„ - ■a m mm	l m	mmmmmmmmm
| , , l J ,1 \ k k ) A
MmmemMk m i	1 m wgm f . JmM
mm mm
i 1 I Iti
LETO Ll, št. 48 PTUJ, 3. DECEMBER 1998 CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Predprazniino
razmišljanje
Že razpoznavnim ptujskim geslom (Ptuj - zakladnica
tisočetij, Ptuj - mesto muzej, Ptuj - mesto stoterih obrazov ...)
se je pridružilo najnovejše: Ptuj - mesto trgovin. Če so prejšnja
že precej znana, najnovejše še potrebuje nekaj časa, da se uvel-
javi. Dejstvo pa je, da vse skupaj nič ne pomaga, če za tem ne
stojijo dejanja in če to nima tržnega izraza.
Po vseh zakladih, kijih ima mesto in kijih različno uspešno
tržimo, splošna ocena pa ni zadovoljiva, se jim je sedaj
pridružila še nova - trgovina. Če bo temu sledilo še mestno gos-
tinstvo, ki je - razen svetlih izjem - na psu, in če bomo končno
dobili spodoben hotel, se nam morda v turizmu obetajo boljši
časi. Ne nazadnje pa nam niti to ne bo nič pomagalo, če vsega
tega ne bomo znali povezati in zaviti v "enoten paket". Sedaj
pri vsej selitvi narodov od tega ne poberemo veliko. Se vedno se
ne znamo pogovarjati in dogovarjati, zlasti to velja za turis-
tični del, nihče pa v tej verigi tudi ne želi popuščati drugemu in
turistom ponuditi nekaj več.
V mestu imamo kar nekaj turističnih agencij, ki jim očitamo,
da so uspešne samo v turističnem odvozu, ne vozijo pa turistov
k nam. Vzrok ni v tem, da ne bi imeli mesta in njegovega bo-
gastva radi, turistov enostavno nimajo kam dati na pre-
nočevanje, prav tako primanjkuje dobrih gostiln. Če pa jih že
pripeljejo, jih vsak skuša dobesedno odreti in to s povečini
nekvalitetnimi storitvami. Nakatere agencije bi že sedaj želele
prodajati ptujsko kurentovanje. Pa ga ne morejo, ker še ni
podrobnega programa. Ob tem pa je podatek, da mesto v tem
trenutku še ne ve, kje bo lokacija karnevalske dvorane, čisto
obroben, vsaj zanje.
Naj se sliši še tako grdo in obremenjujejoče, je profesiona-
lizem tisto, kar nam manjka. Rožice na oknih in urejeno okolje
so premalo, če ni vsebine oziroma prepoznavnega kvalitetnega
izdelka za trženje. O delovnih mestih v turizmu, kjer bi našli
zaposlitev številni Ptujčani brez dela, ki so že pred več kot pe-
timi leti dali svoj glas za turizem, lahko v tem trenutku samo še
sanjamo. Stara-nova oblast ima, če hoče ali noče, kaj delati na
tem področju, da bodo meščani lahko zadovoljni pričakali
praznične dneve in predvsem .
prihodnost. Za letošnje je	^V^L
prepozno, lahko pa so izziv	A	1	^
lepši prihodnosti.	\|	^

VELIKA NEDELJA / TEČAJ SVETOVALNE SLUŽBE
Izdelava adventnih venikov
Še pred prvo adventno
nedeljo so v osnovni šoli Ve-
lika Nedelja pripravili tečaj
izdelave adventnih venčkov.
Udeležba je bila presenetlji-
vo velika, pomagalo pa je
tudi nekaj otrok iz šole in
vrtca. Tečaj je vodila Tere-
zija Meško, svetovalka za
kmečko družino in dopolnil-
ne dejavnosti na kmetiji pri
Kmetijski svetovalni službi
na Ptuju.
Če vas je čas prehitel in
venčka še nimate, je zadnji
čas, da ga naredite. Izdelava
je preprosta, potrebno je le
malo spretnosti in domišljije.
Osnova se zvije iz slame ali
vrbovih vej in tesno poveže s
trakom. Na okroglo osnovo
pa se potem niza zelenje. Vsa-
ka plast se posebej pritrdi.
Največkrat se uporabljajo
smrekove vejice, lepi venčki
pa nastanejo tudi iz drugega
zimzelenega rastlinja - iz ci-
prese, pušpana, mahonije ...
Venček po želji okrasimo s
svečami, pentljami, storži in
drugimi okraski. Za adventne
venčke se uporabljajo sveče
vijolične barve, ki simbolizi-
ra spokornost. Seveda pa je
okrasitev stvar okusa in krea-
tivnosti vsakega posamezni-
ka. Na enak način nastane
tudi venček za okrasitev vrat,
s to razliko, da na njem seve-
da ni sveč.
vki
Na tečaju je nastalo veliko lepih venčkov, ki so v nedeljo že krasili domove
Foto: Viki Klemenčič Ivanuša
2
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK

MARIBOR /MERCATORJEV IN MERKURJEV TRGOVSKI CENTER
Okrog sedem tisoč nr
novih prodajnih površin
V bivših prostorih Mariborskega tiska na Tržaški 14 v Ma-
riboru je zrastel sodoben trgovski center, ki sta ga uredila
delniški družbi Mereator SVS iz Ptuja in Merkur Kranj.
Odprtje novega nakupovalnega centra je v soboto v Mari-
bor privabilo številne gospodarstvenike, politike in direk-
torje firm, ki so partnerji obeh glavnih investitorjev. Na-
kup prostorov od bivšega Mariborskega tiska v stečaju je
podjetji veljal 6,6 milijona mark. V novem centru so prisot-
ni tudi drugi ponudniki, za kupce pa so uredili dvesto par-
kirnih mest.
V novem trgovskem centru je
Mereator prisoten na 2400 met-
rih bruto prodajnih površin in z
okrog 12 tisoč živilskimi in
neživilskimi izdelki, od tega so
kar tri četrtine domačih. Po ure-
ditvi in vsebini je mariborski
Mercatorjev hipermarket podo-
ben ptujskemu. Merkur Kranj pa
na 4550 m2 neto prodajnih
površin ponuja več kot 25 tisoč
domačih in tujih izdelkov.
Na otvoritvi za povabljene gos-
te je Zoran Jankovič, predsednik
uprave poslovnega sistema Mer-
eator, povedal, da so v Maribor
prišli z željo, da postanejo in osta-
nejo najboljši sosed. Samo za in-
vesticije so letos porabili 6,5 mili-
jarde tolarjev. Na pragu 3.
tisočletja je njihov osrednji cilj,
postati najmočnejša trgovska
družba v Sloveniji, s katero bodo
zadovoljni zaposleni, potrošniki
in delničarji. Zadovoljni pot-
rošnik je največje merilo
uspešnosti, je poudaril. Poslovni
sistem Mereator ima trenutno že
680 trgovin in zaposluje okoli
7600 ljudi. Prihodnje leto bo na-
jvečja slovenska trgovska družba,
v kateri dnevno kupuje 70 tisoč
prebivalcev, praznovala 50-letni-
co.
Vrednost naložbe v mariborski
Mercatorjev hipermarket je 620
milijonov tolarjev. Po višini
vloženih sredstev in prodajni
ponudbi je drugi največji ma-
loprodajni objekt v poslovnem
sistemu Mereator.
Generalni direktor in
predsednik uprave Merkurja iz
Kranja Jakob Piskernik pa je po-
vedal, da so v Mariboru prisotni
že na treh lokacijah; prvo proda-
jalno so odprli pred dvema leto-
ma, drugo letos aprila in tretjo se-
daj. V prostore so vložili 960 mili-
jonov tolarjev, 350 pa jih imajo v
zalogah. Letos je Merkur Kranj
uredil štiri trgovske centre, vsa-
kega z željo, da bi v njem kupec
dobil več, kot je pričakoval.
Že na četrtkovi tiskovni konfe-
renci so glavni predstavniki obeh
podjetij predstavili tudi del svoje
donatorske dejavnosti, ki so jo
namenili Mariboru: prispevka po
milijon tolarjev za mariborsko
bolnišnico in otroški dom dr. An-
ton Skale, predsednik uprave
Mercatorja Zoran Jankovič pa je
podpisal sponzorsko pogodbo z
mariborskim nogometnim klu-
bom Teatanic.
MG
Mereator SVS odprl hipermarket v Mariboru.
LENART / DONACIJA ZA BIH
Pomoč bosanskemu kmetijstvu
Trgoprevoz iz Lenarta, ki sodi med največje proizvajalce in
prodajalce traktorjev v Sloveniji, saj ima na domačem
tržišču od 30- do 35-odsotni tržni delež, je pred nedavnim
uspel na javnem razpisu ministrstva za ekonomske odnose
in razvoj, na katerem so izbirali najboljšega ponudnika za
traktorje in kmetijske stroje, ki jih bo Slovenija kot dona-
cijo poslala Bosni in Hercegovini.
Tako bo Trgoprevoz po pogo-
dbi z ministrstvom za ekonoms-
ke odnose in razvoj do konca leta
ministrstvu za kmetijstvo, vodno
gospodarstvo in gozdarstvo Fe-
deracije BiH ter ministrstvu za
kmetijstvo, vodno gospodarstvo
in gozdarstvo Republike Srbske
poslal skupno 41 traktorjev Uni-
versal, 25 enoosnih prikolic, 25
dvorednih plugov, 25 rotacijskih
drobilcev in rezervne dele. Prvi
kontingent traktorjev in kmetij-
skih strojev so iz Trgoprevozove
proizvodne dvorane v Hrastovcu,
kjer montirajo traktorje Univer-
sal, že odposlali v BiH. Skupna
vrednost traktorjev in kmetijskih
strojev, poslanih v BiH, znaša 100
milijonov tolarjev.
Na javnem razpisu ministrstva
za ekonomske odnose in razvoj,
kjer je Trgoprevoz uspel pridobi-
ti posel, so pri izbiri najboljšega
ponudnika upoštevali: ceno,
delež slovenskih komponent v
proizvodih, reference, rok doba-
ve, dolžino garancijske dobe, ser-
visiranje in oskrbo z rezervnimi
deli.
»V traktorjih Universal, ki jih
proizvajamo skupaj z romunskim
partnerjem UTB Tractorul S.A.,
je kar 52 odstotkov slovenskih
komponent, dela in znanja,« po-
jasnjuje direktor Trgoprevoza
Milan Roškarič. »Poleg tega ima
Trgoprevoz tudi servisno mrežo
in zastopnike v BiH. Svoje zas-
topnike imamo v Sarajevu,
Bihaču, Orašju in Banjaluki, po-
leg tega pa nameravamo mrežo
servisov v BiH še razširiti. Tudi
cene naših traktorjev so zelo kon-
kurenčne, na javnem razpisu pa
smo ponudili tudi ustrezne roke
dobave.«
Vse to so prednosti, zaradi kate-
rih je Trgoprevoz na javnem
razpisu uspel. Trgoprevoz je z
ministrstvom za ekonomske od-
nose in razvoj 18. novembra že
tudi podpisal pogodbo. Po tej po-
godbi mora vse traktorje in kme-
tijske stroje dobaviti v BiH do 15.
decembra oziroma do najkasneje
31. decembra letos.
»Kljub temu da bo Trgoprevoz
poslal v BiH v naslednjem me-
secu 41 traktorjev Universal,
kupci na domačem trgu ne bodo
prikrajšani,« pravi Milan
Roškarič. »V letošnjem letu smo
namreč za 10 odstotkov povečali
proizvodnjo traktorjev. Tako bo
tudi oskrba domačega trga s trak-
torji Universal potekala nemote-
no.«
Zaradi povečanega obsega
proizvodnje se bo letos predvido-
ma za 10 odstotkov povečal tudi
obseg blagovne menjave
Trgoprevoza z romunskim
partnerjem UTB Tractorul.
Vrednost blagovne menjave bo
letos presegla 10 milijonov mark
Ob odpravi prve pošiljke trak-
torjev v Bih so v lenarškem hote-
lu Črni les pripravili krajšo tis-
kovno konferenco in na njej
razgrnili druge poslovne načrte
podjetja Trgoprevoz, ki daje delo
številnim delavcem po vsej Slo-
veniji, saj je v programih za
potrebe proizvodnje in montaže
traktorjev Universal zaposlenih
okoli 500 delavcev. Podpisali so
tudi pogodbo o skupni izvedbi
slovenske donacije BiH med
Trgoprevozom, Fužinarjem iz
Batuj in Tehnostrojem iz Ljuto-
mera. Omenjena podjetja že zdaj
dobro poslovno sodelujejo.
M. Teš
SLOVENSKE GORICE / TURISTIČNA PROMOCIJA SEPA
V Lenartu se
bede pevezevali
V osrednjih Slovenskih goricah se vedno bolj zavedajo po-
mena celovite turistične ponudbe in trženja turizma, ki je
lahko ena pomembnih dopolnilnih dejavnosti. Žal dolgo-
ročne strategije razvoja turizma nimajo, čeprav so v bivši
skupni občini Lenart porabili za izdelavo najrazličnejših
študij veliko denarja.
Skoraj vse študije in analize so
obležale v predalih in so nanje
pozabili, čeprav vsebujejo veliko
uporabnih analiz in usmeritev za
konkretno delo. Zato ne prese-
nečajo pobude posameznikov, da
naj strokovnjaki temeljito pregle-
dajo in ocenijo dosedanje študije
in načrte in iz njih izluščijo na-
jkoristnejše elemente. To pome-
ni, da denarja za nepotrebno pi-
sanje v bodoče ne bodo več
zapravljali, pač pa ga bodo name-
nili za učinkovito promocijo tu-
rizma. Razveseljujejo tudi ocene,
da se pri trženju turizma razmere
spreminjajo in da organizatorji
turističnih potovanj in prireditev
že vozijo goste tudi v Slovenske
gorice. Izjemno razveseljive so
tudi pobude o bodočem sodelo-
vanju na področju turizma med
novimi občinami, ki so nastale iz
velike lenarške, in z drugimi pod
skupno blagovno znamko "Slo-
venske gorice".
To bi bil velik korak naprej, zlas-
ti še pri turistični promociji, ki je
zdaj premalo ofenzivna in dodela-
na. Zelo resne so tudi pobude o us-
tanovitvi Turistične zveze Slo-
venske gorice, ki bi sodelovala z
zvezami v Pomurju, Spodnjem Po-
dravju in v Mariboru. V zadnjih le-
tih je za promocijo osrednjih Slo-
venskih goric največ storil lenarški
turistično-informativni center. Na
pobudo Turističnega društva Le-
nart so ga odprli v preddverju
doma kulture v Lenartu, z njim
pa upravljata Silvana in Igor
Zgonc. Center je razvil široko
promocijsko dejavnost in
poskrbel za informacijski pretok,
uspešni pa so tudi kot organiza-
torji promocije občine lenart na
sejmih po vsej Sloveniji. Letos so
se posebej izkazali na sejmu Gost-
Tur v Mariboru in na predstavit-
vi turistične ponudbe Slovenskih
goric v Portorožu in Cerkljah na
Gorenjskem.
Lenarški turistično-informa-
tivni center načrtuje nove oblike
promocije, za kar pa bodo potre-
bovali znatnejšo finančno podpo-
ro občine. Računajo, da jih bodo
podprle tudi novonastale občine,
ki si od turizma obetajo dodaten
vir zaslužka, zlasti še pri Bene-
diktu in v Cerkvenjaku, kjer se
lahko pohvalijo z izvirnimi os-
tanki naravne in kulturne
dediščine, zelo resne turistične
načrte pa imajo tudi v obmejni
slovenskogoriški občini Sveta
Ana. Tam so znani vinorodni
predeli, ki so zanimivi zlasti za
bližnje goste iz Avstrije. Nasploh
menijo, da bi morali za hitrejši
razvoj turizma izkoristiti na-
ravne danosti, ugodno prometno
lego Lenarta in bližino meje. Se-
veda pa bodo morali za razvoj tu-
rizma tudi nekaj narediti in
predvsem povezati in uskladiti
dejavnosti. Skoda bi namreč bilo,
če bi v konkurenčnem boju poza-
bili, da je turizem široko zasnova-
na in gospodarsko pomembna
dejavnost.
M. Toš
Predstavitev ienarškega TlC-a na enem od sejmov
LENART / RAZVOJ PODEZEUA
Uspeh odvisen od
lokalnih skupnosti
V Lenartu se je za krajši čas ustavil mag. Franc But in zelo na kratko
predstavil vizijo in cilje razvoja podeželja v luči slovenskega
približevanja Evropski skupnosti. Ob tem je omenil prednostne
naloge, ki izhajajo iz zajetne in obsežne reforme slovenskega
kmetijstva, ob kateri je veliko govora tudi o financiranju.
Slednje je bilo v Lenartu še posebej izpostavlje-
no, saj je v Slovenskih goricah precejšnja skrb za
preživetje in obstoj razdrobljenih kmetij. Magis-
ter But je podrobneje predstavil štiri stebre kme-
tijske reforme in opozoril na pomen razvoja
podeželja iz več vidikov. Izpostavil je nujnost re-
gionalnega povezovanja in sodelovanja in dodal,
da v Evropski uniji izrazito podpirajo regionalno
razvojnopodeželsko politiko. Razvoj podeželja je
tesno povezan zlasti z drugim, tretjim in četrtim
stebrom reforme slovenske kmetijske politike,
veliko obveznosti in nalog pa imajo prav lokalne
skupnosti, torej občine. Nujno se bo treba prila-
goditi tržno-cenovni politiki Evropske skupnost.
Ta bo ob vstopu naše države v polnopravno
članstvo prevzela vso odgovornost za vodenje te
politike. To pomeni tudi prevzem financiranja
prvega stebra reforme, je dejal mag. Franc But. S
sredstvi 2., 3. in 4. stebra se bo naša država v pri-
meru uspešnih pogajanj lahko vključila v enake
ali sorodne programe Evropske skupnosti in to v
povprečno 50-odstotnem deležu. To pomeni,da
bi slovensko kmetijstvo dobilo dodatnih 25 do 35
milijard tolarjev.
Sedanje povečanje proračuna pomeni dolgo-
ročno naložbo v razvoj kmetijstva, osmišlja slo-
venski vstop v unijo za velik del podeželja, torej
tudi za Slovenske gorice, ki ohranjajo pretežno
agrarni značaj. Uspeh razvoja podeželja bo v prvi
vrsti odvisen od lokalnih skupnosti, torej občin,
za izvajanje programov pa bo treba pripraviti
strokovno izobraževanje in usposabljanje kadrov,
je še dejal državni sekretar Franc But in dodal, da
bomo morali do konca prihodnjega leta sprejeti
letni program razvoja podeželja in sredstva zago-
toviti tudi v proračunu. Ta program bo
pripravljen v sodelovanju z občinami, ki bodo
morale v bodoče sofinancirati četrtino razvojnih
programov, četrtina bo obveznost države, polovi-
co denarja pa naj bi dobili od Evropske unije. Vsi
programi bodo morali v bodoče prihajati od spo-
daj navzgor, kar pomeni veliko iniciativo občin,
tudi lenarške in vseh drugih, ki se srečujejo med
Dravo in Muro.
Eden temeljnih ciljev razvoja podeželja je ob
neposrednih plačilih najkorenitejši zasuk v delo-
vanju kmetijske politike. Iz sedanjih projektov
celostnega razvoja podeželja je treba razviti ev-
ropsko primerljive projekte celostnega razvoja.
Širitev in združevanje sedanjih programov je nu-
jno, vključno z njihovo izvedbo in vključevanjem
v splošni koncept s politiko strukturnih skladov.
Omenjeni so programi obnove vasi (estetski vidi-
ki, organiziranje lokalne iniciative, poskusi
drobnih gospodarskih projektov), regionalni
programi CRPOV, ki pomenijo širše teritorialne
razsežnosti, kjer so kmetijstvo, živilstvo in preh-
rana primarni interes. Nastanejo lahko na zamet-
kih sedanjih programov celostnega razvoja
podeželja, lahko pa tudi na novo v okviru regio-
nalnih razvojnih strategij, kot samostojni projek-
ti ali pridobivanje sofinancerjev. Zelo pomembna
je tudi soudeležba v širših regionalnih programih
(sofinanciranje področij, ki jih resorno pokriva
ministrstvo v širših projektih po programih re-
gionalne politike drugih ministrstev ali lokalnih
skupnosti.
M. Toš
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki S
ga je ustanovil Okrajni odbor OF I
Ptuileta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc La$en.
Uredništvo: Jože Smigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozrnec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
® 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ® (062)
771-261, 779-371, 771-Ž26; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
Celoletna naročnina 6.360
tglarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
www. radio-tednik.si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
3
SF LJt * J " 4. * a. T * F, i F ♦ Jm {♦7, f i i i i / F. , [il
NHHMmmhmNMAHIM
I r * a -i * L-j i j I I L *
■*' |W %	VMCf
DOBROTI SLOVENSKIH KMETIJ
=======^======^=
Od 22. do 25. aprila prihodnje leto bo v Ptuju že 10. razsta- j
va Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je leta 1990 začelo Tu- j
ristično društvo Ptuj. Toliko pa tudi trajajo prizadevanja za j
ureditev oziroma sprejem zakonodaje o dopolnilnih dejavnos- j
tih na kmetijah, ki bi mogočila normalen razvoj te dejavnosti.
To je, kot pravi predsednik organizacijskega odbora letošnje f
razstave Peter Pribožič, zelo pomembno tudi za bodoči razvoj jI
te razstave v Ptuju. Da bi spodbudili ta prizadevanja, ki že pre- j
dolgo trajajo, je dal pobudo, da bi se v času razstave v Ptuju j
sestala slovenska vlada na svoji redni seji in ob tej priložnosti ;
predstavila to zakonodajo. Deseto, jubilejno razstavo naj bi i
odprl predsednik vlade in tudi s tem bi razstava pridobila po- j
men.
DIABETIKI VABIJO NA SILVESTROVANJE |
Ena od tradicionalnih družabnih prireditev ptujskega društva
diabetikov je tudi vsakoletno silvestrovanje; to je hkrati zakl- j
juček medletnih aktivnosti. Letošnje bo 16. decembra ob 16. ;
uri v prostorih Gastroja. Kot je povedala predsednica društva j
Marija Velikonja, prijave sprejemajo vsako sredo v društveni j
pisarni, v obeh diabetoloških ambulantah ter na telefonskih j
številkah 778-491 in 755-158. Cena silvestrske večerje je j
1200 tolarjev.
KTV DORNAVA
Gledalci kabelske televizije v Dornavi si bodo v soboto, 5. j
decembra, ob 20. uri ogledali mesečno kroniko. Tokrat
bo na sporedu utrinek iz delovanja občinskega sveta in
vaškega odbora v Dornavi. Tudi v Dornavi in Mezgovcih je
reka Pesnica naredila veliko škode, poročali bodo o gradnji j
pločnikov v Dornavi, gradnji šole, obnovi vrtca, sprejemu za
dr. Zlatka Cuša, o prireditvi za starejše ter druge zanimivosti.
Ponovitev oddaje bo v ponedeljek, 7. decembra, ob 20. uri. :
(MS)
V SOBOTO ii NEDELJO NA PTUJSKI TV
==========^==^=== |
Na programu je informativna oddaja z več prispevki o do- j
gajanjih na Ptujskem v zadnjih štirinajstih dneh. Mestna !
občina Ptuj je dobila novega župana že v prvem krogu, Mer- ;j
[ cator je skupaj s Kovinotehno iz Celja odprl nakupovalni cen- ;
j ter Supermesto na Ormoški cesti v Ptuju, svojo trgovino je na
i Ptuju odprl tudi Spar Slovenija, v ptujskem muzeju so obogatili
j ponudbo izvirnih spominkov, izdan je bil zbornik "Septembrski j
j dogodki 1908", v ptujskem gledališču je bila premiera kome-
dije "Finžgar v sexshopu", v Mestni hiši v Ptuju so odprli dobro- j
I delno razstavo Cecilije Bernjak, na osnovni šoli Breg so i
uspešno izvedli projekt zdrave šole, ptujska šola Olge Meglič
i pa je praznovala 20-letnico dela.
Pripravila: MG
GOM0RI SE ...
Ptuju zadnji čas
odprli toliko trgovin, da sedaj
nekateri razmišljajo o tovari de-
narja. Direktorja so menda že
mfsti v Tednikovi črni kroniki.
... DA so se ljudje čudili, zakaj
se je na jurjevo dobilo za
tisočaka pet metel, na katarini-
no pa zgolj tri. Pojasnilo je bilo
jasno: "Tiste poleti so bile za
nižje in krajše, te pa za daljše in
višje polete."
... DA bo slovenska vojska v
primeru, da bo obrambna mi-
nistrica ženska, uporabljala
samo velike kalibre.
«Jt3A jč, svetovni dan aidsa
zagiiamavan z rdečimi pentlja-
mi na prsih, na drugih organih
pa z ustrezno opremo s prosto-
voljno izbrano barvno in obli-
kovno kombinacijo.
... DA kdor izbira, izbirek dobi.
Ali je to kaj v zvezi tudi z
dvakratno volilno izbiro
županskih kandidatov, še ne
vemo.
... DA bodo konec tega tedna
znova v središču pozornosti
možje s trdimi. Rogovi! (Saj
veste, da je miklavževo, ne?)
... DA zima še odlaša z obil-
nejšim snegom zaradi tega, ker
čaka na dokončni izid volitev.
Takrat šele bo vedela, s kakšne
barve snegom bo zadovoljila
večino Slovencev.
... DA je parlament porabil og-
romno časa, da je sprejel zakon
o davku na dodano vrednost.
Kdaj le bo sprejel zakon o
plačah z dodano vrednostjo?
... DA je po pripovedovanju
gospodarstvenikov za večje
plače potrebno povečati storil-
nost. Toda nikar, za božjo vol-
jo, ne povečujte storilnost svojih
želodcev!
