Amerikanski Slovenec.
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	,
31. številka	Joliet, Illinois, 13. julija leta 1906. 	—	- 	 		•	—		Letnik XV
"STRAŠNA” VOJNA SE JE VNELA.
Državici Salvador in Guatemala Osrednji Ameriki si skočili v lase.
GLAS 0 PRVI KRVAVI BITKI.
Salvadorčani tepeni in razpršeni na vse vetrove.
Črne pošasti.
St. Louis, Mo., io. jul.—Besneče krdelo ioo črnokožcev je napadlo danes nekaj mestnih lovcev na pse na Lucas ave. in rabilo gorjače in nože. Pasji lovec Andrew Betzold je bil zaboden v hrbet in nevarno ranjen. Pasji lovci so zasledovali nelicenci-ranega psa, ko so jih nenadno obkrožili črnci iz soseščine. Policaji so dospeli in rabili svoje batine, tako da so konečno osvobodili pasje lovce in aretirali dva črnca.
Panama, n. jul,—Vojna se je vnela med San Salvadorom in Guatemalo. Izbojevala se je bitka, v kateri so bile guatemalške čete zmagonosne. Mislilo se je, da je sklenjen mir med njima, dokler se ne završe pogajanja v poravnavo prepira med obema deželama. Ameriški poslanik v Guatemali, Leslie M. Combs, ki je bil na potovanju v Združ. države, da pomaga pri reševanju prepornega vprašanja med Salvadorom in Guatemalo, je prejel brzojavni ukaz, vrniti se v glavno mesto Guatemale.
Prepir, ki je že star, se je poostril vsled tega, ker se je država Salvador baje udeleževala nedavnega upornega gibanja v Guatemali. Revolucijonarji pravijo, da imajo namen, poameriča-niti republiko, to je, postaviti vlado na svobodnejši temelj in zastaviti svobodo za vse državljane. Predsednik Cabrera, z druge strani, zatrjuje, da ljubi vse, kar je ameriško, in da je poslal dva svojih sinov v šole.
ameriške
Uporne čete premagane.
Uporne čete pod generaloma Bari! las in Toledo so že bile premagane, en oddelek je bil pognan čez salvadarsko mejo in drugi v Mehiko. Drugi manjši oddelki so bili poraženi drugje. Guatemala se pritožuje, da je bila armada, ki je prišla iz Salvadora, bolj salvadorskega nego revolucijonarnega značaja Država Salvador se ni preveč trudila skrivati svojo udeležbo revolucije. V guatemalski armadi je mnogo vojakov srečelovcev iz Amerike, med njimi polkovnik L. Clairmont, ki je v štabu predsednika Cabrere in eden glavnih svetovalcev.
Vojna se vnela nenadno.
Washington, D. C., II. jul,—Združ. države so nekaj časa poskušale, povzročiti mirno poravnavo prepira med Guatemalo in Salvadorjem. Guatemala je protestirala (ali ugovarjala) ne samo Združ. državam marveč tudi Mehiki zoper podporo, ki jo je dajala država Salvador guatemalskim revolucionarjem. Nazadnje se je sklenilo, da se ima Leslie M. Combs, ameriški poslanik v Guatemali, sniti z zastopnikom salvadorske republike v Wash-ingtonu s svrho, doseči poravnavo. Država Salvador je že imenovala svojega zastopnika.
Novica, da so se začele sovražljivo-sti med Guatemalo in Salvadorjem, je povzročila dokaj presenečenja v državnem departmentu.
Kruh in mleko.
New York, io. jul.—Zdravniki si belijo glave, ali je bilo telo gospe Mary Fay, ki je umrla v svojem 105. starostnem letu v ubožnici, zato tako dobro ohranjeno in ali je zato dosegla tako visoko starost, ker je zadnjih 40 let uživala samo kruh in mleko. Dr. Philip O’Hanton, koronerjev zdravnik, je izjavil, da je imela pokojnica telo 25letne ženske in samo gube v njenem obrazu so kazale na njeno starost.
Trust za led.
Kansas City, 10. jul.—Okrajni pravd-nik ima vzrok sumiti, da se tu nahaja trust za led, in začela §e je preiskava. Trust zahteva $10 za tono ledu, dočim
njega stane ista samo $1.50.
MSGR. HESSOUN UMRL.
Ameriški Čehi so izgubili vrlega moža in voditelja.
SVOBODA DVIGA GLAVO NA RUSKEM.
Carizem poka na vseh koncih in kmetje in vojaki slede upornikom.
ADMIRAL ČUKNIN USTRELJEN.
Radi
njegove strogosti ga sovražili črnomorski mornarji.
Posebna stava.
Chicago, 111., 12. jul.—Posebno stavo je napravil profesor Adolf Glueck. Zavezal se je, da ne bo tekom enega leta drugega ničesar izpregovoril kakor čisto resnico, ne da bi se pri tem oziral na kakoršnekoli okolnosti. Poleg tega bo užival ves čas samo nekuhane jedi, se ne bo vdeležil nikak-šnih zabav ali veselic in se vsak teden 36 ur postil. V občevanju z drugimi se bo posluževal najkrajših izrazov. V slučaju, da izgubi stavo, je odredil da dobi njegovo hišo, ki je vredna 25,000 dolarjev, njegov sosed R. Jones.
ALI JE PRIROJEN ZLOČINSKI NAGON?
Dr. W. J. Patterson, odličen zdravnik, izjavlja, da ima k zločinu nagnjenost.
SAM ŽRTEV NARAVNE SILE.
Ponarejal čeke, in pravi, da čisto po nepotrebnem.
St. Louis, Mo., 6. jul.—V Gospodu je zaspal preč. msgr. Jos. Hessoun, ustanovitelj prve češko-katoliške župnije sv. Jana Nepom. in sv. Vaclava v St. Louisu, Mo., utemeljitelj najstarejšega češko-katol. časopisa “Hlas”, radodarni podpornik vsega, kar je bilo podjeto v prospeh Čehov ameriških, neumorni delavec, vnet rodoljub, plemeniti, neomadeževani in pobožni duhovnik, župnik občine svetojanske. domači papeški prelat in častni kanonik, ljubljenec vseh katoliških Čehov, ki so ga imenovali “St. Louisky Tati-ček”. Umrl je v sredo, dne 4. t. m., a rojen je bil 1. 1830. na Češkem. Njegove zadnje besede so bile: “Ostanite, Čehi, zvesti svojemu materinskemu jeziku, svojemu rodu, in ohranite si sveto vero, vero Kristusovo, katero sta našim prednikom prinesla sv. brata Ciril in Metod.”
Žrtve 4. julija.
Chicago, 111., 7. julija.—Record letošnjega “slavnega četrtega” je večji, nego se je prvotno domnevalo. Usmrčenih je bilo po vsej republiki 51 in ranjenih 3551 oseb. Ker bode mnogo ranjencev umrlo, bode imenik mrtvih še izdatno narastek Kar se tiče št«» vila ranjencev, bode letos večje, nego katerokoli drugo leto.
Rockefeller v škripcih.
Finlay, O., 10. jul.—Sodnik Banker je izdal povelje zapreti John D. Rockefellerja pod zapriseženim izpričanjem da je “kralj olja” organiziral monopol ali samotršfvo v trgovini z oljem in tako kršil protitrustovsko postavo. Zaporno povelje ukazuje šerifu, rečenega John D. Rockefellerja ujeti, ako ga najde v Hancock countyju in če ga tu ne najde, iskati ga v .vseh drugih countyjih države Ohio in ga izročiti sodišču, kadar ga prime, da se bo moglo postopati ž njim po postavi.
Eksplozija.
Saginaw, Mich., 6. jul.—V tovarni Cosendai Dye Works je eksplodirala gasolinska shramba in dva delavca sta bila na mestu usmrčena, dočim so bili štirje drugi ranjeni. Vsled silne raz strelbe so bila vsa okna v soseščini razbita. Ranjen je tudi lastnik tovarne, ki bo najbrž podlegel opeklinam. Škoda znaša $30,000.
Saginaw, Mich., 7. jul.—Lastnik razstreljene tovarne je umrl v bolnišnici. Eksplodiralo je 200 galon gasolina.
Kolera na Filipinih.
Manila, li. jul.—Med otočani v Manili in okolici je izbruhnila kolera. Štirih Američanov se je tudi lotila kuga in eden izmed njih, Ch. Sheehan, je umrl. Skupaj se je sporočilo o 21 slučajih, od teh je bilo 16 smrtnih. Iz province se je sporočilo o 26 obolenjih in 21 smrtnih slučajih. Kuga nastopa možno najzlobneje.
Zdravstvene oblasti so odredile o-prezne naredbe. Največja težava tiči v tem, da se otočani boje, poročati o bolezenskih slučajih.
Tudi 1. 1905. je kolera razsajala na Filipinih, namreč od 23. avgusta do 14. oktobra. V tej dobi se je sporočilo o 713 obolenjih in 553 smrtnih slučajih. Še huje je razsajala kuga leta 1902. Takrat je zbolelo 130,363 oseb, a umrlo 82,955 za kolero.
Sevastopol, 11. jul. — Podadmiral Čuknid, poveljnik črnomorskega bro-dovja, je bil obstreljen in nevarno ranjen ob 1. uri popoludne ter umira v bolnišnici. Krogla mu tiči v pljučih, tako da mu je dihanje zelo težavno. Bržkone je bil napadalec admirala eden izmed mornarjev vojne ladije “Očakov” in je izvršil zločin iz maščevanja za usmrtitev upornega vodje lajtnanta Schmidta. Admirala Cuk-nina so splošno sovražili njegovi mornarji in ob usmrčenju lajtnanta Schmidta so ga uporniki obsodili na smrt, in 100 izmed njih se je zaklelo, izvršiti obsodbo. To je drugi poskus usmrtiti podadmirala izza usmrtitve Schmidta dne 19. marca t. 1. Prvikrat ga je poskušala usmrtiti neka 25 let stara judinja imenoma Cecilija Šabad, ki je pa bila prijeta in na mestu ustreljena Podadmiral Čuknin si je napravil mnogo sovražnikov po strogosti v svojem ravnanju s podaniki. Njegova strogost je baje povzročila tudi znani Upor na vojni ladiji “Knjaz Potemkin”.
Sevastopol, n. jul. — Napadalec je bil mornar, ki se je skril v grmovju in je nenadno streljal na admirala, ko se je izprehajal.v vrtu svoje vile. Hudodelec ni bil prijet.
Uporen polk.
Petrograd, 10. jul.—Glede upora 7. konjiškega polka v Tambowu se poroča, da so se kozaki in pešci, odposlani v potlačenje necega upora, branili, streljati na upornike. Častnika, ki je velel ustreliti, so prebodli njegovi lastniY vojaki. Samo en oddelek dragoncev, ki je baje prej.e dobil čez mero vodke ali žganja, je naskočil konjike. Obenem so streljali častniki ,7. polka na svoje ljudi. Število mrtvih in ranjenih še ni znano.
Revolucija?
Odesa, 10. jul.—Poljedelski zločini in politično-obrtni štrajki se vsak dan pojavljajo in strašno razširjajo v juž nih pokrajinah. Uporni kmetje so sedaj oavidno organizirani in vodijo jih uporniki po poklicu, ki skrivaj uvažajo orožje. V današnjem interviewu je plemeniiaški maršal v Kerzonu izrazil svoje trdno prepričanje, da se položaj hitro in neizogibno bliža res ogromnemu in pogubonosnemu uporu kmečkemu zoper zemljiške posestnike, in da bodo gibanje dejansko podpirali nezadovoljni vojaki.
Predzgodovinske najdbe.
Syracuse, N. Y., 10. jul,—Iz Water-towna poročajo, da so blizu kraja Rod-man v zadnjih dneh izkopali 18 oko-, stij predzgodovinskih ljudij, ki so vsi pripadali bržkone kakemu indijanskemu rodu. Raymond Harrington, starinoslovec Peabody-muzeja v vseučilišču Harward, vodi izkopavanja.
Togoten pastor.
Lawton, Okla., 10. jul. — V Man-gumu, Okla., je sinoči pastor J. L. Ray ustrelil svojega tasta W. N. Ste-phensa in potem utekel. Zasledovali ga je več uradnikov in davi so ga obkolili nekaj milj severno od Atlasa. Predno so ga mogli prijeti, si je z nožem prerezal grlo. Ray je živel ločen od svoje žene, sestre Stephensove in zadnji je prišel k pastorju po stvari svoje sestre, pri čemer sta se moža sprla. Ray bo bržkone okreval.
Štrajk zaradi Židov.
Spencer, Mass., 8. jul.—V tukajšnji Proutyjevej tovarni čevljev, pričelo je 200 delavcev oddelka za rezanje usnja štrajkati, ker je tovarna najela osem židovskih delavcev. Lastniki tovarne nameravajo sedaj najeti zopet prave delavce in Židove odsloviti.
Vstaja v turški ječi.
Carigrad, 10. jul. — V monastirski ječi so se uprli jetniki. Neki turški jetnik je naslikal na stranišču križ. Krščanski jetniki so zato zahtevali pojasnil od mohamedanskih jetnikov. Nastal je velik prepir. Pobili so na tla in težko ranili nekega stražnika. Vojaške čete so pridrle z nasajenimi bajoneti na dvorišče. Uhdi so štiri jetnike, šest so jih težko, trideset pa lahko ranili.
“Anarhist” in Viljem II.
Berolin, 10. jul.—Dne 3. t. m. v Al toni kot dozdevni anarhist prijeti August Rosenberg iz mesta Seaitle, Wash., se nahaja sjcer še v preisko valnem zaporu, ampak obravnava slučaja je odvzeta tamošnji policiji in se bo vršila najprej pismeno med tukajšnjim uradom vnanjih zadev in posla ništvom v Washingtonu. Rosenberg je v zaporni samo kot sumljivec in še ni prosil ameriškega poslaništva zaščite. Kakor znano, je Rosenberg obtožen, da je nameraval usmrtiti nemškega cesarja.
Balkanski vstaši.
Dunaj, 12. jul.—V Ohridi so zaplenile turške čete vstaški arhiv. Med spisi so tudi smrtne obsodbe, ki so jih deloma že izvršili vstaši. Zaznamovane so tudi vasi in kraji, mostovi in poslopja, ki jih nameravajo porušiti. Natančno pojasnujejo posamezni spisi tudi tajne zveze vstašev.
PRISELJEVANJE RASTE.
1,062,054 novodošlecev samo v njem fiskalnem letu.
zad-
New York, 10. jul. — V fiskalnem letu, končanem dne 30. junija, se je izkrcalo nad milijon priseljencev na Ellis Islandu. Natanko jih je bilo 1,062,054, kar pomenja narastek za J99>°75 v primeri z isto dobo prošlega leta. Največje število novodošlecev je prišlo iz južne Italije, namreč 222,-060, dočim je znašalo število priselje nih judov 125,000. Priseljenci so prinesli s sabo skupnega premoženja $19, 000,000.
Roždjestvenskij oproščen.
Kronstadt, 10. jul.—Admiral Roždjestvenskij je bil oproščen obtožbe, da se je po bitki v japonskem morju udal sovražniku brez tehtnih vzrokov. Štirje častniki torpedolovke “Bedovij”, ki so bili toženi obenem z admiralom, so bili spoznani za krive in obsojeni na smrt. Zbog olajševalnih okolnostij pa bo car naprošen, izpremeniti smrtne kazni v izobčenje iz mornarice in izgubo gotovih pravic. Obravnave pred vojnim sodiščem so se začele 4. julija Posvetovanje sodnikov v določitev kazni je trajalo deset ur. Roždjestvenskij je bil oproščen, ker je bil ob udaji ranjen in duševno prizadet, zato ga ni smatrati odgovornim za dogodke, ki so se doigrali v njegovi okolici.
Čehi in Francozi.
Praga, 8. jul.—Profesor pariškega vseučilišča “Sarbonne”, Louis Leger, glasoviti slavist in vnet prijatelj Slovanov, posebno pa Čehov, je prišel v Prago na povabilo mestnega sveta Leger prednaša že vrsto let na pariški univerzi slavistiko ter je spisal o Slovanih mnogo obširnih del v francoskem jeziku. On ima tudi premnogo zaslug za češko-francosko zbliža-nje. Med Čehi, katerih jezik popolnoma obvladuje, in ki jih pozna vsled svojih prejšnjih obiskov v Pragi, se čuti kakor doma—tako se je sam izrazil. “Praga je od leta 60., ko sem jo videl prvikrat, napravila velikanski na predek”,—se je sam izrazil. Na kolodvoru ga je vsprejel ves občinski svet pražki, na čelu mu župan pražkih mest dr. Groš. Slavni učenjak je obiskal tudi ravno v Pragi mudečega se trgovskega ministra dr. Forta. Minister je priredil sijajno gostijo na čast slavnemu učenjaku. Profesor Leger si je spremljan od čeških pisateljev, ogle dal zanimivosti Prage, kakor kraljevi grad na Hradčanech, kraljeve vrtove, svetpvitsko stolnico, Belvedere kraljice Ane, knjižnico samostana Strahov, belogorsko bojišče itd. Zanimivo je dejstvo, da prof. Leger, kakor rojen Francoz, obvladuje češčino do te popolnosti, da predava v češkem jeziku Več čeških mest je naprosilo slavnega učenjaka, da jih počasti s svojim obiskom.
Rus se bo maščeval.
Perograd, 10. jul.—Iz vzhodne Sibirije došli general Rennenkampf je govoril na njemu na čast prirejeni častniški slavnosti med drugim sledeče: "Jaz sem srečen, da sem imenovan za poveljnika 3. sibirskega vojnega zbora. Imam torej nalog, prednje vzhodne čete pripraviti za boj. Jaz sem namreč docela prepričan, da dan povračila za Rusijo ni več daleč.”
Reka ogrska?
Dunaj, 8. jul.—Pri slovesnem ume-ščenju je govoril novi guverner Nako italijansko: Ogrska toliko let z ljubeznijo negovana kultura ne namerava izpodriniti domače potrebne italijanske kulture, marveč jo le izpolnjuje. Državno pravno posebno stanje Reke je zgodovinsko dejstvo, ki se je popolnoma izkazalo. Za večne čase pripada Reka po zgodovinskih in državncjprav-nih vezeh Ogrski. Nova vlada namerava rešiti važna dnevna vprašanja za reško trgovino in pristanišče. Guverner hoče posebno skrbeti, da se izvrše socialno gospodarski vladni načrti. Sedanji ogrski trgovinski minister hoče odkrito pospešiti reške zahteve, ker je obljubil slovesno, da se za gospodarski napredek Reke ne boji nobenih žrtev.
Denver, Colo., 10. jul.—Dr. William James Patterson, še pred letom dnij spoštovan in uspešen zdravnik, ki je dosegel doktorsko stopnjo na vseučiliščih Washington in Rush ter se je mnogo pečal s proučavanjem v področju zločinoslovja in bil smatran za veljaka, se nahaja v zaporu takorekoč kot žrtev svojega preglobokega pro-učavanja zločinskih potov in del. V soglasju z zaključkom svojih preiskav pravi, da pripada tistemu razredu, ki ima za zločin naraven nagon in da se je ta nagon pri njem razvil vsled pro-učavanja hudodelskih dejanj in njih vzrokov ali nagibov.
Zločinski nagon prirojen.
'Jaz sem zločinec po naravi. Ne mogel bi biti drugačen, ko bi hotel,” je rekel, ko so ga dejali v zapor zaradi ponareditve čeka za $20. Domnevek, da narejajo razmere in okolnosti iz ljudij zločince, imenuje napačnim.
‘Jaz sem živ vzgled moža z jako razvitimi zločinskimi nagoni,” je rekel. ‘Ne mogel bi biti pošten, ko bi hotel. Hotel sem oeiganiti ljudi v času, ko nisem rabil denarja in nisem imel možnega vzroka vzeti ga druzega, nego da sem izpolnil ta naravni nagon.
Proučaval zločin 9 let.
“Proučaval sem zločinoslovje devet let in se v isto bolj vglobil, nego večina ljudij.1 Skoro vsi hudodelci so hudodelci po naravi. Dejansko jih ni grajati za to, kar store. Moj slučaj kaže to. Jaz nisem imel potrebe ali izgovora za zlo dejanje, ampak imel sem nagon v sebi in zadostiti sem mu moral.
"Če je kdo zločinec, se to pokaže ob kakršnihkoli razmerah, a če je po naravi pošten, ga ne dovedejo do zločina nobene razmere.
Strinja se z veščakom.
Pozornost jetnikova je bila obrnjena na znano knjigo MacDonaldovo o “Zločinoslovju", čije teorija se popolnoma strinja z njegovo.
“Nikakor se ni vglobil v zločinstvo. Samo površja se dotika. Pravim vam, jaz sem pogledal globoko v to reč— pregloboko.”
Patterson je bil aretiran aprila meseca t. 1. radi ponarejanja v Kansasu. Takrat je živel s svojo ženo in dvema otrokoma. Bogati starši iz Saline, Kas., so ga rešili ječe, ampak hitra obnova zločina skoro dokazuje resnico njegove trditve, da ne more živeti pošteno.
Naročnikom.
Večkrat smo že omenili, da je že nekaterim našim naročnikom potekla naročnina, a list pa še vedno dobivajo brez da bi ga plačali.
Mi opomnimo včasi, ker je potreba, da se tisti, ki so pozabili na svojo dolžnost, domislijo iste.
Neradi pa list ustavimo, ker se je že večkrat primerilo, da je kateri hudo zameril zaradi tega. Zato pa še enkrat opomnimo vse tiste, ki niso poslali predplače za list, da to čim prej mogoče store, da se ne bode nobeden izgovarjal: nisem vedel. Saj vsak list prejemlje in ve dobro če je plačal ali ne.
