vrste; — pri skupnej večerji smo bili prav Židane volje, in stvar se je končala v najlepšem redu. 31. oktobra je pa imela čitalnica občni zbor, pri katerem je bila volitev načelnika in novega odbora; za predsednika je bil soglasno izvoljen velečestiti g. J. Klobovs, za odbornike gg. čest. gosp. vik ir J. Kodre, Jožef Fabijani, Florijan Cehovin, Peter Gasperi, dozo Hud<-2 in Ivan Abram. Po dokončanoj volitvi se je igrala tombola z \ dobitki, ki so bili čitalnici v ta namen darovani, in tako je bil občni zbor z največjo in splošno zadovoljnostjo končan. Kakor je razvidno, prišla jo čitalnica v prav dobre roke, ker na krmilu stoje za narodni napredek uneti možje, i zato se je nadejati tudi dobrega vspehu, v kar Bog pomozil živela narodna čitalnica v Štanjelu I Ilia čuka, 30. oktobra. Dov&li, ljuba »Edinost«! prostorček kratkej in krotkoj repliki na drugi dopis iz Brkinov v 43. Št, a ne boj se, da bi bili mnogobesedni in strastni, VBaj jo narodni gospodar iz B. živ dokaz, da se z golim zvijanjem besed, z grobo strastjo, katerej Nemec pravi «Rechthaberei», in b puhlim pustoslovjem nič ne dokaže. Kdor koli v6, kaj hoče reči: »brati moj vrstami«, in kdor vrhu tega mej Brkini živi ter tukajšnje razmere pozna, temu ni treba vsevedočemu biti, da vidi in Čuti, da je d. iz B. subjektiven zo-pernik plesu in ker ga ne more zatretl r.i ustaviti na tistem mestu, kder svobodno cepta in kriči, ne da bi mu kdo v besedo sezatl mogel in smel, napal ga jo z narodno-gospodarskega stališča po načelu: nuj pomaga, kar more. Branili sino Brkine, mej katerimi bivamo in nočemo, da bi jih kilo Črnil po svetu enako nemškim f nam sovražnim turistom srainotečlm našo domovino. Objektivno smo dokazali, 1) da ni gola resnica, kar d. iz B. v oble ne delaje nikakovega railočka, trobi po svetu, da si ljudje t. j. Brkini trpini sami davke, bremena nakladajo; 2) daou zaman napenja svoje občutljivo žilice proti plesu, kajti utemeljen je na naravnem zakonu, ki ga d. iz B. nikdar ne spremeni, če ga tudi tisočkrat imenuju »bedastoćo«; 3) da ni istina, da vils imajoča20 hiš za vsak ples vsega vkuja potrosi po 100 gl. Je li d. iz B. so svojim »i«-lostmm obrestnim ralunom in z ntgalantno ovadbo brkinskih deklet naš dokaz ovrgel? Nikakor ne, še upal se ni več zinoti o svojih 100 čukih. Je li 4) imenoval vas, kder se pleše po dva, tri dni? Še manje, nego izvijal so je iz klešč z ni Će v o opazko, da *dva» nismo podčrtali, ter z njega vredno surovostjo, da «te usluge ne zaslužimo«. Mi odločno izrekamo, da nelemo nikakote usluge od vas, vsaj vemo, da česar kdo nema, tega ne more dati. Ponavljamo pa: Dokler ne imenujete vasi plešoče po dva, tri dni, in doklor dotično županstvo tega no potrdi, dotle ostajemo pri zadnjič reče ne m. Za naš spomin naj d. iz B. ne skrbi, nego naj svojo skrb obrača na svoj spomin in svojo doslednost, V tem, ko od nas zahteva, naj dokažemo, da smo vsevedoči, ter nas b to brezbožno zahtevo hoče napeljati k hudičevemu napuhu, da bi božjo lastnost »vsevedočnost« sebi prisvojevuli; — v tem, ko nas prav preprosto pita z »nevernim Tomažem« (kdo vas je postavil sodnika našej veri?I vrač, zdravite sam sebe iu ne črnite ljudi po neversko!) dela on sam prav dejansko ko vsevedec ter, kakor on trdi, naše misli (so pa se v6, da njegove) celo mej uiesci navaja, ker piše: »mislel:» »to dopisniku...., ki je prava nilla, kar sapo zapre.