DESTRNIK / DAN KMETIJSTVA
Kaj nas taka v Evropi?
Še zadnjič, preden bodo z novim letom iz sedanje zaživele
tri nove občine, so v občini Destrnik - Trnovska vas
pripravili problemsko izobraževalno srečanje z naslovom
Dan kmetijstva. Srečanje kmetovalcev in državnih
predstavnikov ter strokovnjakov v tej občini ni bilo prvo,
njegov namen pa je bil, da se kmetje še enkrat seznanijo s
predvidenim bodočim razvojem slovenskega kmetijstva in
da izvedo, kaj jih čaka ob vključitvi naše države v Ev-
ropsko skupnost.
Predstavniki ministrstva so
predstavili reformo slovenske
kmetijske politike, ki jo je
potrebno izvesti do vstopa Slo-
venije v Evropsko skupnost,
tudi sicer pa bi morali zaradi
postopnega odpiranja slovenske-
ga kmetijskega in živilskega trga
poseči po korenitih spremem-
bah. Izvedba reforme temelji na
že leta 1992 sprejeti strategiji
razvoja kmetijstva v Sloveniji;
njen cilj je med drugim prep-
rečiti hitro zaraščanje slovens-
kih kmetijskih zemljišč, ohrani-
ti poseljenost in zagotoviti celo-
vitost razvoja podeželja, velik
poudarek pa je tudi na do okolja
prijaznem kmetovanju. Z refor-
mo želimo prestrukturirati tudi
naši živilsko industrijo in doseči
primerljivost naše zakonodaje z
evropsko, načrtovano v Agendi
2000.
Vsebina reforme je razdeljena
na štiri temeljna poglavja. Prvo
je tržno-cenovna politika z odp-
ravljanjem državnim cenovnih
monopolov in uvajanjem svo-
bodne trgovine z državami Cefte
in Evropske zveze. Drugo pogla-
vje zajema slovenski okolje-
varstveni program. Ko bo
zaživel, se lahko kmetje nadejajo
pomembnih stimulacij, ki bodo
odvisne od okoljskih in eko-
loških kriterijev. Tretje poglavje
zajema program prestrukturi-
ranja kmetijstva in živilske in-
dustrije in predvideva ustrezno
investicijsko politiko, četrto pa
celovit program razvoja
podeželja.
Reformo slovenske kmetijske
politike je že potrdila vlada, re-
forma je tudi finančno ovredno-
tena, vendar v državnem pro-
računu še niso zagotovljena vsa
potrebna sredstva. Kot so pou-
darili predstavniki ministrstva
za kmetijstvo, lahko realizacijo
prvih dveh poglavij reforme
pričakujemo v letih 1999 in
2000, drugih dveh pa po tem
obdobju. Pomembno je, da so re-
formo slovenske kmetijske poli-
tike sprejeli v Bruslju, ugodno
pa jo je ocenil tudi glavni odbor
Cefte.
NOVOSTI NA
PODROČJU
LOVSTVA
V parlamentarni proceduri so
tudi zakoni o lovstvu in tudi na
tem področju se napovedujejo
kar vroče razprave. Evropska
skupnost sicer ne predpisuje na-
tančnih meril za organizacijo
lovstva in je to področje pre-
puščeno posameznim članicam.
Na osnovi konvencije (podpisala
jo je tudi naša država) pa veljajo
nekatera osnovna načela; ta za-
gotavljajo nekatere pravice člo-
veka, ki živi in dela v svojem
kraju. Te danes v našem lovstvu
ni zagotovljene, ker je lovstvo
dejavnost širšega pomena. V pri-
hodnje naj bi imela občina pri
lovskih pravicah ljudi večje pris-
tojnosti in bo določala tako pra-
vice lovcev kot lastnika zemlje.
Lovske koncesije naj bi podelje-
vala država, na razdrobljeni po-
sesti pa predstavnik lastnikov, to
je občina. V Evropi je divjad ni-
kogaršnja lastnina in pravica
lova izvira iz lastništva zemlje.
Očitno se bomo- morali tudi pri
nas vrniti v tako urejenost tega
področja, ki je nekoč že veljala.
To pomeni, da je vsak lastnik
obdelanega zemljišča upravičen
do pridobivanja določenih
sredstev, ki so neke vrste
odškodnina za škodo, nastalo za-
radi divjadi. Temelj nove zako-
nodaje naj bi tako bila po-
vezanost lastninske pravice s
pravico lova. Obstajala bo
možnost zakupa lovišča. Lastni-
ki, ki bodo imneli več kot tride-
set hektarjev zemlje, bodo imeli
v tem lovišču prednost do zaku-
pa in gospodarjenja z divjadjo, v
skladu z lovskimi načrti.
KAJ NAS ČAKA
V EVROPI?
Na to vprašanje je poskušal od-
govoriti nekdanji kmetijski mi-
nister dr. Jože Osterc. Poudaril
pa je, da je odgovor na to
vprašanje dati zelo težko, saj je
to neznanka celo v sami Ev-
ropski zvezi. Prihodnje leto se
bodo namreč začela pogajanja s
Svetovno trgovinsko organizaci-
jo, katere članica je tudi naša
država. Tudi znotraj Evropske
zveze se utegne zato odnos do
kmetijstva bistveno spremeniti.
Šele po spremembah znotraj
unije bo jasno, kakšne pogoje si
bomo poskušali izboriti v napor-
nih pogajanjih za polnopravno
članstvo.
Kljub temu da je prihodnost
dokaj nejasna, pa lahko v času
priprav na članstvo v EU stori-
mo marsikaj, kar nam bo
olajšalo življenje v družini kme-
tijsko razvitih držav. Slovenija je
prve korake v to smer že naredila
s sprejetjem strategije o razvoju
kmetijstva in se pri tem zgledo-
vala po evropskih državah.
V Slovenji je danes okoli 20
tisoč čistih kmetij, ki ves svoj
dohodek dosegajo s kmetovan-
jem, bistveno več, kar okoli 80
odstotkov vseh slovenskih kme-
tij, pa so polkmetije ali mešane
kmetije. V državah Evropske
zveze je čistih kmetij iz leta v
leto manj in tak proces čaka tudi
nas. Zgovoren je primer Danske,
kjer je bilo leta 1960 še 196 tisoč
kmetij, danes le še 70 tisoč, v de-
sedetju 1981-1991 se je število
čistih kmetij zmanjšalo za 22
odstotkov. Število kmetij, ki se
ukvarjajo z govedorejo, se je v
tem obdobju zmanjšalo za 48
odstotkov, število prašičerej skih
pa za 54 odstotkov. Podobno
stanje je tudi v drugih državah
Evropske unije. Podoben proces
se dogaja tudi pri nas, vendar ne-
kaj let pozneje. Zakaj torej sili-
mo v Evropsko skupnost? Zato,
ker ne moremo ostati izoliran
otok in se moramo povezovati.
Sicer pa smo že člani Svetovne
trgovinske organizacije in Cefte
in edina naša možnost je vse
trdnejša povezava z razvitim
svetom tako na tržnem kot na
normativnem področju, čeprav
nam bo to povzročilo še marsi-
kak glavobol.
Dr. Osterc je postregel s podat-
ki, da je še bolj kot koncentracija
kmetijske zemlje in ustvarjanje
velikih kmetij pomembna pro-
duktivnost. Tudi na tem
področju še krepko zaostajamo
za evropskimi državami. V pri-
reji mleka pri črno-beli pasmi
goveda je slovensko povprečje
6121 litrov po živali, v Nemčiji
pa kar 7400 litrov. Pri lisastem
govedu je povprečna prireja v
Sloveniji 3948 litrov, v Avstriji
5040, Nemčiji 5750, Franciji
6000 in v Švici 6100 litrov.
Pred nami je torej velik izziv,
kako doseči evropsko raven na
vseh področjih kmetovanja. Ko
govorimo o razmeroma nizkih
povprečjih, pa moramo na drugi
strani omeniti dobre kmetoval-
ce, ki po rezultatih že dosegajo
ali celo presegajo evropske.
Precej takih je tudi in predvsem
na območju sedanje občine
Destrnik - Trnovska vas in tem
so na dnevu kmetijstva podelili
posebna priznanja. Poleg dobrih
kmetovalcev pa sta priznanja za
izredne zasluge za razvoj kme-
tijstva v Pesniški dolini prejela
Vladimir Tumpej, direktor
Kmetijske svetovalne službe v
Ptuju, sicer dolgoletni uspešni
kmetijski svetovalec, in Miran
Glušič, nekdanji direktor Kme-
tijske zadruge Ptuj.
J. Bračič
Gostje na Dnevu kmetijstva na Destrniku
4
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK
rmTrmrTTTrrmTTTJ-m
ORMOŽ / GLEDALIŠKA PREMIERA
Politika bolezen moja
Če je res, da je smeh pol zdravja, so člani gledališko-li-
terarnega društva il Ormoža minuli petek zvečer iz-
boljšali razpoloženje in zdravje marsikaterega
Ormožana. V preteklih sezonah so se posvečali
predvsem delom svetovnih in domačih klasikov, buren
aplavz pa je pokazal, da je bila letošnja odločitev za so-
doben tekst Toneta Partljiča Politika bolezen moja,
odlična. Režiser Milivoj Zemljič je povedal, da so se za
ta tekst odločili predvsem zaradi aktualnih volitev in
zato so komedijo naštudirali v pičlih dveh mesecih. Si-
cer pa so si pred tem nabrali ustvarjalnega navdiha in
moči, pred novo sezono so si namreč privoščili izlet.
Igralska zasedba je bila tokrat
precej široka. Nastopili so Zvon-
ko Bešvir, Vesna Danilovič,
Nives Imerovič, Danijela
Čurin, Ana Ratek, Mladen
Rižnar, Anita Kosec, Bojana
Janežič, Milica Savora, Marta
Babič, Rudi Pevec, Leon
Potočnik, Boris Dornik in Uroš
Krstič. Večina imen so že pre-
kaljeni amaterski igralci, nekaj
pa je bilo tudi debitantov na
odrskih deskah. Kljub temu so
ustvarili izjemno zabavne in
posrečene like.
Zgodba govori o razdoru v
družini, ki ga povzroči kandida-
tura kar treh družinskih članov
na poslanskih volitvah. Vsak
nastopa seveda na svoji listi in je
neposreden konkurent druge-
mu. Volilna komedija gre pod
kožo s svojim pristnim tragiko-
mičnim realizmom. Vsakdanji je
bil tudi jezik, včasih malo robat
in tudi kakšen vulgarizem je bilo
zaslediti. Milivoj Zemljič je po-
vedal, da je Partljiča igrati prav
gotovo težje kot starejše pisce,
ker je v svojih delih aktualen,
vendar se njegova aktualnost
hitro zabriše, če ni odigrana, kot
je treba. Zato je njegovo delo
zelo trd oreh za vsako ljubi-
teljsko skupino.
Člani gledališko-literarnega
društva iz Ormoža so ta oreh
uspešno štrli, kajti ormoška pub-
lika se je nasmejala do solz, pa
tudi dlani se jim niso smilile pri
aplavzih na odprti sceni in ob
koncu predstave. Društvo počasi
dobiva stalno podobo in tudi pri
tehničnih opravilih se je obliko-
vala stalna skupina sodelavcev.
Tako je šepetala Bojana
Janežič, za tehniko je skrbel Bo-
ris Notersberg, sceno je naredil
Bohumil Ripak, za kostume je
skrbela Nikolija Ripak, pričeske
je uredil Peter Lesjak, maske pa
Judita Fiirst. Posnetki so nastali
v EPS Luka na Ptuju.
Predstavo bodo ponovili v
decembru.
vkl
Ustvarjalci gledališke predstave Politika bolezen moja.
PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ
Perutnina za preselitev zbirke militarij
Na ptujskem gradu sta di-
rektorica Pokrajinskega mu-
zeja doktorica Marjeta Cigle-
nečki in član uprave Perutni-
ne Tone Ceh prejšnji teden
podpisala pogodbo o sodelo-
vanju muzeja in Perutnine.
Perutnina je namenila 6 mili-
jonov tolarjev za preselitev
zbirke militarij iz viteške dvo-
rane, kjer je sedaj razstavlje-
nih približno 80 kosov orožja,
v vzhodni del romanskega pa-
lacija, kjer bo orožje razstav-
ljeno po preureditvi. V palaci-
ju so shranjevali orožje že
Herbersteini, ko so dragoce-
nosti preselili 1907 iz gradu
Vurberg.
V palaciju bo na ogled celot-
na zbirka militarij, to je pribli-
žno 500 kosov najrazličnejšega
orožja, ki izvirajo iz 15. do 20.
stoletja. Marjeta Ciglenečki je
povedala, da bo na novo ureje-
na zbirka obogatila palacij, se-
veda pa bo prostor, ki je na-
menjen najrazličnejšim sprot-
nim razstavam, za to dejavnost
nekoliko zmanjšan. Tone Ceh
je dejal, da želi Perutnina pris-
pevati v tiste naložbe, ki imajo
za mesto dolgoročni pomen, saj
bodo tako posredno bogatili
tudi 1500 zaposlenih v podjet-
ju. Zbirko militarij na gradu bo
na novo postavil arhitekt Mar-
jan Loboda.
Podpisa pogodbe med muze-
jem in Perutnino se je udeležil
tudi minister za kulturo Jožef
Školč. Dejal je, da ga veseli so-
delovanje med kulturnimi in-
stitucijami in gospodarstvom.
Ob tem smo izvedeli, da je mi-
nistrstvo podpisalo aneks, s ka-
terim se zavezuje, da bo še v
letošnjem letu namenilo za
obnovo Malega gradu, ki ga je
ptujska občina s svojimi
sredstvi uspela obnoviti
približno do polovice, 35 mili-
jonov tolarjev, prihodnje leto
pa še nadaljnjih 200 milijonov.
Tako naj bi trenutno največjo
ptujsko kulturno investicijo
vendarle dokončali, da bo lah-
ko nudila dom študijski
knjižnici, ki še vedno gostuje v
minoritskem samostanu.
V gradivu tiskovne konferen-
ce je bilo zapisano tudi, da naj
bi ministrstvo za kulturo na
pobudo ptujske stranke LDS
namenilo za razvoj kulture na
Ptuju še milijardo tolarjev. Za
kaj natančno naj bi bila namen-
jena ta velika količina denarja
in ali so to izredna sredstva ali
le sešteta redna sredstva več let,
nam ni poznano.
MZ
Eden izmed zelo dragocenih kosov orožja - pehotna
bojna sekira, zaplenjena Zrinjskim leta 1671
ČAKOVEC / DEVETO SREČANJE HRVAŠKIH LJUBITELJSKIH PLESNIH SKUPIN
Ptujski baletni studio s Kitajskim plesom
Ljubiteljske plesalce DPD
Svoboda Ptuj je tudi letos no-
vembra pot ponesla v sosednjo
Hrvaško, v Cakovec, kjer je
bilo minuli konec tedna 9.
srečanje hrvaških plesnih an-
samblov. Na plesnem srečanju
so Ptujčani drugič sodelovali
kot edina gostujoča skupina v
družbi kar 270 udeležencev iz
cele Hrvaške; nastopile so
mlade baletne plesalke Urša
Kaučič, Nena Koter in Julija
Senveter.
Vsakoletno druženje ljubi-
teljskih plesnih skupin v Cako-
vcu združuje različne plesno-
žanrske zvrsti, je povedala orga-
nizatorka baletnega studia na
Ptuju Mira Mijačevič, ob tem pa
dodala, da se plesalci na srečanju
predstavijo s sodobnim in re-
vijskim plesom, tudi zabavnim -
show danceom in tudi z bale-
tom. Letošnjo točko Kitajski
ples je z mladimi baletnimi ple-
salkami pripravila koreografmja
Lilijana Keča - Rošker na glasbo
Petra Iljiča Cajkovskega.
Po uspešnem nastopu v Cako-
vcu mlade baletne plesalke s
Ptuja sedaj čaka zanimiva
predstava Hrestač prav tako na
glasbo P. I. Cajkovskega, ki jo
bodo premierno uprizorili v
času božično-novoletnih prazni-
kov, kar bo za ptujsko občinstvo
vsekakor dobrodošla praznična
prireditev.
TM
Ptujska baletna skupina se pripravlja na nov nastop.
Foto: Langerholc
UPNIKOVA KNJIGARNICA
Slovenski
knjižni sejem
Minuli teden je odprl in zaprl
vrata 14. Slovenski knjižni se-
jem, ki smo ga obiskali tudi
ptujski knjižničarji v organizaciji
Društva bibliotekarjev Maribor.
Prvič so slovenske založbe
predstavile knjižno bero davne-
ga leta 1973 in do lani je bila pri-
reditev bienalna. S sedem-
najstih založb, kolikor jih je so-
delovalo na prvem slovenskem
knjižnem sejmu, se je število so-
delujočih povzpelo na letošnjih
devetinšestdeset razstavljalk,
čeprav premore slovenska
država čez 400 podjetij, ki se
ukvarjajo z izdajanjem knjig.
Cankarjev dom je očitno pred-
rag za številne manjše
založnike, zatorej raje izkoristijo
kletne prostore za prodajne sto-
jnice, razstavne prostore v prit-
ličju pa zapolni manjše število
večjih založnikov (Založba Mla-
dinska knjiga, Mohorjeva
družba, DZS, Mladika, Tehniška
založba Slovenije, Cankarjeva
založba, Založba Kres, Slo-
venska knjiga, Založba Obzorja,
Prešernova družba). Sejemske
popuste je ponujalo kar enain-
petdeset založb, a ti, razen
redkih izjem, niso presegali
običajnega akviziterskega raba-
ta. Cenovno privlačne so bile le
knjige izpred let, ki so bile iz-
dane v previsoki nakladi.
Sicer je bil knjižni sejem
pripravljen po ustaljenem in ne-
koliko dolgočasnem vzorcu:
knjižne police z nič kaj domisel-
no razstavljenimi knjigami in s
skromnim številom reklamnih
publikacij, predstavniki založb,
ki za zavesami razstavnega
prostora morda sklepajo posle,
nekaj predstavitev pesnikov in
pisateljev (pol prazne dvorane z
nekaj razredi ljubljanskih osnov-
nošolcev in s peščico odraslih
obiskovalcev sejma), z nagra-
dami, ki so dokaj odmevne, a le
v domačem prostoru. Založbi
Slovenska knjiga in Kres sta
edini, ki sta nekoliko odstopali v
ureditvi razstavnega prostora,
Mladinska knjiga pa je edina
ponudila program izdaj 1999 do
2000 v publikaciji. Skratka: se-
jem, kot jih je že bilo!
Najpomembnejši nagradi sta
na 14. Slovenskem knjižnem
sejmu dobili mlada avtorica
prvenca Milovanje Nina Kokelj
(iz zbirke Beletrina Študentske
založbe ŠOU) in založba DZS
za Geografski atlas Slovenije
(oblikovna in tiskarska izbran-
ka).
Ptujski knjižničarji in maribors-
ki stanovski kolegi smo se ude-
ležili še tiskovne koference edi-
ne slovenske publikacije, ki se
ukvarja izključno z mladinsko
književnostjo - revije OTROK IN
KNJIGA. Njena urednica Darka
Tancer Kajnih je povabila
letošnjo zmagovalko za nagra-
do VEČERNICA Deso Muck, pi-
satelja in predsednika Bralne
značke Toneta Partljiča,
predstavnika podjetja Franc in
Franc (organizatorja srečanja
ustvarjalcev za mladino Oko
besede v Murski soboti) in
predsednico slovenskega
društva IBBY Tanjo Pogačar iz
ljubljanske Pionirske knjižnice.
Govorili so o novi številki revije,
o pomenu Bralne značke, Tone
Partljič se je opravičil za novo
sramotno obdavčitev knjige
(8%), Desa Muck pa je dodala
nekaj smešnih v svojem zna-
nem stilu.
Sicer pa je slovenski knjižni
sejem hvalevreden pregled
knjižne produkcije minulega
leta, priložnost za navezovanje
stikov z avtorji (če jih uspete
ujeti) za literarne večere, pri-
ložnost za izmenjavo mnenj
med založniki in knjižničarji in
ne nazadnje tudi kakšno knjigo
se splača kupiti.
VABILO NA
PRAVLJIČNO URO
Danes, v četrtek, 3. decem-
bra, bo v pravljični sobi mla-
dinskega oddelka Knjižnice Iva-
na Potrča, Mali grad, Prešerno-
va 35, pravljična ura O
SNEŽAKU, KI JE ŽELEL VIDETI
PISANE CVETLICE.
Uljana Klemeniii
FILMSKI KOTIČEK
Mesto angelov
(City of Angels)
Ali ste že kdaj bili tako zaljubljeni, da bi se samo za-
radi enega poljuba odpovedali večnosti? Seveda
kot navaden smrtnik tega ne morete vedeti. Za
boljše razumevanje dileme vam je z ogledom ro-
mance približan pojem večnosti - filma namreč zle-
pa noče biti konec.
Meg Ryan je uspešna kirurginja, zato jo smrt njene-
ga prvega pacienta toliko bolj pretrese. Angelova
(Nicholas Cage) naloga je, da pospremi dušo
umrlega v nebesa ter potolaži obupano zdravnico,
toda pri tem se vanjo zaljubi. Iz brezupne situacije
sicer obstaja izhod, angel se lahko odpove svoji
nemrtnosti, toda ali se bo odločil za tako veliko
žrtev iz ljubezni do navadne smrtnice?
Kako si predstavljate angela? Z redkimi lasmi, toda
toliko bolj poraščenimi prsmi? Prepričana sem, da
je vaša predstava daleč od te, toda prav takega an-
gela boste morali opazovati v pričujočem filmu. Še
več, v nič kaj nebeško privlačnega Nicholasa Caga
se lepotica Meg Ryan nesmrtno zaljubi, čeprav bi
njegov prodorni pogled prej pripadal močno pijane-
mu kot zaljubljenemu moškemu.
Neposrečeno igralsko zasedbo bi lahko omilila
vsebina filma, seveda če ne bi bila razvlečena in
dolgočasna. Vendar ne skrbite, ne boste se dol-
gočasili. Ubadate se lahko z vprašanji, kot so: le za-
kaj se angeli zbirajo v knjižnici (mar je večnost tako
dolgočasna, da jo morajo zapolniti z branjem
knjig?) in ali za smrt prej omenjenega pacienta res
ni kriva Meg Ryan (iz filma je očitna njena daljno-
vidnost, toda ravno pri sporni operaciji si je "poza-
bila" nadeti očala).
Ali si boste ogledali film Mesto angelov? Morda
res. Toda vedite, da sami niste bili obdarjeni z
večnostjo, zato bodite bolj izbirčni pri preživljanju
svojega prostega časa.
Nataša Žuran
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
5

KIDRIČEVO / OB 50-LETNICI PIHALNEGA ORKESTRA TALUM
Pihalni orkestri izražajo duha naroda
S koncertoma \ Kidričevem in v ptujskem gledališču je Pi-
halni orkester Talum sklenil niz koncertov, posvečenih
svoji 50-letniei.
Kidričevska godba se je rodila,
kot smo že zapisali, leta 1948. Z
vodstvom takratnega sindikata
in soglasjem političnih funcio-
narjev so se dogovorili za zbiran-
je denarja, da so lahko kupili
prve instrumente. Tudi delavci
tovarne so se odločili, da bodo
eno leto vsak mesec del svoje
plače namenili za nabavo instru-
mentov za svojo godbo. In tako
je 15 godbenikov pod vodstvom
prvega kapelnika Maksa Vau-
potiča pričelo vaditi. Najprej v
leseni baraki, ki je stala med to-
varno in starim gradom, svoj
prvi nastop pa je imela godba na
prvomajski budnici 1. maja
1948.
Vabili so jih v razne kraje, kjer
so sodelovali na različnih sloves-
nostih, leta 1953 pa so pred gra-
dom v Strnišču priredili veliko
vrtno veselico z bogatim srečolo-
vom in s tem nabrali toliko de-
narja, da so za budnico leta 1954
že igrali v svojih prvih unifor-
mah.
Leta 1955 je godbo prevzel
novi kapelnik Franjo Vister,
vadbeni prostor v sedanjem
zdravstvenem domu pa je za-
menjal prizidek kinodvorane, ki
ga je kidričevska godba upo-
rabljala vse do letošnjega leta.
Večjo spremembo je godba na
pihala, ki je delovala pod okril-
jem DPD Svoboda Kidričevo,
doživela leta 1965, ko jo je s skle-
pom delavskega sveta TGA
prevzela tovarna. Velik kvalite-
ten premik pa je pomenil tudi
novi dirigent Alojz Krajnčan, ki
je ustanovil glasbeno šolo, učil
mlade in starejše ter godbo
razširil na 35 članov. Leta 1968
je prišel novi dirigent Jože Mat-
jašič in pod njegovim vodstvom
so se prvič udeležili srečanja pi-
halnih godb v Kopru. Zamenja-
lo se je nekaj godbenikov, a jih je
žal več odšlo kakor prišlo. Leta
1975 je godbo prevzel prof. An-
ton Horvat ter jo s prekinitvijo
vodil vse do leta 1992. Vmes je
leta 1979 in 1980 zaradi odsot-
nosti prof. Horvata godbo vodil
Marjan Rus, sedanji dirigent
Štefan Garkov, najmlajši od
vseh dirigentov, pa vodi godbo
od leta 1992.
V pihalnem orkestru Talum je
danes 38 godbenikov. Največ jih
iz Kidričevega, na vaje, ki so
dvakrat tedensko, pa prihajajo še
iz Ptuja, s Hajdine, iz Velike
Nedelje, Skorbe, Hajdoš, Apač,
Strnišča, Lovrenca, s Ptujske
Gore in iz Majšperka.