Naj potem nihče ne zameri, če mu ga ustavimo.
Ker je list dovolj poceni, si mislimo, da gotovo vsak pošlje malo svotico $1.00 in spet bode brez skrbi za celo leto. Tiste pa ki ne mislijo poslati naročnine, prosimo naj nam to naznanijo, da vemo kaj nam je storiti.
Naša navada ni, da bi vsacega posameznika nadlegovali, ker vemo, da vsak ve če to njega gre ali ne.
Upamo da se vsak spomni na svojo dolžnost, ki ga veže do nas.
Pozdrav vsem čitateljem našega lista.	Upravništvo.
ANGLEŽI OSRAMOČENI.
Kakor v chicaških klavnicah, tako je na Angleškem doma nečistost.
London, 10. jul,—Britanci, ki jih je spreletalo svetohlinsko ogorčenje nad “odkritji” v chicaških klavnicah, morajo sedaj iz letnega poročila nadzornika za tovarne in delavnice razvideti, da so razmere na Angleškem dejansko tako grozne, kot vse to, kar se je pre.dbacivalo zapadni metropoli.
Umazane delavnice in gnusne navade so običajne brez izjem. Pekarije in klobasarnice sg brez izjeme grajajo kot umazane. Opis ene pri-stoja vsem. V vseh je vsepolno podgan, cunj, odpadkov in druge nesnage.
27. julija
I.

bo vozil po Nickel Plate železnici izletni vlak v Chautauqua Lake, N. Y., za eno voznino za potovanje naokoli ($14.00) iz Chicage, s povratkom do 28. avgusta, če se tiket izroči. Nikakršne preplače ni na nobenem vlaktl Nickel Plate železnice. Cenene voznine do drugih vzhodnih mest. Trije vlaki na dan, s spalnimi vagoni in preddurji. Posamni Club-obedi, od 35 centov do $1.00; tudi postrežba a la carte in opoludanski luncheon za 50c. Chicago City Ticket Office, No. 107 Adams st. La Salle St. Station, edini kolodvor v Chicagi na Elevated Railroad Loopu.	d2t
i
Kitajke napredujejo.
London, 8. jul.—Na Kitajskem so pričeli resno misliti na izobrazbo kitajskega ženstva. Nedavno je priredila višja dekliška šola “Kungli” izlet v Tsinan, da si ogledajo izdelke tamo-šnje trgovske šole. Učenke nosijo posebno, precej primerno obleko modre barve in na plečih ima vsaka poseben srebrn znak. Vsak okrasek ali barvanje obraza je strogo prepovedano. Šolnina znaša mesečno 3 dolarje. Pouk obstoja v kitajskem jeziku, ročnih delih, prostih vajah in godbi in računanju v angleškem jeziku.
Blamaža.
Rim, 9. jul.—Italijanska socialna demokracija je doživela veliko blamažo. Zbornica je namreč razveljavila izvolitev dveh socialističnih poslancev in v enem okraju celo sklenila, da je izvoljen protikandidat. Socialni demo-kratje so tako goljufali pri volitvah, da je glasovala cela skrajna levica za razveljavljenje mandatov.
Davke zvišajo.
Pariz, 11. jul.—Na Francoskem nameravajo zvišati pristojbine pri ded-ščinah nad 10.000 frankov za 30 odstotkov, uvedejo pristojbino n^absint in likerje kakor tudi pristojbino za uporabo mineralnih studencev. Zvišajo tudi prenosne pristojbine pri vrednostnih papirjih.
Haakon in Viljem.
Trondhjem, Norvegija, 8. jul.—Cesar Viljem je danes popoludne dospel semkaj na "Hamburgu”. Kralj Haakon je takoj šel na krov in vladarja sta se srčno objela in večkrat poljubila. Ostala sta v državni kabini čez 40 minut skupaj, nakar sta se izkrcala in peljala v • palačo med navdušenimi vzkliki prebivalstva. Časopisje norveško razpravlja važnost tega posef.i
Tuberkuloza na Francoskem.
Washington, 9. julija. — Generalni konzulat v Parizu priposlal je trgovinskemu oddelku statistike o jetiki v Franciji. Glasom teh podatkov umrje v Franciji vsako leto povprečnih 150,000 oseb za to boleznijo; 39 smrtnih slučajev pride na vsakih 10 tisoč ljudi. Čim bolj je prebivalstvo gosteje naseljeno, več žrtev zahteva jetika. V Parizu umrje !od vsakih 10,000 oseb 45 za jetiko.
Dober način.
Pri vsakem svojem podjetju mora-famo imeti način, to je, gotovo pravilo, kako ravnati:	Če se pripeti, da
pozabimo na to pravilo in storimo kaj nasproti istemu, potem je naša dolžnost, poiskati hitre pomoči. Ako živimo po prirodnih postavah, bomo življenja veseli in krepki in srečni; akc pa živimo drugače, bosta poslc-dii r. splošna nezadovoljnost in izguba slasti. Potem je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zdravilo, ki spravi ves ustroj do redne delavnosti. Najprej deluje na prebavila in tako na celo telo. Dokler ne moreš jesti, ne.,moreš pričakovati, da postaneš krepak.' To zdravilo ti v vsakem slučaju podeli dobro, zdravo slast. V vseh boleznih, ki jih spremljajo izguba slasti, anemija in slabost, je Tri nerjevo ameriško zdravilno grenko vino lek, ki se nanj lahko zaneseš. Koristi vsakemu želodcu, zdravemu ali bolnemu. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
—»!
Jolietske novice, "*21.5?..
J
—Utonil je v kanalu v torek zvečer 4 leta stari Jožef Kacjančič, čegar starši žive pod h. št. 1107 na N. Bluff-cesti. Nesreča se je pripetila okoli 6. ure na večer, a policija je bila obveščena šele čez 4 ure, nakar je takoj poslala nekaj ljudij iskat utopljenca, a našli ga niso doslej, ko to pišemo.
—Anton Černak je umrl v torek zvečer v bolnišnici sv. Jožefa za ranami, zadobljenimi v nedeljo zvečer po nekem plesu in prepiru, ko ga je obstrelil neki Italijan.
—	Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol ima važno sejo v nedeljo, dne 15. t. m. ob 2. uri popoludne v Golobičevi dvorani. Na tej seji se bo razpravljalo o prihodnjih društvenih prireditvah, zato je želeti polnoštevilne udeležbe.
—	Priporočava našim gospodinjam sledeče izvrstne stvari: Sveža rebra, po 8c; suha rebra, loc; govedina za kuhanje, 5—8c; goveja srca, 5c; suhe šunke, od gc naprej; teletina ledvična, I2jžc; teletina za filanje, ioc; teletina od nog, 14C. Naše meso je zmirom okusno in zdravo. Grahek & Ferko.
—	Zdravstveni komisar McRoberts je te dni strogo nadzoroval vse jolietske mesnice, ki jih je okoli 80. in vse, izimši eno edino, je našel v najboljšem stanju in redu, kot ga predpisujejo zdravstvene naredbe. Glede čistote je komisar poh/alil zlasti naše slovenske mesarje—čast jim!
—Kačih 6 let stari sinček g. Math, Rogine, 915 N. Scott st., je v sredo zvečer tako nesrečno padel na kame-nitem tlaku, da si je nevarno prebil čelo. Brž je bil poklican dr. Ivec, ki je fantku očistil in zašil rano ter ga rešil zastrupljenja krvi._________
V Chautauqua Lake, N. Y.,
in nazaj, po Nickel Plate železnici, dne 27. julija, za $14.00 vožnja naokrog iz Chicage. Povratek veljaven do 28. avgusta. Chicago City Ticket Office, No. 107 Adams st. La Salle St. Station—edini kolodvor v Chicagi na Elevated Loopu.
Joliet, 111., ii. jul.—Prelepo se nam smehlja zlato solnce, a tudi ljubezen dobro ne dene, če je preve%a. Ampak vse mine. Tudi pasji dnevi bodo minuli. Takisto se tolaži vsak pošten delavec, četudi prenaša v teh dneh zares peklenske muke tam okrog plavžev. Korajža velja.
—Spet imamo v svoji sredi zdravnika rojaka. Dr. Martin Ivec, vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote, se je vrnil iz Chicage, kjer je dodobra izpopolnil svoje zdravniško znanje in praktično izkušnjo, ter se v našem mestu stalno naselil pod h. št. 711 na N. Chicago cesti nad Chulikovo prodajalnico. Upamo, da je prišla ž njim j/vrstna moč tudi v naše društveno in družabno življenje. Našemu doktorju Idičemo: Dobrodošel!
—Baš danes smo prejeli naravnost iz Celovca veliko zalogo prekrasnih molitvenikov in drugih knjig. Radi -pomanjkanja prostora priobčimo imenik vseh v prihodnji številki A. S. Na prodaj imamo sedaj med drugim: Kneipp, Domači zdravnik, po soc in Slovenski fantje v Bosni, oba dela, po Soc. Obenem opozarjamo še enkrat rojake Belokranjce na Šašljeve Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, po soc.
—Anton Bajuk, ki je dne 24. junija z nožem ranil Mamie Nemanič, je bil oproščen od obtožbe nameravanega umora, ker se je zadeva prijateljski pobotala in je ranjenka popolnoma okrevala.
— Mestni zbor je sklenil, korenito proučiti vodne naprave v sosednih mestih in potem preskrbeti za Joliet najmodernejšo črepalnico ali pumpo, da ne bo nikoli več vodne stiske v našem naprednem mestu, kot je bila zadnjo nedeljo ob nekem ognju na hribu, ko so preprečili večji požar samo vrli sosedje, priskočivš.i Ognjegascem na pomoč,
'E‘:.—Težko je dobiti delavcev, izurjenih delavcev v zidarskem področju letos v našem mestu, pravi šolski odbor, ki bi rad izkoristil počitnice v popravo raznih šol. To je najboljši dokaz o blagostanju, v katerem se nahaja sedaj naše mesto—povsod manjka delavcev,	x. --
—Za jolietske mlekarje so napočili pasji dnevi. Državni nadzorniki so jim jeli gledati preveč na prste.
—“Track elevation”—kaj pa je s to rečjo? Neštetokrat so že pisarili naši dnevniki, da se bo s povzdigovanjem železniških tirov nemudoma začelo. Pa začelo se še ni, dasi so železniške družbe pripravljene za delo. Pravijo, da se stvar vleče, ker mestni zbor še ni prišel do končnega sklepa glede raznih toček.
—K salunarju Mike Kochevarju se je v nedeljo pritepel neki klativitez, imenoma Davis, ki se je predstavil kot policijski načelnik. “To niste,’ je rekel g. Kochevar, “ker poznam načelnika." Pa si je pomagal tujec, rekoč: "No, načelnik nisem, ampak sem pa kapitan.” Pa ga je zavrnil.naš rojak: "Tudi to niste, ker poznam kapitana in vse policaje.” Ko je klativitez to slišal, se je obrnil in pobral skozi vrata. Pa šel ni domov, ampak do bližnjega telefona in zatožil je g. Kochgs varja, da ima salun odprt vkljub nedeljski postavi o krčmarstvu. I» naš salunar je moral plačati $12.50 globe, a nato je dal trampa Davisa zapreti.
—Anton Černak, stanujoč pod h. št. 413 na Meeker ave, je bil v nedeljo zvečer nevarno obstreljen po nekem plesu v Masseyevi dvorani na N. Collins cesti. Ustrelil ga je Italijan Ca-paso in sicer v trebuh. Pravijo, da utegne vendarle okrevati. Prepir in pretep je bil nastal že v plesni dvorani. Capaso je utekel roki pravice.
—Iz tukajšnje kaznilnice smo prejeli sledeči dopis:
Dragi g. urednik, tudi jaz se prisrčno zahvaljujem za vaš katoliški list, ki ga dobivam vsako soboto. Nikoli ne bom pozabil Amerikanskega Slovenca. Vselej, ko ga čitam, mi pridejo solze v oči, ko se zmislim, da so še kristijani na svetu. Ko sem začel vaš list citati, se mi je olajšalo srce. Zakaj dostikrat sem si mislil, kaj bo z menoj, kadar pridem ven. Ali prisege) sem, da salune bom zapustil pa v cerkev bom začel hoditi. In tudi pretepal se več ne bom in tudi noža ne bom več rabil. Delal bom, kakor bi večno živel, in molil, kakor bi jutri umrl. Tudi naznanjam, da ko bi vaš list pred dvema letoma čital, ne bi nikoli prišel v nesrečo. Ali poprej si nisem mislil, kaj me čaka razuzdanega človeka; sedaj se pa spominjam, ali je vse prepozno. Ampak v bodoče se bom obnašal drugače. Hodil bom rajši v cerkev par očenašev molit, nego pa v kakšen salun iskat greha, ko človek zaradi pijanosti pride v tako nesrečo, da se je težko rešiti iz nje. Omenjam še, da vašega lista ne bom nikdar zapustil” Naj bom kjerkoli, vedno bom vaš naročnik, in priporočal ga bom tudi znancem in drugim Slovencem. Tudi naznanjam, da sem bil lansko leto pri birmi in spovedi. Vas prisrčno pozdravljam in ostajam s spoštovanjem	I. H.
Steelton, Pa., 5- jul.—V času kislih kumar in pasjih dnij ni bogvedi kako pripravno pisati novice, kajti vsakdo je vesel, da se poti sam in da ima čim manj opraviti 2 drugimi. Dasiravng j se tudi jaz bolj k onim prištevam, vendar ne morem zamolčati, da ne bi opisal veselih ur, katere sem preživel med našimi rojaki na Cornwallu, Pa., v nedeljo 2. t. m. z več drugimi, ki smo bili vabljeni iz Steeltona. Podal sem se v soboto popoludne, kakor je bilo rta vabilih pisano, na prijateljski sestanek in pečene jance. Ker sem bil že večkrat na enakih veselicah, predstavljal sem si malega koštruna, 6—10 ljudi, kek piva in domačo zabavo. A kako smo se prevarali, prisedli na postajo Cornwall! Tu nas je pričakovala domača godba in iz-stopivšim iz vlaka nam je začela igrati “U boj, u boj”—gotovo za koštrune. Še bolj sem se začudil, prišedši po 10 minutah hoje v krasen gozd, kjer sem zagledal celo vrsto nataknjenih jan-cev, zraven grmado drv, še bolj glavno, pa v bistrem studencu piva, vina in za moritev pajkov po grlu izvrsten tropinjevec. Dasiravno sem preje za trdno skl?nih da bom pil samo vodo, postransko povedano, katera se šteje za najboljšo pitno reč, pa vendar se nisem mogel moje obljube držati. Koliko je bilo pijače, g. urednik, ne smem povedati, prišel bi v navskrižje z ljudmi, kateri pridigajo: za žejo pij vodo; ako sj bolan, pij vodo; ako te ščiplje, pij vodo; ako si prehlajen, se ribaj z vodo,—z drugo besedo spoštuj samo vodo, in te je v tej blaženi Pennsyl-vaniji veliko. Jaz sem pa zopet človek, ki z vsakim rad v miru živi. Kadar se pa osobno snideva, g. mredmk, Vam bodem že povedal, kajti vem, da si ga tudi včasi, kadar Vas v želodcu bode, privoščite en kozarček. V nedeljo zjutraj še ni solnce bilo zunaj, ko smo že culi igrajočo godbo koštrunom na čast, in potem se je peklo pod .skrbnim in izkušenim vodstvom g. Johna Šušteršiča. Jaz samo toliko povem, da bi tako pečenje delalo čast chefu kuhinje Astorjeve ali pa celo vsakej najslavnejši francoski kuhinji. O krompirju za prigrizek omenjam, da ga je bilo samo tri bušlje; pekel ga jč Joe Btičar, kateri je že v soboto trdil, da ko je še doma krave pasel, so ga njegovi tovariši hvalili, da zna najbolje napraviti, da se koža nekoliko rmeno ogreje; in ni se zlagal. Medtem so pa ženske snažile čebulo ter pripravljale na mizo maslo, kruh in pa kisle kumare. Po obedu smo starejši sedli v senco ih še p&menkovali o naših krsjili* mlajši svet se je pa sukal in obfačal in to tako, da so pozneje še metle zmotili in pričel sem privzdigovati moje stare kosti, kakor pred 25 leti. Med točkami sem čul domačo pesem, pod vodstvom g. Franca Jakliča, in pričakati je, ko drugikrat pridem, da bom pozdravil pevsko društvo, kajti materijal je tukaj in izvrsten. Prva zarja pondeljkova se je že kazala in jutranje ptice budilke, ko smo se razšli. Reči moram, da je bil prav domač praznik in da se je vsakdo ločil le z željo na veselo svidenje vkratkem v gozdu cornwallskefm in pod strehami ondotnih gostoljubnih rojakov. Omeniti moram, da so vsi Angleži prišli zijat veselje. Hunkis in marsikateri si je mislil: glej, saj se znajo bolje zabavati ko mi. Da je bil piknik tako imeniten, se moramo zahvaliti g. Šušteršiču in soprogi, g. Petru Kočevarju in soprogi, g. Fr. Jakliču in soprogi, g. Antonu Jakliču in soprogi ter vsem fantom. Pozabiti pa tudi ne smem Franca Šnopsarja iz Readinga, zakaj on je preskrbel koštrune in šnops.
Pozdrav!
Jos. A. Pibernik.
Brackenridge, Pa., 4. jnl.—Dragi mi A. S., prosim, da natisnete teh par
vrstic.
Dne 2. t. m. se je tukaj pripetila velika nesreča. Franc Vrbanek, bivajoč v Ameriki šest mesecev, je šel pozno ob 10. uri zvečer ven na izprehod in je vzel s sabo prijatelja Johna Delača. Zmenila sta se, da gresta na kari v nedaljno mesto. Franc Vrbanek je skočil prvi na karo, ali siromak se ni dobro prijel, pa je padel pod kolesa, da je bil precej mrtev. Njegov pajdaš je pa od straha začel bežati. Franc Vrbanek je bil doma od kranjsko-hr-va.ške meje, iz vasi Bohnarce, kjer zapušča žalujoče starše, a tu brata in sestro. V podpornem društvu ni bil nobenem. Do hladnega groba smo ga spremili le nekateri Slovenci. Bodi mu lahka tuja zemlja!	.
Vsem rojakom, ki še niste pri kakem društvu, priporočam, da pristopite kar takoj, zakaj samo Bog ve, kaj katerega čaka. Omeniti še moram, da je pogrebne stroške za pokojnika plačal njegov siromašni brat.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje A. S., kojemu želim mnogo naročnikov in zvestih predplatnikov.
Jure Dragovan Grabrovčan.
San Francisco, Cal., 4. jul.—Nesreča, katera je razkropila prebivalce mesta San Francisco na vse strani sveta, nas Slovence še bolj zbližala. Po sreči ogenj ni dosegel hiš naših rojakov, ki žive na strani mesta na nekem še ne jako obljudenem hribu. Tu so naši nesrečni rojaki našli zavetje v prvi sil.', in tu so Se naselili za sedaj. Oni,
kateri niso mogli več dobiti mesta v hišah, postavili so si tam lesene koli-bice, jedno poleg druge. Tu sedaj prebivajo navidezno zadovoljni s svojo osodo. Nekateri so že tako napredni, da celo dajejo stanovanje v najem slovenskim delavcem, četudi imajo sami premalo prostora v teh barakah. Jeden naših rojakov, kateri je dobil svojo zavarovalnino, sklenil je zgraditi si boljšo hišo in zapustiti svojo barako. To barako je kupil neki slovenski fant od njega za celih 17.00. Videti bi morali, kako je ta fant ponosen na svoje novo posestvo! Pravi, da mu sedaj ne manjka nič, samo družico svojega življenja si mora še poiskati ter pripeljati v svoj 'kraljevi dvor!
Naši možje hodijo zopet vsak dan na delo kakor bučele. Dela je tukaj sedaj dosti, posebno za tesarje in zidarje; vendar pa bi jaz nikomur ne svetoval sem priti, ker je življenje jako drago in ker ni mogoče dobiti stanovanja. Po vsem mestu so lastniki hiš povišali najemnino; vem za jeden slučaj, kjer je lastnik zahteval $50.00 na mesec za dve sobi; dobre hiše pa sploh ni dobiti izpod $60.00 na mesec.Tudi ni upati, da bi se kmalo zboljšale razmere, ker bodemo morali večinoma še dolgo čakati na milost zavarovalnih družb, ako bodemo sploh kedaj deležni te milosti.
F. T—G. N.
Allegheny, Pa., 4. jul.—Prosim priobčite sledeče vrstice v nam priljubljenem listu A. S.
Poročati imam žalostno novico. Tukaj je umrl dne 23. jun. t. 1. za tifusom ali vročinsko boleznijo rojak Josip Mule, star 21 let, doma iz vasi Grivac, fare pri Kostelju, na Dolenjskem, kjer zapušča žalujoče starše. V Ameriko je prišel pokojnik pred tremi leti. Pri podpornem društvu ni bil nobenem. Tudi denarja ni nič zapustil. Zato so tukajšnji rojaki med sabo nabrali gotovo svoto denarja, da so plačali pogrebnika in druge stroške. Največ trudila sta se v tem oziru rojaka Geo. Marinč in George Špolarič, ki zaslužita ^javno zahvalo. Pokojniku bodi lahka tuja zemljica!
Torej rojaki, pristopajte k društvom! Pristopite vsi, kateri še niste pri nobenem, da boste preskrbljeni v slučaju smrti ali bolezni. Če bi pokojnik bil pri katerem društvu, ne bi bilo treba prosjačiti pri rojakih in najlepše bi pa bilo, da bi starši dobili lepo podporo. Ali žal, da ni bil pri nobe-hem, 1	.. i*..;. ....•*.
