K IZVORU SLOVARSKE ENOTE PLETNJA
Kolikor vem, je prvi pisal o izvoru slovarske enote pletnja Vladimir Naglic, in sicer v JiS I 4,1958/59, str. 32. V besedi vidi prevzetek iz nemščine, vir naj bi bila slovarska enota Plat- \ te, 'plovilo s ploskim dnom'. (Opozorilo na Nagličev zapis sem našel v listkovnem gradivu i SSKJ pod pletnja.) V skladu s tem naj bi bila etimološko pravilna knjižna pisava pletna . brez   taka pa je tudi gorenjska izgovarjava.
Podpisani soglašam z Nagličevimi izvajanji - do enakih misli sem se dokopal neodvisno j od njega, le da trideset let pozneje -, podprl pa bi jih rad s podatki, ki so v tej zvezi pač i bistveni, saj dokazujejo, da je bila slovarska enota Plätte znana v bavarski, in še posebej j koroški, narečni nemščini 19. stoletja, torej takrat kot zdaj na meji s slovenščino.
Besedo omenja namreč Schmellerjev slovar bavarščine (v drugi izdaji pod Die Plätten, I. del, 1872, stolpec 463). Pomen (v mojem prevodu): 'ploska ladja'. Dalje je beseda Platte navedena v Lexerjevem slovarju koroške nemščine (Kärntisches Wörterbuch, 1862) pod plet-te, plettn v stolpcu 31. Pomen (v mojem prevodu): 'majhna ploska ladja'. Po navedbah v Lexerjevem slovarju sklepam, da je beseda omenjena tudi v prvi izdaji Schmellerja - ta: izdaja mi ni bila dostopna -, in sicer v 1. delu, 1827, stolpec 338.
Slovarji modeme nemščine označujejo besedo Plätte kot avstrijsko, npr. Dudnov Deu--tsches Universal Wörterbuch 1983. Tam je navedena tudi zgodovina besede: v srednji vi-i soki nemščini ni izpričana, v stari visoki nemščini se je glasila pletta, to pa je prevzeto iz\ srednjelatinskega plat(t)a, 'plošča'. i
Besedo Plätte je poznal Pleteršnik, navedena je v njegovem slovarju kot prevod slovarske enote plitvica.
Janez Orešnik-Filozofska fakulteta v Ljubljani
62