Ob zlatem jubileju so pripra-
vili več nastopov. Na zadnjih
koncertih so gostili še prija-
teljski orkester iz bolgarskega
mesta Pernik. Prišli so na po-
vabilo Štefana Garkova, svoje-
ga dirigenta, ki je po rodu Bol-
gar, v Sloveniji pa je od leta
1990.
Štefan Garkov, dirigent Pi-
halnega orkestra Talum: "V
Slovenijo sva z ženo prišla po
naključju, saj je kot violistka do-
bila službo v mariborskem gle-
dališču. Sam sem končal na aka-
demiji rog, tako da sedaj
poučujem ta instrument v Na-
zarjah, zraven pa študiram na
Akademiji za glasbo v Ljubljani
na smeri dirigiranje pri profe-
sorju Antonu Nanutu.
Kidričevsko pihalno godbo vo-
dim od leta 1992. V Sloveniji je
gosta mreža ljubiteljskih pihal-
nih orkestrov za razliko od Bol-
garije, kjer igrajo v orkestrih po-
klicni glasbeniki. Melos tu-
kajšnjih orkestrov je drugačen
kot melos bolgarskih, saj igrajo v
Bolgariji orientalske motive z
zapletenimi ritmi, ki niso
značilni za zahodno Evropo. Se-
veda mi je tukajšnji melos bil
poznan, saj je to melos priznane
klasične glasbe 18. in 19. stoletja.
Ko sem pričel v orkestru Talu-
ma, je bilo v njem samo 18
godbenikov. Bal sem se, da bo
razpadel, in ob 45-letnici močno
dvomil, da bo orkester dočakal
50 let. vendar pa je v tem času
vodstvo Taluma pomagalo or-
kestru, financiralo odprtje glas-
bene šole na Kidričevem, kjer se
sedaj na oddelku trobil, pihal in
tolkal šola 25 otrok, in tako se za
podmladek ne bojimo več. Tre-
nutno ima orkester 38 članov in
tudi igramo kvalitetneje kot
pred nekaj leti."
Hristo Tonev, dirigent Ko-
mornega pihalnega orkestra
Pernik iz Bolgarije, je bil dolgo-
letni dirigent vojaškega or-
kestra, je predavatelj orkestra-
cije in orkestrskega dirigiranja
na bolgarski Akademiji za glas-
bo in stalni član Zveze bolgars-
kih skladateljev: "Naš orkester
plačuje občina Pernik in igra na
prireditvah v občini in širši regi-
ji. Sicer pa je to star orkester, ki
je bil ustanovljen leta 1901 kot
orkester rudarjev. Za višek bi
lahko šteli predvojno leto 1936,
ko je imel orkester 44 redno za-
poslenih godbenikov. Danes so
tudi Bolgarijo zajele postsocia-
listične težave in le-te najbolj
občutijo umetniki, saj daje
država za umetnost vedno manj
denarja. Številčnost orkestrov je
zmanjšana, tako da igra v našem
orkestru samo 16 godbenikov.
Vemo pa, da je številčnost pose-
bej pomembna za piohalne or-
kestre, saj večinoma igrajo na
prostem in morajo biti glasni.
Pihalni orkestri se bistveno
razlikujejo od simfoničnih, ki so
tako rekoč po vsem svetu enaki.
Pihalni orkestri pa nosijo v sebi
duha naroda. Zgodovinsko gle-
dano so nastajali namreč ob
vojski in za potrebe vojne in
boja, zato so razvili svoje speci-
fične melose, značilnosti. Razvi-
jali so se počasi, saj so morali
vedno služiti vojaškemu siste-
mu, niso pa imeli časa misliti na
lasten razvoj. Pihalni orkestri
predstavljajo duha naroda tako
kot folklora, ljudski plesi ...
Sicer pa moram pohvaliti tu-
kajšnji orkester. Dobro je, da
ima orkester Taluma nekaj pro-
fesionalnih članov (op. štiri, ki
se preživljajo z glasbo), drugi pa
so mladi, ki igrajo z navdušen-
jem. Idealno reazmerje bi bilo
polovica profesionalcev in polo-
vica ljubiteljskih godbenikov."
Martin Ozmet
Milena Zupanii
Štefan Garkov, dirigent
Pihalnega orkestra Talum
Hristo Tonev, dirigent Pi-
halnega orkestra Pernik
iz Bolgarije, profesor in
član Zveze skladateljev
Bolgarije
Godbeniki Pihalnega orkestra Talum in Pihalnega orkestra Pernik iz Bolgarije so
zaigrali nekaj melodij skupaj.
PIUJ / PREDSTAVITEV ZBORNIKA
Septembrski dogodki 1908
Zgodovinsko društvo Ptuj je v četrtek, 26. novembra, v re-
fektoriju minoritskega samostana predstavilo zbornik, pos-
večen 90-letnici septembrskih dogodkov na Ptuju. O pome-
nu leta 1908 v slovenski zgodovini je govoril predsednik
Zveze zgodovinskih društev Slovenije dr. Stane Granda. V
imenu mestne občine je navzoče pozdravil Ivan Jurkovič,
nastajanje zbornika pa je opisal urednik Bojan Terbuc.
V zborniku so zbrani pris-
pevki 12 avtorjev. Dr. Ljubica
Suligoj v prispevku Ptuj -
"nemška trdnjava" na slovenskem
Štajerskem govori o silnem ger-
manizacijskem pritisku, ki so ga
izvajali Nemci in nemškutarji na
prelomu stoletja. Dr. Andrej
Vovko v članku Podružnice
"Družbe sv. Cirila in Metoda" na
Štajerskem, ustanovljene v obdobju
1907-1908, prikaže razvoj
družbe na Štajerskem in delo
posameznih podružnic, med ka-
terimi je bila leta 1908 na novo
ustanovljena tudi ženska
podružnica na Ptuju. Irena
Mavrič je v prispevku Ptujski
Sokol prikazala razvoj tega po-
membnega društva na Ptuju. Dr.
Janko Pleterski je prispeval čla-
nek Jugoslovanska socialno demo-
kratična stranka in septembrski do-
godki, v katerem govori o odnosu
stranke do nacionalnega
vprašanja in vlogi leta 1908 v pe-
riodizaciji slovenske zgodovine.
Branko Goropevšek je prispe-
val najobsežnejši članek Kaj ta-
kega je mogoče pri nas v Avstriji v
20. stoletju, v katerem opisuje
septembrske dogodke in odzive
nanje. Za ptujske pa pravi, da so
bili v bistvu čista provokacija
Slovencev.
Kristina Samperl Purg se je v
sestavku Septembrski dogodki v
luči časopisa Stajerc in nekaj izho-
dišč za opredelitev leta 1908 kot
prelomnega v slovenski zgodovini
lotila v slovenskem jeziku pisa-
nega izrazito nemškutarskega
ptujskega časopisa, ki je izhajal
do konca prve svetovne vojne in
je bil pomemben vzvod po-
nemčevanja. Nataša Kolar pa je
poiskala odmeve o ptujskih sep-
tembrskih dogodkih v graškem
časopisu Tagespost. Ivan
Lovrenčič je v članku Pozabljeni
Slovenec dr. Franc Jurtela prika-
zal njegovo življenjsko pot in
zasluge, ki si jih je pridobil za
slovenstvo. Darinka Čretnik v
prispevku Trije literarni odmevi
na septembrske dogodke prikaže,
kako so se Ivan Cankar, Oton
Zupančič in Alojz Gradnik
odzvali na tragične dogodke v
Ljubljani. Franc Golob je
pripravil Pogled na septembrske
dogodke skozi fotografskodokume-
tacijsko gradivo, v katerem s
pomočjo razglednic in fotografij
prikaže takratne razmere. Praz-
novanja obletnic septembrskih
dogodkov je obdelal Bojan Ter-
buc, zadnji prispevek pa je Bibli-
ografsko gradivo o ptujskih (posle-
dično ljubljanskih in drugih) do-
godkih iz leta 1908, ki ga je
pripravil Jakob Emeršič.
Pri pripravi zbornika so še so-
delovali Marija Holc, ki je pris-
pevke lektorirala, Mišo Koltak
je bil prevajalec, oblikovanje pa
je delo Franca Milošiča. Zbor-
nik je izdalo Zgodovinsko
društvo Ptuj, izdajo pa je fi-
nančno podprla Mestna občina
Ptuj. Nakup zbornika je mogoč
na sedežu društva v Zgodo-
vinskem arhivu Ptuj.
b. r.
PTUJ / KONCERT PTUJSKEGA MOŠKEGA IN VRHNIŠKEGA ŽENSKEGA ZBORA
Glasbeni veter v Narodnem domu
Letošnji december bo ptujski javnosti/še posebej pa vsem dobro podkovanim, morda celo izbirčnim obiskovalcem glas-
benih prireditev, ponudil odličen glasbeni dogodek. V petek, 11. decembra, bosta ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega
doma nastopila dva uveljavljena pevska zbora, ki sta prejela že številne nagrade na zborovskih tekmovanjih in z vrhunskim
petjem navdušila zelo različno občinstvo doma in v tujini. To sta Komorni moški zbor Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen, in ženski
pevski zbor Concinite z Vrhnike, ki poje pod vodstvom dirigenta Jožeta Fiirsta.
Komorni moški zbor je domačemu občinstvu zeio dobro znan, saj je povabljen kot gost na domala vsako slovesnost na Ptuju,
najpogosteje od vseh ptujskih zborov pa zastopa naše okolje tudi drugod po Sloveniji in v tujini. Prav dober gias o zboru, njihov
zahtevni repertoar in kakovostna interpretacija so pritegniti gostujoče pevke, predvsem pa njihovega dirigenta Jožeta Fiirsta, da
so se odločili stopiti v stik in pripraviti skupen koncert.
Ženski zbor Concinite z Vrhnike ima za seboj že lepo glasbeno tradicijo. Ustanovljen je bil leta 1982 kot dekliški zbor pod
vodstvom Darinke Fabiani. V petnajstih letih so pevke nanizale vrsto uspešnih nastopov doma in v tujini, pa tudi na tekmovanjih.
V letu 1997 jim je uspelo pritegniti Jožeta Fiirsta, dirigenta, ki se je doslej uspešno uveljavil tako doma kot v tujini. Same pravijo,
da v drugem letu skupnega glasbenega življenja pojejo bolj navdušeno kot kdaj prej, njihov dirigent pa je zadovoljen, optimističen
in tudi poln presenečenj.
Repertoar obeh gostov glasbenega večera je zahteven in zelo raznolik, predstavil pa bo avtorje iz različnih obdobij, slovenske
in tuje.
Nevenka Gerl
VOLICINA / NEGOVANJE TRADICIJE
General Maister - legenda
Na Zavrhu v Slovenskih goricah so se končale letošnje Maistro-
ve spominske slovesnosti, ki so jih organizirali občina Lenart,
Turistično društvo Zavrh in lenarška Zveza kulturnih društev.
Ob tej priložnosti so se minuli petek spomnili 80. obletnice bo-
jev za severno mejo in 90. obletnice ustanovitve Sokolskega
društva Lenart. Izdali so brošuro in predstavili zanimivejše ut-
rinke iz bogate zgodovine društva, ki je med Lenarčani zelo
spoštovano, saj športne tradicije Sokolov simbolično oživljajo
tudi danes, ko se zavzemajo za razvoj športa.
Predstavitve bropšure so se ude-
ležili številčni še živeči člani le-
narškega Sokola in tajnik mari-
borske sokolske župe prof. Fride-
rik Degen, ki je strnil svoje vtise
in spomine o delovanju Sokola.
Slavnostni govornik na prire-
ditvi prof. Aleš Arih se je zavzel za
spoštovanje Maistrovih borcev in
njihovega prispevka k ohranitvi
slovenstva ob občutljivi severni
meji. Dejal je, da je general Mais-
ter simbol slovenstva in da je pra-
va slovenska legenda, ki navdihu-
je tudi bodoče rodove. Zlasti še za-
radi svoje pokončne drže in
odločnosti, ki jo je pokazal v pre-
lomnem času. Aleš Arih je govoril
tudi o dogajanju in zapletih v zve-
zi z Maistrovo spominsko sobo v
Štupičevi vili na Zavrhu, ki je za-
radi denacionalizacije zgradbe že
dalj časa zaprta. Povedal je, da bo
soba na novo urejena v kulturnem
domu na Zavrhu, ki ga zdaj
obnavljajo.
V kulturnem programu so nas-
topili ženski nonet KUD
Voličina, učenci OŠ in telovadec
iz Maribora.
Letošnje slovesnosti so sklenili
na Zavrhu, kjer je delegacija
občine lenart in slovenske vojske
skupaj s Friderikom Kraljem,
enim od še živečih Maistrovih
borcev iz Maribora, položila spo-
minski venec k reliefu Rudolfa
Maistra ob spominski plošči pri
razglednem stolpu. Tam je bila
tudi častna straža slovenske
vojske iz vojhašnice generala
Maistra iz Maribora. V kulturnem
programu so nastopili Završki
fantje, Silvo Safran in Darinka
Čobec.
M. Toš
6
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK

ANSAMBEL KARAVANS - MESEC DNI NA JAPONSKEM
ifaraoire na vsakem koraku
Z enomesečne turneje po 120-milijonski Japonski se je
vrnil ansambel Raravans, ki ga vodi Miki Prstec iz Ptuja.
V sodelovanju z nemško tovarno piva Kronenberg so igra-
li v štirih mestih in pri tem prav dobro spoznali tudi veli-
ko deželo na Daljnem Vzhodu.
• Kje ste nastopali?
Miki Prstec: "Japonci in
Nemci so doslej skupaj zgradili
na Japonskem že 12 centrov za
prosti čas. Tu so zgrajena majh-
na mesta v nemškem slogu z
vodnjakom in vinsko kletjo sre-
di trga, ulicami in mostovi, trgo-
vinicami s spominki ... V teh
centrih si obiskovalci ogledajo
nemško folkloro, se seznanijo z
nemškimi običaji, predstavijo
jim lokostrelstvo, streljanje, nu-
dijo možnost kolesarjenja,
vožnje z gokartom, čolnarjenje
na jezeru, igranje minigolfa, in
poslušajo nemško glasbo. Gre za
nekakšne oktoberfeste na drug
način. To so centri, veliki za pol
Ptuja. Od velikih mest, kot so
Tokio, Osaka, Nagasaki, so od-
daljeni približno 50 kilometrov,
tako da jih lahko obiščejo vele-
mest naveličani meščani."
•	Ste se sporazumevali v
angleščini?
Miki Prstec: "Ne. Le
redkokdo ve kaj malega
angleško, mi pa smo imeli s se-
boj le seznam najnujnejših ja-
ponskih izrazov. No, pomagala
nam je Hiromi, ki je leto in pol
študirala germanistiko v
Nemčiji in je torej znala
nemško."
•	Kaj pa hrana?
Miki Prstec: "Japonska hrana
je za nas "užitna" približno v 10
odstotkih. Tamkajšnje kuharice
so nam kuhale pravo japonsko
hrano, ne pa hrane, prilagojene
evropskemu okusu. Sestavljena
je bila iz mnogih vrst zelenjave,
rib, rakov, premešani so bili
sladki in kisli okusi, vse te oma-
ke so zelo čudno dišale. Zraven
vsake jedi smo dobivali povsem
neslan riž. Ker nismo vedeli je-
zika, tudi pri izbiri hrane nismo
mogli sodelovati. Pač pa imajo
na Japonskem zanimivo rekla-
miranje svojih jedi. Vsaka gostil-
na ima jedi namreč predstavlje-
ne z nekakšnim barvnim plas-
tičnim reklamnim modelom. Iz-
brali smo po videzu in nato s
prstom pokazali."
•	Je Japonska izpolnila
vaša pričakovanja?
Miki Prstec: "Prvi hip po pris-
tanku na Japonskem smo videli,
da smo prišli, kot smo pričako-
vali, resnično v elektronsko vele-
silo. Svetlobne naprave, vrsta
elektronskih napotkov, klima-
tizirani prostori - vse je bliskalo
od najnovejših pridobitev tehni-
ke. Bolj kot smo šli na jug ali se
oddaljevali od velemest, slabše
oziroma brez najsodobnejših
pridobitev tehnike so živeli ljud-
je, podobno kot pri nas. Sicer pa
smo ob pristanku v gneči Japon-
cev seveda opazili, koliko smo
večji od njih. S svojimi 180 cen-
timetri sem bil vsaj za pol glave
nad vsemi."
•	Ali vas je kaj na
Japonskem posebej
presenetilo?
Miki Prstec: "Ja, seveda je ve-
liko drugačnih stvari kot v Evro-
pi. Z glasbo povezan pa je never-
jeten razmah karaok na Ja-
ponskem. V mestih imajo
množico majhnih lokalov, veli-
kih za eno našo sobo, ki so na-
menjeni karaokam. Manjša
družba, kakšnih pet, šest oseb,
pride tja in se zabavajo na ta
način, da pojejo. Po seznamu iz-
berejo pesem, ki jo želijo zapeti -
tu so tudi vsi evropski in ame-
riški pevci in ansambli -, in nato
se pokaže na zaslonu besedilo ter
pojavi glasba. Računalnik jih na
koncu oceni, kako dobro so peli.
Tako kolegi tekmujejo med se-
boj, kdo bolje poje. Vmes pa pi-
jejo in jejo."
• Kaj pa vaši koncerti?
Ali ste igrali tako kot po
Evropi?
Miki Prstec: "Zelo velika razli-
ka je v tem, da smo igrali popol-
noma brez ozvočenja in brez
kakršnekoli pomoči elektronike.
Tako je v navadi na Japonskem.
Tako se ponovno preizkusiš, kaj
resnično znaš, ko ti ne pomagajo
elektronske naprave. Koncerti
so bili polurni, gostje pa so
medtem kaj prigriznili in popili.
Vendar pa niso govorili, pač pa
so poslušali in na koncu ploska-
li. Nasploh so Japonci zelo
vljudni ljudje."
• Igrali ste že na
oktoberfestih v Ameriki,
Kanadi in na Japonskem.
Kam načrtujete oditi
prihodnje leto?
Miki Prstec: "Če bo vse po
sreči, ponovno v Ameriko."
MZ
Ansambel Karavans na japonski večerji: Miki Prstec, Milan Štumberger, Vinko
Ferenčak, Simon Gomilšek, Radovan Burja in Vlado Meško
PTUJ / IDEJA O KLUBU 100 KOT DELNIŠKI DRUŽBI
Ptujčani kot rešitelji kavarne Evrope
Poznate idejo o ustanovitvi Kluba 100, katerega člani naj
bi odkupili prostore zaenkrat samevajoče kavarne Evropa
sredi Ptuja? Tisti Ptujčani, ki so bili najprej med "izbra-
nimi" in predlaganimi, da bi kot ljudje, ki imajo mesto
radi in mu želijo pomagati pri reševanju še enega od pro-
padlih gostinskih lokalov, sodelovali s 7 tisoč markami
pri izpeljavi ideje in ustanovitvi kapitalske družbe, idejo
že poznajo. Ker pa se je od prvotno predvidenih stotih us-
tanoviteljev za prispevek v denarju odločilo okrog 35
odstotkov povabljenih, želi skupina petih Ptujčanov, ki je
to idejo pričela udejanjati, k sodelovanju povabiti tiste, ki
pa so voljni in pripravljeni sodelovati tudi z denarjem.
Odvetnik Igor Majnik, eden
od pobudnikov odkupa kavarne,
je dejal, da si najbolj želi, da bi
skozi to idejo tisti Ptujčani, ki so
v zadnjih letih najbolj prisegali
na "ptujskost", to tudi dokazali s
tem, da bi postali aktivni
partnerji pri reševanju kavarne
Evropa. Najbolj je razočaran, ker
pravega zanimanja niso pokazali
niti vsi dosedanji župani, pa tudi
največji ptujski gospodarstveni-
ki oziroma tisti, ki jim denar ni
problem. Zanimivo je, da idejo
podpirajo, le denarja ne bi radi
dali. Poleg tega bi rad vsem tis-
tim, ki še dvomijo v poštenost
tega projekta, povedal, da v njem
sodeluje zgolj zato, ker edini lah-
ko to idejo izpelje pravno, ne pa
zaradi pridobitnosti (denar bodo
delničarji nakazali na račun
družbe, ne na njegov), ter tudi
zato, da mestu kot Ptujčan pris-
peva nekaj konkretnega. Ne želi
stati ob strani, ker se zaveda, da
gre za lokal, ki mora ostati mes-
tu. Ptujčani končno lahko
dokažejo, da so sposobni tudi
sami nekaj narediti. Zato bo ak-
tivnosti nadaljeval, dokler ne bo
za idejo in projekt pridobil sto
Ptujčanov, ki bodo s 7000
vloženimi markami v ustanovi-
tev kapitalske družbe delničarji
te družbe v enoodstotnem
deležu. Strinja pa se, da gre v
tem primeru tudi za delno dona-
torstvo mestu. Poziva vse, ki
mislijo, da so Ptujčani in delajo
v korist Ptuja ter so sposobni po-
magati to idejo udejaniti, da se
oglasijo v njegovi advokatski pi-
sarni.
MG
Ptujska kavarna Evropa
še sameva.
Foto: Črtomir Goznik
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
7

PRAGERSKO / V OPEKARNII NAJSODOBNEJŠA PROIZVODNJA
Tradiiija; znanje in tehno-
logij na evropski ravni
Začetek Opekarne Pragersko sega v leto 1902, ko so
bratje Steinklauber ob ležiščih gline in modre ilovice
ter pomembnem železniškem križišču ustanovili moder-
no industrijsko podjetje ^iegeluerk Pragerhof. Po prvi
svetovni vojni se je podjetje specializiralo za proiz-
vodnjo strešne opeke - bobrovca, daleč naokoli cenjene
kritine z letno zmogljivostjo 4 milijone enot. Danes je
Opekarna Pragersko, d.d., podprta z najsodobnejšo in
tehnološko popolnoma avtomatizirano proizvodnjo; v
pogon so jo spravili 23. oktobra letos, sposobna ponudi-
ti trgu poleg strešnika okoli 20 vrst raznih opečnih iz-
delkov. Kot tehniški spomenik pa ostaja 96 let stara
Hoffmanova krožna tunelska peč, ki bo opekarje na
Pragerskem spominjala na stare čase
Iz novejše zgodovine pragers-
ke opekarne omenimo, de je bilo
podjetje v začetku 1997. leta
olastninjeno in registrirano kot
delniška družba. Sledila je poso-
dobitev. Za modernizacijo in
tehnološko popolnoma avtoma-
tizirano proizvodnjo opečnih iz-
delkov sta bili potrebni dve do
tri dobre sezone in veliko pogu-
ma. Če se za ta korak ne bi
odločili, bi bili obsojeni na
počasno umiranje, saj bi lahko s
starim načinom proizvodnje
životarili mogoče še največ pet
let. Tako pa so tradicijo, tehno-
logijo ter znanje spravili na ev-
ropsko raven in to je porok za
daljše življenje, seveda če jim bo
kot vsem slovenskim opekarjem
stala ob strani tudi slovenska
vlada, zaradi vse večje tuje kon-
kurence, ki pošilja opeko v Slo-
venijo po dampinških cenah,
skrbi slovenskih opekarjev niso
odveč. Od nekoč 32 opekarn v
Sloveniji so ostale najbolj
trdožive - tiste, ki so uspele
proizvodnjo pravočasno mod-
ernizirati. Tako danes še živijo
opekarne v Novi Gorici,
Ormožu, na Pragerskem, v
Križevcih, Novem mestu, Ptuju,
Ljubečni in Brežicah. V vseh teh
je okoli 700 zaposlenih.
Na Pragerskem so zaradi
obnove 11. aprila letos začasno
ustavili proizvodnjo. V rekord-
nem času, nekaj manj kot štirih
mesecih, so zgradili zorilnico
gline, modernizirali proizvodne
hale ter celotno tehnološko
opremo in 8. septembra je nova
proizvodnja stekla.
Opekarstvo je "umazana" de-
javnost, kot se je spomnim iz
nekdanjih časov: povsod blato
in obilo prahu. Tega v prenovlje-
ni opekarni skoraj ni in ob ogle-
du kar verjeti ne moreš, da si v
opekarni. Tudi delavcev je malo
v primerjavi s preteklostjo, ko je
bilo potrebno veliko dela opravi-
ti ročno. Trenutno je zaposlenih
71 ljudi.
Ko so bratje Steinklauber
1902. leta pričeli moderno in-
dustrijsko proizvodnjo opeke, so
to storili zaradi ugodnih pro-
metnih povezav in predvsem za-
radi velikih ležišč odlične gline
in modre ilovice. Do sedaj so jo
črpali iz sedmih glinokopov, tre-
nutno pa iz samo enega glinoko-
pa, ki leži na vzhodnem delu na-
selja Pragersko.
Opekarna Pragersko s svojo
skoraj stoletno prisotnostjo daje
kraju svojstven pečat. Preživela
je dokaj burno preteklost, njena
sedanja moderniziranost pa
povečuje pomen, ki ga ima pri
razvoju kraja.
Vida Topolovec
Utrinek iz posodobljenih proizvodnih prostorov.
Foto: VT
Stara krožna Hoffmano-
vo peč, ki je opekarni ko-
ristno služila skoraj 96
let. Kdo ve, koliko opeke
se je "speklo" v njenem
trebuhu, odslej pa bo
spominjala na stare
čase opekarstva.
Foto: VT
SALOVCI / ODPRLI ŠPORT BAR ZAJC
Šalovčani dobili
družabni prostor
Pred časom je v Šalovcih, vasici nedaleč od Obreža v
ormoški občini, odprl vrata šport bar Zaje. Lastnik
Jože Zaje je povedal, da je že dolgo razmišljal o tem
projektu, pa nekako ni prišlo do uresničitve. Dokončno
pa se je odločil na enem izmed nogometnih turnirjev,
ko je ugotovil, da so Šalovčani in okoličani družabni
ljudje, možnosti za to pa nimajo ravno veliko. V Šalo-
vcih je več kot 50 gospodinjstev, pa nimajo ne vaškega
niti gasilskega doma ali kakšne druge možnosti za
druženje. Ker je Zaje vse svoje življenje zapisan športu,
je bar zasnoval v športnem stilu.