Pozdravljam vse rojakinje in rojake širom Amerike, a tebi, A. S., pa želim veliko uspeha.
Jurij Vovk.
Eveleth, Minn., 6. jul.—V Evelethu, Minn., so se zadnjo soboto poročili sledeči pari: Alojz Čampa z Ano Mušič; Peter Špehar z Mary Gregorič; Andrej Kvaternik z Frančiško Gregorič; H. Brozovič s Katarino Matušek.
V Biwabiku, Minn., sta se isti dan poročila: John Štrukelj in Marija Vidic.
—-V noči med zadnjo nedeljo in pondeljkom pripetila se je v Evelethu velika nesreča. Pri takozvanej “od-prtej jami” Fayal št. 3 se je spustilo v dir pet s težko železno rudo napolnjenih kar, ktere so z največjo silo zletele iz tira in padle iz visočine 75 čevljev v jamo ter podrle parno lopato, kjer je bilo uposlenih več mož. Prizor je bil grozen: kare in težka ruda se je sesulo na nesrečne delavce od katerih so štirje bili na mestu mrtvi. Ostala dva sta pa ušla brez vsake najmanjše poškodbe.
—G. John Trampuš s svojo soprogo in dvema otrokoma je odpotoval svoj rojstni kraj: v Metliko na Kranjskem.
G.	Trampuš je živel v raznih naselbinah železnega okraja okoli 20 let in je jeden izmed starejših naseljencev slovenskih naselbin v Minnesoti. Zadnja leta je bival v Evelethu, kjer si je sča-som pridobil velik vpliv. Pred nekoliko dnevi je Trampuš prodal svoj salun, kterega je kupil Josip Francelj, in sedaj je odšel v svoj rojstni kraj, kjer misli preživeti ostali čas svojega življenja.
Cleveland, O., 9. jul,—Prišel po smrt je v Cleveland Jožef Frankovič iz sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem. Dospel je sem 19. junija. Delal je tukaj samo štiri dni. V petek, 29. junija ga je zadela solnčarica, v soboto zgodaj zjutraj so ga odpeljali v bolnico, kjer je pa v kratkem nato umrl. Seveda umrli še ni bil v nobenem društvu, ker je bil še premalo časa tukaj. Umrli zapušča v stari domovini že priletne stariše in pa jednega brata. V Clevelandu ima brata, ki muje preskrbel vožnjo iz starega kraja, ker pa ni mogel sam brat Martin preskrbeti tudi vseh pogrebnih stroškov, prišli so mu na pomoč štirje prijatelji, Anton Jalovec, Anton Oštir, Fr. Majer in Frank Dular. Ti so med darežljivimi rojaki nabrali lepo svoto 108 dol., in 35c.
—Društvo Triglav je pri svoji zadnji mesečni seji sklenilo zopet pričeti z poučavanjem petja. Zadnji ponde-enkrat ves v plamenu. V bližini se ljek zvečer so se vršile prve pevske vaje. Skoro 20 pevcev se je vdeležilo petja takoj prvi večer.
—Dne 5. julija o pol desetih dopo-ludne se je pripetila pri rojaku Andreju Tekavc, 4234 Hamilton St., velika1 nesreča, ob imenovani uri je namreč: gospodinja pripravljala ogenj v peči,; V trenutku ko je v drugič polila petro-' lej po«gorivu je nastala eksplozija. K; posreči je bi! v bližini edini 18 mesecev stari sinček Jožef, kateri je bil na-:
ZASLUGE
❖
❖
❖
&
❖
TJ?
¿ti
tis
ipic
ampak tudi druge stvari, katere so poslane med svet kot zdravila. Ako kedo ponuja slabo reč, ljudstvo kmalu izprevidi, malorednost i»te. Pred petindvajsetimi leti se je prvokrat začel prodajati in ponujati ljudstvu
Severov
želodečni grenčec
katerega je ljudstvo hitro spoznalo za najboljše zdravilo, zato ga vsak rad rabi v slučaju bolezni. Naloga Severovega želodečnega grenčeca se je izvršila, in prodaja istega se je v zadnjih par letih ogromno pomnožila.
$
f
§
i
4.4»
4»4» 4»4»
ROJAKI! Poskusite to toniko, ki zdravi neprebavnost, krč, žolčnico, oduren okns, in je izvrstno zdravilo za matere ter okrevance. Poslušajte kaj ljudje govore o Severovem želodečnem grenčecu.
Zanesljiv.
“Severov želodečni grenčec je v resnici ozdravil moj bolni želodec. Ko sem ga začel rabiti sem čudežno hitro ozdravil in krči mi več ne delajo preglavice. Sedaj sem zopet dobil dober okus do jedi.”	*
Joseph Konieczki, 115 Moultry St., Pittsburg, Pa.
Oživljajoč.
“Z veseljem vam javljam, da sem po zavžitju Vašega slavnega Želodečnega zdravila ozdravel popolnoma. Sedaj sem zopet postal močan in zamorem delati vsak dan. Hvala Vam za zdravila.”
Jan Rozanski,
877—3ist Plače.,
Chicago, 111.
Dober okus.
“Priporočam vsem ljudem Serov Želodečni grenčec, ter javljam, da je ozdravil mojo ženo in ji dal dober okus. Hvaležn smo Vam vsi za Vaša zdravila katera res zaslužijo vse pohvale.
Frank Houska, Buena Vista, Mich.
Velika steklenica $1.00, srednja steklenica 50c. Prodaja se v vseh lekarnah.
Ako ga pa v lekarni ne dobite, pišite ponj naravnost na nas.
W. F. Severa Co. aZm‘ms
nahajajoči oče naglo popade otroka ga nese na prosto in na vse mogoče načine si prizadeva otroka rešiti strašnega plamena, toda vse prizadevanje njegovo je bilo zaman. Zkdobil je pri tem oče tudi sam hude opekline na rokah in tudi mati nekoliko, toda to bi se vse pozabilo, ko bi ne bila nesreča zahtevala žrtev otroka, kateri je v eni uri po eksploziji v strašnih bolečinah zdihnil v veliko žalost stari-šev. To je že tretja nesreča, katera se je pripetila tukaj v teku štirih dnij.
N. D.
Pueblo, Colo., 4. jul.—Pretekli teden je bila samo ena poroka in sicer se je poročil Jožef Mišica z Marijo Fugina. Prejšnji teden so v cerkvi poročili štiri srečne pare. Frank Rems, doma iz Podkamnika, Gorenjsko, je dobil Tilo Meglen iz Dobrepolja. Nevestin brat Anton Meglen se je poročil z Jožefo Štupnik, roj. Zernec iz Dobrepolja. Anton Hren iz Perove šmarske fare se je poročil z Marico Štupnik iz Dobrepolja. Stariši neveste bivajo tukaj v Puebli. John Kacman, kateri ima brata že oženjenega, se je poročil z Marico Jeršin, doma iz Turjaka, njeni stariši bivajo tudi v Puebli,
—Društvo sv. Jožefa spadajoče h K. S. K. Jednoti, priredi v nedeljo 22. julija piknik v parku Walter pivovarne.
—V St. Mary’s bolnici leži nevarno bolan Jakob Hochevar, Najbrže bode dobil pljučnico.
—Kakor se poroča iz New Yorka bodo Zink topilnico v kratkem času povečali. Mislijo jo povečati vsaj za še enkrat tako veliko kakor je bila do-sedaj. To pomeni da ima mesto Pueblo lepo prihodnjost. Dela bode toliko, da še delavcev niti dovolj ne bode.
—Luč, katero bodo postavili na gori Pike’s Peak bode imela moč razsvetliti okolico na daljavo 75 milj. Luč bode najkasneje do 4. julija pripravljena za rabo. Ako bi bil kedo v najtemnejši noči oddaljen celih petdeset milj bode lahko natanko razločil številke na uri.
—Pastiski list, katerega je izdal den-verski škof se je bral v cerkvah, prepoveduje prirejati veselice, piknike ali izlete ob nedeljah, ker se odvračajo s tem od sv. maš.—Good by fun on Sunday's afternoon.	C. N.
Nashwauke, Minn., 6. jul.—Zadnje dni je rojak Geo. Hudak na čuden način zadobil nevarne telesne poškodbe. Z gorečo žveplenko je posvetil v nek prazen sod, v katerem se je poprej nahajalo žganje. Kar naenkrat je sod eksplodiral in se razletel na drobne kosce, a Hudak je odletel v stran po-
krit z neštevilnimi udarci in ranami. V sodu se je najbrž nabral alkoholični plin, in ko je prišel v dotiko z ognjem je sledila razstrelba. Hudak je sicer po glavi in životu hudo poškodovan, toda pričakuje se, da v kratkem okreva.
JULIE KALINOWSKA
BABIC JL/f/f
izkušena in izprašana 604 N. Eastern ave.	Joliet, 111.
DR. MARTIN IVEC, prvi slovenski zdravnik v Ameriki.
Dr. Martin Ivec je bil stalni domači zdravnik in asistent v bolnišnici sv. Jožefa (St. Joseph’s Hospital) v Chicagi, 111., ki je ena od največjih bolnišnic v'Ameriki. Bil je asistent ali pomožni zdravnik pri doktorju Nicholas Sennu, ki je glavni kirurg ali ranocelnik (surgeon) na vseučilišču chicaškem in najslavnejši ranocelnik na svetu. To je ena največjih časti, ki je kdaj doletela kacega Slovenca v Ameriki na temelju vrednosti ali zaslug. Dr. Ivec je bil pri dr. Sennu samo zato, da dobi najboljšo izkušnjo na svetu v zdravilstvu; gotovo ga je prištevati med najboljše zdravnike v Ameriki, kajti ponujali so mu profesorsko službo v ranocelniškem oddelku v Rush Medical College-u, ampak jo je odklonil. Pri dr. Sennu je bil eno leto, a začetkom tega tedna se je preselil nazaj v Joliet in stanuje pod h. št. 711 na N. Chicago cesti nad Chulikovo prodajalnico, kamor naj se mu pošiljajo vsa pisma.
Rojaki, kdorkoli ga potrebuje, maj ga poseti, kajti dr. Ivec je najboljši zdravnik v Jolietu.
ft
—Železniška proga Jesenice-Trst se bo otvorila v pondeljek, dne 16. julija t. I. Otvoril jo bo prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand.
—V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 14. junija 90 Slovencev in 40 Hrvatov, 19. jun. 87 Slovencev in 21 Hrvatov.
—Vojaške vaje bodo letos med Kočevjem in Ribnico.
—Brat in sestra umrla na en dan.
• Dne 15. jun. sta v Mozelju na Kočevskem umrla na isti dan 85 let stari Mihael Stetjbenc in njegova 78 let stara sestra Marija Sterbenc.
—V Krki utonila je petletna hčerka mlinarja Ivana Nose pri Toplicah.
—	Pobegnil je iz Ljubljane bivši igralec gospod Fran Perdan. Pogrešajo ga izza 12. jun. Perdan se je zadnji čas sprl s svojo rodbino. Govori se, da je pred odhodom kasiral pri nekaterih gostilničarjih znatno vsoto. O tem se še poroča: S Fran Perdanom pobegnila je v Ameriko tudi njegova ljubimka Eva Skribola. Iz Ljubljane je Perdan odnesel nad 10,000 kron denarja, ker je oškodoval tudi razne gostilničarje s tem, da so r»u jamčili za znatne vsote. Med očkodovanimi so g. Bogovič v “Narodnem domu” in drugi.
—Umrl je v Litiji najstarejši ondot-ni obrtnik g. J. Bertoncelj, star 80 let. P —V pokoj je šel dolgoletni sluga ljubljanske “Čitalnice” in “Narodnega doma” gospod Šešarek. Nad 30 let je pridno in zvesto opravljal svoj posel ter je tako ena najbolj znanih oseb v Ljubljani.
—Košnja se je letos pričela sredi junija na Gorenjskem in v ljubljanski okolici. Pridelalo se bo obilo in lepega sena.
—Umrl je v Borovnici Matevž Gf-mek, vulgo Telban, znan lovec, star 73 let.
—	Prememba posesti. G. Jos. Petrič, tovarnar s papirjem v Ljubljani je kupil na Viru pri Domžalah ondot-no tovarno ter preseli svojo sedanjo tovarno na Vir.
—Iz Zagorja ob Savi: Toča je v naši dolini napravila precej škode. Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo tako debele toče.
—Draginja mesa. Kmet iz okolice ljubljanske piše:	Pretečeni semenj
sem se preprič.al, da nima goveja živina nobene cene. Komaj bi bilo, da bi kmet na pol zastonj živino prodal, gg. mesarji pa še cene mesu povikšu-jejo. Kaka reč je bila takrat, ko smo hoteli ceno mleka povišati za cela 2 krajcarja, meso je pa poskočilo od 60 na 76 kr. pri kili; pa se komaj kdo za to zmeni, živina je pa veliko ceneja.
—Za zgradbo višje dekliške šole ob Bleivveisovi cesti v Ljubljani so zagradili deloma že stavbeni prostor.
—Hotel “Union”. Na prostornem vrtu je dala družba postaviti lep godben pavilon in nasaditi potrebno število kostanjev; s tem bo za goste ena udobnost več pri tem hotelu v Ljubljani.
—Umrl je za kranjsko deželo vele-zaslužni deželni svetnik g. Jožef Pfeifer, oče voditelja dež. stenogr. pisarne g. Pfeiferja, svak g! prof. Antona Funtka.
februarja 1504. S tem daje cesar mestu pravico' si izvoliti župana. Ta privilegij podari cesar kot plačilo za zasluge in zvestobo, katero je mesto izkazovalo cesarju in avstrijskim vladarjem. S pravico, voliti si župana je postala Ljubljana avtonomna in zado-bila močno obrambo proti priviligira-nim stanovom. Prvi župan, ki je cesarju Maksimilijanu prisegel zvestobo je bil Janez Lanthieri. Torej 402 leti si že voli Ljubljana župana.
—Iz Metlike se z dne 1. jun. poroča: Prihod gospoda deželnega predsednika T. Schwarza se je bil vsled slabega vremena nekoliko zakasnil. Vendar se je napravilo lepo vreme, ko se je pripeljal g. deželni predsednik po šesti uri v Metliko. Pričakovalo ga je uradništvo, duhovščina, mestno zastopstvo, učiteljstvo z učenci, požarna bramba, županstvo itd. Pozdravil je gospoda predsednika metliški župan Jutraš in mu izrazil želje ter prošnje in tožbe drugih županov in okolice. Vsi so izražali prošnjo, naj bi vlada zgradila zaželjeno in potrebno železnico. Rosalški župan g. Matjašič je še posebno opozoril, naj bi se preprečilo ali vsaj omejilo izseljevanje v Ameriko, sicer bo dežela kmalu brez delavcev. Treba bi bilo tovaren. G. glavar črnomaljski je potem predstavil duhovščino, na čelu ji g. prošta Dovgana, katerega je obiskal g. deželni predsednik potem tudi v proštiji. V imenu šolske mladine in učiteljstva je lepo pozdravila deželnega predsednika učenka Vera Dereani in mu podala lep šopek z željo,naj gospoda predsednika Bog še dolgo časa ohrani kranjski deželi. Nato je ogledal šolsko poslopje in sodnijo. Mesto je bilo v zastavah. Vsem se je prikupil s svojo pripro-stostjo in ljubeznivostjo.
—Umrl je v sredo, dne 13. jun. g. F. Jerman, hišni posestnik, gostilničar in mesar v Črnomlju. Rajnik je bil eden izmed onih maloštevilnih domačinov ki si je z lastno energijo priskrbel potrebno izobrazbo in si priboril večje premoženje. Bil je pošten in' odkrit mož in je imel srce za vse domačine. To je pokazal tudi njegov pogreb, ko ga je spremilo s požarno brambo in mestno godbo veliko ljudi k večnemu počitku.
—Dijaki na Slovenskem. Na vsem Slovenskem spada približno na 400 prebivalcev po en srednješolski dijak. Na Češkem imajo med 200 prebivalcev enega dijaka.
—rVilharjev spomenik se slovesno odkrije, kakor je čuti, dne 12. avgusta t. 1. v Postojni. Obenem se vrši velika ljudska slavnost. Nameravajo se baje izdati tudi njegove pesmi v II. izdaji.
—-Poročil se je v Škofji Loki g. N. Lenček, c. kr. notar, z gospico Ano Koželj.
—Poboj. 27. pr. m. so v gostilni Jožefe Kolenc v Potoku pri Vačah pili fantje iz Vač žganje. Med njimi je bil tudi Ivan Kovač iz Spodnjih Laz. Nastal pa je med njimi prepir in pretep, v katerem so Kovača tako predelali, da bo najbrž umrl vsled poškodb.
—Strela je udarila v hišo Jurija Ma-jerla v Sečjem Selu pri Črnomlju, da je pogorela do tal. Škode je 3500 K.
—Posestvo gospe Peršin na Rožniku, na katerem je poleg cerkvice priljubljena gostilna, je za 42,000 K kupil gostilničar na Radeckega cesti g. Karol Bergman, brat čast. g. župnika pri Sv. Lenartu na Koroškem.
—Trgovec Zore z Jesenic je prišel pred ljubljanske porotnike zaradi kon-kurza, a je bil od porotnikov vseh hudodelstev oproščen in bil obsojen na tri dni samo zato, ker ni vodil predpisanih trgovskih knjig.
—Procesije sv. Rešnjega telesa so se ob zelo ugodnem vremenu in ob veliki udeležbi vernikov vršile v trnovski, šentpeterski in stolni cerkvi. Procesija v stolnici je bila letos uprav sijajna. Udeležila so se je razna društva.
—Iz Zatičine se poroča: Procesija sv. Rešnjega Telesa je bila letos jako veličastna. Vodil jo je mil. g. opat. Udeležil se je procesije meklenburški vojvoda Pavel z vojvodinjo soprogo in princezinjo Antonijo. Visoki udeleženci so bili vsemu občinstvu v najlepši zgled.—Zmešalo se posestniku in gostilničarju Antonu Čebularju z Mle-ševega. V zmedi sl je z nožem prizadel veliko rano na prsih. Tako ranjen je bežal proti Črnelem, kjer so ga dobili. Vzrok so baje premoženjske razmere.
—Župani v Ljubljani. Dne 16. junija se je prav imenitno slavila v Lju-ljani desetletnica županovanja Ivana Hribarja. Zanimiva je črtica k zgodovini županstva Ljubljane. Dolgo časa so upravljali mesto poslanci stanov. Na čelu tem je bil od vlade postavljen sodnik. Spremenila pa se je ta uprava pod dobrohotnim cesarjem Maksimilijanom I. (i493—1519)-Ta je v deželni zbor poklical tudi meščanstvo. In 1. 1501. so odločevali o zadevah Ljubljane tudi meščani po svojih zastopnikih. Še večjo prostost pa je Maksimilijan dal Ljubljani z odlokom, izdanim v Augsburgu z dne 29.
—Očeta se je bala. Frančišk^, Spetič, 24 let stara posestnika hči iz Ore-heka, je dne 21. svečana t. 1. med 10. in 11. uro ponoči povila nezakonsko dete ženskega spola. Ker se je očeta bala in se sramovala ter ni hotela hiši nakopati sramoto, je takoj po porodu otroka umorila. Prijela ga je za vrat, ;z drugo roko mu je pa usta zamašila in na ta način otroka zadušila. Ko je mislila, da je otrok mrtev, ga je zavila v ruto in spravila v kovčeg. Drugi dan ga je pa nesla v klet, ga položila v neko jamo, ga pokrila s krompir-jefn, misleča, da se ji bo že nudila kako ugodna prilika, da bode otroka kam drugam skrivaj zanesla. Obdol-ženka pravi, da jo je kasneje začela vest peči; šla je k babici v Slavino, kateri je vse odkrito priznala. Ona pravi nadalje, da je znala svoj stan tako prikrivati, da še njeni stariši o tem niso ničesar vedeli. Omeni tudi, da se je bala revščine, če bi jo od hiše zapodili. Tudi ni imela sredstev, otroka prerediti, zlasti ker je nezakonski oče malovrednež, ki se po svetu klati. Obdolženka povdarja, da pri porodu ni opazila pri otroku znaka kakega življenja. Temu nasproti so izjavili zdravniki, da je bil otrok dobro razvit, da je živ na svet prišel in da je umrl nasilne smrti vsled zadušenja. Obsojenka, katero je zagovarjal g. dr. Krisper, je bila hudodelstva detomora oproščena, ker so porotniki tozadevno glavno vprašanje z 9 glasovi zanikali. Trije porotniki so to vprašanje potrdili toda z dodatkom, da je Špeglič storila dejanje v nenormalnem stanju. Pač pa so porotniki soglasno potrdili drugo vprašanje, ker Špeglič svojega porofa ni naznanila oblasti po točki 339 k. z.—Sodišče jo je zaradi tega obsodilo na 14 dni navadnega zapora. Na predlog zagovornika so obsojeno ta-
koj izpustili na prosto. Ko je Špeglič zagledala svoje stariše, je pokleknila prednje in jih glasno jokajoč prosila odpuščanja za storjeno jim sramoto.