* Ni naSa krivda, da d. iz. B. sam o sebi tako misli, svoje misli pa dosledno nam podticati ne sme; tudi ni varno, svojih misli glasno razodevati, kajti človeku se lahko dogodi, kar se je pripetilo glasno-mislelemu RibniČanu na konji. Glo-dite, tako je d. iz B. »rov izril in izkopal, in je sam padel v jamo, katero jo zdelal«. I>s. VIL l(i- K obravnavam treba je privesti prič, katere se ve da vsaka v svojem jeziku pričajo. Da ne bi se reklo, da mi le stoje nazore razpravljamo, a du z njimi osamljeni stojimo, privoli smo v svojom prvem spisu več prič in vsakemu sve-doku smo dali govoriti brez tolmala, Rusu Puškinu po ruski, Rimljanom po latinski;*) le stedoka vseh teedokor, ki je edini mogel reči: •Jaz sem resnica,« naveli smo v starem in novetn slovenskem jeziku Mat. VI. :i4 . In Čujte I to d. iz H. ni po volji in sam pravi, di mu to • kur sapo zapre, (mi nismo krivi, da je sam to svojo misel dal mej ljudi, pu — on lo stvar najbolje, on hrbet obrača vsem pričam, klanja se svojim subjektivnim nazorom in »bedastoćo« imenuje vse, kar ni po njegovem kopitu in njegovih predsodkih. D. iz B. (ki pa ni Brkin, nego mej Brkini le kruh je in jim hoče tudi ples pojesti) perfidno trdi, da se trudimo dokazati, »da Brkin mora plesali.« Sto gl. plačamo tistej vasi, katera za vsak ples vsega vknpe po 100 gld. potrosi, ako nam iz našega prvega dopisa dokaže trditev, da Brkin •mora• plesati, tedaj da mu ples ko dolžnost nalagamo, da ga k plesu silimo. To je odviše naivno, smešno, hudobno! Taki zatiralci proste volje nismo. Le pravica do plesa, t. j. d.i v svobodnej Avstriji tudi Brkini smejo plesati, kakor drugi svobodni državljani, to je bila in je naia trditev. Ve, draga brkinska dekleta! pi sle usmiljenja vre Ina. Po sedaj dalje uboge trpinke niste več varne na cesti v Trst in lo vsled brez-o/.irne ovadbo in obdolienja, da kakor zvito lisice »svojim roditeljem pobirate kar morete v hišah in na polji,* [. j. da ste domače in poljske tatice. Plesale in vrtelo se bodete v prihodnje še, kakor do zdaj, uko tudi vaš ljudoljabi dopisnik milostivo de, da za »vrtenje« je kolo, človok (k vaspj sreči nekateri učenjaki uče, da pol bese lo »človek se ne umeje »ženska«) pa lo za pridno gibanje in mučno trpinstvo domu in na polji, kakor vpreženo govedo; plesale tedaj bodete še, a polnih Štirinajst dni pred vsakim plesom imeli bodo roditelji kakor bistrooki risi oči v vas uprte, na dolgej poti v Trst bodo poljski čuvaji, krajna policija, žandarmi imeli pravico ustavljati vas, prciskavatl, zapirati ko domačo in poljske tatice, in ako slednjič k ljubo vsem zaprekam vendar cele vrste deklet v Trst pri-trstajo (»priromajo se ne smo reči, kajti »roma* se » Romo ali Rim), kateri poštenjak bo smel in hotel ukradene stvari kupovati ? Dop. iz B. nas izza Ćuka po svojej »kreanci« vabi, naj bi o svojem času kukali (izviren dovtip!) na cesto, kakor gotovo on dela, ker drugače ne bi videl tako natanko, da so brkinske device take srake. Toda nas se ni treba bali, kor vemo, da je narodni gospodar tudi to stvar limborasno pretiral ter cele vrste deklet s polnimi vrbftsi ukradenih reči na glavi kar iz zemlje izteptul. Vprašamo: (Jemu vse »ako črno videti? čemu ljudi, mej katerimi bivamo, tako črnili? Kaj niso ubogi Brkini pred svetom uže dosti osme-šeni po nesreči na Ver6jah? S takim počenjanjem se nobenega ne poboljSa, pač pa se ljudje raz-dražijo In razkačijo. Mi branimo Brkine i/, dobrega, listega namena in to prav v ljubej »Edinosti« zaradi tega, ker »Edinost* » mnogih izvodih (eksemplarih) v Brkine prihaja ter jo ljudje najraje in največ ber6\ gotovo pa bi se jim zamerila, ako bi ona donaŠala dopise po načelu dopisnika iz B.: »Calumniare iiudacter« — 6 zareklo se nam jel »A'levetaj drt.no, vselej nekaj ostane!