Gostinski del lokala zajema
okrog 90 kvadratnih metrov, na
katerih je tudi miza za biljard,
pikado in namizni nogomet.
Mislili pa so tudi na mlade, ki
jim je namenjen poseben prostor
za zabavo in igranje namiznega
tenisa. Od decembra do marca
bodo organizirali tekmovanje v
namiznem tenisu po piramid-
nem sistemu. Zmagovalca bodo
nagradili z dvodnevnim izletom
v Benetke, za najstarejšega ude-
leženca turnirja pa pripravljajo
posebno presenečenje. K objek-
tu spada tudi igrišče za mali no-
gomet, ki ga je mladina upo-
rabljala že letos. Na voljo je tudi
manjše igrišče na en koš. Do
pomladi nameravajo pripraviti
še igrišče za odbojko, badminton
in rusko kegljišče. Izposojali
bodo kolesa, poleti pa je že v
bližini nastala označena kole-
sarska pot. Načrtujejo pa tudi
postavitev nekaj igral za otroke.
Maja prihodnje leto naj bi bilo
nared tudi teniško igrišče, za ot-
roke in odrasle pa bodo takoj or-
ganizirali tečaj. Sicer pa se bodo
trudili, da se bo v Šalovcih
vedno kaj dogajalo.
Poleg pijač ponujajo tudi na-
rezke, dobrote iz tiinke, hre-
novke v štručki in krompirček.
Odprto imajo vsak dan od 11. do
22. ure, v nedeljo od 9. do 22, v
ponedeljek pa je bar zaprt.
vki
Jože Zaje s hčerjo za točilno mizo svojega športne-
ga bara
BUKOVCI
Odprli prostore
Vulkanizerstva Kolarii
V Bukovcih 121/b so odprli nove proizvodne in storitvene prostore VULKA-
NIZERSTVA Ivana Kolariča, telefon 766-197. Težko pričakovana nova de-
lavnica je zaživela in začela obratovati s polno zmogljivostjo14. novembra.
Obstoječa delavnica, velika 100 m2, se je v celoti preselila v nove prostore, ki
so veliki 1150 m2. Vulkanizerstvo Ivana Kolariča ima tudi lastno proizvodnjo
obnove avtoplaščev, s katero oskrbujejo 26 vulkanizerjev od Ptuja do Lendave,
Slovenj Gradca in druge. Trenutno je zaposlenih pet delavcev, seveda pa na-
meravajo proizvodno povečati ter odpreti še gostinski lokal za čakajoče stran-
ke. Opravljajo vse vulkanizerske storitve za tovorna in osebna vozila, traktorje
ter kmetijsko mehanizacijo. Prodajajo avtomobilske plašče znamke Michelin,
Fulda, Stomil, Debica ter zelo iskane obnovljene avtoplašče.
Delavnica je trenutno ena izmed največjih in najbolje opremljenih tovrstnih
delavnic. Za stranke obratujejo vsak delavnik od 6. do 22. ure, ob sobotah od
7. do 15. ure.
Lastnik je pripomnil, da za otvoritev ni bilo časa, kajti sezona je bila pred vrati,
pravi pa, da nikoli ni prepozno.
VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEJO ZA ZAUPANJE IN ŽELIJO
SREČNO VOŽNJO.
PR
8
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK
2: • im
PTUJ / 50 LET STUDIJSKE KNJIŽNICE
Študijska knjižnica
P»W 1948-1998
Leto 1948 je bilo v nekem smislu prelomno tako za Jugosla-
vijo, ki je bila v tem času naša država, kot za Slovenijo, kjer
so se pričeli procesi proti "stalinistom", v bistvu komunistom,
ki se niso znali bliskovito kameleonsko spremeniti v nasprot-
nike Sovjetske zveze, pa tudi vsem drugim nasprotnikom, saj
so voditelji izkoristili priložnost za njihovo odstranitev, če že
ne likvidacijo.
V	Ptuju je položaj precej anali-
tično opisal bivši urednik Tedni-
ka Franc Fideršek v letošnjem
podlistku ob 50-letnici Našega
dela oziroma današnjega Tednika
"Naše rojstno leto", kamor spada
prav tako ustanovitev Studijske
knjižnice Ptuj. V tem času, ko je
bila najvažnejša borba za indu-
strializacijo, boj proti tako imeno-
vanim špekulantom (=kmetom),
graditvi zadružnih domov, socia-
listični prosveti itd., je ustanovi-
tev knjižnice potekala sorazmerno
mirno in skoraj neopazno. V re-
snici pa moramo iti kar krepko
nazaj, če hočemo razumeti pomen
in namen javnih znanstvenih ali
študijskih knjižnic na slovenskem
ozemlju ter v Ptuju zlasti Ferkove
muzejske knjižnice, naše nepos-
redne predhodnice in v nekem
smislu roditeljice.
V	Ljubljani je bila taka Licejska
knjižnica iz leta 1774, ki pa je pos-
tala komaj 1. 1850 uradno Študij-
ska knjižnica za Kranjsko in po 1.
svetovni vojni NUK. V Mariboru
so ustanovili študijsko knjižnico
šele 1922 in ta je postala najpo-
membnejša biblioteka v tem delu
Slovenije ter se z nastankom uni-
verze preimenovala v Univerzitet-
no knjižnico Maribor (1975). Šele
po 1945 so pod okriljem NUK-a
nastajale nove študijske knjižnice
tudi v Novem mestu, Celju, Ptuju,
Novi Gorici, na Ravnah, v Kran-
ju, Kopru, Murski Soboti, Postoj-
ni (ta je bila kmalu ukinjena) in
tem sta se pridružili zamejski štu-
dijski knjižnici v Trstu in Celov-
cu. Te so bile v glavnem vse razen
obeh osrednjih v Ljubljani in Ma-
riboru preimenovane v splošnoi-
zobraževalne knjižnice ter so
izvrševale funkcijo pokrajinskih
koordinatorjev kot javne
knjižnice 2. skupine.
Dejali smo, da je ptujska ŠK v
resnici nadaljevalka nekdanje
Ferkove knjižnice. Čeprav je
Knjižnica Ivana Potrča praznova-
la 1993. leta 200 let ptujskega bolj
ali manj javnega knjižničarstva,
lahko govorimo o pravih zasno-
vah znanstvene, ali če hočete, štu-
dijske knjižnice že od 1. 1893. Ta-
krat, sto let po prvi znani javni
ptujski knjižnici tiskarnarja An-
tona Schiitza, je prenesel nekdanji
ptujski profesor Franz Ferk svoj
muzej in knjižnico iz Gomilice ter
ju podaril ptujskemu mestu, seve-
da s pogojem, da postane dostop-
no tudi širšemu krogu uporabni-
kov. Včasih, v prejšnjih letih, od-
kar službujem v knjižnici, pa tudi
ob prebiranju starejšega arhivske-
ga gradiva, je prihajalo do trenj
med muzealci in knjižničarji, ko
so prvi trdili, češ da so jim nasilno
odvzeli fond ter s tem ustanovili
novo administrativno določeno
ŠK. V resnici pa zadeve niso bile
tako enostavne. Ferk je s svojimi
pismi pa tudi s statutom prvega
muzejskega društva jasno postavil
v enakovreden položaj tako muzej
kot knjižnico. Če je bil ta fond, ki
ga je dal prepeljati 1893. v Ptuj,
dokaj bogat z arheološko literatu-
ro, pa tudi s starimi in dragoceni-
mi deli, vidimo iz poznejših in-
ventarnih knjig, da se je kupovalo
strašno malo in to v glavnem ar-
heološka ali zgodovinska dela,
medtem ko je slovenistika, pa tudi
starejši dragoceni tisk v glavnem
prihajal z darovi. Od tega sta-
rejšega fonda je bila najbolj "ar-
heološka" Skrabarjeva knjižnica,
ki jo je ta 1. 1937 podaril Muzej-
skemu društvu, medtem ko so
imela dela Martina Zunkoviča,
Plojeva gimnazijska knjižnica in
druge bolj kulturnozgodovinski
ali literarnozgodovinski pomen,
kar je že zasnova prave študijske
oziroma tudi domoznanstvene
knjižnice. Tukaj sem se zavestno
izognil arhivskega gradiva, ki je
bilo ravno tako v začetku
pomešano v fondu muzejske
knjižnice, pridruženo novi
knjižnici, a kmalu vrnjeno obe-
nem s Skrabarjevo knjižnico ter
čez nekaj let izločeno oziroma
prestavljeno v ZAP.
Ko so 1. 1945 morali "pobegniti
nemčurji" (stereotipno povojno
poimenovanje , ki pove vse kaj
drugega, kot je bilo dejansko stan-
je!), so njihovo zaplenjeno imovi-
no (pohištvo, slike, kipe, knjige
idr.) predali v zbirne centre, in
kolikor ni romalo v Beograd, pri-
vatno last državnih funkcionarjev
ali političnih aktivistov, je prišlo s
teh centrov v muzeje, arhive in
knjižnice, če so seveda obstajale.
V tem stanju je bila dobrodošla
težnja NUK, da se ravno tako v
manjših mestih ustanavljajo ŠK,
pa tudi med mestnimi oblastniki
niso bili sami kulturni analfabeti,
temveč je bilo vmes precej entuzi-
astov ter ljubiteljev knjig.
Že takoj po 1945 se pojavi v zve-
zi z muzejsko Ferkovo knjižnico
izraz znanstvena knjižnica in kaj
kmalu razširijo pravila, ki govore:
"Zbirke in knjižnico daje na raz-
polago šolam in posameznim čla-
nom v učne svrhe ..." Naslednje
leto že prosi upravnik Anton
Smodič učitelja Franca Gumilar-
ja, da se oglasi zaradi inventariza-
cije "naše študijske knjižnice". V
začetku 1. 1947 pa že obstaja zapis
za dodelitev prostorov novi Stu-
dijski knjižnici. Prostore je dobila
seveda v muzejskih prostorih do-
minikanskega samostana, sedan-
jega Zgodovinskega arhiva. Vidi-
mo pa, da v prvih letih, pred 1.
1948, nimajo prave predstave, kaj
je oziroma kakšna naj bi bila ta
študijska knjižnica, saj so jo v
glavnem smatrali kot nekak odde-
lek ptujskega muzeja. Bolj jasno
se izraža v pismu M. Steletovi (12.
5. 1947) upravnik Smodič. Zaradi
zanimivosti navedimo nekaj krat-
kih odlomkov:
"/.../ Saj nam je težko odgovoriti
na vašo željo, ker smo v največjem
delu in nimam trenutno nikakega
pregleda kaj in koliko del imamo
v naši knjižnici.
Nadaljevanje prihodnjič
V. bibl. Jakob Emeriii
SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (I
Razvoj ideje o združeni h/ropi
Po letu 1991 je Slovenija na zunanjepolitičnem področju
dosegla zadovoljiv korak naprej. Med največje dosežke zu-
nanje politike lahko štejemo mednarodno priznanje in
članstvo v Varnostnem svetu. 1.1.1991 bo Slovenija najver-
jetneje postala tudi pridružena članica v Evropski uniji.
Idejni preobrat v devetdesetih nam je postregel z obilico
novih terminoloških izrazov. Tako smo pred osamosvojitvi-
jo le redko omenjali lastninjenje in privatizacijo, tržno go-
spodarstvo, racionalizacijo v podjetjih itd. V zadnjih letih
pa pogosto govorimo tudi o tem, da je nekaj "evropsko" ozi-
roma "neevropsko". Navadno besedo "evropsko" uporablja-
mo kot sinonim za nekaj uravnoteženega, urejenega in na-
prednega. Ob tem uravnoteženem, urejenem in naprednem
si torej predstavljamo Evropsko unijo.
V današnjem in člankih, ki sle-
dijo, bom na kratko opisal zgodo-
vino Evropske unije in predstavil
njene glavne ideje ter jih poskušal
primerjati s stanjem v Sloveniji.
Začetki združevanja segajo v
leto 1947, ko so države Beneluksa
ustanovile carinsko in ekonom-
sko unijo. Že naslednje leto Fran-
cija, države Beneluksa in Velika
Britanija podpišejo Bruseljski
sporazum o skupni obrambi pred
Sovjetsko zvezo. 18. aprila 1951
podpišejo Francija, Italija, Belgi-
ja, Nizozemska, Luksemburg in
Nemčija v Parizu pogodbo o usta-
novitvi Evropske skupnosti za
premog in jeklo. Ker je bilo sode-
lovanje uspešno, so se države
odločile, da storijo naslednji ko-
rak. 25. marca 1957 nastaneta v
Rimu dve novi skupnosti: Evrop-
ska gospodarska skupnost (EGS),
ki se je kasneje preoblikovala v
Evropsko unijo, in Evropska
skupnost za jedrsko energijo. Pri-
marni cilj Rimskega sporazuma je
bil vzpostavitev skupnega trga
med državami članicami. Šesterici
držav se januarja 1973 pridružijo
Irska, Danska in Velika Britanija,
leta 1986 pa še Španija in Portu-
galska. V devetdesetih letih se Ev-
ropska skupnost preimenuje v Ev-
ropsko unijo. Današnja podoba
Evropske unije pa se oblikuje leta
1995, ko v unijo vstopijo Švedska,
Finska in Avstrija.
Celoten proces združevanja so
spremljala meddržavna politična
sodelovanja. Zadanih in ure-
sničenih je bilo mnogo ciljev. Naj-
večjo osvežitev pa je v evropske
integracijske procese prinesel
Enotni evropski akt, ki so ga
države članice leta 1985 podpisale
v Luksemburgu. V tem aktu se
ponovno zahteva izpolnjevanje že
znane vsebine iz Rimskega spora-
zuma, le da je vsebina sedaj časov-
no determinirana. Članice morajo
do leta 1992 zagotoviti poleg pros-
tega pretoka blaga še prosto gi-
banje oseb, kapitala in storitev na
enotnem trgu Evropske skupnos-
ti. Pri smernici "vzpostavitev
enotnega notranjega trga" so
pričakovali kopico tehničnih,
fizičnih in davčnih ovir. ES začne
voditi cel kup skupnih politik:
ekonomsko in monetarno, social-
no, skupno politiko na področju
raziskav in visoke tehnologije,
varstva okolja in institucionaliza-
cije političnega sodelovanja. Ev-
ropske integracije so bile sprva
mišljene predvsem kot gospodar-
ske in niso vključevale politične
dimenzije. S podpisom Enotnega
evropskega akta pa so se države
članice ES obvezale, da se bodo
medsebojno obveščale in sodelo-
vale o vseh zunanjepolitičnih
vprašanjih, predvidene pa so bile
tudi institucionalne spremembe.
Evropska skupnost se v Evrop-
sko unijo preimenuje s podpisom
pogodbe 7. februarja 1992. Pogod-
ba, ki je bila podpisana v mestecu
Maastrricht na jugu Nizozemske,
v bistvu samo nadaljuje pot, ki jo
je začrtal Enotni evropski akt. Te-
meljni cilj Maastrichtske pogodbe
je ustanoviti popolno politično in
ekonomsko unijo.
Na tej točki se zdaj že lahko
vprašamo, od kod potreba po
združevanju že v poznih štiridese-
tih letih tega stoletja.
Če bi bili eden od velikih naro-
dov, bi lahko rekli, da je že v
prejšnjih stoletjih obstajala težnja
po združeni Evropi. Rekel bi, da
je bila to prej težnja po domini-
ranju kakor pa po združevanju.
Ker torej nisem Francoz, Nemec
ali Avstrijec, se ne bom strinjal s
tem, da so Napoleon, Hitler in
Marija Terezija dobronamerno
združevali Evropo. Lahko pa ver-
jamem, da so nekateri narodi po
drugi svetovni vojni pogrešali
moč in ugled preteklih stoletij.
Ob hitro razvijajočih se
Združenih državah Amerike in
idejno močno Sovjetski zvezi so se
poraženke v drugi svetovni vojni
in države srednje Evrope zdele
odrinjene iz "družbe največjih".
Znašle so se med dvema blokoma,
ki sta bila glede na populacijo in
^finančno moč mnogo večja kot
države posameznice v Evropi.
Čeprav danes Evropska unija sebe
predstavlja kot konkurenčno inte-
gracijo nasproti Združenim
državam Amerike in Japonski, pa
ne smemo pozabiti, da je bila pri-
krita začetna ideja držav začetnic
tudi konkurenca Sovjetski zvezi.
To pa pomeni, da smo bili še pose-
bej pred sporom med Titom in
Stalinom v to konkurenčnost za-
jeti tudi Slovenci. Dobro se torej
moramo zavedati, v kakšen na-
men se je Evropska unija začela
ustanavljati.
Slovenci, gledano ideološko,
želimo v EU vstopiti iz čisto dru-
gačnih razlogov, kot so to počele
druge države. Nobena od držav
petnajsterice ni v EU vstopila
zato, ker je čez noč izgubila polo-
vico svojega trga in je, če je svojo
ekonomijo hotela zaščititi pred
propadom, morala začeti iskati
zunanjetrgovinske trge drugje.
Slovenski gospodarstveniki so hi-
tro po letu 1991 ugotovili, da se
bomo morali po izgubi južnih
trgov začeti intenzivneje povezo-
vati s severom in zahodom. Po-
trebno je bilo spremeniti misel-
nost in pogajalska izhodišča, saj
nismo več mogli iskati podpore v
veliki državi. Postajati smo morali
prijatelji z državami, ki so nam še
pred nekaj desetletji povzročale
mnogo gorja in katerih večina
prebivalcev sploh ne ve, kje Slove-
nija leži.
Mnogokrat je bilo in je še slišati,
da brez "Evrope" naša ekonomija
ne more preživeti, a da se bomo za
to morali marsičemu tudi odpove-
dati. Nihče pa ni vedel točno od-
govoriti na najpomembnejše
vprašanje, čemu natančno se bo
potrebno odpovedati.
Na to vprašanje bomo poskušali
odgovoriti naslednjič, za danes pa
velja, da smo predstavili
predvsem zgodovinski in idejni
vidik razvoja Evropske unije in
vlogo Slovenije ob njej. Naj zakl-
jučim z mislijo, ki lahko služi tudi
kot povezava s člankom, ki sledi.
Še ne tako dolgo tega smo s sten
odstranjevali slike demagoškega
voditelja. Danes bi mnogi želeli za
vsako ceno namesto tistih slik vi-
deti na steni slike zlatih zvezdic v
krogu, ki ponazarjajo Evropsko
unijo. Tem zlatim zvezdicam se
ne smemo pustiti zaslepiti, saj v
tem primeru ne bi mogli imeti
pred očmi z diamantnimi črkami
napisanega besedila, ki je zapisa-
no pod njimi. To besedilo je Dar-
winova evolucijska teorija.
David Visenjak
PREJELI SMO
Storimo kaj sami, ko
čakamo na druge
V tem sestavku bi želel namenoma opozoriti
na nekatere možnosti samoreševanja in boljše
pripravljenosti občanov ob morebitnih popla-
vah - seveda ob izjemni vlogi gasilcev, potapl-
jačev, VGP Drava in ReCO Ptuj. Poudariti
želim, da kljub pripravljenosti sil za zaščito in
reševanje lahko sami mnogo naredimo za
zmanjšanje posledic poplav.
Bolj kot se oddaljujemo od nesrečnih no-
vembrskih dni, ko je voda pokazala svojo iz-
jemno uničujočo moč, bolj pozabljamo na to,
da ja naše življenje povezano s številnimi ne-
varnostmi, na katere se odzivamo največkrat
nepripravljeno ali celo instinktivno. Nameni-
mo nekaj besed poplavam kot le eni od
možnih nesreč, za katero običajno velja, da
ogroženim omogoči vsaj nekaj časa za reševal-
ne ukrepe. V letošnjih poplavah ta čas v vseh
okoljih ni bil enak, kljub temu pa je povsod
omogočal nekatere ukrepe. Tako imamo okol-
ja ob Rogoznici, Dravinji, stari strugi Drave,
Grajeni in mnogih drugih vodotokih, ki so kar
nekajkrat letno poplavljena. Ne glede na iz-
jemne količine vode so ogroženi v teh okoljih
imeli več časa za umik premoženja in lastno
evakuacijo. Kljub temu pa ugotavljamo, da
mnogi tega časa niso koristno izrabili za
zmanjšanje posledic poplav ali svojo varnost.
Nova so bila področja, kjer je prišlo do prelitij
rek in potokov, npr. Rogoznica, Polskava, Pe-
snica in podobno. V teh primerih je prišlo do
nepričakovanih in hitrih razlitij vode, kar je
zmanjšalo čas za reševanje in ukrepanje. Kljub
temu pa ugotavljamo, da so nekateri občani za-
mujali z nujnimi ukrepi reševanja premoženja
in opravljali reševanje manj vrednih stvari ali
uporabili preveč časa pri utrjevanju nasipov,
ki kasneje niso vzdržali ali je njihov učinek
izničila podtalna voda.
Od ustreznih ukrepov, ki jih izberejo občani
v času neposredne ali celo posredne
ogroženosti je marsikje odvisna škoda poplav.
Prav v tem prvem samoreševalnem času je
možno narediti največm in če smo zamudili ta
čas ali ga porabili za neustrezne ukrepe, je
škoda bistveno večja. Nasploh ugotavljamo
kot šibko točko zamujanje z reševanjem in ne-
selektivni pristop k reševanju. Bili so primeri,
ko so nekateri reševali manj vredne stvari,
vodi pa so prepustili vozila in razno drugo teh-
niko.
Zaradi bližajoče se zime so poplave
povzročile dodatno škodo na ozimnici, opremi
in sredstvih za ogrevanje ter skladiščih in silo-
sih. Specifična je škoda na ogrevalnih napra-
vah in prevrnjenih cisternah za gorivo. Pre-
ventivne možnosti so bile v demontaži gorilni-
kov in stabiliziranju cistern. Ker pa je na tem
področju mnogo zadev narejeno po preprostih
rešitvah, je škoda bistveno večja, kot bi bila, če
bi se držali predpisov.
Med možnimi ukrepi reševanja in samo-
reševanja navajam tudi črpanje vode, ki pa v
vseh primerih ni prineslo želenih koristi. Po-
polnoma sicer razumem želje občanov po
pomoči, a ta bi morala biti strokovna. Strokov-
na pomoč je tudi v ekonomičnosti in pre-
prečevanju nove škode. Ugotavljamo, da so se
izvajala mnoga črpanja, ki so imela predvsem
psihološko ozadje, medtem ko je dotok nove
vode povsem izničil korist tega dela. Dodatna
škoda je nastala zaradi izčrpanosti prostora in
s tem ustvarjenim lijakom v prostoru, s čimer
se je voda iz okolja speljala v ogroženi objekt.
Koristna črpanja so bila le v primerih, ko je
voda že odtekala in ko je bilo potrebno ohran-
janje nivoja zaradi neke nove škode. To je pri
gasilcih zahtevalo selektiven pristop k črpan-
ju, tega pa mnogi niso razumeli.
Ob poplavah je spremljajoči pojav dvig pod-
talnice, ki se pojavi dan, dva za poplavami in
povzroči večjo škodo v kletnih prostorih in
spodnjih etažah objektov. Pred to nesrečo se je
možno boriti s pravočasnim zavarovanjem
premoženja, ki ga podtalnica lahko ogrozi.
Po pregledu stanja pri zadnjih poplavah
ocenjujemo, da večina lastnikov ni preventiv-
no spremljala možnosti podtalnice in so se
odzvali na nesrečo šele takrat, ko so bili
soočeni s posledicami te nesreče. Tako so ne-
kateri občani kot krivce za posledice poplav vi-
deli tudi gasilce, ki so svoje delo po stroki
opravili profesionalno, po plačilu pa zastonj.
Lokalne skupnosti so ob poplavah prevzele
velik del ukrepov in materialnih stroškov tako
za ukrepe intervencije kot sanacije. Med zakl-
jučnimi ugotovitvami veljajo tudi te, da je bilo
v celoti preveč čakanja in upanja, da se kaj
takšnega ne bo zgodilo. S tem pa je tekel dra-
goceni čas, ko bi lahko naredili marsikaj za
svojo varnost in varnost svojega premoženja.
Tudi ukrepi regulacije, melioracije in drugi
posegi v prostor ne bodo izločili poplave kot
naravne nesreče, lahko pa zmanjšajo pogostost
in možnost poplav. Velja tudi ugotovitev, da
nesreča, ki se redkeje pojavlja, s sabo nosi večje
posledice. Napotek občanom za pravočasno in
ustrezno ukrepanje naj bo tudi v tem, da ob-
vestila pristojnih organov o bližajočih se ne-
varnostih vzamejo resneje. Kljub temu da vsa-
ko sporočilo ne prinese nesreče, je potrebno
ukrepati dovolj resno in pravočasno, še pose-
bej v tistih okoljih, kjer je takšna nesreča
možna. Nasploh pa velja ugotovitev, da se po-
plavam povsem ne bo možno izogniti, zato bi
bilo umestno razmišljati o tovrstnih nevarnos-
tih že takrat, ko planiramo kakšno gradnjo, re-
gulacijo in druge posege v prostor.
mag. Janez Mere
Spoštovane volivke -
spoštovani volivci!
Vsem volivkam in volivcem, ki ste
ocenili moj program primeren in
glasovali zanj ter mi tako odprli vra-
ta v drugi krog volitev za župana
občine Podlehnik, iskrena hvala.