-—Kako se postopa z domačimi podjetniki. “Edinost” piše: Pred kratkim je bil razpisan natečaj za oddajo ne-
kega dela na novi, železnici v Trstu. Svoje ponudbe so Vložile tri tvrdke z Dunaja, neka znana slovenska tvrdka v Trstu in istotako znana lahonska tvrdka iz Trsta. Najnižjo ponudbo je stavila slovenska tvrdka. Z ozirom na to in ker je bila ista radi svojega solidnega dela ob drugih prilikah dobro znana in celo pohvaljena, se je pričakovalo za gotovo, da se delo njej odda. Na splošno iznenadenje pa je ministerstvo zapostavilo slovensko in nemško tvrdko in poverilo delo dragemu lahonskemu podjetju.
— Mažari proti Trstu. Zadružna centrala “Zveze ogrskih poljedelcev” je poslala budimpeštanskim veletrž-cem in inozemskim lastnikom ladij okrožnico, naj Ogrski namenjeno blago ne uvažajo skozi Trst marveč skozi Reko.
—Novi ministerski predsednik avstrijski baron Beck ima v bližini Žalca lepo graščino Plevno, kjer je v prejšnjih letih delj časa bival in se tudi slovenščine priučil. Rodom je Čeh,
—K slovenski zmagi v Št. liju v Slov. goricah se piše: Sobota, 16. junija 1906, ostane za šentiljske Slovence zgodovinskega pomena. Vršila se je namreč volitev župana. In prvikrat je dobila naša čisto obmejna občina narodno zavednega župana. Izvoljen je bil vrl Slovenec g. Franjo Thaler, veleposestnik. Tudi vsi trije svetovalci so odločni narodnjaki, namreč: Franjo Celcer, M... Tišler in Franjo Frejham. To so možje, dobro utrjeni po dolgoletnih hudih bojih, ki nam jamčijo, da krasni Št. Ilj ne pride nikdar več v sovražne tuje roke. Da, krasen je res naš ljubi Št. Ilj, in zdaj je še stokrat krasnejši! Le oglej si ga, popotnik, ki potuješ z železnico ali po državni cesti proti Gradcu, zadnja postojanka je ob slovensko-nemški meji, lepa po svoji legi, še lepša pa po svojem zavednem slovenskem ljudstvu !
—Slovenski dijaki v Mariboru so se zopet letos vrlo odlikovali pri štajerskem zgodovinskem izpitu. Od desetih gimnazijcev, ki so dobili odliko-valne nagrade, je prvih osem Slovencev, deveti Nemec in zadnji zopet Slovenec.
KOROŠKO.	<
\_________________________________5
—Za narodno in gospodinjsko šolo v Št. Jakobu v Rožu dosedaj darovanih 15,000 kron so darovali rodoljubi iz: Koroške (občine Št. Jakob v Rožu 5433-55 K in ostalo Koroško 773411 K) vkup 13.167.66 K; Kranjske (posojilnice 355 K in drugi rodoljubi 429.-41 K) vkup 784.41 K; Primorskega (posojilnice 50.82 K in dr. r. 123 K) vkup 173.82 K; Štajerskega (pos. 130 K in dr. r. 439.11 K) vkup 569.11 K) Dunaja (državni poslanci) 175 K; Amerike (kat. duhovnik) 50 K; Češkega (40), Ruskega (30) in Srbskega (10) vkup 80 K. Skupaj 15.000 K.
— Od Žile. Binkoštni ponedeljek smo obhajali “žegen” na Bistrici. Prišlo je mnogo ljudstva. Posebno na Spodnji Bistrici se je kar trlo ljudi. Veliko je bilo gospode iz Šmohora in Trbiža, katere zanimajo naše stare slovenske šege, ali žalibog bili so sami Nemci. Slovenec se pač ne zmeni za Zilsko dolino in šege naših pradedov. Če bi le večkrat in bolj pogosto zahajali Slovenci v naše kraje, bilo bi našim ljudem v vzbujenje. Spoznali bi se sčasoma bratje po narodu. Tako pa moram reči, da Nemec prav pridno zahaja k nam, in se ni čuditi, da pri Žili v vedno večji meri vlada nemčur-stvo.
—Franjo Selak umrl. V Zagrebu je te dni umrl v starosti 59 let književnik g. Franjo Selak. Pokojnik je bil rodom Slovenec, a je ljubil Hrvaško kot svojo drugo domovino. Selak je bil nekaj časa po svojih dovršenih vse-učiliških študijah na Dunaju suplent, a je pustil profesuro in^se posvetil književnosti. Selak je posebno mnogo deloval za “Agramer Tagblatt”.
—Dne 2. in 3. septembra t. 1. se priredi v Zagrebu vsesokolski izlet, ki se ga bodo udeležili “Sokoli” vseh slovanskih narodov.
—Ogri so Hrvatom baje obljubili, da se bodo na vseh večjih poslanstvih in konzulatih, izlasti v Beroliriu, na Balkanu in v Ameriki nameščali uradniki, vešči hrvatskemu jeziku, ker se nahaja tamkaj mnogo Hrvatov, ki ne najdejo zaščite pri avstro-ogrskih zastopnikih, ki jih ne umejo.
—Silno točo so 1. jun. imeli tudi po Hrvaškem. Toča je bila velika ko kurja jajca in je vse pobila. Mnogo streh je razbitih, nekateri zidovi izgle-dajo, kakor bi bili razstreljeni od kro-gelj. Ljudje so z lopatami spravljali točo s ceste.
*
>
*	USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKSga
fil.AVNA PISARNA:	" t
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
1?
Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
Vsakdo maj pazi na hišno številko 109 !
ZASTOPNIK
U VSEH PAR0BR0DN1H DRUŽB.
Pestljs denarje v staro
----------— domovino najceneje in najhitreje.
Parobrodne listke prodaja
virnili cenah.
■po l z-
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
—.... — je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 5795 Cortiandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAÍR ST., CLEVELAND.

*
¥
+
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sera s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f

POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo ^kemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast,	po-
lucijo	-	-	/,	šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse Dolezni na očeh, izpa-
danje las, luske ali prti na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj _	beli tok, bolezni na maternici i. t. d.,
kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko	kakor
tudi vse	bolezni moške in Ženske (Zdravljenje	boleznij ostane popolnoma tajno.)	>
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo „Zdravje“, katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Ant. Klapčič. Box 183, Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik 1 Dr. E. C. Collins
New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar,
Box 131, Delagua, Colo. j
Slavni doktor Collins M. 1.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume,
Box 87, Forest City, Pa.
» *
Zatoraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Vse vaše bolezni, trplenja in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St,
New York, N. Y.
> Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste,»kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih ir * praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcetiejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K- Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEISKO-AI, TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
©opisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
A^ERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
Tiskarna telefona Chicago in Interstate : 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
15.	jul. Nedelja
16.	Pondeljek
17.	' ‘ Torek
18.	“	Sreda
19.	“	Četrtek
20.	“	Petek
21.	“	Sobota
Henrik I., cesar Škapul, dev. Aleš, spoz. Friderik, škof, Vicencij Pavl. Marjeta; dev. Daniel, prerok.
POLOŽAJ KAT. CERKVE IN NJE BODOČNOST NA FILIPINIH.
Apostolski delegat za Filipine, nadškof palmyrski, pater Agius, O. S. B., je poslal preč. generalnemu superiorju družbe Božjega Izveličarja, patru Jordanu v Rimu, sledeče pisanje, ki obsega kaj zanimivo in podrobno poročilo o tolikanj prepornih in svojčas tolikanj razpravljanjh cerkvenih razmerah na nekoč španskih in sedaj Združ. držav otokih. Pisanje slove v prevodu;
S tem si dovoljujem, pokazati Vam na stanje sv. cerkve na Filipinskih otokih, v nadi, da ste v položaju, odposlati nekaj Svojih misijonarjev, ki naj posvetijo temu delu vinograda Gospodovega svojo delavnost.
Dobri španski menihi so tu delali z velikodušno požrtvovalnostjo 300 let. Presadili so našo sv. vero semkaj in izpreobrnili celo prebivalstvo sedem milijonov duš. Po španski vladi očetovski čuvani apostolat verskih redov med tukajšnjim malajskim plemenom, kot i 'doseženi uspehi bodo tvorili slavno stran v cerkveni zgodovini teh otokov.
Menihe so pred desetimi leti uporniki pregnali, in njih župnije in verniki so ostali doslej zapuščeni. Protestantski in drugoverni razkoli delujejo odtedaj z gorečnostjo, ki bi bila vredna boljše stvari. Katoliška cerkev je na tem, da izgubi na tisoče duš vsled pomanjkanja duhovnikov, ki bi zasedli redovnikov oropane župnije. Nekateri domačini duhovniki, ki so ostali na otokih niso vstanu premagovati dela. Predstavite si tacega domačina duhovnika, ki mu je zaupana oskrba 20,-000 do 30,000 duš, ki so razdeljene na več župnij!—Cele pokrajine so tu, ki so popolnoma osirotele, in na tisoče duš mora poginiti, ker so brez duhovnega pastirstva. Tu Vam dajem nekaj izvlečkov iz pisem, kot jih neprestano prejemam od tukajšnjih dobrih škofov:
Od škofa Daughertyja iz Nueva Se-go.vie, 2. febr. 1906; “Ponovno sem za pokrajini Nueva Vizcaya in Lepanto Bontoc že prosil misijonarjev; morda Utegne Vaša vzvišenost napotiti ka-cega patra provincijala, da mi jih nekaj pošlje. Tu v Nueva Vizcayi se nahaja samo en prav posvečen duhovnik, ki je pa razkolnik. Ljudje nimajo nikogar, ki bi jim krščeval njihove mnoge .otroke, čital sv. mašo, delil umirajočim sv. zakramente, jih poučeval v katoliški veri; popolnoma zapuščeni so, k#r npče noben domačin duhovnik-iti tjakaj) in tako se godi že izza 1. 1896.! Ali si je možno misliti še kaj usmiljenja vrednejšega?” 1
Škof Hendrick iz Cebu piše z dne
ii.	aprila 1906: “Trpimo veliko pomanjkanje duhovnikov. Več nego 60 nezasedenih župnij imamo, in prav žalostna je, 'citati prošnje ubogih ljudi j, naj se jim 'Vendar za Križanega voljo pošlje duhovnikov, da bodo vsaj umirajoče spovedovali in mrtve pokopavali. Njihove prošnje so, pisane v kaj' ganljivih, pomilovanje vzbujajočih izrazih. Okoluost, da jim ne morem pomagati, mi napravlja neprestano bolest. Mislim, da ne pretiravam, če pravim, da je v naši škofiji 300,000 deš brez duhovne pripomoči. V okoliši: tega otoka že samo je bržkone mnogo
več nego 100,000 osirotelih kristijanov Moje upanje,odpomoči tem Vam dobro znanim žalostnim razmeram, jo skoraj izginilo. Poskušali sme pr. vseh močeh, dobiti duhovnikov, žahbog brez uspeha. Najprisrčneje bi torej pozdravil, ko bi nam prihiteli nekateri duhovniki na pomoč, in sicer tak:, ki se ne iščejo sami, nego so pripravljeni priti samo zaradi sv. stvari. Gotovo veni, da bi se vzljubil’ ljudstvu kakor nam, ki je poznamo, tudi obnebje jim bo prijalo, ki je mr.ogo boljše nego newyorsko. Poleg tega bodo imeli zadoščenje, da so temu ubogemu ljudstvu vzdržali sv. vero.”
Škof Rooker iz Jara pravi: “Drug domačin duhovnik je umrl; ne vem, kaj bo tu z vero, če kmalu ne pride pomoč. Pogled v bodočnost je mrač-nejši nego kdaj poprej. Česar potrebujem, so duhovniki. Na noben verski razvoj ne morem upati, ker sta dve tretjini župnij popolnoma osiroteli in tudi večina ostalih je kaj borno oskrbljena... Tu je mnogo dela, ki se ne more izvršiti brez potrebne podpore.”
Ta zgovorna pisma, moj dobri pater general, ne potrebujejo niti opomnje niti pojasnila. Sedaj sem 13 mesecev tukaj in v tem času sem prosil podpore pri več moških in ženskih kongregacijah (bratovščinah). Izimši en ali dva slučaja sem vedno dobil zani-kaien odgovor. Ob mojem zadnjem oglednem potovanju v pokrajinah sem našel cele poganske vasi, ki so me prosile za misijonarja. Dobri preprosti ljudje so in pripravljeni, sprejeti našo vero. ,	.
Sedaj Vas pa prosim, pomagajte J tem dobrim škofom. V tnnogobroj-nih župnijah bi' lahko takoj namestili 300 duhovnikov.
Angleščina bode v bodoče deželni jezik. Sedaj govore izobraženi razredi po špansko, dočim govori ljudstvo domače narečje, ki se ga morajo tudi duhovniki priučiti. Ako bo ljubi Bog ganil Vaše srce in se boste čutili naklonjene, odposlati svoje misijonarje, bi to rad vedel tako hitro kakor mogoče, da lahko obvestim škofe, nakazati jim delokrog.
Potrebujemo nadalje veliko število sester za šole; več nego 50 samostanov imamo, ki stoje pripravljeni, vzprejeti jih. Družbe S—6 sester, z eno za angleški, drugo, če možno, za španski pouk, bi se lahko nastanile v raznih delih otokov in bi lahko kar takoj otvorile svoje šole. Imamo 1,-200,000 za šolo zrelih otrok, in vlada v svojih brezverskih šolah ima prostora samo za 400,000 otrok. Francoske sestre sv. Pavla iz Chartresa so otvorile tekoče leto 4—5 šol, ki so jako dobro obiskovane, tako da so sestre že vstanu, povračati svoje potne stroške.
Prosil bom Boga, da Vas razsvetli in gane Vaše predobro, apostolsko srce, da obrnete svojo pozornost na ta tako zapuščeni in tako zelo pomoči potrebni del vinograda Gospodovega. Finančna kriza, pod katero baš sedaj trpimo, ne bo dolgo trajala. Američani prinašajo kapital na otoke. Železnice se grade ter ustanavljajo obširne naselbine in nova obrtna podjetja. Sedaj je čas ugoden za prihod misijonarjev; nekaj let utrudljivega dela ustvari gmoten uspeh, da ne govorimo o ogromni dušni žetvi, ki popolnoma zrela čaka žanjcev.
Proseč Boga, da blagoslovi Vas in vse Vaše: duhovne otroke, ostajam, častiti general, Vaš najudanejši A. Ambrosius Agius, O. S. B., nadškof palmyrski, apostolski delegat.
Manila, dne 25. aprila 1906.
TUBERKULOZA.
Obširno poročilo Henry Phippso-vega zavoda za proučavanje, zdravljenje in preprečanje tuberkuloze obsega mnogo podrobnostij zanimivih samo za zdravnike, ampak izpisek ravnatelja dr. Lawrence F. Flicka je vreden splošne pozornosti.
Tuberkuloza je bistveno hišna bolezen. Nepopolno prevetrovanje in drugi pogreški v zvezi z življenjem v kaki hiši so tako popolnoma odgovorni, po mislih dr. Flicka, da zatrjuje, da brez hiš ne bi bilo tuberkuloze, vsaj kot povzročiteljice smrti ne. Bistvo razmerja med tuberkulozo in al-koholiainom ni jasno. Ali sta vzrok in učinek, kjer sta obenem, ni gotovo, in če sta, pa ne more nihče povedati, kateri je vzrok in kateri učinek. Dr. Flick misli, da je alkoholizem večkrat učinek nego vzrok. Onemoglost ustroja zapeljuje k uživanju dražil, in tako naraščata obe zli obenem.
V mnogih slučajih |ii nič znakov tuberkuloze, dokler ni bolezen uže razvita. Časih je bolnik videti krepak, teža in barva sta videti pravšni, nič kašlja ni, nič bacilov v pljunku, in vendar je bolezen že zelo razvita. Z druge strani značijo imena nevraste-:iija, malarija, želodčna bolezen in slini izrazi isto, kar beseda tuberkul jza. 'Bržkone so vsi ljudje, ki so znatno pod pravšno težo za svojo visokost, to zaradi speče tuberkuloze.”
Zdravilna sredstva so svež zrak, počitek in tečna hrana. Pa so težko dobiti, ker tuberkulozni bolnik nima telesne moči, da bi zaslužil dovolj denarja v dobitev teh zdravilnih sredstev. Njegovo uboštvo in dejstvo, da 'e. njegova navzočnost nedobrodošla, ga silita, iskati cenenega, nezdravega stanovanja, in zato nima bistvenih pobojev za zdravljenje. Edino upanje za večino teh tuberkuloznih bolnikov e, da ali človekoljub' ali država zgra-!e vzorna domovanja v najem za vso-o, ki jo bodo lahko plačevali ljudie z ■nahm zaslužkom.
Premožni pa te bodo prezirili Ja poiščejo zdravnika,
vzrok bati se tovrstne neprilike. Niti najbogatejši človek ne more uteči tej smrtonosni bolezni, če predolgo odlaša zdravljenje. Najubožnejši lahko odvrne dokaj nevarnosti, če živi kolikor možno, podnevi in ponoči, v svežem zraku.
ZAKAJ BEŽI KMET NA TUJE?
Pod tem naslovom je ljubljanski “Slovenec” nedavno pisal sledeče:
Statistične številke o izseljevanju iz naše domovine morajo pretresti vsakega, ki resno misli na bodočnost našega naroda. A vprašati se moramo, zakaj se kmečko ljudstvo tako trumoma izseljuje in zakaj ravno na kmetih tako raste želja, zapustiti domačo grudo in najti boljšega obstanka. Ne mor^ se reči, da bi narodno premoženje splošno padalo, saj se pozna na prometu denarnih zavodov, da je denarja dovolj. A rana je drugod: Rentabiliteta ali dobičkonosnost poljedelstva je tako strašno padla, da je postalo nemogoče v sedanjih razmerah se s poljedelstvom vzdržati na površju. Obrt in trgovina sta potegnila vse nase, in sicer oni veliki kapitalizem, ki uničuje malega obrtnika ravno tako kakor poljedelca.
To kažejo zlasti cene kmetijskih pridelkov. Kmet za svoje blago nikdar ne more določiti cene. Diktira ali narekuje mu jih kupovalec in borza medtem ko pek in mlinar poljubno zvišujeta ceno svojemu blagu. To dokazujejo sledeči podatki; plačalo se je
do 1.	1858	za	100 kg	pšenice	22.7	K
do 1.	1858	za	100 kg	kruha	24.61	K
do 1.	1877	za	100 kg	pšenice	23	K
do'l. 1877 za 100 kg kruha 40.18 K do 1.	1883	za	100 kg	pšenice	22	K
do 1.	1883	za	100 kg	kruha	55.35	K
do 1.	1888	za	100 kg	pšenice	16	•	K
do 1.	1888	za	100 kg	kruha	59.51	K
do 1.	1898	za	100 kg	pšenice	13.39	K
do 1.	1898	za	100 kg	kruha	59.51	K
iz česar je razvidno, da kmet za svoje blago dobiva vedno manj, živila se pa vedno bolj draže.
Pšenica vedno ceneja, kruh pa vedno dražji! To nam odkriva globok vpogled v nered sedanjega narodnega gospodarstva. Ako zmaga splošna in enaka volilna pravica, bo prišlo gotovo v zbornico več poslancev, ki bodo zastopali kmečke koristi. In tedaj bo postala neizogibna velika agrarna zveza, ki bo izkušala izboljšati položaj kmetijstva. Zadružna ideja se bo mogočno povzdignila in v njej upamo olajšanja bedi kmetijstva. Ravnotežje med delom in kapitalom, med žitom in kruhom se mora zopet najti!
SVETA NAČELA.
(Iz spisov kardinala Manninga).
Da boš zavarovan pred svetom, ki ti mami srce, prosi ljubezni do Boga; potem ti ostanejo neznatne in prazne posvetne reči neprijetne in zoprne. Ker se zdi to našemu srcu težavno, je očividno, da so nam zemeljske reči še slajše, nego volja božja; očividno je, da še nismo prišli do polne oblasti svoje prave prostosti, da je naše posi-novljenje še slabo uresničeno in da še nismo izkusili in spoznali njene blaženosti. Svoje soglašenje z božjo voljo razodevamo s pokorščino. Ako se naša volja strinja z božjo v raznih izkušinjah, tedaj darujemo sami sebe z izkušnjami vred Bogu.
*
Dva tečaja duhovnega življenja sta zaupanje v Boga in zaupanje v samega sebe. Tisti, ki nimajo zaupanja v sebe, nimajo zaupanja v Boga. Prav kakor bi bil prorok, moreš naprej povedati, da imajo ljudje zaupatije v sebe, ako spoznaš, da jim primanjkuje zaupanja v Boga; to se pravi, ko se pokaže, da drugi nasprotujejo njih delom, ali nimajo vspeha, tedaj začno dvomiti sami nad svojo modrostjo. Ali so začeli v tem slučaju svoje delo po pravilih svoje razumnosti, ali so je začeli po veri v voljo božjo?
*
Ako se pravi kristijan klanja z vso svojo voljo pred božjo povsojlpnču-jočnostjo, zavarovan bo srečno do konca. Kedaj smo se resno lotili kakega dela, ki se je strinjalo, z voljo božjo, in smo se čutili premalo močne? Božja pomoč ni zapustila naše volje, temveč volja je najprej pešala. Ako bi le mogli objeti božjo voljo in se je okleniti z vso svojo ljubeznijo, takoj bi nas volja božja dalje nosila kakor veletok po vodi življenja.
*
Noben človek ne trpi večjih muk, ni v takem strahu, ki ga preganja brez prestanka, češ, da bo. pogubil svojo dušo—in vender ostane br^z pobolj-šanja—nego osebe, ki so prot a n ko-vestne.
*
Osebna popolnost ne pomenja stanja brez greha, strinja se s slabostmi in z napakami iz slabosti, v katerih pi premišljene volje, da bi grešili.