* Čvrste brkinske device! pojdite in potegnile se same za svojo last in svoje poStenje ko dekleta in prihodnje ženo in gospodinje! Povedite g. dopisniku iz B., da vas roditelji pošiljajo v Trst, da torej ved6, kaj nosite; vsaj vain vselej naročć za hišo kupiti potrebščin, ki se doma ne pridelajo, in to posebno pred opa-silom; opasilo in ples pa sta vkupl. Recite tudi, da ni samo ples kriv, da so včasi kult novčič potrosi, vina nad potrebo popije in lepša obleka kupuje; krivi so tudi semnji, opasila, cerkveni shodi itd. Bode li pameten človek zaradi tega precej metlo zgrabil in vse \kupe pomel v smetišče ? V bildiji se čita: »Ko je kovčeg Gospodov dosp.il v mesto Davidovo, videla je Mihala .. gledajoča z okna, kralja Davida skačočegu iu plešočega, in se mu roga vsrci. In Mihala hči Sav-lova ni imela poroda do smrti svoje«, roganju v kazen. Tako so jalovi, brez uspeha in ploda vsi trudi in upori zopor ples, ker je utemeljen na naravnem zakonu. D.i se dokazati, da je »vrtenje* popolneje, nego »gibanje*. Doklor zemlja z g. dop. iz B vred po naravnem teku pleše in se vrti, dotle je vse v redu; a kadar so le malo zaglblje, p i je potres. Dokler so zvezde vrte okoli svoje osi in okoli godca solnca, ki lili ogreva, dotlo je vse dobro; a kadar so bodo »ncbeUe tnoli gibate« (Mat. XXIV. 29. — Luk. XXI. 27.), kud ar pride »dies illa tremenda, quando coeli movsndi sunt et terra«, konec bo sveta. Dokler kri redno circula (zato clrculacija krvi, ne gibanje), je šo nekaj; u kadar se kri le še giblje, pi.škuvo je zdravje. ') L>a g. dop. iz B. latinski zna, vedeli smo, ker drugače ne bi bil pleiuvrag. Naposled vračamo poklon : SI t icuisses, oeeo-nomus nationalis et rtttonalis mansisses.*) 100 Brkinovičev. Politični pregled. Notranje dežele. Državni tbor se prične I i t. m. Poljski časniki poročajo, da bo cesar uže v malo dneh Imenoval v gosposko zbornico IG novih udov, meje katerimi bosta dva Poljaka. Delegacijam predložena rudeča knjiga očilno kaže, da rajnki minister zunanjih zadev, baron Haymerle, Slovanom ni bil prijat lj. Iz zapiskov te knjige se vidi, da je Huviuerle vedno tiral protislovansko politiko ter je bil Turkom velik zaščitnik. Gladstone jo večkrat zahteval, naj Turčija izvrši berolinsko pogodbo ulelo Črnogorcev i Grkov i to zahtevanje ste vselej podpirali Rusija iu Italija; lluytnei'le pi se jo vselej proti vil ter se izgovarjal s tem, da je javno mnenje v Avstriji Turčiji prijazno! Naslanjal se je le uu Madjare i nemško liberalce ter celo rek"l, da na balkanskem otoku mora Avstrija podpirati Grke zoper Slovane. Kdo bo Ilaymerlu nastopnik, o tem s - .0~>il };ld., in Blcer 73,693.422gl I. v bankovcih, 4o,207.630 gld. v srebru, in 13,034.0)8 v zlalu. Tako dolge vrsto številk se človek uže tako prestraši, kako stoprv, ako pomenjajo dolgi Oe bo državni clolg tako rastel, k un zabredemol Vojni minister je v proračun za leto 1H 2 postavil mej druziini te-le Izvenredne troške: za trdnjave na Tirolskem In v Dalmaciji 2i(0.ni>t) gld., za trdnjavo v Pulji 1,500.000 gld., za trdnjavo v Krakovi 700.0 )0 gld., v PŠemislu 600.001) gld. in zi varstvo ponlebske sotesko 210.000 gld. Grof Hohennart jo poklical ude parlamentarnega izvrševalnoga odbora v posvetovanje na Dunaj. V Bosni se je uvedla brambena postava; službena