Želim, da me v nedeljo, 6. decem-
bra 1998, ponovno podprete, zato
vas vljudno naprošam, da se volitev
udeležite, saj bomo le tako lahko
uspeli. Volivke in volivce, ki ste se-
daj na razpotju, ker vaša kandidata
nista prišla v drugi krog, pa vljudno
vabim, da pridete na mojo predstavitev programa v četrtek, 3. de-
cembra, ob 18. uri v dvorano Podlehnik. Prav tako hvala stran-
kam SLS, SKD, SDS in SOPS, ki ste se že odločile na osnovi po-
dobnosti mojega programa vašim kandidatom, da me v drugem
krogu podprete za župana občine Podlehnik.
Zato še enkrat naprošam vse volivke in volivce, da pridete na
volišče in oddate glas za vašega kandidata za župana Vekoslava
Frica.
Vsem želim prijetne bližajoče se praznike.
S spoštovanjem!
Kandidat za župana
Vekosltrv Fric
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
9
NASI KRAJI IN UUDJ£
PTUJ / PREDSTAVITEV NOVIH AVTENTIČNIH SPOMINKOV
Zavidljiva ponudba spominkov
Prodajalna spominkov na ptujskem gradu, ki deluje v sestavi
podjetja Ptujske vedute, registriranega za dejavnosti turizma,
trgovine in gostinstva, je od 26. novembra bogatejša za avten-
tične like iz Lancove vasi: kurente, orače, pobirače, piceke in
vile ter moške in ženske v značilnih nošah, ki jih je iz mehke-
ga lesa izdelala arhitektka Vilina Hauser. Avtorica je za celo-
ten projekt dobila tretjo nagrado na letošnjem gostinsko-tu-
rističnem sejmu Gost-Tur v Mariboru.
Prodajalna spominkov na
ptujskem gradu poleg teh naj-
novejših spominkov ponuja
tudi druge kvalitetne izdelke
domače in umetne obrti,
knjižne izdaje, ptujska vina, no-
voletne in druge voščilnice.
Pred bližnjimi prazniki še po-
sebej opozarjajo na zanimive iz-
virne ptujske voščilnice in ko-
ledar za leto 1999.
Ko so prejšnji četrtek v ro-
manskem palaciju ptujskega
gradu predstavljali nove spo-
minke, so dogodek obogatili
člani folklornega društva iz
Lancove vasi, ki so tudi
poskrbeli za pristno kmečko
malico in izvrstno vino. Škoda,
da dogodek ni vzbudil večjega
zanimanja javnosti, saj bi bila
bogatejša za marsikateri lep tre-
nutek.
Slavnostno besedo je imela di-
rektorica ptujskega Pokrajin-
skega muzeja dr. Marjeta Cigle-
nečki. Izrazila je veselje, da je v
zadnjih letih vse več oblikoval-
cev, ki so mnenja, da je po-
dročje spominkarstva zanimi-
vo, ustvarjalno in tudi donosno.
Precej je prireditev, različnih
natečajev, tekmovanj in sej-
mov, ki omogočajo sprotno pre-
verjanje sposobnosti na tem po-
dročju. Eden takih dogodkov je
bil oktobrski sejem gostinstva
in turizma v Mariboru, na kate-
rem je posebna komisija izbrala
najboljše predloge za spominke
in arhitektki Vilini Hauser do-
delila tretjo nagrado za skupino
pustnih likov iz Lancove vasi,
ki je etnološko zelo bogata.
Liki, ki jih je ustvarila Hauser-
jeva, so ohranili vse bistvene
značilnosti, da v svoji
zmanjšani formi delujejo prijet-
no in estetsko. Dr. Marjeta Cig-
lenečki je na predstavitvi novih
spominkov še posebej poudari-
la dobro sodelovanje med mu-
zejem in avtorico pri obliko-
vanju novih spominkov. Izrazi-
la je upanje, da bodo novi spo-
minki vzpodbudili zanimanje
za prodajo tudi pri drugih. Od
prvega decembra naprej bodo
figurice Viline Hauser naprodaj
v okviru Miklavževega sejma
muzejsko-informativnega cen-
tra v Križankah v Ljubljani.
Slovenski muzealci so se nam-
reč odločili, da bodo Slovencem
ponudili v nakup najboljše, kar
premorejo v muzejskih trgovi-
nah. S tem želijo dvigniti raven
tovrstne ponudbe posebej v
prednovoletnem času, ko so na-
kupi daril največji.
Predstavitev novih muzejskih
spominkov sta dopolnila mu-
zejski etnolog Andrej Brence in
avtorica Vilina Hauser, ki je po
Brencetovih besedah idejo za
izdelavo pustnih likov našla v
zbirki mask na ptujskem gradu.
Spoznala je, da so vsi liki pri-
merni za izdelavo spominka.
Odločila se je, da bo izdelala vse
pustne like, pričela pa je s pust-
nimi liki iz Lancove vasi.
Vilina Hauser je zadovoljna,
ker je zastavljen projekt v celoti
izpolnjen. Poudarila je, da vse-
ga tega ne bi bilo, če ne bi imela
dobrih sodelavcev iz muzeja ter
sodelavcev Dejana Jordanova,
ta je izdelal plugec, ki tudi de-
luje, in Jožeta Oniča, ki je fig-
ure stružil. To pa je šele
začetek, razstava mask na ptuj-
skem gradu jo je tako prevzela,
da si želi, da bi celotno upodo-
bila oziroma jo prenesla v spo-
minke. Zahvalila pa se je tudi
gospe Jerenko, ki ji je podrobno
predstavila nošo Lancove vasi,
da jo je lahko upodobila.
MG
Avtorica spominkov Vilina
Hauser.	Foto: Kosi
Nagradno turistiino vprašanje
V soboto bo Turistična zveza Slovenije opravila inventuro svo-
jega dela. Na rešetu bo dejavnost v obdobju 1994-98, ki ga
imajo poznavalci za nov mejnik v zgodovini delovanja te orga-
nizacije. V tem obdobju je turizem dobil svoje ministrstvo, us-
tanovljen je bil Center za promocijo turizma Slovenije, sprejet
je bil najprej v letu 1995 zakon o društvih, v letošnjem letu pa
zakon o pospeševanju turizma.
Ta je še kako pomemben, ker
zagotavlja za turistično dejav-
nost več denarja in uvaja novo
obliko turistične organiziranos-
ti - lokalne turistične organiza-
cije, ki naj bi prevzele vlogo
bodočega pospeševalca in koor-
dinatorja razvoja turizma v kra-
ju, prav tako pa na nacionalni
ravni. Po zakonu o pospeševan-
ju turizma je turistična društve-
na organizacija opredeljena kot
eden izmed dejavnikov v okvi-
ru lokalne turistične organiza-
cije. Ni pa zakon društvom za-
gotovil stalnega vira financi-
ranja in jim tudi ni priznal sta-
tusa, da delujejo v javnem in-
teresu. Vsako društvo ali zveza
si bo moralo tak status šele pri-
dobiti na osnovi vloge, ki jo bo
podalo ministrstvu za malo go-
spodarstvo in turizem.
Tem za razpravo je že na pod-
lagi zakona o pospeševanju tu-
rizma veliko, veliko pa jih odpi-
rajo same dejavnosti Turistične
zveze Slovenije. Med drugim
bo potrebno spremeniti dose-
danje tekmovanje za najbolj
urejen kraj v Sloveniji in po-
dobno. Zahteve po teh spre-
membah prihajajo tudi iz Ptuja,
ki kot mestna občina še vedno
tekmuje v skupini turističnih
krajev.
Na fotografiji izpred meseca
dni smo objavili cerkev na Ptuj-
ski Gori. Nagrado za pravilen
odgovor prejme Brigita Trol iz
Stanečke vasi 15, 2322
Majšperk. Čestitamo!
Danes predstavljena cerkev je
bila v listinah prvič omenjena
leta 1300 v zvezi s sejmiščem, ki
je bilo na prostoru pred njo. Se-
jem, ki je potekal na godovni
dan zavetnika te cerkve, je nas-
tarejši od vseh ptujskih sejmov.
Cerkev, po kateri vprašujemo,
od drugih v mestu in širši oko-
lici izstopa tudi po tem, da je v
njej na začetku 17. stoletja
Tomaž Pulsani, po rodu iz Dal-
macije, maševal v staroslovan-
skem jeziku, kar je bilo vseka-
kor nekaj izjemnega. Nagrado
za izžreban pravilni odgovor
podarja podjetje Ptujske vedu-
te. Gre za darilo, primerno
bližnjim praznikom: unikatni
ptujski koledar za leto 1999 na
ročno izdelanem papirju, izvir-
no ptujsko voščilnico, pisem-
sko ovojnico in pisemski papir,
vse iz ročno izdelanega papirja.
Vse to in več kot 1000 drugih
izdelkov, primernih za novolet-
na in druga darila, je mogoče
kupiti v prodajalni spominkov
na ptujskem gradu, ki je odprta
vse dni v tednu. Odgovore
pričakujemo v uredništvu Ted-
nika, Raičeva ulica 6, do 11. de-
cembra.
Katera od ptujskih cerkva je na fotografiji? Foto: M. Ozmec
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera od ptujskih cerkva je na fotografiji?................
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.........................................................................
PREJELI SMO
Polemike -
odgovor
dr. Lavrenčiču
Zmeraj se razveselim, ko nale-
tim na kakšnega ortodoksnega
znanstvenika, kakršen je dr. An-
drej Lavrenčič, ki se v svoji krat-
kovidnosti zagrizeno oklepa "sta-
rih resnic". To so sodobni farizeji,
ki se "držijo črke zakona, a delajo
silo srcu postave"; to so nejeverni
Tomaži, ki verjamejo samo v tisto,
kar lahko otipajo. Narava pa jih
vsak dan znova preseneča s svoji-
mi "čudeži" in se ne podreja njiho-
vim pričakovanjem. Brezvestna
znanost in tehnologija sta pripel-
jala človeštvo na rob uničenja,
ljudje smo vedno bolj bolni, za-
strupljeni, pojavljajo se nove
neozdravljive bolezni, ortodoksni
znanstveniki pa še naprej vztraja-
jo na ladji, ki tone, in niso pri-
pravljeni prisluhniti glasu srca,
ker se ga pač ne da izmeriti.
G. Lavrenčič, takoj na začetku
vas moram popraviti v nekaterih
vaših navedbah. Naslov feljtona,
ki ga pišem, je "Zakaj sem vegeta-
rijanec?" in ne "Meso? Ne, hvala!"
Slednji je bil zgolj naslov prvega
od prispevkov v seriji o vegetari-
janstvu. Nikjer v prvem članku
nisem obljubil, da bom pisal pro-
vokativne članke, temveč da se
lahko zdi naslov podlistka neko-
mu provokativen. Tudi muslima-
nov nisem na nobenem mestu
uvrstil med vegetarijance, ampak
sem zapisal preprosto dejstvo, da
muslimani ne uživajo svinjine
(zakaj mi polagate besede na
usta?!).
Sprašujete me, ali smatram g.
Helmuta Wandmakerja za svetov-
no znanega prehrambenega stro-
kovnjaka. Naj vas popravim: g.
Wandmaker JE svetovno znan
strokovnjak! Njegova knjiga
"Hočeš biti zdrav? Proč s ku-
hinjskim loncem!" je postavila
nov mejnik zdravemu prehranje-
vanju. Za vas pa, dragi g. Lov-
renčič, kot o nekem prehrambe-
nem strokovnjaku še nikoli nisem
slišal! V tem kontekstu se
sprašujem sledeče: kako je
mogoče, da ste na področju
prehranjevanja spregledali knjigo,
ki je v Sloveniji izšla že 1. 1995 in
je v svetu dvignila toliko prahu?
Od kod vaša skrb o tem, kaj bodo
Ptujčani brali o zdravi prehrani?
Česa se bojite? Morda tega, da se
bo kdo odločil za vegetarijanst-
vo?! (To bi bilo pa res sila nevar-
no!) In ne nazadnje, zakaj niste
slovenske javnosti obvarovali
pred knjigo g. Wandmakerja? V
Sloveniji je na podlagi njegovih
spoznanj nastalo društvo fruvi-
gorjev, ki s svojimi izkušnjami
odkrito nastopa v reviji AURA in
je izdalo že več knjig. Polemike z
vami bodo gotovo veseli, prav
tako g.Wandmaker. Če pa res želi-
te, da odgovorim na točke, ki ste
jih podali v Tedniku, bom to z ve-
seljem storil, čeprav ne razumem,
zakaj se je takšen "velik strokovn-
jak", kot ste vi, spustil v lokalne
vode in želi biti podučen od moje
malenkosti, ko pa imate na voljo
veličino, kot je g. Wandmaker. (Se
vam morda ne ljubi brati?) V nje-
govi knjigi boste odkrili (in to v
neprimerno podrobnejših opisih,
kot si jih lahko jaz privoščim v
Tedniku) vse o bazah in kislinah
(bodite pozorni na tezo o zakisa-
nosti organizma!), o anatomskih
značilnostih (str. 200 - 203), ki vas
tako žulijo (mimogrede, o njih
tudi dr. Kellog in dr. Williams), o
prebavi, beljakovinah, vitaminih
itd. A danes vam bom odgovoril
na tisti del polemike, ki ga v nje-
govi knjigi ne boste našli.
Se o dr. Susmanu. Omenjeni go-
spod, ugledni pitagorejec, mi je
bil v oporo pri moralnih postav-
kah vegetarijanstva. Pri tem vas
moram okrcati, dr. Lavrenčič, za
nadvse naivno tezo, s katero opra-
vičujete mesojedstvo. Pravite, da
so rastline živa bitja in da jih s
tem, ko jih jemo, ubijamo. Seve-
da, to povsem drži! Ampak kako
lahko s tem zagovarjate meso-
jedstvo?! Je pa že velika razlika, če
zakoljete svinjo, ubijete kravo ali
razrežete zeljno glavo - to nam
kaže že zdrava pamet! Živalski in
rastlinski svet se ločita po stopnji
razvoja zavesti. Veliko bolj se pre-
grešimo, če uničujemo višje obli-
ke življenja od nižjih. Zaenkrat
smo še vedno obsojeni, da živimo
na tuj račun. Pri tem pa mi povej-
te; kaj menite, kdo bolj trpi, žival
med klanjem ali solata, ko jo pri-
pravljate za jed?! Če ste sposobni
spoštovati nižje oblike življenja
(rastlinski svet), potem bodo tudi
živali rešene pred vašimi lačnimi
usti. Če se vam glava zelja smili
tako kot živali, potem vam lahko
rečem samo tole: "Dobrodošli
med sadjejedci in aleluja!" To je
vsekakor najvišja in najbolj mo-
ralna oblika prehranjevanja.
Mimogrede, če še ne veste, brez
mesa se da zdravo in ustvarjalno
živeti! Kaj menite, kako so mogla
preživeti ljudstva, ki se že tisočlet-
ja hranijo vegetarijansko, na pri-
mer Hunze, ki so eno najbolj
trdoživih in dolgoživih ljudstev?
Pa Indijci, ki imajo le 2 odstotka
mesojedcev in so od rojstva vege-
tarijanci? In kako lahko živi mili-
jone budistov, ki so v 90 odstotkih
vegetarijanci? Pa tudi vaši najug-
lednejši stanovski predstavniki
(Newton, Tesla, Edison, Einstein)
so bili zapriseženi vegetarijanci!
SVETOVNI
NAZOR
Dr. Lavrenčič je osupel nad opi-
si prehrane in prebave, kot so jo
videli duhovno prosvetljeni ljud-
je. Tukaj moram opozoriti, da g.
Lavrenčič izhaja iz materialis-
tičnega svetovnega nazora (ki je
filozofsko vzeto zastarel), medtem
ko jaz svoja izvajanja gradim na
kozmološki paradigmi, ki jo je
utemeljil Thomsen Marthinus,
danski mislec (v knjigi Idealna
prehrana podaja to, kar pravite, da
niste še nikjer zasledili), in ki se
kaže tudi v najrazličnejših obli-
kah novodobne (vodnarjeve) du-
hovnosti. (Ptujčani zelo dobro
poznajo moja stališča, saj sem o
njih pogosto pisal v Tednik, a za
vas, g. Lavrenčič, jih bom nekaj
ponovno povzel.)
Materialistični pogled na svet
trdi, da po smrti ni življenja, da je
vidna materija zadnja meja obsto-
ja, da je nekaj (zavest o jazu - člo-
vek) nastalo iz nič, z različno in-
tenzivnostjo obstajalo dvajset, tri-
deset ali osemdeset let in se vrnilo
v prvotno praznino. Ugovor, ki se
pri tem postavlja, pravi: če je živl-
jenje nastalo po naključju iz kemi-
kalij, zakaj ga znanstveniki ne
morejo ustvariti umetno - bioke-
mično iz kemikalij?! Mar znanost
še ni dovolj napredovala? Ne! To
bo tudi v prihodnosti nemogoče,
kajti živa mate-rija nikoli ne more
nastati iz nežive snovi. Zato živl-
jenje lahko izvira samo iz življen-
Življenje je sestavljeno iz veli-
kega števila različnih sil in ener-
gij, ki so nam nevidne. Nevidne
pa niso zato, ker jih ni, ampak
zato, ker so naša čutila zelo omeje-
na. Tako smo šele s pomočjo tele-
skopa, mikroskopa in drugih pri-
pomočkov odkrili, da obstajajo
svetovi in energije, ki so prostemu
očesu nevidni.
Po materialističnem nauku je
smrt izraz absolutnega mirovanja,
negibljivosti in nespremenljivos-
ti, torej je življenje odsev gibanja.
Ker nobena nam vidna materija
ni več-na, ampak se vse spremin-
ja, obnavlja in razpada, ne more
obstajati materija, ki ni rezultat in
odsev gibanja, kar je spet najvero-
dostojnejši znak življenja. Kje so
potemtakem dokazi za absolutno
smrt in mirovanje? Ves kozmos
prekipeva od gibanja in kroženja,
torej od življenja! Nikjer v vesolju
ni "nekaj" nastalo iz "nič" ali se
vanj povrnilo. V resnici gre zgolj
za transformacijo energij in raz-
ličnih stanj obstoja, ki tudi po
"fizični smrti" zagotavljajo obstoj
na "materialni" osnovi. Vse v ve-
solju temelji na materiji in duhu,
ki v bistvu sploh nista ločena, zato
je tudi prepir med idealisti in ma-
terialisti nesmiseln.
VITALNA
ENERGIJA
Dr. Lavrenčič trdi, da z "metafi-
zično" vitalno, življenjsko energi-
jo, ki jo človeštvo pozna pod raz-
ličnimi izrazi (prana, ki, či, bioe-
nergija, orgonska energija, geoe-
nergija, kozmična energija), v
prehrani nimamo kaj početi. Jaz
pa pravim, kako da ne! Človek in
vse vidno ter nevidno stvarstvo
živi od prane in obstaja zaradi
prane! Črpamo jo tudi iz prehra-
ne, zato mimo nje ne moremo iti,
saj je temelj vsega.
Prana je za vas, g. Lavrenčič, res
morda metafizična in nemerljiva,
vendar pa obstaja, ljudje jo čutijo
in celo fotografirali so jo že. Tudi
gravitacija je obstajala veliko pred
Newtonom, električna energija
pred Teslom in Edisonom in
atomska energija pred Einstein-
om. Enako je s prano! (Nesramna
narava, kaj vse nam še prikriva!)
Pojdite k bioenergetiku in začutili
jo boste, dlje časa se zadržujte na
geopatogenih območjih (radieste-
zija, feng shui) in spoznali jo bos-
te, ukvarjajte se z meditacijo, tai
chijem, ki gongom, rei kijem in
izvedeli boste, kaj prana je.
Pa še nekaj, česar ne boste našli
v svojih anatomskih atlasih, dr.
Lavrenčič. Človek ni zgolj meso
in kosti, temveč ima tudi energet-
sko telo iz prane (o tem yoga že
tisočletja!). To sta 1. 1970 dokaza-
la zakonca Kirlian, ki sta s poseb-
nim postopkom fotografiranja
poslikala AVRO, svedobno ener-
gijo, ki obdaja človeško telo. Vse
do Kirilianove fotografije so
znanstveniki s posmehom zav-
račali teze o avri, potem pa so se le
morali sprijazniti z njenim obsto-
jem, čeprav se še vedno niso zedi-
nili o njeni pravi naravi. Se naj-
bolje jo je označil dr. Shafila Ka-
ragulla, ki je rekel, da je "avra ete-
rično telo, polje žarčenja, skozi
katero prehajajo energetski toko-
vi; to polje obkroža in izpopolnju-
je fizično telo. Oblike energij, ki
prihajajo iz človeka, spominjajo
na zgradbo atoma. V plašču pa se
zaradi različnih vzrokov, kot so
bolezni in poškodbe, pojavljajo
luknje." In kaj nam pove avra? To,
da vsa bitja izžarevamo energijo,
ki nas povezuje z mnogimi še ne-
odkriti razsežnostmi. Z opazovan-
jem višjih energetskih ravni pa se
bližamo viru, iz katerega vse izha-
ja.
ODNOS
ORTODOKSNE
ZNANOSTI
Razumem, da ste kot ortodoksni
materialistični znanstvenik iriti-
rani zavoljo kozmološke paradig-
me, saj gre korak dalje od vsega
vam znanega, in to na vseh po-
dročjih (tudi na prehrambenem).
Pa vendar bi kot znanstvenik mo-
rali ohraniti širino duha in nego-
vati vedoželjnost. Ne sme vas biti
strah neznanih področij, naj se
zdijo še tako fantastična. Se pred
dvesto leti so se ljudem zdele ne-
zaslišane iznajdbe, kot so letalo,
podmornica, avto, radio, TV ipd.,
a smo jih kljub temu dosegli,
predvsem po zaslugi ljudi, ki so si
drznili sanjati in so imeli vizije,
ne glede na to, da so se jim znanst-
veni krogi tistega časa posmeho-
vali. Narava in človeški duh sta
neizčrpen vir vedno novih spoz-
nanj in razsežnosti. Bivata tudi iz-
ven ozkih okvirov znanosti, kajti
"sonce sveti tudi, če ga slepi ne
vidi", in čakata, da se znanost
povzpne še za stopničko višje.
Tako danes kot v preteklosti or-
todoksni znanstveniki s posme-
hom gledajo na vse, kar je novo in
veliko (pri tem so neusmiljeni
tudi do svojih stanovskih kole-
gov), dokler to novo ne postane
dokazana znanost. S svojim neto-
lerantnim odnosom (posmeh,
zaničevanje, izobčenje) do nezas-
lišanih hipotez ubijajo kreativ-
nost in vizionarstvo. Kljub temu
pa upam, da človeštvo ne bo neha-
lo sanjariti, kajti za ustvarjalni
duh ni znanstvenih meja.
Silvester Vogrinec
10
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK
W • lv j M Jj m ^M
Kuharski nasveti
Obare
Obare so precej znane jedi in jih radi kuhamo prav pri nas.
Zanje velja , da so precej izdatne oziroma nasitljive jedi, zaradi
raznolikosti sestavin pa so tudi hranilno uravnovešene.
Kar s težavo včasih razlikuje-
mo raguje, ragu juhe in obare.
Splošno pravilo pri večini
omenjenih jedi je, da raguje in
ragu juhe zgostimo s pomokan-
jem, podmetom ali bešamelom,
pri obarah pa srečujemo nekoli-
ko temnejša prežganja, ki jim
dodajamo razne dodatke, kot so
čebula, česen, rdeča paprika in
paradižnikova mezga. Vsekakor
ne velja, da so vsa prežganja, s
katerimi najpogosteje zgostimo
obare, obogatena z rdečo mleto
papriko in paradižnikovo mez-
go; zgostimo jih lahko tudi s
temnejšim prežganjem.
Najbolj znane obare pri nas na
Štajerskem so kokošja obara z
ajdovo kašo, ,kokošja obara s
krompirjem in jušno zelenjavo,
telečja obara, priljubljena je
domača obara, ki jo večina ime-
nuje »ejnmohct«, med obare
spada tudi znamenita bakalica,
ki jo pripravljajo v okolici Idri-
je, nekoliko manj znane obare
pri nas pa so znamenita franco-
ska obara, francoska galantino-
va obara in postne obare.
Kokošjo obaro s krompirjem
in jušno zelenjavo pripravimo
tako, da 1 kg kokoši razkosamo,
operemo in damo kuhat v večjo
količino vode, dodamo sol,
zrnat poper in lovorjev list. Med
tem časom, ko se kokoš kuha,
olupimo krompir in ga
narežemo na kocke ali debelejše
rezance, prav tako olupimo in
narežemo na enako obliko ko-
renje in peteršiljevo korenino,
uporabimo pol kilograma krom-
pirja in 25 dekagramov korenja.
Zelenjavo dodamo, ko se kokoš
do polovice zmehča. Nato pri-
pravimo prežganje, tako da se-
sekljamo 1 čebulo, jo svetlo pre-
pražimo, dodamo 2 žlici moke,
zalijemo z vodo ali juho in prili-
jemo k juhi. Od začimb dodamo
še strt majaron. Tik preden oba-
ro ponudimo, dodamo še sesekl-
jan zeleni peteršilj.
Na enak način pripravimo
kokošjo obaro z ajdovo kašo, le
da zraven ponudimo ajdovo
kašo, ki jo pripravimo tako, da
pol kilograma kaše operemo in
v krpi posušimo. V kožici segre-
jemo maščobo in na njej pre-
pražimo sesekljano čebulo. Ko
ta zarumeni, dodamo ajdovo
kašo, jo narahlo prepražimo in
zalijemo z litrom vrele slane
vode. Kožico postavimo v
pečico, ki smo jo segreli na 150
C, in dušimo do mehkega. Pred
serviranjem dodamo 2 žlici
svinjske masti ali masla in kašo
razdrobimo. Ponudimo jo zra-
ven kokošje obare na desertnem
krožniku.