*
V svetem Rešnjem Telesu nas dviga Jezus do sebe; v zakramentu svete pokore se ponižuje do nas, da nas posluša in da nam odpira svoje sveto srce v sredi naših grehov in ob uri naših največjih nadlog.
*
Bodi zmerom začetnik. Nikdar ne misli, da smeš odnehati , z delom, ali, da si prišel do konca. Ako se imamo za več kakor za začetnike, je to znamenje, da smo še komaj začeli.
* ' ,
Nobena reč ne more biti neznatna, ako je od nje odvisna služba Bogu.
*
I Najdražja' reč, ki jo imamo za mi-se ohrar.:joi zdrave, čellostjo, je čas; in dolžni smo dajati tnalih-obolenj, nego 1 račtin o svojem času kakor smo dolžni kadarkoli imajo dajati račun o milosti.
Novo državno vero vpeljejo na Japonskem. V ta namen se vrše v Tokiu tajna posvetovanja.
Pred svojo poroko se je ustrelil 22
letni sin kneza Pignatellija. Poročiti bi se imel s .hčerko kneza Cangliara.
Štiri otroki so zgoreli v Schropu v
Severni Nemčiji pri igranju z ognjem. Njihov oče Wel, ki jih je hotel rešiti je nevarno opečen.
Devetkratni morilec. Iz Berolina
poročajo: Prijeli so morilca Dietricha, ki je priznal, da je izvršil 46 vlomov in 9 umorov. Pet teh umorov je izvršil na Češkem.
Najbogatejša nevesta Nemčije je
Berta Krupp, ki se je zaročila z odvetnikom pruskega poslanstva v Rimu pl. Bohlen-Holbachom. Zelo je baje lepa in ima 150 milijonov dote.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpelleriem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobola.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
P. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
Strašno dejanje blaznega. V Kuk-
shafenu je knjigotržec Oton Schmidt ubil svojega otroka, mater svoje žene in svojo ženo smrtnonevarno ranil. Tudi sebi je zadal nevarne rane.
G. Ivan Hribar, ljubljanski župan,
je slavil dne 16. junija t. 1. desetletnico svojega županovanja. Pod njegovim vodstvom se je bela Ljubljana razvila v pravo središče slovensko.Tudi Američani mu kličemo; Na mnogaja ljeta!
Za možem v smrt. Zastrupila se je
na Dunaju 67 let stara žena tovarniškega delavca Roza Eisenhofer. Z možem sta bila sklenila, da se zastrupi tisti, ki preživi drugega. Eisenhofer je te dni umrl in žena se je drugi dan poleg mrtvega moža usmrtila.
Ogromno sliko je izvršil slikar
Roussel v Parizu. Slika obseza 75 m in predstavlja množico, ki je ob času revolucije razrušila državno jetnišnico in ki prihaja zmagoslavno pred mestno zbornico. Nad 100 oseb je naslikanih v naravni velikosti. Slika je napravljena za občinsko sodno dvorano.
Dvajset let zaročena. Major Rudolf pl. Milič v Pešti se je bil zaljubil kot častnik v meščanko Etelko Mueller in se z njo zaročil. Poročiti se nista mogla, ker ni bilo kavcije. Tako sta ostala zaročena 20 let, zdaj pa je prosil Milič za dovoljenje poroke brez kavcije cesarja samega. Temu je bila zvestoba všeč in je dovolil.
Pismonoše med živalstvom. Za prenašanje pisem med južnomorskimi otoki bodo rabili odslej ptice burjevke (Fregattenvoegel). Te so zelo velike, nad meter visoke in merijo čez razpete peruti 2 in pol met. Imajo to lastnost, da lete vedno v tisti kraj, kjer so se rodile, in zato so jih pričeli misijonarji izrabljati za prenašanje pisem z enega otoka na drugega.
Praga — mesto cvetlic. V neki seji praškega mestnega sveta se je na
predlog komisije za oskrbovanje parkov sklenilo, naj mestni svet pozove hišne posestnike in vse meščanstvo, naj okna in balkone okrasi s cvetlicami. Obenem se je naročilo, takoj okrasiti balkon mestne hiše z nebro-jem lepih cvetlic. Isto je storilo ravnateljstvo hranilnice in deželna banka.
O živih bitjih na Marsu. Ne dolgo
temu je predaval profesor oksfordske univerze Turner v Londonu o tem, če se nahajajo na planetih živa bitja ali ne. Njegovo prepričanje je, da se nahajajo, samo najbrž v drugi obliki, kakor na naši zemlji. Oblika bitij odgovarja okolnostim, v ■ katerih žive. Zelo mogoče je, da n. pr. na Marsu ni zraka, pa je kak drug plin .zato, v katerem je življenje tudi mogoče.
Velika pokora. Od Sv. Duha se poroča: Kaj tacega pa ni vsak dan! Ženin in nevesta sta že trikrat oklicana in bliža se poroka. Ker pa medtem oče ženina umrje, je najprvo pogreb. Malo ur po pogrebu pa pride orožnik, in oba vklenjena odpelje v zapor. Pravijo, da je nevesta kradla in nosila svojemu ženinu, drugi zagotavljajo, da ženin nima nič pri tem. Torej smrt, poroka in ječa vse obenem,—velika pokora.
Dohodki japonskega cesarja. Neki
angleški list je obelodanil dohodke japonskega cesarja. Njegova civilna lista znaša 7 milijonov kron. En milijon dobiva iz Kitajske. Pred deset leti je dobival vojni dar vsoto 40 milijonov. Njegovo privatno premoženje cenijo na 80 milijonov. Skupni letni dohodek znaša torej okoli 14 milijonov K. Vsa cesarska rodbina šteje 60 članov in za vse te člane mora skrbeti cesar iz svojih dohodkov.
Milijonarske težave. Milijonar Car-
negie je rekel, da se malo milijonarjev smeje. Ta izjava je povzročila zanimivo pretresavanje po listih. Eden piše: Milijonarje zavidajo skoro vsi, ko so vendar oni pravzaprav obteženi z veliko odgovornostjo, ki jo morejo prav umeti samo oni sami. Njihove glavnice morajo biti investirane in zato je treba mnogo skrbi, da ne postane denar plen brezvestnih špekulantov. Poleg tega pa morajo še živeti v strahu vsled pretenja zločincev in prenašati nevoljstvo mnogih nevo-voščljivcev in anarhistov.. Neki milijonar I. MacQuade je prepričan, da bogataš ne more biti srečen, ker si želi vedno več denarja. Quadeovo bogastvo je bilo vzrok, da je znorela njegova žena. Tako je postal njegov zakon nesrečen.
HIŠE SLOVENSKE 60SPDDINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON FESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
FRANK MED0SH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
G
♦004-
ostilnièar ..
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
DR. STRUZINSKY,
809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
S. HONET,
KROJAČ,
918 Chicago Street,	Johet, III.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižje ceni.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45o gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino sli\ o\ ko. Fino muškaiel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ru’oy Street. N. W. Phone 4391
Pozor Slovani!
Pridite na
veliko razprodajo
raznih
oMza moške, bevJjev, klobukov, srajc
ter druge mešane robe, katera se . bode prodajala sedaj za nedoločen čas, po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete,da naše blago je fino i prav poceni.
Rojaki svoji k svojim! V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ
920 18. Chicago st. Joliet, III.
Slovencem in Hrvatom
v Jolietu in po vseh Združenih državah naznanjam, da imam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu. Oe želite kupiti dobro loto oglasite se osebuo, telefonično' ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.
Ig. Česniku, R. F. D. No. 5. ♦
Pitone 183 R. N. W.	♦
C. E. AJiTRAM, lastnik.	t
205 Barber Bldg. JOLIET, ILL. 4
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦«*
Velika prodajalna krasnega blaga,
Raznih vrst in velikosti
Zlati ženitovanjske prstani.
Ta prodajalna je ena največjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po najnižji ceni.
Vse blago je jamčeno.
ROBT P. KIEP
ZLATAR,
207 N. Chicago St. JOLIET
The Joliet National Bail
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
še nikoli ni bila ponujana.
M*	Pošljemo za prost pre-
§l«d	k?ratu<> z*ato uro z
dvema pokrovama, z gornjim luavijakom in z nafinejšem ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in
za^O?^ Str?fke< Jaračena je za 20 let, verižico z vsako uro. J—	, , ura ne bo postala Črna ka-
nor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno sebno za železniške uradnike. Po zunaniostMe podobna čisto zlati uri Za #40 in marsikje lih prot
k unšemftan ali poilje-e	l-ridenemo
k uri se prstan, ali nož zastonj m požliemo vse no
Pošti ne da bi vas kaj stalo. Eno uro JohJJ zastonj, če jih kupite šest. Pri narSinf^l znamte ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Bech & Co., Jewelers, Dept. 183 Chicago, 111
John Stefanič
na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, III.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
‘The D. s.” lPc. in ‘‘Meerscbanin” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Jollet, Ule.
Prvi slovensko - hrvaški
“DOM”
v Rockdale, 111.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobro došli.
Valentin Fajnik, lastnik.
Chicago Phone4653.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. O. H. TALCOTT, blagajnik
JWAUSAR BROS.,
i	200 Jackson St.,
:	na voglu Ottawa,
|	JOLIET, ILL...
| -SLOVENSKA GOSTILNA...
:	V zvezi je tudi zelo prostorno
prenočišče, katero zlasti i	priporočamo na novo
1	došlim rojakom
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
,(M04(HO*OWO«<H040«0«<H04(H04af340*}t>3f»MiH O*-
Jzzds) ytn27^ (c^ *• •	___S
o
JEDN0TÁ
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1398.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I. Podpredsednik:...............Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
H. Podpredsednik:...............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.......:..........Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II.	Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:............Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 80s N. Chicago St., Joliet, 111.
•I f	FINANČNI ODBOR:
Jos. Sitar, 80s N. Chicago St, Joliet, 111.
I „	Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave, Chicago, 111.
:	George Laič, 167 E. 95th St, So. Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:
Joseph Dunda, Golobitsh Bldg, Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave. So. Chicago, 111.
PRIZIVNI ODBOR:
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave, Chicago, 111.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno društvo sv. Barbare v Mount Olive, 111, prosi vspre-jema v K. S. K. Jednoto. Imena članov so:
Viljem Knes, roj 1887, Janez Milnovič, roj 1886, Anton Knes, roj 1881, Jožef Ožanič, roj 1883, Andrej Šlatt, roj 1882, Andrej Obranovič, roj 1881, Janez
M.	Knes, roj 1880, Vincenc Mladenič, roj 1879, Karol Kukavic, 'roj 1877, Anton Kirbach, roj 1876, Štefan Grbavac, roj 1875, Janez Kaplja, roj 1874, Franc Kern, roj 1872, Janez Szuslowski, roj 1872, Valentin Andolšek, roj 1872, Janez Bunca, roj 1869, Janez Repolusk, roj 1868, Viktor Meran, roj 1866. Franc Pucel roj 1866, Luka Dier, roj 1861, Mato Polovic, roj 1861.
Dr. št. 21 članov.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO:
Novo društvo sv. Barbare štev. 96, všprejeto v K. S. K. Jednoto dne 12. julija 1906. Člani so sledeči:—9882 Alojzij Zupančič, roj 1888, 9883 Ignacij Cvitko, roj 1885, 9884 Franc Hren, roj 1885, 9885 Janez Jakše, roj 1885, 9886 Janez Miklavčič, roj 1884, 9887 Matija Recelj, roj 1882, 9888 Jožef Zupančič, roj 1882, 9889 Janez Gorenčič, roj 1880, 9890 Jožef Juršič, roj
1880,	9891 Leopold Močnik, roj 1879, 9892 Jožef Vrhovšek, roj 1879, 9893
Jožef Bratkovič, roj 1878, 9894 Franc Steržišar, roj 1879, 9895 Janez Kozjek, roj 1876, 9896 Jakob Faraoni, roj 1875, 9897 Franc Recelj, roj 1875, 9898 Janez Recelj, roj 1874, 9899 Matija Dudžik, roj 1873, 9900 Mihael Sugel, roj 1873, 9901 Jožef Stupar, roj 1871, 9902 Mihael Repovš, roj 1870, 9903 Oroslav Volanšek, roj 1870, 9904 Matevž Artač, roj 1868, 9905 Janez Jelovčan, roj 1867, 9906 Janez Brine, roj 1865, 9907 Matija Starešinič, roj 1865, 9908 Franc Zalokar, roj 1864.	Dr. št. 27 članov.
PRISTOPILI ČLANI:
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111, 9909 Franc Štekar, roj 1875, 9910 Martin Laurič, roj 1868, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. 135 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont, 9911 Janez Perušič, roj 1878, spr.
12.	julija 1906.	Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 9912 Franc Saje, rojen 1872, 9913 Matija Muhvič, roj 1872, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. 199 članov.
K društvu Jezus Dober Pastir 32, Enumclaw, Wash, 9914 Jožef Sigmund, roj 1883, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans, 9915 Jožef Kruli, roj 1868, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. 60 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 9916 Miko Tomašič, roj 1882. 9917 Janez Poropat, roj 1879, 9918 Martin Wouk, roj 1878, 9919 Jakob Šikič, roj 1870, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. 161 članov.
K društvu Srca Jezusovega 54, Chisholm. Minn, 9920 Janez Špeh, roj 1880. 9921 Franc Zamernik, roj 1886, 9922 Anton Pohonik, roj 1886, 9923 K^irol Kajtna, roj 1884, 9924 Luka Selišnik, roj 1884, 9925 Anton Pustoslemsek, roj 1881, 9926 Rudolf Robnik, roj 1878, 9927 Franc Sedelšak, roj 1876, 9928 Janez Hlačar, roj 1875, 9929 Ferdinand Živornik, roj 1875, 993° Jožef Dežman, roj 1874, 9931 Franc Krive, roj 1863, spr. 12. julija 1906.
Dr. št. 81 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O, 9932 Matija Oberstar, roj 1884, 9933 Andrej Sterbenc, roj 1878, 9934 Matija Sterbenc, roj 1878, 9935 Franc Jakše, roj 1875, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. 29 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa, 9936 Mihael Preširen, roj 1881, 9937 Anton Boltič, roj 1878, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. 91 članov,
društvu Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo, 9938 Jožef Samsa, roj 1888, 9939 Filip Trošt,	roj	1884,	9940	Franc	Mavretič,	roj	1883, spr. 12. julija
1906.	Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn, 9941 Damijan Mesnik, roj 1888, 9942 Matija	Koščak, roj	1887,	9943	Ignac	Koščak,	roj	1887, spr. 12. julija
1906.	Dr. št. 84 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn, 9944 Matevž Bradač, roj
1881,	9945 Štefan Lavrič, roj 1876, 9946 Jernej Turk, roj 1867, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. 19 članov.
PRESTOPILI ČLANI:
Od društva Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn, k društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn, 8999 Anton Bovitz, 2. julija 1906. I. dr. št. 68 članov.
II. dr. št. 16 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI:
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa, 6463 Evgen McCabe, 8. julija 1906.
Dr. št. 198 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa, 7252 Cene Rozenberger, 9. julija 1906.
Dr. št. 108 članov.
K društvu Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn, 5711 Anton Mlinar, 2. julija 1906.	Dr. št. 69 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 7400 Franc Kunc, 8, julija 1906.	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans, 8816 Angelo Eccli, 6. julija 1906.
Dr. št. 58 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI:
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111, 8292 Franc Jankovič, 5.
julija 1906.	Dr.	št.	-137	članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O, 5242 Florijan Čampa, 5. julija 1906.	Dr.	št.	25	članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn, 7181 Jakob Muhvič, 30. junija 1906.	1 Dr. št. 83 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od drifštva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa, 9055 Jožef Resnik, 2. julija 1906.
Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn, 9023 Florijan Belehar: 9109 Janez Težak, 30. junija 1906.	Dr. št. 81 članov.
Od društva	Vit. sv. Martina 73, La Salle, 111, 7378 Jakob Zajc,	3.	julija 1906.
(	Dr.	št.	26	članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 2789 Frančiška Skubic, roj 1882, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. 58 članic.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn, 2790 Uršula Zajec, roj 1880, spr.
12.	julija 1906.	Dr. št. 25 članic.
K društvu Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn, 2791 Ana Sedelšak, roj 1887, 2792 Franca Zamernik, roj 1884, spr. 12. julija 1906.	Dr. št. n članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE:
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O, 2081 Ana Čampa, 3. julija 1906.
Dr. št. 6 'članic.
ODSTOPILE ČLANICE:
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala, 945 Ana Jurjevič, 9. julija 1906.
Dr. št. 9 članic.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
8333 članov in članic je štela naša Jednota dne 1. julija 1906. Samih elanov je 6418, članic pa 1913. Tekom junija 1906 smo torej napredovali za 75 tlanov in članic. Število podrejenih društev je tudi tekom tega meseca naraslo na 80. V mesecu juliju se nam je pa nadejati še lepšega vspeha in to s pristopom novih društev kot tudi z narastkom števila udov pri že obstoječih društvih. Le tako naprej v bratski slogi!
V drugem četrtletju 1906 t. j. aprila, maja in junija je izplačala Jednota za 15 smrtnih slučajev vsoto $12,750.00, tako da znaša sedaj skupno število
"l t'
slučajev smrti in poškodbe, za katere je Jednota izza početka svojega obstanka izplačala podporo nič manj ko 430, skupna vsota izplačane usmrtnine pa $293,875.00!
Iz računskega zaključka dne 1. julija 1906 posnamem tudi, da je znašal čisti denarni preostanek K. S. K. Jednote na ta dan lepo vsoto: $51,269.39; kar kaže da je čisti preostanek naše blagajne v zadnjem četrtletju narastel za $4,918.61. Naj nam služijo te številke v vspodbujo in zanimanje za še večji napredek naše mile Jednote!
Da ima K. S. K. Jednota	ogromno prijateljev v prostranih Zruženih
državah, o tem skpro ni	treba	.govoriti.	Da bi pa imela nasprotnike,	ki ii
skušajo z brezmiselnimi izmišljotinami škodovati (ker drugače ji itak ne morejo), o tem bi pa gotovo rad čul vsak član in članica. Pred par dnevi sem dobil pismo od nekega društvenega tajnika iz Pennsylvanije, ki ta slučaj popolnoma osvetljuje:
V dokaj velikem industrijskem mestu v Pennsylvaniji, kjer živi mnogo naših, so se slednjič nekateri izmed zavednejših probudili in vstanovili pod-, porno društvo. Ob vstanovitvi je nastal pogovor, h kateri Jednoti naj pristopi društvo. Velika večina jih je bila, da se pridruži K. S. K. Jednoti. To pa nekaterim izmed navzočih ni ugajalo. Rekli so, naj ne pristopijo h K. S. K. Jednoti kajti “na zadnje zborovanje te Jednote je prišel neki mil. g. škof, ter pozdravil navzoče zborovalce s krščanskim pozdravom: ’Hvaljen bodi Jezus Kristus!’, nakar mu	je ta	Jednota	takoj darovala $1,000 (reci en	tisoč
dolarjev).” Vprašani, kje	so to	izvedeli,	so odgovorili, da so to brali v	časo-
pisu. To je menda vsem navzočim zadostovalo kajti resnice te trditve niso
več dalje preiskavah, ampak odločili so se za pristop k drugi Jednoti.___Vsaka
opazka k temu je nepotrebna. Slučaj nam le kaže kako neosnovane predsodke imajo po nekje o naši K. S. K. Jednoti, čemur je pa največ vzrok nevednost in nepoznanje razmer,—Mi pa, dragi sobratje in sosestre, ki vemo kaj je naša Jednota, pokažimo vselej svoje zaupanje vanjo z besedo in-dejanjem!
Z udanostnim pozdravom do vseh članov in članic K. S. K. Jednote JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, Illinois.
3*0+00*0*0*0*040404<;
ruštvene vesti.
Waukegan, 111., 9. jul.—Slavno uredništvo: Prosim Vas, da .sprejmete par vrstic iz našega mesta v Vaš cenjeni list. Zadnjič smo Vam poročali, da se bode vršila 4. julija velika slavnost. Blagoslovili smo novo zastavo od društva Marije Pomagaj št. 79 K. S. K.
J.	Vsa slavnost se je vršila v najlepšem redu od veselega 4. julija do dru-zega jutra, ko je že petelin popeval. Zares je bil ta dan za nas vesel, tudi pa so nekateri rojaki točili solze, ko je naš č. g. J. Plevnik imel govor o pomenu blagoslova naše nove zastave, ker je res odkritosrčno nam polagal na srce namen blagoslovljenja. Ne morem zamolčati, kar smo vsi pričujoči slišali, da kateri zaničuje katol. pod. društva tisti zaničuje mater svojega očeta in svojo zemljo, kjer je bil rojen. Zatorej rojaki, ne zaničujte pod. društva, tisti zaničuje mater svojega očeta in svojo zemljo, kjer je bil rojen. Zatorej rojaki, ne zaničujte svojih ljubih staršev, ako ste tako srečni, da jih še imate žive in pristopite k slov. kat. pod. društvom. V imenu društva se moram zahvaliti vsem, ki so bili pomagali k našej slavnosti. In sicer so bili pri novi zastavi navzoči: boter Anton Jereb, botra Marija Grom mati Ana Rep! In zraven je bilo sedem tovarišev, jednajst tovarišic, trinajst majhnih tovarišic. Pri veselici sta nas obiskala za par minut č. g.
J.	Plevnik in č. g. A. Sojar iz Chicage. Obiskali nas so tudi g. Duller in njegova soproga, več prijateljev iz Chicage, ki se vsem skup srčno zahvaljujemo.
Tudi iz Jolieta nas je prišel obiskat g. Jožef Dunda, glavni tajnik K. S. K.