dolžnost traje tri let i v stojnej vojski, navadna leta v reservi inje raztegnena Bošnjakov brambena dolžnost na vso državo. Vn«n]e države. Italijanski kralj jo povabil našega cesarja, nuj ga obiščo v Italiji i dobil je povoljni odgovor, vendar pa so ima to zgoditi stoprv po shodu našega cesarja z ruskim. Srbska vlada je suspendirala srbskega metropolita v Belgrudu. Neka razprtija mej njim in vlado je užo dalj časa trajala, dolžili so ga, da so ottoguje plačevanju državnih pristojbin, a dozdeva se nain, da metropolit ni privržen Bodanjej vladi, da dola za Rlstičevo stianko i da jo to pravi uzrok njegovega suspendiranja. V Imej gori na Cetinju se je te dni odprla prva realna gimnazija. Na pozivunjo sv, Duha so učenci takoj šli v svoje razrede In poduče vun jo se je pričelo. Bog daj srečo I Ruska vtada se marljivo pogaja z valikanom v dosego prijateljskih razmor. Ker kaže dobro voljo in iztirane katoliško škofe pomiloŠčuje, utegne se sprava doseči, kar iz srca želimo. Nihilisti prete ruskemu carju, da njegovo kronanje zabrunijo, uko no da svobodnejih zakonov. Govori se, da tudi Španski kralj prihodnje leto obišče našega cesarja. Oambetta jo uže prevzel francosko vlado; želeli bi bilo, da se s tem zadovolji i da ne bi silil šo višjo. Francozi so uporne Arabce na voč mostili zmagali ter jih pred suho podu. Vzeli so jim ludi inesto Kairuan, katero jim jo sveto. Vstaj-niki beže proti Tripoljskej meji iu z li se, da jili od tam Turčija podpira. DOMAČE STVARI. Mil. škofu Juriju je, kakor se nam poroča, nekoliko odlegl i, nevarnost je uie pre-minola. Po cerkvah se opravljajo zmj molitve. Želimo: Naj Boj,' nam občo spoštovanega rodoljubnega vis. pastirja ohrani! Vodovod i« Ilirske IliMlrifc v Tr*l. Čujemo, da jo Trst kupil od Bislričanov vodno pravico za 160.000 gl. Ker ima to pravico 10 hiš, dobi tedaj vsaka 16.000 gld. Za vsakdanjo potrebo pi BistričinoinŠe dosti vo le ostane, \ove stntakc jo izdal a 1. t. m. avstr, ogerska narodna banka. Štiri še velj ijo do srede prihodnjega letu. — Barve so modre, kakor deset tki, *) S tem n»j bo pravdu o plesu končtina k«r sodbo o njem IzveČe k mulu vrhovni s jJuilt — pred-puat. (Ur.) Telrftinwkf pelpze v Trmlu napravijo g. g. K. Preinitseh in dr. K. Geiringer iz Trsta in rudarski vodja J. \Vessely iz Dunaja; trgovinski minister jim je dal dotično dovoljenje. /Iv^irljMltov« Llo.vil« vozne drl« s«' imajo zdatno proinenili. Na Dunnji je prav zd.ij zbrana posebna komisija, sestavljena iz poslancev avstrijske in ogerske vlado, ki so o tem dogovarja. Pri Lloydu res ni vse tako, kakor bi imelo bili; o te u pa bomo posebo govorili. Telefon« novo iznujden inštrument, s katerega pomočjo se v daljavo po dratu sliši, kakor bi se telegrafiralo, napeljali so i/ tržaškega gledišča »Armonia« v hišo g. Zanetil za siro-mašnico, kder biva oddelek gasilcev. In zato tukaj zdaj vsak večer natančno slišijo, kar se v gledišču pri igrah popeva ali govori! Kdor torej hoče prihraniti ustopnino v gledišče, naj si priskrbi enak telefon, pa lohko doma pri mi/i, ali v postelji ležeč igro posluša. I'i m* I* baron ttehoiifeld, novi vo. jaški poveljnik v Trstu, nastopil je svojo službo 2. t. in. Novoimenovani učitelji na Goriškem: G. Aut. Mleknš pride v Solkan, g. .lož. Koinolič v Opatjoselo, gosp, Marija Kacafura v Renče in Alojzija Gregorič v Rihenberg, Edm. Ćibej v sv. Križ. Vcriilli duč tlan se obhaja, kakor je znano, v Trstu zavolj praznika sv. Justa, dan pozneje nego drugod. Ker