Francosko obaro pa pripravi-
mo iz telečjega mesa in div-
jačine; od divjačine uporabimo
srno ali zajca. Oboje meso naj-
prej pretaknemo s slanino. V
primerno kožico vlijemo malo
maščobe in dodamo narezano
slanino. Ko smo slanino nekoli-
ko prepražili, dodamo meso in
ga na hitro opečemo z obeh stra-
ni, dodamo še sesekljano čebulo
in fino naribano korenje, neko-
liko prepražimo in zalijemo z
rdečim vinom. Dodamo
začimbe (sol, celi poper, brinove
jagode in timijan), kožico pokri-
jemo in počasi dušimo. Po po-
trebi prilijemo vodo ali juho.
Telečje meso se zmehča nekoli-
ko prej, zato ga vzamemo iz
omake in narežemo na rezance,
ko pa se zmehča še divjačina, jo
prav tako narežemo na rezance.
Zelenjavo po potrebi pomoka-
mo, prepražimo in zalijemo z
juho ali vodo, prisipamo tudi
narezano meso. Tik pred servi-
ranjem okus izboljšamo z
rdečim vinom.
Obare pogosto srečujemo tudi
kot samostojne jedi; zraven
lahko ponudimo tudi različne
žgance, ki jih zabelimo s pre-
praženo zaseko.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / * V VRTU *
Na zasneženem vrtu
Jesen se polagoma, toda vztrajno izteka, pred durmi je že zima. Marti-
na dan (godova! je 11. listopada) je bil sončen, in če je tega dne
takšno, pa po vremenskem pregovoru dolga in huda zima brž zatem
rada prikrevsa. Del pregovora se je že uresničil, saj je že nekaj dni po tem, še pred iz-
tekom listopada, pokrajino prekrila snežna odeja. Naravi in vrtnemu rastlinju je snežna
odeja všečnejša kot pa suha zima. Ker vremenske razmere pozimi niso vselej naju-
godnejše, se vrtnar pripravi, da v neugodnih vremenskih razmerah rastlinju pomaga
po svojih močeh pri njegovi prezimitvi.
V SADNEM VRTU ob sneženju nadzorujemo
prenašanje snežnega bremena v drevesnih
krošnjah, s katerih ni pravočasno odpadlo listje.
Če pada moker in težak sneg, pod katerim se
prično veje upogibati, jih že med sneženjem otre-
semo, da preprečimo lomljenje vej. Škodo zaradi
loma preprečimo, še preden pade sneg, če listje z
enoletnih poganjkov pri mladih drevesih, ki bi se
pod težo snega utegnili polomiti, osmukamo. Si-
cer pa je nepravočasno odpadlo listje s sadnega
drevesa resen opomin sadjarju za napake v zvezi
z nepravilnim prehranjevanjem in nego sadnih
rastlin, zaradi česar se je vegetacija zavlekla poz-
no v jesen. Pri zapozneli vegetaciji pa se na dreve-
su ni zadržalo samo listje, temveč so mladi po-
ganjki ostali nedoraščeni in neoleseneli, zato pa
tudi manj utrjeni in neodporni za prezimitev.
Nabavljene sadike sadnih drevesc, ki jih zaradi
nenadne spremembe vremena v zimske razmere
nismo uspeli posaditi, vzdržujemo v zaprtem pros-
toru, tako da se korenine ne bi izsušile in da ne bi
pozeble. Hranimo jih lahko v kletnih prostorih, kjer
jih zagrebemo v vlažen pesek, ali pa vložimo v vrt.
V vrtu skopljemo ustrezno veliko jamo ali jarek, ju
obložimo z gostim žičnim pletivom, nato pa sadike
v šopu ali posamično zasipljemo tesno med se-
boj, vključno s cepilnim mestom. Žično pletivo je
potrebno, da sadike zavarujemo pred vdorom
glodavcev - voluharjev in miši.
Z OKRASNEGA VRTA smo, preden je pričel
padati sneg, pospravili še zadnje zimzelene okra-
sne trajnice, občutljive za zmrzal. Zimzelena okra-
sne trajnice enako kot sobne lončnice preko cele-
ga zimskega obdobja, čeprav v manjšem obsegu,
vegetirajo oziroma v njih potekajo življenjski pro-
cesi asimilacije in dihanja. Življenje rastlin v
zaprtih prostorih je glede na svetlobo, toploto in
druge rastne razmere zelo omejeno v primerjavi s
poletnim v prosti naravi, kar ima za posledico, da
so te rastline manj odporne za okužbe z raznimi
rastlinskimi glivičnimi boleznimi in škodljivci.
Okrasno rastlinje že pred hrambo utrjujemo in va-
rujemo pred okužbami, ko pa je že v shrambi, pa
ga skrbno nadzorujemo, da vsako okužbo zatre-
mo že v kali. Med rastlinskimi škodljivci smo naj-
bolj pozorni na pojav ščitkarjev ali kaparjev, ki
ogrožajo skoraj vse vrste lončnic in zimzelenih
rastlin. Življenjski krog ščitkarjev se prične z
jajčeci, iz katerih se razvijejo ličinke, ki del svojega
razvoja prežive pod ščitkom, dokler se ne razvijejo
v odrasle drobne belkaste žuželke, podobne mol-
jem. Njihov razvoj traja mesec dni, opazimo pa jih,
če rastlino rahlo stresemo, saj takrat z nje zleti cel
roj majhnih žuželk. Žive na spodnji strani listov,
kjer iz rastline sesajo rastlinski sok. Njihovi izločki
povzročajo medeno roso, nanjo pa se naselijo gli-
vice sajavosti. Ščitkar je zaradi povoskane prevle-
ke precej odporen proti insekticidom, zato ga je v
fazi ličinke najlažje odstraniti z umivanjem listov z
milnico, odrasle žuželke pa vsakih 8 do 10 dni
škropimo s kemičnimi pripravki.
V ZELENJAVNEM VRTU snežna odeja varuje
zimske posevke vrtnin pred pozebo, zemlji, ki
počiva, pa ohranja rodovitnost. Čeprav na obseg
in trajanje snežne odeje nimamo vpliva, pa kljub
temu vrtnar njen pojav in učinke spremlja tako, da
v primeru neugodnih vremenskih razmer zavaruje
rastlinje, vrtnim tlom pa z ustrezno obdelavo
ohranja njihov zlog in rodovitnost.
Zmrzal, posebno še v povezavi s suhim, ledeno
mrzlim severnim vetrom, nam uniči mnoge vrste
žlahtnih rastlin in rastline s slabo dozorelim celu-
loznim celičjem. Pred zmrzaljo jih lahko ohrani le
snežna odeja. Prastar pregovor, da je zmrzal
mrzla, sneg pa topel, je najbolj dokazljiv na gor-
skih cvetlicah in vrtnem rastlinju. V gorah rastline
ne preživijo zaradi odpornosti na nizke temperatu-
re, ampak zaradi obilne in dolgo prekrivajoče jih
snežne odeje. Vrtnine, med njimi mnoge vrste so-
latnic, kapusnic in zelišč, brez snežne odeje v ostri
zimi pogosto pomrznejo, pod snežno odejo pa se
brez poškodb dobro ohranijo. Sneg je za vrt naj-
večja naravna vrednota. Snežna odeja zadržuje
talno toploto, rastline zaščiti pred hudimi zunanji-
mi vplivi, pod snežno odejo vlada v tleh popolno
zimsko mirovanje, sneg zaradi svoje beline ize-
načuje sončno žarčenje, da pozimi ni tolikšnih to-
plotnih razlik med dnevom in nočjo, in ne na-
zadnje sneg ob taljenju najbolje natopi vrtno
zemljo s snežnico. Normalna snežna odeja vsebu-
je 80% zraka in 20% vode, od tod tudi takšna last-
nost, da varuje tla in rastlinje. Na vrtu snega ne
smemo poteptati ali metati na kupe, saj tedaj pos-
tane neprepusten za zrak in škodljiv za rastlinje.
Miran Glušič, ing. agr.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 301. NAD
Zakon, družina in
duševno zdravje
62. nadaljevanje
Družina shizofrenega
bolnika - 3. nad.
Shizmatična in
popačena družina -
2. nad.
Popačena družina
V popačeni, asimetrični
družini izstopa že na prvi pogled
"shizofrenogena", simbiotična
mati. Ker išče v otrocih, poseb-
no v sinu, nadomestilo za moža,
se ga do skrajnosti oklene, tako
da na koncu ne more več ločiti
med lastnimi bojaznimi, potre-
bami, čustvi in željami ter otro-
kovimi. To so v bistvu silno ne-
gotove žene, ki si skušajo
navzven sicer utrditi videz
trdnosti, hkrati pa dajo svojim
sinovom vedeti, da je njihovo
življenje brez njih prazno in ne-
smiselno. Kot je že bilo omenje-
no pri "zvezi", je patološki vpliv
teh mater v tem, ker ne dovolijo
otrokom najti lastne avtonomi-
je.
Oče v teh družinah pa se jasno
razlikuje od očetov v shizma-
tičnem tipu družine.
Prvo skupino tvorijo očetje, ki
so v življenju odpovedali in ka-
terih ugled v družini ter odgo-
vornost pri vzgoji sta praktično
ničeva. Otroci v teh družinah so
tako rekoč brez očeta. Nekateri
od mož se skoraj povsem zrušijo,
potem ko so bili poraženi v boju
za svoj prestiž. Drugi pa spet
skušajo ohraniti občutek lastne
vrednosti tako, da projicirajo
vso krivdo navzven. Nevarnost
za otroka je predvsem v tem, ker
se ne more zgledovati pri takem
očetu in ker lahko pride do soci- j
alnega nazadovanja cele j
družine.
Za drugi tip očetov je značilna j
njihova velika pasivnost. V od- |
nosu do matere igrajo stransko j
vlogo, pripravljeni so se podre- I
diti njenim odločitvam ter žel-
jam in so nesposobni uveljavljati
sebe in svoje poglede o vzgoji in
družini. Razumljivo je, da taki
ljudje ničesar ne predstavljajo v
družini in da se sinovi, izročeni
v teh primerih volji matere, ne
morejo z njim identificirati. Ti
očetje so prijetni, nekoliko ma-
terinski in njihov morda naj-
večji patogeni vpliv je v tem, ker
se pogosto ne znajo upreti ego-
centričnim in bizarnim vzgoj-
nim metodam svojih žena. Zdi
se, kot da so se te žene poročile z
njimi, ker niso hotele, da bi jim
vladal mož. Te žene nimajo no-
benega spoštovanja do moža in
si želijo sinov, ki naj živijo živl-
jenje, kakršno je bilo njim kot
ženam onemogočeno. Mož je v
takšnih družinah le drugoraz-
redni otrok.
Naslednjič pa bomo spregovo-
rili o psevdoskupnosti.
mag. Bojan Šinko
BOLEZNI IN BOLEČINE / SPOROČILA
NAŠEGA TELESA - 3.

Medicinska definicija:
chepalaea, chepalgija
To je večkratni bolečinski na-
pad dela ali celotnega območja
glave. Z medicinskega stališča gle-
dano, je eden glavnih vzrokov za
to zožitev možganskih žil. S tem
pride do pomanjkanja dovoda naj-
važnejših prehrambnih snovi (ki-
sik, sladkor, vitamini, beljakovine
itd.) za centralni živčni sistem in
tudi za možganski center.
Razlogov za zožitev možganskih
žil je zelo veliko. Naj jih nekaj
naštejem: alkohol, cigarete, dro-
ge, slabe razmere na delovnih
mestih (slab zrak, prah), organske
poškodbe, prenaporno delo,
krčenje hrbtnih in vratnih mišic
itd.
Bolečina se včasih ne da opisati
z besedami. Vseeno bomo navedli
nekaj primerov. Lahko: je ostra ali
topa, lahko pulzira, lahko je to
pritisk na eno samo točko, lahko
izhaja iz globine itd.
Seveda v tem skopem opisu še
zdaleč ni zajeto celotno medicin-
sko znanje, kar pa niti ni naš na-
men. Vzrok za glavobole moremo
namreč iskati tudi na drugi, psi-
hosomatski strani. Naša glava kot
vodilni center nas sčasom preveč
oddalji od našega središča, se pra-
vi od srca in trebuha. Preveč na-
pora in zahtev nam prinaša vsak-
danjost ne samo na delovnem
mestu, marveč tudi zasebno. Zato
ni čudno, da ves ta pritisk, ki se
mu moramo prilagoditi, zapušča
tudi svoje sledi. V starih pregovo-
rih najdemo zelo dosti resnice,
kajti stari ljudje so si razložili te in
druge bolečine v skladu s svojim
naravnim občutkom. Poglejmo si
nekaj primerov: raste mi čez gla-
vo, z glavo skozi zid, razbijati si
glavo, trdo glavo, vse gre po nje-
ni/njegovi glavi, čeprav nismo
padli na glavo, ne vemo, kje se nas
včasih glava drži. Vsi ti pregovori
niso nastali kar tako, marveč ima-
jo zelo globok pomen.
Če govorimo o psihosomatičnih
vzrokih glavobola, jih moramo
razdeliti v dve skupini:
a)	stanje previsokega pritiska
b)	stanje prenizkega pritiska
S tem ni mišljen krvni pritisk /
tlak, marveč pritisk na naše telo
in pritisk, ki ga povzročamo sami
sebi.
STANJE
PREVISOKEGA
PRITISKA
Ker je naša glava postala glavni
in vodilni center (moči, sile, vla-
de), nam primanjkuje dostop do
našega srca. Zaradi premočne vla-
de naše glave naredimo neke vrste
prekinitev ali blokad. S tem pre-
kinemo polariteto našega telesa,
prekinemo informativni tok svoje
notranjosti s svojo glavo ter izoli-
ramo svoje srce. Tam, kjer prevla-
duje glava, je težko najti emocial-
ne občutke, je težko najti razume-
vanje, težko je pričakovati globo-
ko ljubezen, dostop do srca je
težek.
STANJE
PRENIZKEGA
PRITISKA
V tem primeru nam primanjkuje
bister razum, okoli nas je vse meg-
leno, občutek imamo, da stojimo
pred nekakšno steno, sami sebe
spravimo v neke vrste nere-
snočnost, zapiramo oči pred odgo-
vornostjo ali nalogo itd.
Vseh primerov ni možno
našteti. Najvažnejše je, da vsak, ki
ima probleme z glavoboli, začne
razmišljati, na kakšen način si
lahko pomaga, kaj naj bi bil
možen vzrok in kje ga naj išče,
preden vzame tableto ali kaj dru-
gega. Spoznati je treba, v katerem
odseku prevladuje glava, v katero
smer porabim preveč energije, kje
moramo in lahko opustimo egois-
tično mišljenje, vzpostavimo pola-
riteto med moškim in ženskim
spolom, zavestna opustimo čas-
tihlepnost in trmoglavost. Cilj naj
bi bi vzpostavitev harmonije med
srcem, trebuhom in glavo ter har-
monija s svojo okolico.
Zdravko Grebenjak
Krvodajalci
17. NOVEMBER - Vladimir Krničar, Obrež 105, Dragan
Lukič, Mali Brebrovnik 6, Zlatko Kralj, Desnjak 33, Igor
Pučko, Žerovinci 12, Andrej Lozinšek, Krčevina pri Vur-
bergu, Miran Obran, Moškanjci 65, Franc Visenjak, Hla-
ponci 62, Robert Krajnc, Hlaponci 52, Boris Čeh, Prerad
43, Ema Furek, Skorba 18, Oton Unuk, Ul. 1. maja 5, Ptuj,
Jelka Jurgec, Potvtoplice 7, Ptuj, Slavica Kokol, Hlapon-
ci 49, Dušan Furek, Draženci 87/a, Dušan Bedrač, Hla-
ponci 49, Andrej Plohi, Draženci 21, Ivan Furek, Hajdoše
39, Srečko Kosec, Draženci 22, Vinko Cvetko, Hlaponci
53, Voja Veličkovič, Potrčeva 48, Ptuj, Roman Karo,
Dravska 6, Ptuj.
19. NOVEMBER - Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj,
Irma Belšak, Koračice 22, Marija Klemenčič, Hardek 45,
Rajko Košič, Keleminova4, Ormož, Matija Kolarič, Žigro-
va 10, Ormož, Albin Belšak, Koračice 22, Bojan Potočnik,
Sp. Jablane 7, Franc Zagoranski, Hajdoše 101, Stanko
Duh, Potrčeva 31, Ptuj, Marjeta Kaisersberger, Gorišnica
56/b, Zdenko Šilak, Jadranska 11, Ptuj, Nevenka Maruh,
Žnidaričevo nabrežje, Ptuj, Rudolf Petrovič, Pacinje 28,
Miran Kovačič, Sp. Sveča 13, Ivan Šegula, Juršinci 48,
Feliks Hvaleč, Gabrnik 48, Marjan Pintarič, Zg. Hajdina
12, Sašo Vrbanič, Ul. Staneta Severa 15, Maribor, Boris
Polegeg, Ingoličeva 10, Zgornja Polskava, Jože Lisec,
Trubarjeva 6, Ptuj, Janez Meglič, Markovci 4/b, Jože Gaj-
ser, Kardeljeva 62, Maribor, Ivan Klinger, Križni Vrh 66,
Maks Hojnik, Cirkovce 61/d, Franc Kuri, Janežovci 3,
Slavko Čeh, Pivkova 7, Maribor.
20. NOVEMBER - Aleš Čevnik, Partizanska 8, Slovenj
Gradec, Alen Slanič, Zadružni trg 8, Ptuj, Boštjan Černi-
vec, Jarška c. 3, Domžale, Stanko Horvat, Panonska ul.
46, Črenšovci, Tomaž Mesarič, Ul. frankolovskih žrtev,
Celje, Daniel Slana, Noršinci 47, Bojan Savič, Frankovo
naselje 68, Škofja Loka, Gregor Žižek, Sp. Kamenščak
9/a, Mitja Rudolf, Stara cesta 5/b, Ljutomer, Bojan Valen-
te, Tolsti Vrh 81/a, Peter Puconja, Cven 47/d, Jernej
Župec, Sp. Žerjavci 2, Primož Drevenšek, Kajuhova 11,
Ptuj, Boštjan Zupanič, Slovenja vas 65/e, Gregor Grčar,
Cankarjeva ul. 5, Šmarje pri Jelšah, Damir Rituper, Mart-
janci 105, David Potočnik, Sebeborci 48, Dejan Šalkovič,
Zelena 3, Bojan Fifolt, Podgrad 34, Boštjan Horvat, Gra-
jenščak 61/a, Boštjan Dobovišek, Volkmerjeva 9, Ptuj,
Boris Lutar, Nedelica 91, Jasmin Čuturič, Rozmanova 5,
Koper, Marko Govek, Okonina 22, Fredi Leva, Zlogona
Gora 28, Boštjan Kovačič, Brecljevo 4, Robert Benkič,
Cankova 8, David Breznik, CMD 8, Ptuj, Marko Lipič, Zg.
Senarska 56, Dejan Vodišek, Kidričeva ul. 2, Laško, Si-
mon Šipek, Grabonoš 4/b, Draško Golubar, Škocijan
35/e, Edvard Črnič, Velika Polana 215/a, Boris Bubik,
Subotiška 9, Velenje, Simon Žalig, Trnje 122, Matej
Maučič, Zakl 41, Boštjan Bedenik, Dokiece 7/a.
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
11
MnnmmrTM
SILVESTER VOGRINEC: ZAKAJ SEM VEGETARIJANEC - 6
Meso je škodljivo!
"Od ubitja živali do ubitja člo-
veka je samo en korak," pravi
Nobelov nagrajenec Isaac
Bashevis Singer. Dr. France
Susman pa dodaja: "Ljudje, ki
ubijajo živali ali jih izrabljajo
za krzno, medicinske poskuse
ali šport, polagoma postanejo
pripravljeni ubiti tudi človeka,
če javno mnenje prevzame
odgovornost."
Živalski adrenalin, ki ga z
zaužijemo skupaj z mesom
zaklanih živali, v naših telesih
ne deluje samo kot strup, ki
zmanjšuje odpornost zoper
bolezni, temveč vpliva tudi na
povečano agresivnost.
Eden poglavitnih razlogov,
ki govorijo proti mesni prehra-
ni, je adrenalin. Živali pred na-
silno smrtjo čutijo panični
strah. Pred agonijo klanja in
med njo izločajo velike
količine adrenalina. Takšna
bolečina zastrupi celoten
živalski organizem. Ugotovili
so, da stres povzroča spre-
membo barve mesa. Ker niti s
kuhanjem niti s pečenjem ne
moremo uničiti teh kemičnih
snovi, vnašamo v svoje telo
veliko tujega adrenalina. S
tem slabimo svojo odpornost
ter hitreje podležemo stresu in
raznim boleznim.
Zraven adrenalina z mesom
vnašamo še mnoge druge
hormone, ki povzročajo pre-
naglo rast in prekomerno
povečanje telesne teže. V sve-
tu se zoper to že dlje časa bije
bitka, ker porušenje hormon-
skega ravnovesja v organiz-
mu, zlasti v adolescenci,
povzroča resna obolenja.
Mesu vrh vsega primanjkuje
vitaminov in mineralov, protei-
nov pa je v njem več, kot jih
potrebujemo in kot jih je telo
sposobno razgraditi.
Povrhu vsega meso vsebuje
še ostanke zdravil, vbrizganih
v telo proti razširjenim bolez-
nim, ostanke rastnih hormo-
nov in pesticidov, s katerimi je
bila "obogatena" živalska
prehrana.
Še enkrat si pobliže poglej-
mo, kaj se dogaja v telesu ubi-
tih živali. Tkiva se neprestano
izpirajo s tokom krvi, ki
odnaša strupene in odpadne
snovi do jeter in ledvic. Ko
srce preneha biti, se pretrga
tudi proces očiščevanja. V tre-
nutku smrti se vsebina odpad-
nih snovi še potencira (adre-
nalin!) zaradi fizične agonije
ubite živali. Vse funkcije orga-
nizma se zaustavijo, zato
strup ostane v celicah. Har-
monično delovanje telesa je
prekinjeno, vsaka celica pa
zase še živi. Proces raz-
gradnje poteka znotraj vsake
celice še naprej. Tkivo se raz-
kraja v strupene snovi, trupla
razpadejo.
Mišice živih živali so voljne,
toda po smrti otrpnejo zaradi
koagulacije mišičnega tkiva.
Meso postane žilavo in se
zmehča šele, ko začne
trohneti. Zato se mora meso
uležati, da dozori; z drugimi
besedami, počakati je treba,
da začne tkivo razpadati ozi-
roma gniti.
MESO-
POVZROČITELJ
BOLEZNI
Vse škodljive snovi (tuj adre-
nalin, rastni hormoni, ostanki
zdravil, pesticidi itd.), ki pride-
jo v organizem z uživanjem
mesa, ne morejo biti razgraje-
ne ali izločene na normalen fi-
ziološki način. Bolezenski
znaki, ki tedaj nastopijo, niso
nič drugega kot obupen po-
skus organizma, da bi vzpos-
tavil prvotno ravnovesje. Vsa
obolenja moramo torej poj-
movati kot biološko smotrne
procese in jih nikakor ne sme-
mo na silo potlačiti. Ni dovolj
vzeti antibiotik ali sredstvo za
znižanje telesne temperature,
odkriti je treba, kje tiči vzrok
za bolezensko odzivanje or-
ganizma!
Medicinske raziskave in
izkušnje so pokazale, da
prehrana z mesom povzroča
številne bolezni. Sem sodijo
alergije, revmatizem, visok
krvni pritisk in arterioskleroza,
povečana dovzetnost za nas-
tanek novotvorb (raka), akut-
na vnetja slepiča, žolčnika,
črevesne sluznice, različna
kožna obolenja in še mnoga
druga. 80 odstotkov vseh za-
strupitev s hrano pa
povzročajo meso ali mesni iz-
delki.
PREBAVA MESA JE
NEEKONOMIČNA
Eden večjih razlogov zoper
uživanje mesa je prebava. Kot
je bilo že omenjeno, ko žival
umre, njene celice živijo dalje.
Če iz njih hočemo izvleči ener-
gijo, jih mora naše telo najprej
ubiti. Za takšno dejanje, ki mu
pravimo prebava, pa porabi-
mo ogromno moči. Helmut
VVandemaker (s svojo knjigo
Hočeš biti zdrav? Proč s ku-
hinjskim loncem! je postavil
nov mejnik zdravi prehrani)
trdi: "Pri prebavi mesa porabi-
mo 70 odstotkov energije, do-
bimo pa je le 30 odstotkov!" S
kuhanjem in pečenjem pobije-
mo nekaj celic, toda te izpusti-
jo svojo energijo, še preden
jih zaužijemo. Zato so za nas
brez hranljive vrednosti. Pri
tem je zanimivo dejstvo, da
jemo samo rastlinojede živali
(krave, ovce, koze), le redkod-
kaj pa mesojede (psi).
Prehrana z mesom je^ ener-
getski vir iz tretje roke! Človek
živi od vitalne energije (prana,
ki, či, kozmična energija, bioe-
nergija ipd.), ki prežema vse
stvarstvo. Sprejemamo jo od
sonca, iz zraka in vode (prvi
vir!). Največ je je v svežem
sadju in zelenjavi (drugi vir!).
Z žvečenjem hrane se ta ener-
gija osvobodi ter preide v kri
in telo. Ko jemo meso, spreje-
mamo energijo iz tretje roke!
Kri je življenjska tekočina, ki
absorbira vitalno energijo iz
okolja. Po smrti organizma iz-
gubi svojo funkcijo. Eskimi pi-
jejo kri umrlih živali. Ta kri
spere prano iz njihovega tele-
sa in zmanjšuje njihovo živl-
jenjsko moč. Zato Eskimi, ki
jim je poglavitna hrana meso,
živijo povprečno le 25 do 35
let!