J.	On je imel govor, da je segalo vsem rojakom v srce. Pri govoru so bili navzoči- iz North Chicage g. Mayor in g. chief policeman naš rojak Frank Jefček. Zahvaljujem se našim pevcem pod vodstvom izbornega organista Peter Srnovršnik.
Zahvaljujem se društvu sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. In drugič izražam zahvalo našim bratom Slovakom, našim sosedom Litvinom, ker so bili pričujoči pri našem sprevodu.
Zahvaljujem se društvu sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J., ker se je udeležilo našega sprevoda in veselice.
Frank Grom, predsednik.
Trimountain, Mich., 9. jul.—Tukajšnje društvo Marije Sedem Žalosti št.
84.	K. S. K. Jednote namerava prirediti svoj piknik na 22.julija t. 1. na South Range parku. Zatorej vljudno vabi vse Slovence in Hrvate, da se udeleže te veselice, da pripomorejo društvu do svojega cilja. Vsem gostom, ki pridejo na veselico 22. julija na South Range, bode na razpolago okusna po domače pečena pečenka, za katero je društvo preskrbelo. Živa jagneta in še drugih okrepil bo vsakemu na razpolago. Zatorej ne pozabite tega dnevi, posebno vi v Tri-mountainu, Copper Range, Baltic, South Range in bližnjem Calumetu. Vsaki Slovan in drugi bo dobro došel. Za dobro postrežbo jamči društvo.
Na svidenje 22. julija na South Range parku!	J. K. G.
(H0404(H<H(H040404<H(H<H+0
♦ Iz slovenskih naselbin.
S	— $
¡»♦♦«♦©♦©♦0*040»0^*<W<J40*0
Gašperič v Dragatuš; Jos. Turk ml. v nice.
—Poročili so se v slovenski cerkvi zadnjo soboto: G. John Šprajcar, doma iz črnomaljske fare na Belokranjskem, z gdč. Ano Jerman, rojeno tu v Calumetu. G. Alojz Jenič z novomeške fare z gdč. Frančiško Golobič iz Semiča na Belokranjskem. G- John Mušič s fare Dragatuš, z gdč. Mary Koce s fare Stari trg; oba iz Belekra-jine.
—Rojak Peter V. Špehar z Oak ceste je pri podzemeljskem delu zgubil tri prste na desni roki. Moral je iti v C. & H. bolnico, kjer je prebil tri tedne.
—Veliki piknik priredi društvo sv. Jožefa dne 28. t. m. na Tamarack parku.
—Rudarske družbe Osceola Consolidated, Wolverine, Mohawk in Ah-meek so zadnji pondeljek uradno naznanile,. da se tekoči mesec vsem vzlužbencem imenovanih rudnikov poviša plača za pet odstotkov. Rudarji pod zemljo in delavci na površju, vsi dobe sedaj večji zaslužek. Govori se, da misli tudi Tamarack Co. v kratkem povišati plačo svojim delavcem.
—Položaj v Atlantic rudniku je sedaj popolnoma normalen. Sumljivo potresanje v rudnikih, ki je nekaj časa vznemirjalo Atlantic, je že zdavno prenehalo in rudarska uprava je odredila, da se jame pregledajo, in pripravi vse potrebno za nadaljne delo.
—Direktorji Tamarack družbe se snidejo te dni, in kakor se čuje, bodo najbrž preklicali dividendo, ki bi imela biti izplačana—$3 od delnice—prihodnji mesec. Dividenda se ne izplača vsled ogromnih stroškov, ki jih je družbi povzročil štirimesečni požar v shaftu št. 2. Glasom osrednjega rudarskega organa v Bostonu je tamar-ški požar učinil družbi škode za pol milijona dolarjev. Povprečna mesečna produkcija bakra je za časa, odkar se je pojavil požar, padla od 1,200,000 do 600,000 funtov. To je ogromna izguba in ni čuda, če vrednost delnic pada od dne do dne. Sploh upravičeno se more reči; da je Tamarack Copper Mining Co. svojo boljšo dobo že preživela in zdaj se obrača rakovo pot. Shaft št. 1. in št. 2. še zmiraj počivata, dasiravno rudarska uprava Aaznanja vsak teden, da se prične z delom vsaki čas. Tega praznega obetanja je že vsakdo sit in zdaj smo sploh ob vsako upanje, da se letos odpre delo v onih dveh tamarških rudnikih. Zadnje dni so celo širili novice, da so rudarji na št. 5. zopet zavohali —plin, ki prihaja iz spodnjih rovov rudnika št. 2.
—V obližju Champion rudnikov pri-čno še letos s kopanjem novega shaf-ta. Nahajal se bode 1800 čevljev južno od rudnika “E” in bode sploh zadnji shaft na onej žili, katero operira Copper Range Consolidated1 družba. Shaft bode poševen.	Gl.
Calumet, Mich., 6. jul.—Okna slovenske cerkve so sedaj dovršena in tozadevni delavci so se vrnili zadnje dni v Minneapolis. Kakor smo že rekli, okna so v resnici pravi kras naše nove cerkve.
—54 dečkov in 46 deklic je pred zadnjo nedeljo prejelo zakrament sv. birme v slovenski cerkvi. Mil. g. škofu Fr. Eisu iz Marquette je poleg domačega župnika Rev. L: Klopčiča pri ceremonijah pomagalo mnogo duhovnih gospodov, med njimi tudi ReV. Anton Režek iz Houghtona in g. J. Gruden, slovenski bogoslovec iz St. Paula. Cerkev je bila natlačeno polna našega ljudstva.
—V staro domovino so se podali 24. jun.: Jos. Levstik v Črnomelj; Math Stopiče; John Sterbenc v Velike Brus-
Pozor, slovenske

JONTES & 00.
AkO želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri uas. V zalogi imamo doma delane klobase in fine prekajene klobase.
Meso in klobase pošiljamo trgovcem iu drugim uti. vse kraje.
Oglasite se pismeno ali osebno.
801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Joliet, W.	'
Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki.
vse pljučne, želodčne, srčne, očesno, ušesne, nosne, wen	ltl kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh
vse notranje ta Eumnj-e bolezni, in sploh vse
MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Dobra prava ¡n cena zdravila. Izkušeni zdravniki z evropej-sko m ameriško zdravniške prakso.
, , . Bojaki. Pišite ali pridite. Ni humbug. Vsak bolnik se tanko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpi su. liecept je vsakemu bolniku na pogled
GOVORZ SE SLOVENSKI IN HRVATSKI.
Ordinacijske uro so vsak dan od 9 zjujraj do 6 zvečer ob sredah in, sobotah pa do S. tcreiinob nedeljah od 9. zjuraj do 1. ure popoludne
THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE
38 East 7th Street.
NEW YORK, N. Y.
JOLIET CITIZENS BEE WHIG CO.
Collins Street, Joliet, Illinois.
Izdelovalci eajliolišega pivavs,äikM,,a
steklenicah.
Grayhek & Ferko
MESNICA
£0? indiana St.
Joliet, III.
N. W. Phone 006
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovce na tta vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega, in prekajenega mesa.
NIZKE CSN® (IN .ŠOBRA POSTREŽBA.
---a----	Chicago P hone 152
Pittsburg, Pa., 9. jul.—Dne 30. junija je tu v St. Francis bolnici umrl naš rojak Fran Medved v 46. letu svoje starosti. Doma je bil iz vasi Selo pri Št. Vidu na Dolenjskem, kjer ostavlja žalujočo ženo in otroka. V Ameriki je bival dolgo vrsto let in bil vedno vslužben v pennsylvanskih rudnikih. Pred letom dni je prišel k meni na stanovanje ter se prav dostojno in mirno vedel. Bil je pošten in vzoren plačnik ter podpiral ženo tako vestno in točno, da smo ga vsi spoštovali, kajti bil je pravi vzor drugim rojakom. Bolezen* pa ga je prir morala, da je legel, in to za vselej, česar se pač ni nihče nadejal; radi tega sem ga tudi zalagal za zdravnike, zdravila in drugo, obljubivši mi, da povrne vse, ko ozdravi. A temu ni bilo tako —umreti je moral v tujini, daleč od domačih. Pokojnik je bil član katol. društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., spadajoče h K. S. K. Jednoti.
Po naročilu urada omenjenega krajevnega društva sem vse potrebno uredil, da smo ga dne 2. jul. ob ji 10. dopoludne dostojno pokopali; peto sv. mašo zadušnico je daroval naš častiti župnik Rev. J. C. Mertelj v slovenski cerkvi, odkoder smo blagega ranjega spremili na St. Mary’s pokopališče ter ga izročili materi zemlji k večnemu počitku. Bodi mu rahla tuja zemljica!	Juri Flajnik.
ANTON NEMANICH
205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod 111 konjušnica.
Chicago Phone 2278.	7?	Northwestern 416.
Priporočam se Sloveaoem i® Hrvatom ob vseh svečanostih kot krsti h, porokah, pogrebih i. dr., ter huam na razpolago dobre konj« in kočije po zmernih cenah.
N a vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 013 TV. Scott Street,
Northwestern Teiephone 344.
I
AC.S»X-V'' te Soods.
and Porter.	o
J. O SliÆITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, Eti.
IM. B. N c hunter Young Building
Joliet, Illinois.
J. W. LOVE
MIZAR
Izdelujem vsa v mizarska stroka spadajoča dela kakor: okna, vrata, mize, stole in drugo pohištvo.
Popravljam tudi pohištvo i« ‘drago hišno pripravo, kupujem iu prodajem tudi staro pohištvo.
Tel. stanovanja N. W. 747.
Bell Phone 1512. N- W. 180.
315 N. JOLIET ST.
Joliet, III.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
J. F>. KI3STC*
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
/
Ob dežju.
********
(Humoreska )
“Kakšni pa ste vendar, gospod doktor? Čemu se le ob takem dežju podajate izpod strehe! Ko bi kaj takega vedela vaša pokojna mati, v grobu bi jo napadel krč.”
S tem nagovorom je sprejel doktorja F-a, že priletnega mladeniča, njegov stari sluga David, medtem ko mu je slačil površnik, od katerega je curkom teklo.
“Ono glede krča se meni tudi lahko pripeti, če mi ne napraviš hitro vročega čaja in ne daš suhe obleke, da se takoj preoblečem”, mu odvrne zdravnik, ko si je medtem slekel črevlje. “Meniš li, da sem dobil voz pri tem pasjem vremenu? Celo pot sem moral prehoditi peš!”
Sluga mu je z vso naglico prinesel svežega perila, tako točno, kot je to videl pri pokojni materi svojega gospoda.
“Toda saj je vendar v celem mestu kaka streha, kjer bi bili lahko vedrili, v kaki gostilni ali kavarni”, nadaljeval je skrbni sluga.
“Končno bi bili gospod doktor svoj obisk pri mladi svetnikovi soprogi tudi lahko zavlekli, dokler bi ne bila minila ploha. Ko bi to vedela pokojna mati
“Prijel bi jo krč. To že vem. Toda ali nočeš privoščiti moji ubogi materi še kake druge bolezni, stari godr-njavs? Omedlivica je bolj naravna in manj nevarna”, govoril je doktor v sosednji sobi, kjer se je preoblačil.
“Le norčujte se, a milostiva pokojnica bi vam bila isto povedala. Saj je pa tudi skrajna lahkomiselnost, hoditi po talci plohi; kako lahko bi si nakopali neozdravljiv revmatizem.” “Izpiti morate čisto vroč čaj in obleči tudi nočno suknjo,” ukazoval je stari David ter se sukal okrog kipečega samovara.
“Sicer sem ti nad vse hvaležen za tvojo več kot materinsko skrb; obžalujem le, da ni usoda iz tebe naredila ženske. Daši še tako sovražim zakon, tebe bi gotovo vzel za ženo. Ti bi bil potem naj lepši vzorec bodoče tašče zakonskih polovic mojih morebitnih potomcev. Imaš prav resničen in naraven dar za domače prepire!”
“Čaj je gotov”, javil je starina, ki mu je pri tem odgovoru zmanjkalo sape. “V eni uri pripravim vam še kameličnega čaja; tudi tega morate danes povžiti.”
Zdravnik se je vrnil preoblečen ter se vsedel za mizo.
“Prav lepa hvala, toda kak prigrizek bi mi bil stokrat ljubši. Do želodca mi mokrota vendarle ni prodrla.” “Pozneje, gospod doktor, šele po kameličnem čaju; tako bi bila zahtevala tudi pokojna vaša mati.”
“Da bi te strela, nehaj vendar s svojimi neumnimi čenčami in pusti mojo mater, naj mirno počiva v grobu. Ti mi še ogreniš ves blagi spomin nanjo.” Stari služabnik se ni dal ugnati. “Taka opazka,” dejal je vznevoljen, “tega bi pokojna mati ne bila smela čuti, sicer bi bila' takoj dobila— —” starec se je hotel domisliti kake grozne bolezni, na kateri bi bila stara gospa pri taki opazki morala hipno zboleti.
“Torej vzemimo podagro,” zavrnil ga je zdravnik; “te bolezni dosedaj še nisi omenil.”
“Tega nisem mislil,” dejal je sluga malodušno; “mogoče pa kak deli-rium.”
“Pravo imaš, delirium rhinocerum, v kolikor namreč smem soditi po tebi. To bi bilo seveda jako nevarno. Že samo znaki te bolezni vzbujajo resne skrbi.”
Strahoma se je ozrl stari David v ogledalo. Ta bolezen mu je bila čisto neznana.
“In po čem se pozna ta bolezen,” vpraša ves vznemirjen.
“Na delovanju možgan,” bil je lakoničen odgovor, spremljan z ironičnim posmehom, katerega sluga ni opazil.
“Torei na možganih, ali ima tudi vidne znalce?”
“Razume se; lahko se tudi zmešajo možgani, toda potem preide bolezen v zadnji stadij*, in to je—h”
“In pri meni, gospod doktor?” vprašal je v največjem strahu stari sluga.
Zdravnik se je le šiloma vzdrževal, da se ni začel na ves glas smejati.
“Tebe, no tebe bo morda še mogoče rešiti, če boš natančno ravnal po navodilih. Predvsem ne smeš govoriti o preteklosti nič več, kot le za štiri leta nazaj. Kar je več, utegne imeti najhujše posledice.”
"Hvala, ubogati hočem.”
Odhitel je v kuhinjo, da pripravi kameličen čaj, da ž njim prepreči vsa-kojake napade te strahovite bolezni.
“Oj ta preprostost,” mislil je zdravnik; “ko bi bilo le mogoče vsako bolezen in vsakega bolnika tako hitro ozdraviti. Tako je pa čestokrat treba angeljskega potrpljenja in največje ■vztrajnosti, da se ozdravijo izvestne osebe, ki bolehajo navadno le v domišljiji."
Prišel je namreč ravno od neke pa-cijentinje, ki si je domišljevala seveda, da je v resnici bolna. Vse mogoče bolezni in njihove pojave si je izmišljevala, vendar je bil uverjen, da je bila bolnica popolnoma zdrava. Te ženske! Končni smoter.je bil pri njej le ta, da ji zdravnik odredi nadaljevanje zdravljenja v kakem kopališču ali letovišču.
Izkušeni zdravnik je izprva zmajal z ramama, se pomilovalno ozrl na starega, osupnjenega soproga, končno
pa vendar odredil kopališče kot edino sredstvo proti bolezni.
Zdravnik ni brez vzroka hotel vedno samec ostati; sovražil je ženski spol iz dna srca. Kako rada bi ga bila videla že mati ob strani družice in v krogu cvetočih otrok-vnukov. Ostal je samec in kot tak zadovoljen živel s starim služabnikom v večjem mestu 'provincije.
Bilo je že pozno ¿lopoludne; dež, ki je že nekoliko pojenjal, začel je iznova liti.
Zadovoljno je sedel zdravnik F. v naslonjaču. Saj pa tudi ni lepšega, kot po končanem opraviki in po neprijetnih obiskih bolnikov biti sam svoj gosppdar. Zlasti ni treba poslušati raznih sitnosti boljše zakonske polovice. Zares, ostati samec, je zlata vredna ideja! a Posebno če ima iz srca udanega slugo, četudi je ta čestokrat več nego skrben; tem bolje. • Sicer si pa sme David že kaj dovoliti, ker je že od nekdaj pri hiši. Razni njegovi sveti, katere si je na pamet zapomnil od pokojne matere, so zdravnika navadno posebno zabavali. Kje le sedaj tiči?
“David!” pokliče ga po nekolikem odmoru.	%
“Ukazujete, gospod doktor?” oglasi se ta, prišedši iz kuhinje.
“Kje tičiš tako dolgo?—A tako, kameličen čaj variš. Dobro, premislil sem se, ubogal te bom. Daj tudi meni čašo te pijače.”
David ga je nekoliko začudeno pogledal. V skrbi zase pozabil je na svojega gospoda. Ta delirium rhinocerum utegne postati prenevarno zlo; ni mu šel iz glave.
“Ravnokar sem čaj izp.il,” izgovarjal se je jeclja je v zadregi, “takoj pripravim drugega.”
“To se pravi pozoren biti name! Ali že občutiš znake svoje bolezni?” vprašal ga je doktor, vesel vidne zadrege svojega služabnika. “Požuri se in prinesi kmalu tudi meni čaja.”
V tem je nekdo pozvonil.
Zdravnik je pogledal na uro. Pet— torej čas, ko ne ordinira več. Razven tega ima na sebi še nočno suknjo; kdo naj bi vendar bil?
“Ali naj odprem,” vprašal je sluga. “Dobro torej, odpri, toda poglej poprej, kdo je zunaj. Dame se mi morajo najprvo javiti, gospodje imajo takoj prost vstop!”
S slugo vstopi mlad gospod, premočen do kože.
“Pristav Egon pl. R.” predstavil se je došlec.
“Čast mi je; doktor F.... S čem naj vam ustreženi?”
“Prosim vas, da me nemudoma pre-iščete,” odgovori hlastno pristav. “Zdravili so me že razni zdravniki, prve avtoritete; da sem prišel danes k vam, je vzrok ta, ker je potreba zelo nujna.”
“Jako laskavo zame,” zavrnil ga je zdravnik z usmevom. “In kje tiči vaša bolezen?”
“Tu notri in tu notri in zopet tu notri- čutim večkrat, recimo ravno sedaj, neko tesnobo, katera mi pogostoma zapira sapo.”
Pri tem je pristav pl. R. pokazal na vrat, glavo in prša.
“Domišljavost v naj hujšem štadiju,” mislil, je >dr. F. sam pri sebi. Glasno pa%je nadaljeval;
“Čudna bolezen! Torej le za vrstjo opišite bolečine vsakega organa posebej ; najpoprej prša.”
“Večkrat čutim, kako mi je tesno v njih in pri srcu, katero pogosto nemirno utriplje, vidite, tako kakor sedajle.”
"Aha, čutim; res bije precej močno. Toda dalje."
“V glavi—” ,
“Sedaj pride na vrsto vrat. Le zaporedoma.”
"Sopsti mi ne da mnogokrat, zastaja mi sapa,—ravno ta hip tudi.”
“Naredimo mu torej prostor za sapo,” de zdravnik. Brez ovinkov odve-zel mu je kravato in odpel tesni ovratnik.
“Sedaj dalje!”
“To glavi roji mi nebroj čutov in neverjetnih misli; tudi v glavi mi postaja tesno.”
“Verujem ,vam. Dajte, da vam potipam žilo; hm, hm,” mrmral je zdravnik.
Izpoznal je takoj, da ima opraviti z domišljavim bolnikom ali pa r, prismojenim zaljubljencem.
Z resnim glasom mu reče:
“Dragi gospod, vaše stanje je opas-no!—Jako opasno!” nadaljeval je, ne zmenivši se za to, da se je pacijent močno prestrašil. ‘‘Bolesti v glavi in vratu, posebne one v glavi, so najnevarnejše. Upam pa, da vam bo mogoče pomagati. Toda prs in srca polotila se je že kronična slabost, katero ozdraviti ni v stanu niti najslavnejši prvak zdravilstva. Če se vam samim ne posreči najti za to primernega sredstva, ste na vsak način izgubljeni.” “Ali menite to resno, gospod doktor?” ;
“Popolnoma resno!”
“In mi ne morete nič svetovati; ali ni nikakega sredstva proti tej bolezni?”
“Pač. Eno samo. Ali ste “jo” že videli?”
“Videl; ko sem šel semkaj, srečal sem jo tik vrat. Torej je vendar “ona” vzrok moji bolezni? O, mislil sem si
takoj.”
Zdravnik mu je pritrdil.
“Pomislite, gtanuje ravno meni nasproti; neštetokrat se oziram na njeno okno, a ona se ne prikaže. Celih osem dni že ni dvignila niti zavese pri svojem oknu. In ako se srečava, menite, da me pogleda? Niti to ne! Celo sedaj, ko sem šel gori in je stala v /£Ži ona, obrnila mi je hrbet. Toda :a' Boga, saj še vedno lije. Gospod loktor, prosim vas, pošljite po gospi-
co, da pride semkaj gori. Kot zdravnik morate storiti svojo dolžnost. Prosim vas, hitite, hitite!”
“Vse kar ste mi pripovedovali o svojem idealu, res ni bilo povsem dostojno. Toda kaj naj storim jaz. Te vrste bolezni ne spadajo v področje mojega zdravniškega delokroga,” dejal mu je dr. F. pol resno,, pol šaljivo. ‘Kako naj tujo damo sprejmem, kaj naj ji rečem? Ali je morda tudi ona bolna?”