jo bila burja ponehala, lilo se je tudi lotos na vernih duš din po velikanskem pokopališču pri sv. Ani na tisoče ljudi, ki so obiskali svojo drago rajnke. Malo da ne vsak grob je bil z venci in cvetlicami pokrit. Zadnja leta je dobilo pokopališče toltko krasnih in dragocenih spomenikov, da svetujemo vsakemu popotniku, ki v Trst prido potruditi se tudi v tiho dolino pri sv. Ani, da si ondi volićansko umotvore ogleda. —Lepo je da se ljudstvo spomina posebno za narod zaslužnih rajnkih. V Gorici jo gosp. Anton Fer-lila, kakor vedno, tako tudi letos, Lavričcv spomenik odičil z lepim vencem na katerem so bili navezani trakovi z slovenskimi barvami. LavrlČ bi v Gorici res skoraj pozabljen bil, da nema to zvesto hvaležno duša. V Ljubljani so Vodnikov spomenik ovenčali bogoslovci; lepo ovenčan je bil tudi Jurčičev spomenik; čitalnični pevci so peli pred piramido umrlih Sokol-cev. Tudi v Kranjl so peli čitalnični pevci pred PreSirnovfin in Jenkovim grobom; PreŠirncv grob je krasil venec ljubljanskih sodtnošolccv in čitalničin venec, in Jenkov grob čitulničiu venec. \ moki »mrl Moril. Redko se primeri nesreča, kteru je zadela 3. t. m. d- lalca Ant. Nagiča iz Bistrico v tuk. parnem mlinu g. Economa. Po lustnej neprevidnosti jo padel v močni grot (trlhtar), in zadušil so, predno so ga mogli izvleči. »rudlvo «Vdlnottl« v Ajdovščini priredi 12. novembra ob 8. uri zvečer ples in srelkanje. Svirala bode vojaška godba polka baron Hess. Vstopnina za gospode je 1 ti. 50 kr. V. |fo«|». IV. Toillše, vojaški župnik v Trstu, rodom Kranjec, je v Zagreb premeščen. V Trst pride na njegovo mesto v g. Fran Kojler iz Gradca. Nemški ttcbulvereln se je osnoval tudi v Gorici. lina 10o udov, načelnik mu je znani milijonar g. Kurol pl. Ritter. Da bi na Goriškem bili res kdo naseljeni Nemci i bi ta »Verein« tem pomagal, ne bi se mogli ob njom spotikati, u ker tam Nemcev ni, zalo tak Verein ne more imeti dobrega namena. Će je zato osnovan, da iti učitelje demoraliziral, potem bo gnjila rana na Goriškem. imenovanje. Okrajna sodnika v Ajdovščini, g, Leopold Budan, in v Korminu, g. Jožef Gorjup imenovalo jo pravosodnje ministerstvo deželnima sodnjima svetovalcema pri goriškej okrožnej sodniji. ljubljanska kmetijska družba bo imela 23. t. m. v dvorani mestne hiše oličen zbor. Začne so ob 9. url dopoludue. Mej raznimi točkami pride na vrsto tudi poročilo o pogozdovanji Krasu. Prav ta dan bo imel tudi letni svoj zbor odsek za konjerejo na Kranjskem. Z ične so ob treh popoludno v istej dvoruni. 4>lo*|i. kurol 1'ledko, mož po Iju I- skej in božjoj volji, c. k. sodnik v Liliji, iino-novurn jo sodnim svetovalcem pri okrožnej sodniji v Novem mestu. Mi čestitamo temu vrlemu rodoljubu, ki je v zadnjih hudih časih neustrusljivo stal za narodne pravice. <;oKdurKki elevi s Primorskega, Kranjskega. Štajerskega in Koroškega so Imeli zadnji teden v Ljubljani državno proskušnjo. Večji del njih je proskušnjo Izvršilo dobro, ue-kuteri pa so pali. ■f rida t Zadnji teden je plačila ustavil tri.iSki trgovec Kormigini.Govori se, da je 300.000 primanjkljaji. O AbendrolhoteJ sadeil piše državni poslanec g. Obreza »Slov. Narodu«, da so vsi računi z vozniki dokončani in urejeni, in da dobi vsak voznik iz pavšalnega zneska aO,(MK) nekoliko na i svoje terjatve, da so zaupni možje dotično razdelitev pregledali ter izrekli, da je pošten i in pravična. Izplačevali se bodo vozniki od D., do 1'». t. ni. v Clrknici, Postojni, flazdrtem, Šent Petru, Zagorji in v Bistrici. f Viktor 1'ržen, pravosluvec, rodoljuben mladenič in uže delab ri na narodnem polji, umrl je 31. oktobra pri svojih roditeljih v Ljubljani. Blag mu spomin. t NI tu on vitez miran, prošt v Novem ine-tu, zelo spoštovan In priljubljen mož, umrl je 4. t. m. v 80. letu livenja. Bil je Pre-firnov sošolec. Zdaj Živi le eden Prešlrnovlh sošolcev S«, vrli naš narodnjak, vipavski dekan, katerega naj Bog §unaj«ka borza dne fi. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 76 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 77 « 75 « Zlata renta.......94 • — « 1860 državni zajem . . . . 133 « — « Delnice narodne banke . . . 82-t « — « Kreditne delnice..... 366 • 50 ■ London 10 lir sterlin .... 118 « 50 « Napoleoni........ 9 « 37 » C. kr. cekini...... . 5 « 60 « 100 državnih mark.....58 • — « Izžrebanje 5. decembra: •••riht loterija, glavni dobitek 90.000 gld. in »S-tO družili dobitkov, srečk« velja 2B gld. m CjuMjansk© sr®c(k® m za. samo SO kr. na teden (tO „1,1 ali tudi » gld. na mesec glll. Ako si platilo na enkrat gld. in se morajo vleči vsaj s 30 gld., pošiljujo se tudi proti paitnl nakaznici ali zajemu. Pri Jo«. Zoldan v Trat«, rerificijski ured za IzŽrebovanja in munjavnlca, Časa fu Strattl poleg c. k. namestnIStvu. (U—7) Franjo Jereb, trgovec z manufukturlm blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo robe za kotije, z'hordami, traki, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste. Trst, via s. Oiacomo (Riborgo) Ghiaccera it. 638-2. (20-6) 40 goldinarjev bobi tisti, ki nazaj prinose (v naSe uprovaiitvo Via Zonta it S) mej Storjem in Sežano zgubljeno slato uro (remontoir) ki ima Št. 13822. Darilo dobi tudi tisti, ki bi zasačil pri prodaji tistega, kateri jo je našel, pa po morda prodal na skrivnem. Objava. Češtitam si javiti slavnemu občinstvu, da se moje bukovo ojlie prodaja na drobno sam o v magazinu hiis Tripkovičeve na razkriiju via Fontane i Lazzaretto vecchio. Pri kupovanju na debelo, prosim, obračati se name. Mate JPollioh. Borsa Vecehla. F1. S. Prinz Acguedotto It. S/ i m i vsak dan prave in sveže'UlMttJttkO ln kranjftke klobase. Dobiva se pri njem tudi pravi sveži l£stra- ffon-ženor. (3-1) Drogerija G. B. ANGELI plazza della legna št* 1. v Trstu. Zaloga oljnih barv lastne sestave tovarna šopkov (ninzelnov) nemški, angleški in francoski lak, itd, kakor tudi velika lzbirka mineralnih vod naravnost Iz prvih virov. Prodajalec vseh barvinih tvarin za c. k. vojno marino, (0—3) Pozora vredno! pilepsija, krč lu bolne Čutnlcel Vsi, Iti se zanimajo za te bolezni, ali iiČejo gotovo pomoč, naj si zaupno omislijo knjižico Dr. lSoaM-n* •trokovnjaka za krč in čutnlčne bolezni. Dobi se brezplačno ln frunkirana edino pri gosp. Parlairli.v, Munchen, 39. 13ayerstrasso. E (12-5) Vinske sesnlke (pumpe) najboljđe sestave, pri iliodu vinorejcev na Durmjl i državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre izdelavo odlikovane, » v*o pritiklino; prave aniurikunske cevi z dveletni m poroštvom, Mousseux, sodi-i, Mtklai in kljunast.' pip«, prehodne zaklop-nico in rsl hd.