MESO POVEČUJE
AGRESIVNOST
Ko uživamo meso zaklanih
živali, vnašamo v telo njihov
strah in bolečino, zato čedalje
težje obvladujemo svoja čust-
va. Severnoameričani pojedo
na osebo 112 kilogramov
mesa na leto. ZDA so najbolj
agresivna država na svetu.
Zato tudi Tolstoj pravi: "Dokler
bodo na svetu klavnice, se
bodo ljudje klali na bojiščih!"
Zraven fiziološke pogojenos-
ti (zaužiti živalski adrenalin -
povečana agresivnost) ubijan-
je živali vpliva tudi na vedenj-
ske vzorce. Dr. Susman:
"Moja žena je učiteljica. Dobro
se spomnim, ko mi je pripove-
dovala o fantku, ki je jokal, ko
mu je oče zaklal zajčka. Nas-
lednji dan se je fantek čudno
muzal. Ko ga je moja žena
vprašala, kaj se je zgodilo, je
odgovoril: 'Oče mi je dal 10
mark za zajčka!' S tem je oče
ubil otrokovo sočutje do živali
in ta otrok je nehote sprejel
misel, da bo prišel do denarja,
če bo začel zatirati svoja čust-
va."
Povišana agresivnost pa po
drugi strani vpliva tudi na
našo potrebo po sprostitvi. Če
se ne znamo oz. ne moremo
sprostiti, bo nakopičeni stres
v našem organizmu načel
našo odpornost, zaradi česar
bomo zagotovo zboleli.
FRANC FIDERŠEK / O DOGODKIH PRED 80 LETI
ljubi o&a, kaj si rekel...
vi.
ROPALI SO TUDI CIVILISTI
V tistih dnevih brezpravja in zmede ob koncu
vojne, je roparska strast popadla tudi civilno pre-
bivalstvo, ki je skozi vsa vojna leta stradalo in trpe-
lo vsestransko pomanjkanje. Zlasti ob železniških
postajah, vojaških skladiščih, v mestih in drugih
večjih krajih so začeli ropati vse od kraja, kar je
pač kdo mogel. Nastalo je pravo tekmovanje, kdo
bo nagrabil več, vsaj več kot njegov sosed. Pre-
možne je razpadajoče države Avstro-Ogrske, Južne
železnice in tudi bogatejših zasebnikov so enostav-
no smatrali za občo last, ki si je vsak lahko vzame,
kolikor mu pač to uspe. Tudi tu so se zgledovali po
tistem, kar so jim pripovedovali povratniki iz ru-
skega vojnega ujetništva. Skraja so se civilni ple-
nilci navadno pridružili vojakom, ki so opravili
glavni vdor. Ko so vojaki nagrabili dovolj in odšli,
so nadaljevali civilisti, odnašali in uničevali na-
prej, ker so pač mislili, da ni več ne države ne pos-
tave. Naj navedem nekaj primerov, ki so bili
značilni za naše območje.
Poleg živil sta bila za plenilce še posebej iskana
bencin in petrolej. Na tezenski železniški postaji je
obojega stalo več cistern in ponoči so jih ljudje iz-
praznili. Baje so največ tega dragocenega goriva
odnesli železničarji proti Zagrebu, drugo pa ljudje
od blizu in daleč. Na mariborski tržnici so policisti
prijeli nekaj žensk, ki so prodajale bencin v najraz-
ličnejših steklenicah. Na glavni železniški postaji
v Mariboru so navrtali napol polno cisterno z ben-
cinom in ga odnašali kar v škafih, nekaj nad tri
tisoč litrov pa naj bi ga bilo izteklo. Veliko tega na-
silno prilaščenega petroleja in bencina se je proda-
lo tudi na ptujskem območju. Kmetje so med voj-
no najbolj pogrešali petrolej, zlasti v zimskem
času, saj v hlevih in na senikih niso mogli svetiti s
trskami ali doma narejenimi svetili iz voska, masti
in podobnih domačih surovin. Zato so imeli tisti,
ki so si znali nagrabiti tega za takratne razmere
dragocenega goriva, veliko kupcev in ti se niso ozi-
rali na ceno.
Na ptujskem območju so se ves november vrstili
razni ropi in roparski napadi na ljudi. V samem
mestu in neposredni okolici pa je bilo tudi več
drugih telesnih obračunavanj. Pričevalci iz tistega
časa so trdili, da je to v največji meri povzročilo
"Ornigovo žganje", ki so ga ljudje na veliko
odnašali in se napijali do podivjanosti. O ropih in
izgredih pričajo tudi številni akti okrajnega
sodišča v Ptuju. Naj navedem nekaj večjih, ki so se
v glavnem dogajali ob glavnih cestah in v večjih
krajih. Številnih ropov in nasilja v odročnejših
krajih pa ljudje orožnikom ali sodniji niti niso
naznanjali. Tudi, če je ropar napadel roparja in mu
odvzel naropano, je ostalo zabeleženo le v spominu
ljudi, ki so bili priče ali so zvedeli po pripovedo-
vanju očividcev.
Neznanec je 3. novembra posestniku Cankarju v
njegovi viničariji prestrelil obe očesi in ga oropal.
Istega dne je Ivan Hrovat-Mačan s sabljo tako zde-
lal neznanega vojaka, da je ta za ranami umrl. Isti
Mačan je v Brumnovi gostil na Zg. Hajdini s sabljo
napravil za 500 kron škode. S konjem in vozom
vojaka, ki ga je prej potolkel, je potem pobegnil.
(Akt okr.sod.v Ptuju Z VI 51/19) V Cirkovcah je 3.
novembra slaboumni gostilničarjev sin Maks
Korže ustrelil 19-letnega posestnikovega sina
Jožeta Rogača. Po zločinu je Korže zbežal v Mari-
bor in se prostovoljno prijavil. Tam so kmalu ugo-
tovili njegovo slaboumnost in ga odpustili. (Akt
okr.sodišča v Ptuju Z VI 230/18)
V	več aktih okrajnega sodišča v Ptuju so opisani
tudi ropi v taborišču Strnišče. Naj jih nekaj nave-
dem:
"Komaj so taborišče v Strnišču zapustili roparski
vojaki, je že prišlo tja plenit civilno prebivalstvo.
Okoličani so sicer v mali meri plenili tam po odho-
du taboriške straže, ker se je streljalo vsevprek, je
bilo ranjeno tudi veliko civilistov. Potem so prišli
kar v množicah moški in ženske, stari in mladi, od
blizu in daleč. Z malo izjemami so bili moški v
vojaških oblekah, ki so se v taborišču polastili
pušk in municije ter pod zaščito streljanja vse od
kraja na veliko plenili in blago z vozovi odvažali.
Plenilci so bili tako pozverinjeni, da so ropali tudi
med bolnimi in ranjenimi vojaki, trgali odeje z
njih in vlačili rjuhe izpod telesa. Plenilci so odnes-
li iz taborišča mnogo dragocenega blaga. Ukradene
reči so se nahajale po vsej okolici in še onkraj
hrvaške meje." (Akt okr.sod. v Ptuju Z VI 61/19)
HUDA ŽELEZNIŠKA
NESREČA PRI HAJDINI
Med prevažanjem velikanskih množic vojaštva
po železnici je bilo tudi veliko nesreč s smrtjo po-
sameznih vojakov; večina si je bila tega kriva
sama. Največ takih primerov je bilo v črešnjev-
skem železniškem predoru pri Slovenski Bistrici.
Prve dni novembra so železniški čuvaji pri vhodu
v ta predor skoraj vsako jutro našli mrtve in ranje-
ne vojake, ki so se vozili na strehah vagonov in
med nočno vožnjo treščil v obok predora. Po nepo-
polnih podatkih je na našem območju v tistih
dneh umrlo okoli 300 vračajočih se vojakov.
Večinoma so bili krivi ponesrečenci sami: zaradi
pijanosti niso bili previdni, brezbrižno so posedali
na strehah vagonov, na stopnicah in podobno.
Najhujša železniška nesreča tistih dni pa se je
zgodila 5. novembra okoli pol ure pred polončjo
pri Hajdini. Vojaški transportni vlak je peljal do-
mov na Madžarsko zdravnike, častnike, strežnice,
moštvo in bolnike neke madžarske rezervne bol-
nišnice. O tej nesreči navajam podatke iz treh vi-
rov.
V	poročilu župnijskega urada na Hajdini je zapi-
sano: "Na hajdinskem ovinku je skočil peti vagon
s tira in se odtrgal od sprednjega, tako da se je lo-
komotiva s štirimi vagoni pripeljala v Ptuj in so
šele tam zapazili, da ni tam zadnjega dela vlaka. Na
peti vagon, ki se je prevrnil, so v hitri vožnji sle-
deči vagoni udarili s tako silo, da se jih je nekaj kar
na trske zdrobilo. Iz razvalin so izvlekli mrtvih -
enega železničarja in 68 vojakov. Vseh 69 pones-
rečencev so pokopali 7. novembra v skupni grob
na hajdinskem pokopališču. Težko ranjenih je bilo
nad 80 ljudi. Te so prepeljali v ptujsko bolnišnico,
kjer jih je za poškodbami še šest umrlo. Od mrtvih
so bili razen treh vsi iz Ogrskega."
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Nakoenemetska hiša
V večini evropskih držav so v uporabi tako imeno-
vani nizkoenergetski standardi pri gradnji stano-
vanjskih hiš. Kot glavno vodilo se uporablja ener-
gijsko število, ki pomeni specifično porabo energi-
je na enoto površine zgradbe v določenem časov-
nem obdobju. Veliko naših proizvajalcev, ki se
ukvarjajo z montažnimi lesenimi hišami, s pridom
uporabljajo pojem energetske varčne hiše, ki je
zelo blizu pojmu nizkoenergetske hiše. Je letna
poraba pet litrov kurilnega olja na kvadratni me-
ter stanovanjske površine v kurilni sezoni že stvar-
nost in kako to porabo doseči?
Kaj dejansko pomeni poraba 5 litrov kurilnega olja na
kvadratni meter stanovanjske površine v kurilni sezoni?
Takšno porabo ima na primer hiša s 100 kvadratnimi
metri bruto površine z letno poraba kurilnega olja 500 li-
trov ali 530 kubičnih metrov zemeljskega plina. Energij-
sko število zgradbe je 50.
Energijsko število, v katerem je zajeta poraba energije
za ogrevanje in pripravo tople vode, se lahko izračuna za
novogradnjo, kjer nam rabi kot napoved porabe energije,
kot tudi za obstoječo zgradbo, da lahko ocenimo energet-
sko učinkovitost. Tako lahko že v fazi projektiranja izbi-
ramo med energetsko zelo varčnimi zgradbami s porabo
pod 7 litrov olja na kvadratni meter ogrevane površine
ali z energijsko potratnimi s porabo več kot 20 litrov ku-
rilnega olja na kvadratni meter ogrevane površine zgrad-
be (razvidno iz tabele št.l)
TABELA 1: Energijsko število objekta
Vrsta objekta	Raba energije Poraba
v kVVh/m2	kurilnega olja
oz. energijsko liter/m2
število	stanovanja/leto
zelo potratna hiša	več kot 250 več kot 25
potratna hiša	200-250	20-25
povprečna hiša	150-200	15-20
varčna hiša	100-150	10-15
zelo varčna hiša	50-100	5-10
nizkoenergetska hiša
prihodnosti	manj kot 50 manj kot 5
Upoštevano: 1 liter lahkega kurilnega olja = 10 kWh
Energijsko število svoje hiše lahko izračunamo tudi
sami. Za to potrebujemo podatke o letni porabi energije
za ogrevanje in pripravo tople vode. Energijsko število
izračunamo tako, da skupno porabo energije za ogrevan-
je in pripravo tople vode delimo z bruto ogrevano
površino zgradbe.
Tako izračunano število primerjamo z vrednostmi v ta-
beli in ugotovimo, kolikšen je varčevalni potencial
zgradbe.
OSNOVE
Z zmanjšanjem porabe energije ohranjamo primarno
energijo v izvorni obliki (premog, surova nafta, ze-
meljski plin), ki je nimamo v izobilju, saj se velik del te
energije porabi za ogrevanje. Z zmanjšanjem porabe
tako ohranjamo primarno energijo, po drugi strani pa
manj obremenjujemo okolje. Za manjšo porabo pri ogre-
vanju moramo zmanjšati toplotne izgube oziroma pre-
nos energije od znotraj navzven. Pri tem ne smemo vpli-
vati na bivalno ugodje v prostoru, ki je odvisno od sesta-
ve in temperature zraka v prostoru ter površinskih tem-
peratur (sten, tal...).
BIVALNO UGODJE
Za dosego bivalnega ugodja je ena od možnosti iz-
boljšanje toplotne izolacije gradbenih elementov, kot so
zunanje stene, strehe in okna. Bivalno ugodje lahko
dosežemo pri višjih površinskih temperaturah tudi pri
relativno nizki temperaturi zraka. Torej velja, da boljša
kot je izolacija, toliko višja je ob isti temperaturi
površinska temperatura na notranji strani. Prav tako
smo z dobro izolacijo prihranili energijo pri ogrevanju.
V tabeli št. 2 je prikazano enako bivalno ugodje pri zu-
nanji temperaturi - 10 stopinj Celzija.
Tabela št. 2: Enako bivalno ugodje pri zunanji temperaturi 10C
k - vrednost zun.	Temperatura	Površin, temperature
stene	zraka (C)	(W/m2K) rt
0,7	21	18,2 22
0,4	20,2	19 12
0,2	20	19,2 6
Konec prihodnjič
Bojan Grobovšek, dipl. ing. str.
12
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK

PTUJ / DVE SLOVESNOSTI ZLATE POROKE
KICAR • Zlata poro-
ka pri Arnuševih
V poročni dvorani v Ptuju so 21. novembra op-
ravili dva obreda zlate poroke. Dočakala sta ju
zakonca Cartl in zakonca Arnuš. Oba para sta
prvič pred matičarja stopila 20. novembra leta
1948 v Ptuju.
Zlatoporočenca Franc in Angela Arnuš sta
doma na Kicarju 103. Ženin je bil delavec, neves-
ta pa gospodinja. V zakonu so se jima rodili štirje
otroci, trije še živijo. Razveseljuje pa ju osem vnu-
kov in en pravnuk. Se vedno zelo rada prisluhne-
ta glasbi, zlati ženin je bil včasih izredno vnet
harmonikaš. S svojim igranjem je razveselil mar-
sikatero srce.
Obema zlatima paroma tudi naše iskrene čestitke!
MG
Zlatoporočenca Franc in Angela Arnuš.	Foto: Langerholc
ZGORNJA HAJDINA
• Zlata poroka pri
Cartlovin
21. novembra sta zlato poroko slavila Janez in
Frančiška Cartl z Zgornje Hajdine 74. V zakonu
so se jima rodili štirje otroci, danes ju razveseljuje
že osem vnukov. Zlati ženin je bil po poklicu
ključavničar, žena je bila gospodinja. Polovico
skupnih let sta zlatoporočenca preživela v tujini.
Leta 1990 sta se vrnila, trije sinovi so ostali v tu-
jini, eden pa se je leta 1973 vrnil. Zemljo, ki sta jo
imela, sta dala v najem. Danes skrbita samo še za
hišo, vrt in okolico in se veselita sadov svojega mi-
nulega dela. Nadvse pa sta vesela, ko ju obiščejo
vnuki. Rada se tudi poveselita in zaplešeta na
prireditvah Društva upokojencev Hajdina. Od
časopisov pa najraje bereta ptujski Tednik.
Zlatoporočenca Frančiška in Janez Cartl.	Foto: Langerholc
LJUTOMER / SREČANJE PRLEKOV
Z znanjem zev hitrejši
razvoj Prlekije
Ustanova akademika dr .Antona Trstenjaka deluje že od leta
1992 kot prva slovenska ustanova za vsestranski razvoj Prle-
kije, Slovenskih goric in Haloz. Doslej je pripravila več od-
mevnih akcij, sodelovala pri organizaciji številnih znanstve-
nih simpozijev, okroglih mizah, izdaji zbornikov in drugih
publikacij in pri štipendiranju nadarjenih študentov iz Prle-
kije, Slovenskih goric in Haloz. Viden je bil tudi njen prispe-
vek pri organizaciji srečanj Prlekov, ki so svojevrstna oblika
druženja ljudi iz Prlekije in pomenijo bistveno več kot zgolj
družabno srečanje.
Letošnje druženje Prlekov bo
od 11. do 13. decembra v Raden-
cih, glavni organizator pa je
prav ustanova dr. Antona
Trstenjaka. Slogan letošnjega
srečanja je: »Znanje za razvoj«.
Temu primerni so tudi vsebins-
ki sklopi srečanja, ki se bo
začelo 11. decembra s predavan-
jem mag. Luka Jurančiča in dr.
Emila Erjavca o prednostih in
slabostih slovenskega kme-
tijstva pred vstopom v Ev-
ropsko skupnost. Predstavili
bodo prvi bilten ustanove dr.
Antona Trstenjaka in v nadalje-
vanju pripravili več delavnic de-
lovnega značaja. Med drugim
načrtujejo delavnico o trženju
prleških vin in sadja v Sloveniji
in tujini. Vodila jo bo dr. Slavi-
ca Sikovec. Delavnico o trženju
živinorejskih proizvodov bo vo-
dil Harry Steržaj, delavnico o
turistični ponudbi Prlekije in
njenem trženju pa dr. Franc
Pauko. Načrtujejo še delavnico
o smiselnosti povezovanja me-
dijev v Prlekije za boljšo
predstavitev pokrajine in ok-
roglo mizo o razvojnih možnos-
tih Prlekije nasploh. Na njej
bodo sodelovali rektor mari-
borske univerze dr. Ludvik
Toplak, predsednik ustanove
dr. Antona Trstenjaka mag. Mi-
lan Lovrenčič in župani občin
iz Prlekije in Spodnjega Podra-
vja.
Drugi dan srečanja bo sesta-
nek uprave ustanove in forum
študentov in dijakov iz Prlekije.
Predstavili bodo štipendiste us-
tanove dr. Antona Trstenjaka in
pripravili teniški turnir ter veli-
ko družabno srečanje Prlekov iz
vse Slovenije z bogatim kultur-
nim programom.
Zadnji dan srečanja bodo or-
ganizirali izlet na Kapelo, pla-
valni maraton in zaključno ko-
silo v Radencih. Pri organizaciji
sodelujejo tudi gimnazije iz
Ptuja,Ormoža in Ljutomera ter
številni animatorji in simpa-
tizerji Prlekije in Ustanove dr.
Antona Trstenjaka iz vse Slove-
nije.
M. Toš
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
13
wl'T!M'E,< f i rm
INRtoMtill ^s* - / xm V.&&
ORMOŽ / ZAKAJ JE OBVOZNICA NEVARNA
"Če sem pa tu vedno
tako vozil..."
Takšno je najpogostejše opravičilo številnih povzročiteljev
prometnih nesreč, ki so se na ormoški obvoznici zgodile od
njenega odprtja sredi seprembra pa do konca novembra. V
tem času se jih je nabralo namreč že čez dvajst. Obvoznica je
nedvomno velika pridobitev za kraj in njegove prebivalce, je
investicija, ki jo Ormožanom zavidajo prebivalci sosednjih,
večjih krajev. In če se je zdelo, da se je Ormožanom z obvozni-
co nasmehnila sreča, je bila ta sedaj za marsikoga opoteča.
Na policijski postaji v Ormožu
je pomočnik komandirja Janko
Zadravec povedal, da je bilo
doslej na obvoznici 24 promet-
nih nesreč (statistika se spre-
minja dnevno), na križišču ob-
voznice in regionalne ceste v
smeri Ljutomera pa se je pripe-
tilo 18 prometnih nesreč. Deset
udeležencev je bilo telesno
poškodovanih, od tega dva
hudo, osem pa lahko. Križišče
je, milo rečeno, nerodno. Ob-
voznica omogoča hitrost 90
km/h, omejitev pred križiščem
pa je na 70 kilometrov na uro.
Regionalna cesta proti Ljuto-
meru je bila vedno prednostna
in sedaj je presekana z znakom
stop. Vozniki so bili navajeni
starega prometnega režima in
vozijo na pamet, na slepo, ne da
bi opazili prometne znake, ki
jih obveščajo, da je prišlo do ra-
dikalnih sprememb. Število
prometnih nesreč pa ne pojen-
juje, ljudje se ne navajajo na
novo ureditev. Na policiji so po-
vedali, da so bili v prvih nes-
rečah udeleženi predvsem
domačini, sedaj pa so udeleženi
predvsem vozniki tranzitnega
prometa.
"Na križišču je več pomanjklji-
vosti. Zmanjšati bo treba hitrost
na obvoznici, potrebno bo ure-
diti varnostno pregledni trikot-
nik križišča, znižati nasip in
razvrstilno tablo, ki zastirata
pogled. Križišče je zelo široko
in ne omogoča varnega preha-
janja kolesarjev, traktorjev in
pešcev," so povedali na policiji.
Poseben problem so pešci, ki
cesto nekako morajo prečkati,
pa je varno v resnici ne morejo.
V projektu obvoznice ni bilo
prehoda za pešce, tako da bo na
rešitev treba še počakati, saj jo
bo prinesla šele ureditev pločni-
kov in semoforizacija križišča.
Policija je vsakodnevno prisot-
na na obvoznici, saj ugotavljajo,
da je glavni vzrok prometnih
nesreč neupoštevanje prometne
signalizacije.
Kdaj je pričakovati rešitev ne-
katerih tehtnih problemov v
zvezi z obvoznico, je še negoto-
vo. Ormoški župan Vili Trofe-
nik je menda že posredoval po-
datke o nesrečah in pomanjklji-
vostih Darsu in Direkciji za ces-
te. Kdaj in kaj se bodo dogovo-
rili, je nemogoče predvideti,
vendar Trofenik pravi, da gre za
"stvar stroke in investitorske
odločitve". Do takrat pa ne
preostane nič drugega, kot da se
vozniki na teh nevarnih mestih
nekoliko bolj posvetijo previdni
vožnji in upoštevanju znakov,
ki stojijo ob cesti.
vki
Nesrečno križišče
Pesa pričakala sneg
Jesen jo je pridelovalcem pese letos pošteno
zagodla. Najprej so bile njive veliko premokre,
da bi bilo mogoče s traktorjem in stroji na njih,
potem je zemlja zmrznila in na koncu je zapa-
del še sneg, ki se je ponekod že stalil in raz-
močil njive ... Fotografija je nastala še v času
pred snegom v okolici Loperšic, ko so vsi hiteli
pospraviti čimveč pese, saj so bile napove-
dane snežne padavine. V ormoški občini je
pesa še na okrog 55 hektarjih površin. Pridelo-
valci seveda upajo, da bodo pridelek čimprej
pospravili, spomnijo pa se, da so leta 1993
peso pobirali še 20. decembra. Pozno spravilo
pese stimulira tudi tovarna sladkorja, saj pride-
lovalcem od 15. novembra naprej za vsak do-
daten dan plača še stimulacijo v višini 0,8 %
osnovne cene.
vki
PTUJ / BISERNA POROKA ZAKONCEV MEGLIČ
V	skrbi za sreio otrok
V	teh dneh, daljnega leta 1938, sta si v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju obljubila zvestobo
Franc in Antonija Meglic. Bog jima je naklonil častitljivo starost in tako se sedaj veselita ob-
letnice ob petih otrocih, osmih vnukih in treh pravnukih.
Franc je bil kmalu po poroki
vpoklican v nemško vojsko,
pozneje pa se je priključil parti-
zanom. Po končani vojni je op-
ravljal poklic tesarja in tako
preživljal družino. Antonija je
gospodinjila in hodila na delo k
bližnjim kmetom. V življenju
sta bila velikokrat na preiz-
kušnji. Bolezen je večkrat
načela njun zakon, a z močno
voljo in z Božjo pomočjo sta jo
uspela premagati. Ob vseh
težavah, ki so spremljale njun
zakon pa jima je ostal prvi in
edini cilj sreča svojih otrok. Te
ljubezni so sedaj deležni tudi
vnuki in pravnuki. "Za vse
dobro in za vse skrite molitve
smo vama iz vsega srca hva-
ležni, čeprav tega velikokrat ne
znamo pokazati. Hvala, ata in
mama!" so biseroporočencema
ob visokem jubileju dejali njuni
najdražji.
Biseroporočencema iskrene
čestitke iz uredništva Tednika.
H.M.
PROLOZEJ ZLATA POROKA ZAKON-
CEV VODUSEK
Še na mnoga leta!
Konec oktobra je preteklo natanko 50 let od prve poroke
Jožefa in Leopoldine Vodušek iz Podlož 7, ki je bila v cerkvi
na Ptujski Gori. Zlati jubilej sta proslavila sredi letošnjega
novembra. Slovesnosti sta se že zelo veselila in praznovala sta
v krogu svojih najdražjih.
V zakonu so se jima rodili trije
otroci, danes pa jih razveseljuje-
jo štirje vnuki in šest pravnu-
kov. Jožef je bil zaposlen v ta-
kratni Tekstilni tovarni
Majšperk, to in ono pa je posto-
ril še na majhni kmetiji, Lepol-
dina pa je doma gospodinjila. V
jeseni življenja sta zadovoljna in
nimata drugih želja kot le veliko
zdravja.
Zlatoporočencema iskreno
čestitamo!
H. V.
14
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK

GOZD MARTULJEK / 21. STUDIJSKI DNEVI SLOVENSKIH NOVINARJEV
Maj se £II ne dogaja brez novinarjev
Na tradicionalnih, 21. študijskih dnevih slovenskih novinar-
jev, ki so tokrat potekali v Gozd-Martuljku, se je okoli 140
novinarjev v četrtek, 26. novembra, v računalniški delavnici
Marka Krautbergerja in Večerovih računalnikarjev lotilo
novih možnosti medijev in novinarstva, v petek so opozorili
na moč in nemoč novinarjev pri upravljanju v medijih, raz-
pravljali o nalogah slovenskih medijih pred vstopom Evrop-
sko unijo, skupaj s sindikatom novinarjev pa so opozorili na
nujnost čimprejšnje uskladitve medijske zakonodaje. Zadnji
dan, v soboto, pa so opozorili na premajhno skrb za knjižno
slovenščino v javnih, predvsem govorečih medijih ter pouda-
rili, da je beseda novinarjevo orodje in orožje.