“Ne, pač pa sem bolan jaz! Pojdite ponjo, gospod doktor, najboljše bo še tako.”	^
Stari samec se je nekoliko pomišljal. Ni mu šlo v glavo, da bi bilo to “najboljše”. Zdelo se mu je presmešno, povabiti k sebi zdravo osebo, damo, katero naj da s kostmi in kožo kot zdravilo svojemu najnovejšemu paci-jentu. Nasprotno pa, čemu bi si' ne privoščil zabave, da vidi, kaka_se uklone ta v tako zoprne zakonske verige.
“Dobro, pojdem; David, mojo suknjo!” ukaže slugi, ko se je naposled vendarle odločil.
“Čemu, gospod doktor?”.
“Osel; naj li grem po damo v nočni halji?”
Na tak prelaskavi ukaz mu je sluga takoj prinesel suknjo.
“Še eno prošnjo, gospod doktor; ker sem ves premočen, posodite mi še svoj frak,” prosil je pristav,, ves v radosti, ter si urejeval pred zrcalom stoječ svojo toaleto.
Na ukaz svojega gospoda prinesel mu je David fa^k. Sočutno je ogledoval stari služabnik pristava, ki je bil, kakor je sam čul, tako nesrečen in vrh tega še neozdravljivo bolan. Vrat, glava, prša! Mož je izgubljen. Ali ni imel ta gospod matere, ki bi ga bila vsaj svarila? Njegovemu gospodu bi se kaj takega ne bilo moglo pripetili. Hvala Bogu; to bi bilo strašno!
Tako premišljujoč odšel je v kuhinjo, da pripravi kameličen čaj svojemu gospodu.
Komaj je pristav oblekel frak, že so se odprla vrata in z zdravnikom je vstopila—kolikor se je dalo navidezfno soditi mlada, elegantno oblečena dama. Obraz ji je bil zakrit z gostim paj čolanom.
Ugledavši tujca pri ogledalu se je hipno ustavila.
Doktor F. ponudil ji je stol.
“Gospod pristav pl. R., moj pacijent; gospica...” hotel jo je predstaviti, a šele sedaj domislil, da niti njenega imena ne ve.
Opazila je njegovo zadrego in lahno priklonivši se imenovala svoje ime. “Julija pl. W...”
Pristav pl. R. se je molče priklonil. Nekaj časa ni nikdo besede izprego-voril. Molk je pretrgal zdravnik ter začel:
“Veseli me, da ste sledili mojemu povabilu, gospica; pripisovati je , to neprestanemu nalivu. Kot zdravnika me veže dolžnost, da čuvam vsakega-pred nevarnostjo, da oboli. In to bi se vam gotovo pripetilo, če bi stali cele ure na prepihu ob tem viharju. Prer hladili bi se prav gotovo. Tu pri meni ste na varnem. Čaša vročega čaja vam bo dobro dela ih potem naj lije dež, kolikor mu drago, mi se ne borite zmenili zanj.”
“Prepazni ste, gospod doktor,” odgovorila mu je mlada dama; “izvan-redna čast zame, ker kakor vidim, ne ordinirate ob tej uri. Torej se ne držite tako strogo reda, ker. . .”
“Ker sem še samec, mislite morda,” seže ji dr. F. v besedo.
“O vse je natančno v redu, ravno tako še, kot je zahtevala pokojna mati mojega gospoda, in ta je ljubila red nad vse,” vmešaval se je vmes stari David.
“Čast mi je predstaviti svojega slugo, ki mi je v eni osebi strežaj in hi-šina in kuharica.”
Vseh se je polotil glasen smeh. “Potolaži se, David; gospica niti najmanje ne dvomi o tem, da umeš najbolje vzdržavati red.”
“Gotovo ne, tega nisem mislila,” pritrdila je Julija. “Prosim torej opro-ščenja.”
“Tega pač ni potreba,” opravičeval se je sluga v zadregi. “Čaj bo takoj gotov.”
“Pokažite torej svojo sposobnost in umetnost; upam, da boš tudi sedaj moji hiši ohranil vso čast. Požuri se torej!”
Pristav pl. R. je bil v zadregi. Ni vedel kako bi se dami približal. Zaman se je trudil, da bi videl njen obraz; tkanina, s katero je bil zakrit, je bila pregosta. Belil si je glavo, kako bi začel pogovor, a nobena pametna misel mu ni prišla na um. Naposled je opazil, da ima ona še vedno v rokah dežnik. Pristopil je k njej.
“Prosim vas, dežnik, milostiva, moker je,” jecljal je tako hlastno, da se je skoro prestrašil. Uvod v ‘pogovor je bil tu!
“Lepa hvala,” dejala je ter si slačila rokavice. “Gotovo je vas le slučaj pripeljal tu semkaj?”
“Da, milostiva gcjspica; potreboval sem nujno zdravniške pomoči. Napadi moje bolezni...”
Julija se je zganila in pomaknila stol nekoliko v stran.
“Napade imate; vendar ne epiletič-nih?”
“Kaj še,” odgovoril je mesto njega zdravnik; “to je vse kaj hujšega, resnejšega, kar je gospoda dovedlo k meni. Njegova bolezen se mu utegne še večkrat povrniti.”
Če bi ne bil obraz Julije zagrnjen z gosto tančico, opazilo bi se bilo, kako je hipoma prebledela.
“Ali ni upanja na popolno ozdravljenje, gospod doktor?”
Ta je molčal.
“Ali čutite kake bolečine gospod pristav?”
“Hvala vam, hipno ne, izvzemši ne-
íOflEWS TBINKÄ-a
or
rÎEFt VM
Radosti življenja
» »
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
» vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
I )obro prebavljanje. I >ol>i*o zdravje.
Močni živci. Močne mišice.
I >oli»'o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kidar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se nurate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
ko tesnobo. Upam, da preide tudi ta. Kako menite vi, gospod doktor?” Ta je zmajal z rameni.
“Povedal sem vam že svoje mnenje in svetujem vam ponovno kot edino sredstvo, da si sami preskrbite dotič-no zdravilo, če hočete, da bodete obvarovani nadaljnih bolečin.”
“Ali pa tudi imate potrebno postrežbo?” vprašala ga je gospica Julija z vidno skrbnostjo.
“Imam sicer staro strežnico, ali da bi imel dobro postrežbo, tega ne morem trditi.”
“In vaš poklic? Vam-li dopušča, da se izogibljete vsakemu nemiru?” “Ta ne pride v poštev,” odgovoril je mesto njega zdravnik; “glavna stvar bi bila skrbna postrežba nežnih rok.”
“Torej tudi nimate sorodnikov,” vprašala je Julija, obrnivši se zopet k pristavu.
"Tudi teli nimam; popolnoma sam in zapuščen sem,” odgovoril je pl. R. nekoliko pogumnejši..
“To je pač hudo,” pristavila je sočutno in s posebnim povdarkom Julija.
“In zakaj se ne oženite?”
“Bilo bi pač edino pametno,” pritrdil je zdravnik proti svojemu prepričanju.
"Za vas bi bilo to brezdvomno najpametnejše.”
To je Egona zopet spravilo iz ravnotežja.
“Tudi jaz sem prepričan o trem, toda. . .”
“No, in-----”
“Saj to je ravno, kar je najtežje,” izpregovoril je, da bi premislil, kaj. Julija je čutila, kako ji je šinila kri
v glavo.
“Ali je to res tako težko, da rajše žrtvujete svoje življenje?” vprašala ga je hitro.
“Težko, jako težko, skoro nemogoče—do sedaj.”
Vsedel se je k njej.
Ona je odložila klobuk in Egon je zrl v dražesten obrazek temnih oči. Gosti, lepo spleteni lasje so ji viseli na lepo čelo.
“Do sedaj, ste rekli,” začela je nadaljevati razgovor.
“Žalibog, do sedaj.”
Razgovor je prekinil vstopivši sluga, ki je prinesel čaj na mizo. Proti običaju natočil je prvo čašo svojemu gospodu, ki jo je pa postavil pred gospi-co Julijo.
“Kako dobro diši,” vzkliknila je ta. “In kaka pozornost! Celo nalil mi je čašo in meni ohranil ta trud.”
Sedaj zdravnik ni ugovarjal, ker je vedel, komu je veljala ta pozornost,— njemu namreč.
(Nadaljevanje na 7. strani).
Denarje v staro domovino
* pošiljamo
za $ 20.50 ......... 100 kron,
za $ 40.90 ......... 200 kron,
za I 204.00 ........ 1000 kron,
za $1020.75 ........ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati uajpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali ro-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York, 6104SL Clair a»., Cleveland, Ohio.
Herbst&Sin
i Pogrebnik in i <iJiiJ)aizainoyalec
Chicago Phone 562.Northwestern 861
Res. Chicago Phone 1373
108 Jefferson St.
JOLIET, ILL.
Govorimo po nemík o.
Odporto po dnevi in po noči.
SEDAJ SE VAM PONUJA
lepa prilika
AKO ŽELITE KUPITI FARMO
Na prodaj imam vpč KRASNIH FARM v Missouri, katere obstoje iz 40 do 160 oralov v enem kosu zemlje.
Cena od $7 do $18 za acre.
Delam vsa notarska dela (Notary Public) ter sem izkušen tolmač.
Oglasite se pri meni če kaj takega potrebujete. Vsem rojakom so toplo priporočam
Anton Težak
615 N. Chicago St.,
Chicago Phone2204. JOLIET, ILL
Emil Badman
580 South Center ave., Chicago, IH.
Slovanski tvorničar društvenih odzna-kov (badges), regalij, kap, barider in zastav Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastoui.
Jacob Pleše MESNICA.
AUIIIIlHllNIIMIIIIItlllllll'
911 Nortñ Scott Street.
JuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiNiiiirF.
JOLIET, ILLINOIS.
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sta. JOLIET.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogostoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. ISTrodajam tudi premog po prar nizki ceni.
N. W. Phone 825.
urT zastonj
Krasna ura z zgornjim navijakom in dobrim ameriškim kolesovjem, pokrov je iamčen, da ne očrni, Ura je podobna uri vredni $50.
ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naše izvrstne zlatnine po 10c vsak Naročite 24 kosov zlatnine kakor -	hitro je mogoče in ko isr,o prodate
innam pošljete $2.40 dobili bodete po pošti vam poslano krasno uro zastonj
NATIONAL JEWELRY COMPANY, Dept. 47, Chicago, III.
VSAK ROJAK
naj ta oglas vsaj enkrat prebere in pomisli ali je resnica, kar govorim, ali ne.
Č1TAJ BRATE!
Nekateri trgovci plačajo na tisoče dolarjev za oglase na leto, potem se prav lahko izprevidi, da jim dobre pijače ni mogoče tako pocejii prodajati kot oravijo, ker njih same bi več stala.
Jaz Anton Horwat in A. Hibanc
ki imava že večletne izkušnje za izdelovanje raznih pijač iz rožnih korenin, izdelujeva najboljšo in najkrepkejšo pijačo za rojake in to je:
Dalmatinski grenčec
(DALMATIA BITTERS)
■ni —priporočani Champaigne Wine
delano iz najboljšega grozdja mešanega s koreninami starokrajskih rož.
Prodajam tudi res pravi, iz čistih grozdnih tropin kuhani tropinovec, ki za pristnost istega lahko jamčim.
Izdelujem tudi ameriško zdravilno grenko vino, o katerem lahko trdim, da ima ravno toliko ali več zdravil v sebi, kakor katerokoli drugo najbolj poznano v tej deželi.
Obenem naznanjam, da imam veliko zalogo avstrijskih viržink, ki jih izdelujejo slovenska dekleta, in tudi drugih različnih smodk.
ANTON HORWAT,
Cigar Manufacturer,
Rectifier and Wholesale Liquor Dealer.
600 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler Si Co.,
112 Exchange Street Joliet
ANA VOGiRIN,
103 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Je priporoča 81ovenkam in Hrvaticam.
ZA JKURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah.
Stefan Kukar,
N. W. Telefon 348 in 1479.
M1H0ČEM0TT0J DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo biš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Mag prostor je na Oesplaines ulici blizn norega kanala.
Predno kupiS Lumbb oglasi se pri naa, in oglej si n&fio zalogo I Mi te bomo zadovoljili in tl prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu
DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
M. F. LOUGHRAN,
Loughrau Bldg.	JOLIET, ILL.
*OOOCXaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQO»C
Kje je najbolj varno naložen denar? }
Hranilnih u log je: S 2 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.



Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denar m »nor 1i vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh nlog jamči njen bogati zaklad, a poleg tet a še mesto Ljnbljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torejjtolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti l.obene izgube. To irijoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo deuar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljntJljansKa posluje y svoji palači y Prešernovih nlicah
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN“ N J EGO V A BANČNA PO-DRUŽNICA 6104 ST.CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
tooooooooooooooooooooooooooooooex>oooooooooooooooooo6o
Joliet. ill.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in posodje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling DeptlScott and Clay Sts.	Oba telef. 26
“Za vse to se imam zahvaliti svoji pokojni materi. Vse njene navade in uredbe posnema točno ta podedovana starina, ki spada med rodbinsko zapuščino,” je rekel doktor F. natihoma, ko se je oddaljil strežaj.
“Usojam se dvigniti čaše ter napiti našemu ljubeznivemu gostitelju,” začel je pristav ter vstal.
Isto je storila Julija.
“Na zdravje!” in zazvenele so čaše.
Komaj pa je mlada dama pokusila všebino, postavila je čašo takoj na mizo nazaj.
Zdravnik in pristav sta se začudeno ozrla nanjo.
“Prosim oproščenja, gospod doktor, toda pripetila se je najbrž pomota,” se je opravičevala smehljaje se Julija. “S tako grenko pijačo se ne drznem piti na vaše zdravje.”
“Ali dovolite, do pokusim, milostiva gospica?”
“O prosim, gospod doktor.”
Z ogorčenjem je odstavil čašo od svojih ust.
“Prosim lepo oproščenja,” je rekel skoro v zadregi; “to je mala pomota mojega strežaja, ki se bo nemudoma pojasnila.” i “David!”
“Ukazujete, gospod doktor,” se je oglasil ta iz sosedne sobe.
“Pojdi semkaj!”
Zvani je prišel.
“Kakšno vražjo pijačo si nam prinesel?”
“Kameličen čaj, gospod doktor, kakor ste malo poprej ukazati blagovolili. Ker ste že enkrat čaj pili, menil sem, da------—”
“Da bi te vrag odnesel, ti---------!”
Med bučnim smehom ni bilo mogoče razumeti, kakšen častni naslov je topot dosegel stari David.
“Torej ie vaši pozornosti naj se zahvalim za to zdravilno sredstvo,” de-'jala je Julija še vedno s smehom.
' “Toda oprostite, gospod doktor, ob taki pijači bi jaz vsekakor ne hotela ; ostati vaš gost. Kako je mogoče, da vam je taka pijača tako priljubljena?”
“Le vsled posebne skrbnosti mo-! jega služabnika. Neka šala, katero sem si malo poprej dovolil nasproti njemu, je mene sedaj malone v zadrego pripravila.”
David se je opazivši svojo nerodnost umaknil ves potrt, zdravnik pa je , v splošno veselost povedal cel dogo-; dek od začetka.
Nato se je vnel med vsemi tremi novimi znanci živahen pogovor o tem in onem; zabavali so se neprisiljeno, med tem ko je zunaj neprenehoma lilo. Zdravnik je povedal več dogodkov iz svojega življenja. Tudi Julija je vedela marsikaj povedati iz one
dobe, ko je bivala še v ženskem zavodu v mestu N....
Kako so nekdaj določevali starost.
Opiraje se na kak' znamenit dogodek m. pr. na vojno, potres, požar, lakoto i. dr. so določevali nekoč preprosti ljudje svojo starost. Ljubljanski stolni kapitul je imel pred tristo leti neko pravdo z Zlatopoljci. Na obravnavi dne 28. vinotoka 1615 so vprašali pričo Martina Kordina iz Če-pelj, koliko mu je let. Odgovoril je, da pomni draginjo leta 1570. (ge-denkht des Tiheuern Jahrs 1570.). Takisto je zagotavljal Luka Smrtnik ob isti priliki, da je rojen pred draginjo leta 1570.
Cilinder—znak socijalizma.
Na Angleškem so bili voditelji so-cijalištov dalje časa v hudih skrbeh zaradi vidnega znamenja za svoje strankarsko prepričanje. V drugih državah nosijo socijalisti rdeče kravate, a angleški socijalisti sc za kaj takega ne morejo odločiti, ker nosijo rdečo kravato s posebnim veseljem kralj in dvorna aristokracija, a socijalisti vendar ne morejo trpeti, da bi jih dolžili vsled tega, da so kraljevi privrženci. Sedaj so dobili vendar srečno misel. Za svoje znamenje so si izbrali cilinder, ki ga je boljša družba zadnja leta skoraj popolnoma izključila, a sedaj se ga bo še bolj izogibala.
Oče Vehinger.
Listi so poročali, da je prominil oče Vehinger, vstanovnik zavoda za gobove v mestu Mandulay v deželi Bar -ma. Apostola gobovih je napadla mrzlica, ki se je nagloma izhudila. Zdravniki so doumevali, da se mu je naredila vgnjida ali notranji tur. Napravili so operacijo, pa brez vspeha. Delo, ki ga je pripravilo ob življenje, ga bode preživelo. Oče Lafon, ki mu je bil na smrtni postelji v zadnjih tre-notkih ob roki, mu bode naslednik ter vodnik zavodu za gobove.
Novo avstrijsko
ministerstvo Beck nazivajo listi “prestolonaslednikovo ministerstvo”. Ko slučaju smrti ali bolezni. Če bi treba se je ob nastopu istega poslovil bivši češki minister rojak dr. Randa od vladarja, je prosil, naj vladar milostno zagovarja ustanovitev češkega vseučilišča na , Moravskem. Izpolnitev te kulturne potrebe češkega ljudstva je le vprašanje časa. Vladar se je za-hvalli dr. Randi za njegove usluge in mu podal pri slovesu roko. Randa je tudi priporočal novemu ministrskemu predsedniku dr. Becku ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. Beck je rekel, da hoče obračati svojo po-
POZOH.
Ako hočeš biti zdrav n vesel, in da ne bodeš rabil plačati zdravnikom za Jeke, kupi si torej dobro uro, katera ti pove čas delati, spati, piti in jesti. Ali veš kje morei! dobiti dobro uro? Gotovo!
Pridi toraj v našo prodajalno zlatnine in gotovo si izbereš dobro uro.
Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stioko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše dois vam jamčimo.
^USpPopravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ ,	° JOLIET,agI°LL.,reel
VSI NARODI V AMERIKI
POZNAJO IN HVALIJO
DR. LEONARDA LANDESA
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi.
Ni Človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh.
Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni ▼ glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, bripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic erea in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnih organov slabost želcdca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prise, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
Zdravniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino.
Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New York® lAO East 22nd Street, živeči.
Speijalist za vse tajne možke in ženske bolezni nobeden zdravnik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejsein načinu zdravljenja Id b.ez vsake operacije.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočomo žam, da ste obrnete na doktorja Leonarda JOandesa kateri je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril.
Pojdite k njemU osebno ali opišite natančno' svojo bolezen in m® pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York. N. "L
Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in cb nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.
zornost na kulturne češke želje. Potem je dr. Banda izročil svoje uradne posle dr. Pacaku. Ginjen je položil obe roki na Pacakovo glavo in rekel: Blagoslovim svojega učenca in Vam želim mnogo uspeha na Vašem mestu.” Dr. Randa je objel dr. Pacaka. Jokala sta oba ministra. Ko se je poslovil dr. Randa od uradnikov češkega ministrstva, so se uradniki predstavili dr. Pacaku. Na pozdravni govor ministrskega svetnika Villainja je odgovoril Pacak, da ne želi delovati le kot njihov načelnik, marveč tudi njihov prijatelj. Državi meni, da napravi največ uslug, da zastopa natančno, korist češkega ljudstva in domovine. Tudi v svetu krone upa, da koristi češkemu ljudstvu. Gotovo bo velik državnik, ki se mu posreči, da bodo zadovoljni narodi v državi. A kdor deluje na sporazumljenje med Čehi in Nemci, položi temelj novi srečni bodočnosti.
Razburljiv, lovski dogodek
pripoveduje Charles Robert v ravnokar izšli knjigi. Nekega dne je hodil s puško po vročih tleh ob reki Ganges, da bi kaj ustrelil. V duhu je obžaloval, da ni prišelkpar let poprej, preden so v tej pokrajini iztrebili tigre. V teh mislih mu pade odzadaj nekaj na pleča s tako silo, da je kakor nezavesten padel na obraz. Ko se je opomogel ter se hotel zravnati, podrla ga je ista teža znova na usta. Sedaj šele je postrani zagledal dvoje rumenih, nanj prežečih oči. Bil je pri njem’ velik tiger. Daši je držal nabito puško pri roki, ni je smel nameriti, kef bi ga pri najmanjšem gibljaju tiger npopadel. Stisnil je puško močneje v pest t.er se s topo resignacijo vdal v Svojo usodo; ne da bi dal od sebe znaka življenja. Nato ga je tiger popadel za desno ramo ter ga skokoma odvlekel v goščavo. Od bolečin in strahu je izgubil zavest ter se zavedel šele potem, ko je ležal med dvema mladima tigroma v njihovem ležišču. Mlada tigrica sta ga valjala po tleh, ga lizala in udarjala s tačicami po njem. Ko pa se je hotel s težavo vleči k bližnjemu drevesu, je skočil takoj k njemu stari tiger ter ga privlekel nazaj k mladičema. Cedaj je šele zadobil popolno zavest, da je uvidel, da mu preostane edina rešitev nabita puška, ki jo je še vedno trdno držal v roki. Z veliko previdnostjo je zasukal cev proti staremu tigru, ki se je leno grel na soln-cu, ker je gotovo pred kratkim dobro obedoval. Ko pa je hotel puško pritisniti k rami, je začutil strašne bolečine, kajti pleče mu je bilo zdrobljeno. Vendar se je previdno priplazil za ka-kakih pet korakov do tigra, naravnal cev med pleča in sprožil. Tiger je planil po koncu, potem pa z vso težo padel zraven lovca na tla. Bil je v srce zadet.