-lki iz kovine pri Franc S/rotr/, Wien, 111. B'ztrk, Fasangasse N'r. 18. v lastne! hlŠl. (21-19) Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper protin in revmatliem, trganje po udih, bolečina v krili ter livelh, oteklino, otrpaele ude ln kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, l kur dokazuje obi I no zahval, Zahteva l naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču' i zraven atoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr., pravega prod nje iti razpošilja samo lekarna »pri samorogu. J. pl. Trnkociyja ua mestnem trgu It. 4 v Ljubljani. (12-4) Nova Iznajdba! Nij več okrpanih čevljev! Patentirano v vseh državah l C. k. edin. privilegiran untveraalnl klej za usnje, od Max.Muhr-ay Bruck na Štajerskem izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem ln z klejom na poškodovani del prilepi kos usnja. Po dosedanjem zelo pomanjklj'r Popravljeni čevlji dud6 prodreti vsak ktora zakri"1-----ui.i—>-----• ••• • prirejenega ivem načinu ___Jco mokroto, tora zakrivijo razhlajenju nog toliko boletnt; torej svetujem p. n. občinstvu, naj od čevljarjev skrbno poDravo s klejom za usnje zahteva — Cena ene steklenice je gld. 1.3 kr. proti pošiljatvi svote po kterl bodi poŠti. ttlavnn zaloga t pri Max. Mu lir v IBruek. na Muri. Zaloge: pri g. brat Ualar na Dunaju, Habsbnrggasse; pri g. Karol Liiftner v Pragi, Sclnvef.-lgasse; pri g Hubert Wolf & C. v Dndapešti. (20-1) Velika razprodaja ur. Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, In če komu ura ni všeč, dam mu denar nazaj, toruj kupo-valec ni v nobeni nevarnosti. 1 Cilinder -ura iz srebrnega nikla z verižico, nrej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 anker-ura iz srebrnega nlkla z verižico, prej 15 gl„ zdaj 7 gl. 85 kr. ' J 1 (rebrna patent anker-ura z verižico poprej 25 gl. zdaj 11 gl. 25 kr. 1 v 1 1 »rebrna reaiontolr Washlngton-ura z verižico prej 30 gl., zdaj 15 gl. Zlate urloe za aospe, prej 10 gl, zdaj 20 gl. z vratnimi verižicami. Zlate remontolr-ure, prej 100 gl., zdaj 40 gl. Na pet let »e jamči A. Fraias, Rothenthurmstrasse Nr .9, Wien, gogenttber dem erz-blschOflicheii Palais. (12-4) ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in zii konserve Iz sudja. Sesalke vseh vrst, Plinovi motori OTTOVI, popolnejša in bolj ekonomična sistema. Železne eevi, Stavbeni stroji. SCBHABL & C. V Trstu, via Carintia 17. (•20-17) Glavna zaloga 1 izvrstne | PIVE in pivovarne STEINFELD (bralo? Reiuitigliaus v Gradcu) pri (52-45) if via degli Arstiti v Trstu. $ Jm *M «i « in Prodaja v sodcih in boteljah. ^ Js Na prodaj so tudi drožje (feccia di birra). ^ 'S ill člSilltiiZiStZtS OS 'L' -.1* ' Th« Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se pluti vsak tedrn samo (C3" eden goldinar, dold se Originalni Singer-jevšivalni stroj, in to lirez povišanja cene Poroštvo w daje zn pel lei, poduk na domu brezplačno. G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello čitanke ta Singerjete šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-10) Francosko žganje s soljo (Eau de vit de France) Frambranntwein mit Salt napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu imajdnika Viljema Lee-)a C. (RI8TOFOLKTTI. To zdravilo, katero sem jaz napravil, pomaga brž, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu vnetin, opeklinam ln spekllnam, proti novim napadom, neduhi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otiski, dissenterlji, bolečinam, ne obrazu, v uše«lh, v glavi, zlati fili, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti, bolečinam na jetrih, na očeh, zastarelim ranam, vpičenju osnemu In mu-šičnemu, skrnjaltu, kurdeju, žovam ln omotici. Veliko spričeval imamo, ki potrjujejo moč tega Izvrstnega zdravila. V 70. tetu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem in soljo. G Senitsky, c. k. flnančui komisar 1. r. Z Vašim