Pes, mačka in krava toženi.
Pred sodiščem v Bonnu se je nedavno završila pravda, ki so jo provzro-čili pes, mačka in krava. Dogodek je bil sledeči: Pes je gonil mačko, ki še je zatekla v* hlev ter skpčila na hrbet
kravi, ki jo je ravno tedaj molzla dekla. Krava se je splašila ter vrgla deklo, ki se je znatno poškodovala. Ker se ni vedelo, kdo izmed treh živali je provzročil nesrečo, a ker je lastnik odgovoren za škodo, ki jo napravi njegova živina, je sodnik lastnike vseh treh živali obsodil v enake dele odškodnine dekli.
Smrt alkoholu.
Bivši senator v Washingtonu John Henderson in njegova soproga, zelo bogat par, sta v mladosti ljubila gostovanje, na katerih se je brez konca jedlo in še več pilo. Leta 1903 pa sta svoje nazore spremenila ter postala antialkoholista. Ker pa sta še 'imela polne kleti najboljših pijač, vprašala sta za svet antialkoholično družbo "Rehabitov”. In družba jima je svetovala, naj se vino izlije v kanal. To se je zgodilo zelo slovesno med veselim petjem. Poulična družba je kmalu zvedela, kaj 'se pripravlja, in prihiteli so moški in ženske z vsakovrstno posodo ter si pred kanali nagrabili pijače. Tisti .dan je bil celi del mesta pijan.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
JOLIET, ILL.
Gostilničar
Točim izvrstno pivp katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in ktvavljenjem, ker Svetogorski čaj za Iedviee zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča ždravi čudovito:	Plučnice, na
duho tervse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in $1. Plača se vnaprej Pilse
1 Cent. Laboratory,439 W. 18 st. Chicago.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dug po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras z?
tm. Chicago telef. 2794	N. w. telef. SCT
122 Jefferson SlreeJ:::: :J0J UT JI 1 ,
^IVTFVMK A v «Kl «T,n VENEC, LS TTTLT.TA u*o«
K40(»(»<H»0»0«t^
MALI OGLASI.

POTREBUJEMO ioo MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in Lockportom. Plača se po $1.75 na dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros.	*2>d
NA PRODAJ LOTA 50x132 NA N. Summit St., en block zapadno od Hickory St. car line. Cena $1901 Proda se za gotov denar, ali na lahke obroke. Fred H.Bartlett & Ccs 100 Washington St., Chicago, 111.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In> t®> je? Dr. Struzinsky!
ZNANA “PEZDIRČEVA”' MIŠA V' Metliki s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in vrtom je na prodaj. Pojasnila daje: Hranilnica ira posojilnica v Semiču, Dolenjsk©, dg-
Ta $30 zlata ura, za $1.50 na mesec.
Sedaj je najboljša prilika, da si kupite a-l&fto ano* aamali denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, ima dTojni pokrov in je jaracena za 30 let.—Kolesevje-
je najboljSe vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj
nego $30. Da pa vsakemu damo priliko knapii» to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprss po-
iti precej ko si ogledate uro, 9 dolarjev plačate pa. na obroke v Šestih mesecih po $1.50 na mesec-,. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam. lepo verižico in uro na naše stroško. Za plaži-lo $6 .00 je ura kakor vže plačana ne da bi miimelii kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgKj.jpte,keu-vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsak.' mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupita uro in plačati precej, popustimo vam lOodsiotko-v to je pošljemo vam jo za $13.5C. Pri naročbi nam» naznanite, ali hočete moško ali žensko uro, z «tli dvcjuim Dokrovom.
M- Rech & Co-, Jewel'rs, Dept. 282, Chicago, lil-
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
ŽUPNIKOVA IZKUŠNJA.
J rasel sena že več let bolan želodec in sem poskušal marsikaj zoper bolezen, a brez rssjseba. Tri steklenice pastor Koeraigtvega krepčila za živce so imele zaželjeni uspeh in so me ozdravile, sat®.' j* girijioročam vsem bolnikom.
H. Lissack, župnik.
Sestre «fcragoeeile krvi v Williams-fcusgjt, €k, pravijo: Prav zadovoljne smo 2 mčicakcm pastor Koenigovega krepčila, aa živce, ki je rabimo že nekaj. letu
Sestre sv. Jožefa v Indianapolisu, Irodt, poavijio: Že 10 let rabimo pastor Koeaigev© krepčilo za živce z najboljšim uspelbom.
1 K CTAN I pošljemo dragoceno Ifnjigo vsa-IAj Hill J k tmo na zahtevo, gevai bolniki* dbb« adtaril» brezplačno. To zdrazilo je več aego deseilrt pripravljal Sev. Pastor Koenig, ia jPbst TWayus, Im: , a sedaj ga priredi: j.,
KOENIG MEDICINE CO.,
CB1CABO, 3Lli.
Pr®d»»,jrB s» v Ipkarnab. Cena steklenici $i. C stekleiiic za $5. V Jolietu ga je ctofcitj v BoJzhanerjevi lekarni na Chicago St.
Meegan & Eder,
KOS1TRARJA, 0L0VARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI.
©elktai tadi j aznovrstno drugo v to otrok© sjatlajoiB delo. Nizke cene.
*9} S. Blaff St., JOLIET, ILL.
N. W. Phone 700.
Delavska
agentura.
Ako potrebujete delavcev ali delavk

©gla^ias se jsi nas mi Vam jih hitro preskrbim©:	Imamo tudi delo za nekaj do-
brih de ki st za hišno delo. Dobra plača.
M. PHILBIN
Točim vedno sveže pivo, ffnekalF ¡j	CASS STREET
fornijsko vino, dobro žganje ia tu | Cbi .Pfcone 8932	N. W 5
žim najboljše smodke.	f Stanovanje Chi. Phone 3541.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills
Kam pa danes?
V Lockporti
Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodke in česar ti Še srce poželi, dobiš na raapolago pid zatorej obišči mojo $lQVCBSt»V> gostilno, kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave.
ANTON DOVJAK
9th St., EockporS, M,
prJJKJTVDttJl.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
„Phoenix * Buffet
Uger se noči medno sveže pivo žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke,
Axxt. SlsiofT,
N. W. Pbone 609.
USI N. JSivkory St., Joliet,
Ako hočete barvati svoj« hist*. IijiU
‘‘Patton’s Sun-Proof Paints”
garantirana je za 5 let ter je najboljša na svetu. Dobi se pri
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
RRAT-ETA LEKARNA
ee- priporoča slovenskemu občinstvu
v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cene.
JW 3«ffltase® St., bliže mosta.
R. ©. BertEÙîK.	L. BI Bertnik
BERTNIK BROS.
j 1ZDELOTALC3 FINIH SMODK.
; HiüsuKtMst: JUDGE. NEW CENTURY.
1.0 oevtov.	5 centov.
1
¡403-, Cass St., nadstr.JOLIET.
Vsak Slovenec ali Hrvat naj pije v korist svojega zdravja
“TRIGLAV”
zdravilno grenko vino in
‘Ban Jelačič grenčico*
katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se pri:
Triglav dnini WIs.
568 W. 18th St., Chicago, 111. Zalogo imajo: ALOIS RECHER. 1223 St. Clair St.. Cleveland, O. in ANTON LINČEK, 501 llth Ave., So. Lorak), O.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Scboenstedl
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja
zemljišča.
Pieskrbuje zavarovalnino na * posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožn«
listke
Cor. Cass & Chicago Streets
1. nadstropje,
C. TH. Bwnra, jamrd»	Kcbt. Piictser, podpreti»
W. S. Wijoca, kute.
GiGatf Satinai Bait
Kapital $100,000.00.
BASSES BUILDING. JOLIET. ILL.
fleiiar na posojilo.
P osoj n jem o denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji.
MtJNROE BROS
PRI NEBEŠKIH VRATIH.
Poljsko spisal H. Sienkiewicz.
—Pok, pok!—odpri sveti Peter!
—Ddo pa je?
—Jaz, Ljubezen.
—Kakšna ljubezen?
—Krščanska.
Sveti Peter je malce odprl vrata; na stežaj jih ni odprl zavoljo tega, ker izkušnja ga je naučila previdnosti. Skozi špranjo je torej poizvedoval da-lje:
—In kaj pa ti tu hočeš?
—Zavetišča.
—Kako to, zavetišča?
—Ker ne vem, kam bi drugam šla,
—In vendar se ti je zaukazalo prebivati na zemlji.
—Pa ljudje so me izpodili.
—Da se Boga ne bojiš! Zavoljo koliko hudobnih ljudi pa si se odpovedala službi in svojemu poslanstvu?
—Ne samo nekoliko ljudi, ampak vsi pozemski narodi so me izpodili.
Sveti Peter je odprl vrata na stežaj, izšel je iz neba ter se je vsedel na kamen pri vratih.
—Kaj pa se je zgodilo?—vprašal je nemirno.—Ah, sedaj vidim, da nisi prišla sama. Koga pa si seboj pripeljala?
—To so moje hčerke: Pravičnost, Resnica in Usmiljenje.
—Te so tudi ljudje izpodili?
—Tudi. Ni več za nas prostora med narodi na zemlji.
—Zmirom le govoriš o narodih na zemlji, malo vendar prenehaj! Ljudje so tudi grešili zoper tebe, narodi so se neusmiljeno vojskovali med seboj in vendar nisi bežala od njih.
—Ljudje so grešili in narodi so se neusmiljeno vojskovali, ali v globini src so vendar imeli vero in prepričanje, da jaz moram biti podlaga življenju. Sedaj je pa ta vera popolnortia izginila. Ni ostalo po nji niti sledu, sveti Peter, in zbok tega v resnici nimam več kaj opraviti na zemlji.
—Odkod je to prišlo?
Krščanska ljubezen je spustila roko navzdol, kjer se je sukala v ogromnem brezdnu zemska krogla ter pokazavši na nji madež odgovorila:
—Odtod.
Sveti Peter je uprl oči v oni temni madež. Dolgo je gledal in navsezadnje je rekel:
-—Vidim... mesto... in v njem in okoli njega množico spomenikov...
—Spomenikov tega, kateremu je bilo ime: Sovraštvo.
—Da...Sedaj vem vse. je nas Slov. še bolj zbližala. Po sreči skozi vrata.
—Takoj. Samo mi še povej, ali nisi poizkušala, iti kam drugam?
-Šla sem na Zahod, ali tam so vse dežele polne strank in ljudje se tam vzajemno tako sovražijo, da bi tam ne bilo prostora za-me.
—Mogla bi iti še dalje—za morje.
—Nisem imela denarja.
—No, in na drugo stran od mesta Sovraštvo?
—Nisem imela.. .potnega lista.
•—Nikamor nisi mogla?
—Nikamor.
—Kaj pa, ko bi naš križani Zveličar hotel znova vstopiti na zemljo?
^-Oh, sveti Peter, ne pustili bi Ga ali pa bi se mu rogali.
Nastal je kratek molk; potem je Apostol povzdignil glavo, pogledal je z žalostnim začudenjem krščansko Ljubezen in vprašal:
—Ali povej mi vendar, kaj jim nadomešča Odrešenikovo učenje in Te be?
In Ljubezen je odgovorila:
—Pravijo, da trgovina in bogastvo.
GLUH ZOPET SLIŠI
le juti moj CPeEui balzam, kt trajno zdravi »e samo Šumenje, zr Bujenje v »fesih in nagiuhos. ampak tudi popolno gluhoto Crua a nav o pom in poStnino je $3.30. Razpošilja po vplač&Dju »naprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 5868. Center ave., Chicago, 311, Cenik p cfii) ja m zastonj
Beniik H. A Mei>»o H.
S TASSEN
sob» aw in aos sumi bj%.
JOUET, ILLINOIS.
JA VNJ NOTAR
Kepaj» in prodaja zemljišča v mesit» in 2* deželi.
Zavajmj» hiše in pohištva proti ; ogaj», »»vsfeti ali drugi poškodbi. Ks.va.rej* tudi življenje proti oGitgedMa in boleznim.
ladeljnj» vsakovrstna v notar-ska-ntrufeo »tariajoč-a pisan ja.
fiatari memške in angleške.
j
M
jišča v W
!
Na prodaj lota
široka 91 ft, dolga 180 ft, pred njo gre poulična kara. Za loto je tir C. R. I. & P. železnice. Zraven te lote bode železniška postaja. Na loti stoji 2 nadstropna hiša s 45 sobami. Pod hišo je fina klet. Od hiše se lahko dobi okolu $80.00 najemnine na mesec. Hiša je nova, delana še le pred 8 leti.
Cena hiši in loti je $3,500.00, in sicer $500.00 na roko, a drugo ¿a na lahke obroke.
Hiša je v Rockdalu, poleg največjih tovarn, kjer dela na tisoče ljudi.
Za bolj natančna pojasnila prašajte IGNAC ČESNIKA,
N. W. Phone 183 R.	Joliet, 111.
R. F. D. No. 5
Javna zahvala.
Dragi Dr. E. C. Collins M. I. New York. Jaz Jožef Pavlič Vam naznanim in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi meni sporočili. Zdaj je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni
Jožef Pavlič
Box 334, Aspen, Colo.
jv
Mi prav malo govorimo o naših **?* izvijalnikih obleke. To pa aato, /K ker se sami hvalijo ter so res najboljši.
❖
❖
Cena $2.25 $2.80 $3.00 $3-50 $4.00 $5.00	Y
Barrett Hardware Co.	Æ
It*j% t*t*7 t*iS tŸi fŸî t*ifa $*¿*7 fîfrl t^l fŽV |T!|7tï7Tj7*37 l4-3	“m? *2P *4»s l4*
Dela jih Lowel Mfg. Co. in jih jamči od 1-do 5 let.
Imamo v zalogi Anchor Brand Wring" ers” in druge-

Matija Pogorelc
Trgovina z Zlatnino
IN

Knjigami.
P
Naslov za zlatnino je:
ÜÆe.tlx Pogorelc
1114 Hey worth Bldg., - CHIuAOO, ILL
Naslov za knjige in cenik je:
Pogorelc
Box 286	-	- WAKEFIELD, MICH.
PIŠITE PO CENIK !


J0f0*040f9f0f040*c
! Za kratek
VELIKA RAZPRODAJA
raznega pohištva v mesem juliju.. Namenil sem prodajati blago vsako
SOBOTO in PONDELJEK.
pa prav posebno nizki ceni.
Če kLULpite zet gotov denar vam d.Eim. 33^ popusta-
Sedaj je torej čas, da svoj o hišo oskrbite za mal denar.
Dollar
’AWeekWiU *Turmšhyour‘ „ Home
[Blago proda-jame za gotor denar, ali na lahke obroke



M. E. SAHLER & C0.,
209 JEFFERSON ST.
E.P0RTER BREWING COMPANY
Razprodaja mesa v soboto dne 14, julija 1906.
Najboljše šunke, prodajamo funt
po.............................. 13c
Najboljše prekajeno meso funt
po .........	....... ......  L2J/2C
Californijske šunke, funt po....... 8c
Sveže mesene klobase, funt po..., 6c Govedina, funt po...............". 6c
Najboljši "Steak", funt po......... ioc
Round “Steak*’, ftiht t>&...........
Teletina, funt po.................  ioc
Govedina v kanvicah, funt po........3c:
Frankftirtarice, funt po........ 8c
Polish sausage, funt po............ 8c1
Pridite zgodaj in pripravite si do-, bro meso -za v nedeljb.
Buehler Bros. Co.,	1
104 N. Chicago St.	.Joliet, 111.:
potrebščin?a -&o
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
ULEŽANE PIYE
PAL ALE IN LONDON PORTER
Pivovarna na South Bluff St.,
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOSEPH STUKEL,
avs. zastopnik.
JOLIET, ILL.
G, F, RE1MERS
Izdelovalec in prodajaleo sladkih pija/ »steklenicah.	Telefon 1343.
N.229'Bluff Stiv, J0L1ET. ILL.
Posoinj eioflenarna posestva
German Loan and Savings Bank MARTIN WESTPHAL,
122 N. BlttffSt.	JOLIET,ILL
Baronica: “James, ne žvižgajte tako strašnih napevov in tako navadnih pesnij iz ljudske dvorane.”
Voščilar: “Ampak, gospa, vendar ne morete pričakovati Lisztove rapsodije, kadar čistim čevlje. To pride pozneje, ko bom likal srebro.”
* *
Mladenič: “Pa je gospica, ki jo priporočate, tudi dobro izobražena?” Ženitni agent: “Well, ima vam lepo knjižnico hranilničnih knjižic.”
* *
Mlada vdova: “O, gospod Sitar, mojo hčerko ste popolnoma očarali.”
Gost: “Ali res, i kaj pa je rekla potem?”
Mlada vdova: “Rekla je: ‘Glejte, mamka, tu je mož, ki bi ga rada imela za očeta.’ ”
* *
Zobozdravnik: “Gotovo, gospodična —ampak ali bomo mogli izdreti zob iz tako majhnih ust—to se vpraša.”
* *
Ona: “Jojmene! Stanovanje, koje nama je očka našel, je na severni strani.”
On: “Če boš ti tam z mano, draga, bo tam solnčna stran.”
* *
Prijateljica: “Ej, kaj pa delate v kuhinji? Ali nimate kuharice?”
Gospodinja: “Imamo jo, ampak ona v svoji sobi igra piano.”
* *
“Kako se predrznete prositi me par desetic za kosilo?” je rekel pisatelj z levjo grivo. “Zakaj si ne poiščete zaslužka?”
“Uslužben sem bil še nedavno,” je odgovoril prosilec v oguljeni obleki, “in skoro poginil sem gladu.”
“Hm! Kako službo pa ste imeli?” “Agent s knjigami sem bil, gospod.” “In knjiga, ki ste jo skušali prodajati?”
“Je bila Vaša zadnja, gospod.”
* *
Ona: “Sedaj, dragi moj, rabim pet novih oblek, tri jopiče; šest klobukov, deset parov čevljev—nič druzega.”
On: “O, pač, še nekaj. Druzega moža rabiš, ki lahko plača za vse to.”
* *
Zdravnik: “Da; vem, kaj Vas boli. Spati ne morete. Vzemite ta predpis v lekarno.”
(Druzega dne.) “Dobro jutro, boljši ste videti danes. Ali ste dobro spali?” Legan: “Izvrstno. Čutim se kakor
prerojen.”
Zdravnik: “Koliko uspavalnih praškov ste užili?”
Legan:	“Jaz nobenega. Par sem
jih dal novorojenčku.”
* *
Oče: “No, Jožek, mislim, da imate danes izpraševanje?”
Jožek: “Da, atej, od 3. do 4. Ampak ne pridi tja, ker se samo osramotiš!”
* *
On: “Ne bodi huda, ženka, da prihajam tako pozno. Predsednik našega društva je sinoči odstopil, in to nam je dalo povod za malo slavljef’ Ona: “Za to pa ni bilo treba izostati kar do sedme ure zjutraj!”
On: “I no veš, potlej je izjavil, da e pripravljen spet prevzeti službo, in ta dogodek smo potem tudi slavili!”
* *
“Ali je res, da Vam je žena utekla?” “Žalibog tu v mestecu strašno lažejo!”
* *
A. :	“Povejte mi, ali je ta okraj zdrav? Naselil bi se rad tukaj.”
B.	: “č, gotovo, gospodine. Tu pri nas lahko v kratkem času postanete sto let stari!”
* *
Sodnik: “To je vendaT samo Vaša žalostna slabost za žganje, ki Vas je privedla na zatožno klop.”
Obtoženec: “Oh ne, gospod sodnik, če sem žejen, grem kam drugam.”
* *
^ Žena: “Star, nepoboljšljiv pijanček si, kajti sinoči, tako si pripovedujejo ljudje, si baje na trgu pol ure objemal
oglasni steber.”
Mož: “Ljuba ženka, mislil sem, <*a si Ti!”
* *
1.	gospa (ki mora v gledišču ob M* kem prizoru jokati, drugi): “Ali Vam ta prizor ne izvablja tudi solz?”
2.	gospa: “Oh, res rada bi jokala,
ampak svoje solze bom rabila jutri, ko bom od svojega moža hotela nov klobuk!”	_______________
Ali želiš dolgo živeti?
Daši ne bi nikdo hotel živeti tako dolgo kakor je živel Metuzalem, )e vendar izza časa, ko je DeSoto zaman iskal “vira mladosti”, bila želja vsa-cega človeka, čegar določena mu leta na zemlji so se bližala koncu, podaljšati svoje življenje. To lahko storis, če prav živiš in obenem uživaš Severov življenski balzam. Že 25 let zdravi ta posebni lek zabasanost, nepr£' bavnost, splošno slabost itd. Vselej podeli slabiču in bolniku zdravje m moč. Severov življenski balzam Je resnično zdravilo, vprašaj tiste, ki sO ga gabili. Uravnava vse nepednost' prebavil, ustvarja dober tek in resni čno podaljšava življenje. Cena 75c Oskrbi si ga danes pri svojem lekarnarju ali W. F. Severa Co., Cedar, Ra pids, Iowa.