francoskim Žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspehe, za katere se Vam neskočno zahvaljujem Alojz Klobučar, Župnik in dekan v pokoji. Prodaja se v izvirnih buteljkah po 40 kr. samo pri G Cristofoletti-ju, lekurju iu c. k, dvornem priskrbnlku v Gorici na Travniku 14. V Trstu v lekarni C. Zanetil, via Nuova. Opomba. Knjižnico Iznajdnika V. Lee-ja, kateri podučuje, kako se rabi izvrstni domači lek, dodajamo brezplačno. (10—4) Le enkrat se ponuja tako dobra prilika, da s i more izvrstna ura za polovico cene kupiti. Velika razprodaja. Po vsej Evropi nastale politične razmere se tudi Švice niso ognole t zato se je mnogo delalcev izselilo, vsled česar se rušijo tudi fabrike. Tako je i prva najznamenitija urarnlca, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako imenovane Waschlngton žepne ure so najboljše ure na svetu, Izvenredno Krasovrezljane i vezene l po amerikaimketn sestavu napravljene. Vse ure so na sekunde repasirane l ml dajemo poroštvo za vsako uro na 5 let. Za dokaz gotovega poroitva i stroge sol I d Mit i •o • len Javno obvezujemo, da ho&eiao v»ako aro, ki nI Dovolili nazaj vzeti I zamenjati. 1000 žepnih remontoir ur, navijajo sa brez ključa, s stalnim zaklopcem, izvenredno točno na sekunde reguliran«, razen tega po novem načinu elektrogalvanlški pozlačene, z verižico, medaljonom Itd. poprej gld. 25, zdaj ena le po lo gld. 20 kr. 1000 krasnih ur na kotvo iz srebro-nikla, na 15 rubinih, z emajliranim kazalom, za sekunde, kristalnim Plošnatim steklom, poprej gld. 21, zdaj ena le gld. 7.25, vse na sekunde repasirane. 1000 ur nu vreteno, z izrezanim zaklopcem iz sre-bronikla, kristalnim ploSnatlm steklom na 8 rubinih, najnatanjčniŠe repasirane, z verižico, medaljonom i žametnim etuisoin, poprej gld. 15, zdaj ena le gld. 560. 1000 ur na kotvo, lz čistega 13 lotnega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregledane, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnatanjčnlše regulirane. Te ure so poprej stale 27 gld., zdaj pa stoje lo gld. 13.40. 1000 Washington remontoir žepnih ur Iz pravega 13 1. teškega srebra,' po c. k. puneovnem uredu pregledane. Poroštvo se daje, da so najtočniše na sekunde repasirane, notranja sestava je Iz nikla i teh ur nI treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobiva zu neverjetno ceno 10 gld Razen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etul Iz žameta 1 ključ. HJOO pravih zlatih ur za gospć, na 10 rubinih, prej 40 gld , zdaj 20 gld. lUUU remontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospi,', prej 100 gld,, zdaj 40 gld, 650 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom ln bitnim kladivom, poprej G gld, 75 kr. 650 ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčnlše regulirane, tudi pripravne za mlzne pisače; poprej 12 gld., zduj le 4 gld. 80 kr. 6o0 ur z nihulom v najlepše izdelanej visokej goti. šltej omarici, navijajo se vsacih 8 dni, najtočnlŠe na čas regulirano, izvenredno lepe l krasne. — Ker lina taka ura še po 10 let dvnojno vrednost, ne Imela bi se v nobenej hiši pogrešati, posebno ker je taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gld,, zdaj pa izjemno le 15 gld. 75 kr, Kadar se naročujeje ure i nlhalom, treba je prilo-iiti zagotovščlno. (C-l) Napis: Razprodaja ur ur ar niče Ph. Fromma I>uiiaJ, Rothenthurmitrasse, it. 9, parter«. Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdutelj in odgovorili urednik: JOSIP iM1L.\NIĆ. Tisk. F. Hualu v Trstu.