Na četrtkovi popoldanski
računalniški delavnici so novinar-
ji razpravljali predvsem o pri-
ložnostih, širokih možnostih in
tudi nevarnostih interneta, kate-
rega začetki segajo v leto 1969 in
ga danes v svetu uporablja več kot
157 milijonov ljudi, v Evropi oko-
li 47 milijonov, v Sloveniji pa ima
okoli 250.000 uporabnikov. Naj-
bolj uporabljena storitev na inter-
nem je elektronska pošta. Tudi
"klepetanje" prek računalnika si
lahko privoščimo, na internetu
lahko imamo ves časopis, kot reci-
mo mariborski Večer in delno
tudi naš Tednik.
Ob vsem tem pa je glede uporabe
interneta še precej nerešenih
vprašanj. Prav vsestranska svobo-
da interneta, ki je odprt prostor, v
katerem lahko vsak pove, kar
hoče, po svoji vesti, je pripeljala
do uvedbe cenzure vsebine inter-
neta v posameznih državah.
Vprašanje zase so tudi avtorske
pravice, saj pri kopiranje original
ostane nepoškodovan, tako da je
možno kopije enačiti in prodajati
kot original. Nasploh pa je
vprašljiva istovetnost ali avten-
tičnost digitalne fotografije ali vi-
dea, saj lahko s pomočjo računal-
nikov spremenimo prav vse. A
kljub vsemu je internet verjetno
medij bodočnosti, saj je razmerje
med ponudniki in potrošniki 5 do
7 proti 1.
Drugi dan pa so se novinarji lo-
tili razprave o svoji moči in
nemoči pri upravljanju ali sou-
pravljanju. Temo sta oblikovali
Marjeta Soštarič in Darja Do-
lenc ob pomoči vodilnih mož ne-
katerih osrednjih slovenskih me-
dijev: Janeza Cadeža iz nacional-
ne televizije, Mitje Meršola z
Dela, Tomaža Peroviča s POP
TV, Bojana Veselinoviča z Radia
Slovenija in Jožeta Poglajna z
Dnevnika. Vsi po vrsti so priznali,
da poskušajo politiki posegati v
vsebino medijev ali poročanja, a
jim tega ne dopuščajo. Kljub
temu pa se dogaja, da politiki iz-
koriščajo slabosti posameznih
medijskih hiš, še verjetneje pa po-
sameznih novinarjev. A bolj kot
neposredni pritiski posameznikov
na posameznike je slovenskemu
novinarskemu peresu nevarna ra-
finirana manipulacija politike
oziroma politično lobiranje. Z va-
bili na tiskovne konference z bo-
gato obloženimi mizami ali na
brezplačna potovanja naj bi si
tovrstni širokogrudneži iz politi-
ke ali gospodarstva zagotavili po-
zitivno poročanje ali se vsaj izog-
nili negativnemu. Zadnje čase je
vse bolj popularna pojava najraz-
ličnejših zakulisnih dokumentov,
za katere ni nujno, da so navijaški
za eno stran, ampak so predvsem
destruktivni za nasprotno. Medij-
sko oznanjanje jim seveda daje še
večjo "rušilno" moč, ki je za marsi-
koga lahko tudi usodna.
Novinarji sicer ostro zavračajo
očitke, da so obveščevalci politike
ali gospodarstva, istočasno pa se
ne odrekajo raznim "public rela-
tion" poslom, vodenja predvolil-
nih štabov in drugih dobro
plačanih poslov, ki so ob pogledu
na njihov poklicni kodeks vredni
vsaj slabe vesti. Vprašanje zase so
tako imenovani "avtomobilski" in
"turistični" novinarji. Prvi težko
napišejo slabo oceno za atomobil,
ki ga za določeno obdobje dobijo
brezplačno, drugi težko kritično
razmišljajo o agenciji, ki jim je po-
darila nekajdnevni izlet ali celo
eksotični oddih. Vse skupaj
močno zaudarja po komercializa-
ciji novinarskega poklica. Sicer pa
si demokracijo v Sloveniji
zamišlja vsak po svoje. In eden na-
jostrejših novinarskih peres Mitja
Meršol je ob tem ironično ugoto-
vil, da smo pred sedmimi leti v
Sloveniji pravzaprav stopili na pot
"samoupravnega kapitalističnega
sistema".
Vprašanje je, ali smo takšni za-
nimivi za Evropsko unijo. Zato so
se novinarji poglobljeno lotili
tudi te teme. Aleks Štakul je po-
vabil k sodelovanju dr. Lojzeta
Sočana, Stojana Binderja in dr.
Janeza Potočnika, vodjo sloven-
ske pogajalske skupine. Precej no-
vega so povedali predvsem o stra-
tegiji pristopa naše države k Ev-
ropski uniji. V glavnem pa je ob-
veljala osnovna ugotovitev, da si
ne smemo privoščiti še ene nega-
tivne ocene evropske komisije,
zato je naloga štaba s skoraj 1000
ljudmi, da delo v vseh 31 pogajal-
skih skupinah pospeši in izboljša.
Bistvo približevanja EU je prila-
gajanje v vseh pogledih, prvenst-
veno pa je pomembno prilagajanje
slovenske zakonodaje zakonodaji
evropskih držav, pri čemer smo
"zaspali". V vsakem primeru je po-
trebno s pripravami pohiteti, zato
pa moramo združiti vse moči, ne
pa da trošimo energijo s poli-
tičnimi intrigami in igricami.
Stopicanje na mestu je treba
usmeriti v korak naprej, pri tem
pa ugotavljamo, da dajemo preve-
lik poudarek kmetijski politiki in
daleč premajhen industriji.
Ob pogledu v Evropsko unijo so
se slovenski novinarji v sodelo-
vanju z novinarskim sindikatom
in programom Phare posebej
spogledali tudi z usklajevanjem
medijske zakonodaje. Alenka Le-
sko vic je skupaj z državno sekre-
tarko v ministrstvu za kulturo
Majdo Sirca in pripravljalcem
nove zakonodaje, vladnim sveto-
valcem Matjažem Jarcem, ugoto-
vila, da so posegi v slovensko me-
dijsko zakonodajo nujni, saj bo le
tako usklajena s pravnim redom
Evropske unije. Spremembe zako-
na o javnih glasilih in zakona o
RTV naj bi se zgodile leta 1999.
Zakon o javnih glasilih naj bi se
po novem imenoval zakon o me-
dijih, čeprav je bilo tudi na to ne-
kaj pripomb. Bolj kot samo ime
bo seveda drugačna njegova vsebi-
na. Bodoči zakon naj bi bil
predvsem ostrejši in bolj obvezu-
joč. Predvsem pa, kot je poudaril
predsednik Društva novinarjev
Slovenije Branko Maksimovič,
naj se ne zgodi brez novinarjev,
saj je treba urediti notranja raz-
merja med novinarji in uredniki,
med izdajatelji in uredniki, pose-
bej pa je treba opredeliti vlogo
uredništev.
Zadnji dan, v soboto dopoldne,
pa so se novinarji ozrli vase in na
svoje delo. Nevenka Dobljekar je
ob pomoči lektoric Darje Tasič
in Cvetke Šeruga ponovno ugoto-
vila, da je beseda novinarjevo
orodje in orožje. Zal pa novinarji,
uredniki, predvsem pa lektorji
ugotavljajo, da šole in fakultate
posvečajo premalo pozornosti
praktični uporabi slovenskega je-
zika. Jezikovno kulturo je treba
vsekakor izboljšati, toda kako, ko
pa je v marsikateri redakciji pre-
malo denarja za lektorja. In tako
se dogaja, da uidejo "v eter" (v raz-
pravi so se, ker sta obe gostji za-
posleni v radijskih hišah, bolj
ukvarjali z govorjeno besedo)
stavki z neprimernim besednim
redom, napačnim naglašanjem,
napačnim sklanjanjem, napačno
so izgovorjena tuja imena, števni-
ki itd. Skratka radijski govorniki -
tudi novinarji, ki bi morali biti
razglaševalci	slovenskega
knjižnega jezika, pogosto pred
mikrofonom delajo napake. Tudi
zavoljo tega, ker po šolah strašijo
le z učenjem znanstvene slovnice,
namesto da bi vlivali konkretno
znanje maternega jezika.
M. Ozmec
Uporaba interneta in sodobnega računalništva je izziv tudi za
novinarje.	Foto: M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Vrsti različnih (in protislovnih)
ocen o (ne)funkcionarju vlada-
joče koalicije, o "krizi" vladanja
ter o prednostih in nevarnostih
večinskega volilnega sistema so
se v zadnjih dneh v posebnih in-
tervjujih vsak po svoje priključili
tudi predsednik države Milan
Kučan, predsednik vlade dr. Ja-
nez Drnovšek in vodja naj-
močnejše opozicijske stranke,
SDS, Janez Janša. Medtem ko
predsednik Kučan pravi, da ne
more sprejeti stališč, ki se slišijo
v javnosti, da koalicija LDS - SLS
- DeSUS ni naredila ničesar, Ja-
nez Janša misli, da je ta koalicija
čista zguba, in pravi, da ni niko-
gar, ki bi sploh še hotel iti vanjo.
Novinarji Dnevnika so v nedav-
nem intervjuju Milana Kučana
vprašali, ali se glede na to, da je
on predlagal mandatarja in se
tudi zavzemal za 'koalicijo mos-
tov', čuti odgovornega za poli-
tično krizo v Sloveniji. Kučan je
dejal, da ne gre za vsesplošno
socialnopolitično krizo, ampak
za krizo načina vladanja, za krizo
načina upravljanja z državo. "V
urejenih deželah tradicionalne
parlamentarne demokracije, kjer
so pogoste koalicijsko sestavlje-
ne vlade, so koalicijska pogajan-
ja notranja stvar koalicijskih part-
nerjev, za javnost so tako rekoč
nezanimiva, zanimiv je rezultat:
stališča vlade. Pri nas pa so bolj
pomembne in zanimiva usklaje-
vanja interesov koalicijskih part-
neric. Kljub tem slabostim pa je
vladajoča koalicija naredila celo
zelo veliko, od podpisa pridružit-
venega sporazuma z EU do
začetka pogajanj z EU, pripravila
je velike sistemske spremembe,
kot so: davek na dodano vred-
nost, reforma pokojninskega sis-
tema, šolska reforma, končuje
proces lastninskega preobliko-
vanja, ima dobre gospodarske
kazalce, popeljala je Slovenijo v
varnostni svet, nadaljuje avto-
cestni program itd." Kučan je še
dodal, daje Janez Drnovšek "od-
govorno" predlagal za mandatar-
ja, ker je bil "najboljša možna iz-
bira".
KAJ JE
POPUŠČANJE
Do kdaj boste popuščali, so
novinarji v zvezi z aktualnimi do-
gajanji v vladajoči koaliciji prete-
kli teden vprašali premiera dr. Ja-
neza Drnovška. "Popuščanje ...
Uporabljate nenavaden be-
sednjak," je odgovoril dr.
Drnovšek. "Koalicijo sestavlja
več partnerjev in odločitev ne
more sprejemati drugače kot z
medsebojnim dogovorom, veli-
kokrat s kompromisi. Če temu
pravite popuščanje, potem pač
vsaka koalicija temelji na stalni
politiki popuščanja, saj mora pri
svojih stališčih kdaj pa kdaj po-
pustiti vsak koalicijski partner.
Res je, da včasih pride do preti-
ravanja, do velikih pritiskov ene-
ga partnerja, ki tako vztraja pri
svojih stališčih, da preostala dva
partnerja v tem ne vidita več no-
benega smisla." Dr. Drnovšek ne
zanika, da je prišlo v zadnjem
obdobju (pa tudi že prej) do ne-
katerih napetosti v koaliciji. "Po-
vezovali smo jih z nervozo pred
lokalnimi volitvami - te so bile za
nekatere druge stranke, tudi za
SLS - bolj kritične kot za LDS. Za-
radi take nervoze smo se
odločili, da pred lokalnimi volti-
vami ne bomo povlekli nobenih
odločilnih potez, da si bomo po
njih prizadevali opraviti čim več
koristnega dela za državo, tudi v
parlamentu, potem, januarja, pa
bomo razčlenili položaj in ugot-
avljali, ali lahko sedanja koalicija
deluje še naprej ali pa bi bila
boljša in možna kakšna druga
kombinacija."
Uder SDS Janez Janša način
vladanja LDS proglaša za čisti
pragmatizem. "Besedo pragmati-
zem ima predsednik LDS
Drnovšek na ustih vsak dan. In jo
prodaja kot absolutno vrednoto
... Pri liberalni demokraciji lahko
razberemo eno samo vrednoto -
pragmantizem. A je vrednota
zgolj v narekovajih ... Mi nismo
stranka, katere poudarek bi bila
zgolj, da mora biti ekonomija
učinkovita, država učinkovita,
administracija učinkovita. Trdi-
mo, da je treba pri delu upošte-
vati nekatere vrednote. Drugače
gre le za kratkoročno učinkovi-
tost," je dejal Janez Janša v po-
govoru za Delo.
KDO SE BOJI
RAZCEPLJENOSTI
Predsednik opozicijske SDS
Janez Janša zavrača teze, da je
dobro, da so v vladajoči koaliciji
stranke, ki so si različne, saj naj
bi se tako blažile ideološke razli-
ke in preprečevala ideološka raz-
cepljenost. "Zakaj se skuša pro-
gramsko različnost strank, če
hočete ideologijo, takoj diskvali-
ficirati?" se Janša sprašuje v
Delu. "Gre za programske razli-
ke, ki so seveda v nekaterih
točkah tudi ideološke. Toda
takšne so povsod, po vsem sve-
tu, v vseh demokratičnih
državah. Ljudje gredo v Veliki
Britaniji ali h konservativcem ali k
laburistom zato, ker jim je en pro-
gram bližji - če hočete tudi ideo-
loško." Janša tudi poudarja, da
njegova stranka večinskega volil-
nega sistema ni predlagala zato,
"ker bi mislili, da lahko v njem
samo mi zmagamo, ampak zato,
ker je za Slovenijo dobro, da
dobi pregledno politično situaci-
jo: da dobi oblast, ki bo pro-
gramsko enotna, ki bo sposobna
predlagati rešitve v relnem času
in ki bo za svoje delo odgovorna.
In tudi zato, da bi se dan po volit-
vah vedelo, kdo je zmagal in kdo
je izgubil. In da bo tisti, ki je zma-
gal, sestavil vlado. Tisti, ki bi iz-
gubil, pa bi bil močna opozicija
in bi lahko gradil alternativno in
nadzoroval oblast."
Predsednik Liberalne demo-
kracije Slovenije in premier Ja-
nez Drnovšek pravi, da se ne boji
večinskega sistema, vendar pa
opozarja, da imata tako večinski
kot preporcionalni sistem "svoje
pluse in minuse, kar se vidi tudi v
svetu". V pogovoru za Dnevnik je
Drnovšek dejal: "Nisem rekel, da
podpiram večinski sistem, tem-
več da mu ne nasprotujem, kot
mu tudi v preteklosti v razpravah
znotraj LDS nisem nasprotoval.
Ne nasprotujem mu pač s tega
vidika, ker se ga ne bojim oziro-
ma se ne bojim neposrednega
preverjanja kandidatov, nekateri
pa so se ga bali in so podpirali
proporcionalni sistem, ki včasih
strankarsko elito pripelje skozi
volitve brez posebnega tvegan-
ja."
V pogovoru s predsednikom
Kučanom so Dnevnikovi novinar-
ji pripomnili, da se on in premier
Drnovšek očitno razhajata v tem,
kakšen volilni sistem naj bi imeli.
"Premier Drnovšek najbrž zaradi
izkušenj in težav z vodenjem
koalicijskih vlad meni, da bi volit-
ve po večinskem sistemu prines-
le v parlament razmere, ki bi
omogočile enostavnejše vladan-
je. Ali je enostavnejše vladanje
vedno tudi že koristno za državo
in državljane, pa je seveda drugo
vprašanje. Večinski sistem mor-
da olajša delo vladajočim stran-
kam, olajša jim vladanje, ga na-
redi bolj operativnega, ne olajša
pa nujno in v celoti tudi upravl-
janja z državo in javnimi zadeva-
mi v dobro državljanov /.../ Mis-
lim, da bi bilo odgovorno, ko bi
ljudem povedali, da tudi večinski
sistem ni brez pasti, da ni brez
odločilnega vpliva strank in da
imajo ljudje tudi v njem le omejen
vpliv na izbiro poslancev /.../
Nedvomno je dobro, da ljudje
vedo, koga volijo kot poslanca
/.../ Uvedba večinskega sistema
pa bo žal utrdila politično polari-
zacijo, od česar smo, vsaj velika
večina ljudi, želeli zbežati. Pro-
porcionalni sistem, ki bi se ga
dalo v precejšnji meri popraviti,
veliko bolj sili k proseganju
takšnih delitev," poudarja Milan
Kučan in opozarja: "Slovenci iz
svoje zgodovine že poznamo de-
litve na dva ne le rivalska, ampak
celo sovražna tabora. In tudi nji-
hove pogubne posledice! Mene
kot voditelja kateregakoli pola pri
takšni ostri blokovski delitvi ne
bo zraven. To enostavno ni v
skladu z mojimi pogledi na poli-
tično delovanje in mojimi poli-
tičnimi prepričanji. Očitno pa
Slovenija premore dovolj talen-
tov, ki so zaobljubljeni delitvam
in sposobni voditi takšno - vselej
na novo - politično razdeljeno
sceno v škodo Slovenije."
Jak Koprive
ZDAJ V KULTURI...
SLOVENSKA BISTRICA •
Ali je slovenski jezik ogrožen
Zavod za kulturo iz Slovenske Bistrice je v ci-
klus svojih rednih zimskih predavanj vključil
tudi nadvse zanimivo razmišljanje prof. dr. Jan-
ka Čara o tem, ali je slovenski jezik ogrožen.
Predavanje bo drevi ob 19. uri v projekcijski
dvorani bistriškega gradu.
S predavanjem bo dr. Janko Čar odprl večno di-
lemo o jeziku malega naroda, ki se kljub zgodo-
vinskim, asimilacijskim in vsem drugim vplivom
sosedskih narodov in njihovih jezikov še vedno
vztrajno drži med številčnejšimi in večjimi jeziki.
Profesor Čar bo svoje predavanje gradil na dveh
izhodiščih. V prvem delu bo govoril o jeziku kot
nacionalni vrednosti nasploh in o tem, kaj pomeni
narodu njegov jezik ter o njegovih značilnostih, v
drugem delu pa o vidikih, ki ogrožajo jezik kot
vrednoto, torej o tem, da to vrednoto lahko
ogrožajo drugi. Pri tem pa se nehote postavlja
vprašanje, ali jo namerno pa tudi nenamerno
ogrožamo mi sami.
VT
MLADI S PTUJSKEGA
V SVETU EVROPE
Včeraj je bila v palači Sveta Evrope v Strasbour-
gu slovesna podelitev priznanj mladim nagrajen-
cem III. mednarodnega natečaja Fotografska
izkušnja '98, v kateri je letos sodelovalo trinajst
držav Evrope. Med pet najboljših iz Slovenije so
se uvrstili tudi trije mladi s Ptujskega: Tanja Ver-
lak, Blaž Ivanuša in Črtomir Goznik. Njihove
nagrajene fotografije, najpogosteje so za motiv iz-
brali Ptuj z njegovo kulturno dediščino, so bile
septembra in oktobra na ogled v peterokotnem
stolpu ljubljanskega gradu in v Barceloni, sedaj pa
tudi v Strasbourgu. Mladi nagrajenci iz Slovenije
bodo gostje Strasbourga štiri dni, danes jih bodo
sprejeli tudi na stalnem predstavništvu Republike
Slovenije pri Svetu Evrope in generalnem konzu-
latu, kjer jih bo pozdravila veleposlanica in stalna
predstavnica Repbulike Slovenije pri Svetu Evro-
pe Magdalena Tovornik. Jutri si bodo ogledali
tudi novoletni sejem v Strasbourgu.
V Sloveniji je natečaj Fotografska izkušnja orga-
niziralo Ministrstvo za kulturo, Uprava Republi-
ke Slovenije za kulturno dediščino v okviru Dne-
vov evropske kulturne dediščine.
MG
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
15
I 'ML.......	J!
DORNAVA / ŽUPAN FRANC ŠEGULA OB ZAČETKU ŽUPA-
NOVANJA
Za enakomeren razvoj abiine
Kot smo že poročali, je v občini Dornava bil izbran za novega
župana Franc Šegula, neodvisni kandidat, ki so ga podprle
stranke SKI), SDS in SLS. Po poklicu je inženir varstva pri
delu in je direktor zasebnega podjetja Tames.
"Prizadeval si bom, da bo raz-
voj občine enakomeren. Seveda
bo novi svet realiziral veljavne
sklepe bivšega sveta, nato pa
bomo začeli uresničivati pro-
gram, ki smo ga napovedali v
predvolilnem času. Največji
problem in največja potreba je
gradnja prizidka k osnovni šoli,
saj investicija znaša 211 milijo-
nov tolarjev. Ne smemo pozabi-
ti na baročni dvorec, zato si bom
prizadeval, da bomo dobili več
namenskih sredstev za njegovo
obnovo," je ppudaril novi
župan.
"Še naprej bom podpiral delo-
vanje vseh društev. Poskrbeti
moramo tudi, da bodo mladi do-
bili svoje prostore, kajti doslej
jih niso imeli.
V prihodnje bom podpiral
tudi strankarsko življenje, ki
doslej ni bilo dovolj aktivno. Če
je v občini aktivna le ena stran-
ka, ni novih idej in tekmovalne-
ga duha, kajti aktivne stranke
bdijo tudi nad svojimi strankar-
skimi kandidati. Vendar pa v
občinskem svetu ne bom dovolil
strankarskih nagajanj, zagovar-
jal bom strokovno delo. Pred-
nost bom dal stroki. Več bomo
tudi morali vlagati v promocijo
naše občine."
Ste direktor svojega podjetja.
Kako boste uskladili to delo z
delom v občinski upravi?
"Tako kot v svojem podjetju
bom tudi v občinski upravi gra-
dil na timskem delu. En človek
ne zmore imeti vsega pod kon-
trolo in nima pravega pregleda.
Zato bom delo porazdelil po re-
sorjih, nekdo pa mora nadzirati,
da bo delo opravljeno v dogo-
vorjenem času in tudi dovolj
kvalitetno. V mojem podjetju je
zaposlenih 54 ljudi, pa kontroli-
ram samo vodilni tim in tako bo
tudi v občini. Plači sem se odpo-
vedal zaradi tega, ker občina ni
velika in ni predvideno profe-
sionalno delo župana. Svojo
plačo dobivam v svojem podjet-
ju Tames, zato sem se odločil,
da bom denar, ki bi ga dobival
kot župansko plačo, namenil
tistim, ki so sredstev potrebni.
Tega denarja ne bom pustil v
proračunu, temveč ga bom
mesečno namenil predvsem v
humanitarne namene, in sicer
tistim posameznikom v naši
občini, ki jim finančnih sred-
stev primanjkuje in denar bolj
potrebujejo kot jaz. Svojo prvo
župansko plačo bom namenil
družini Fekonja iz Strejacev, ki
je na dan volitev utrpela požar,"
je povedal novi dornavski župan
Franc Šegula.
MS
GORISNICA / SLAVKO VISENJAK OSTAJA ZUPAN
Župan z velikansko podporo
Na nedavnih lokalnih volitvah je dosedanji župan občine
Gorišnica Slavko Visenjak dobil izredno podporo volivcev in bo
tudi v naslednjem štiriletnem mandatu županova! tej ravnin-
sko-haloški občini. Kako gleda na lokalne volitve, ali je
pričakoval takšen izid, in ne nazadnje, česa se bo v bodoče lotil
v občini, smo ga povprašali pred dnevi.
Slavko Visenjak: »Nič poseb-
nega se ni zgodilo v letošnjih lo-
kalnih volitvah, bili so to čisto
običajni dnevi. V stranki smo se
pač odločili, da nadaljujemo
začeto delo s tistimi ljudmi, ki
so se odločili za svetniška mesta,
in nasploh z vsemi občani. Tako
visokega volilnega izida na ne-
deljskih volitvah vsekakor ni-
sem pričakoval, čeprav moram
reči, da sem upal na najboljše.
Kakega posebnega praznovanja
ob ponovni izvolitvi za župana
nisem priredil, saj je bil že po-
nedeljek čisto navaden deloven
dan, morda pa bo za praznovan-
je priložnost kdaj drugič. Visok
volilni odstotek mi je v veliko
zadovoljstvo. Bil sem prese-
nečen, to moram poudariti, saj
je to na neki način tudi dobra
ocena mojega dela. To mi daje v
prihodnje še večjo obvezo, da
bom delal za dobro naših
občanov, da bom dobro sodelo-
val z občinskim svetom, ne gle-
da na to, da ima SLS v občin-
skem svetu devet svetniških
mest.
Česa se bomo lotili v pri-
hodnjih letih? Najprej bomo te-
meljito poskrbeli za šolske pros-
tore, torej za obe osnovni šoli,
kjer želimo zagotoviti vse po-
trebne pogoje za 9-letno šolanje.
Čaka nas gradnja nadvoza čez
železniški prehod v Zamušanih,
urejali bomo ceste, čeprav ne v
takem zagonu in tako obsežno
kot v dosedanjem obdobju, na-
peljavo vodovodnega sistema pa
smo tako že končali. Občino
moramo še bolj usmeriti v kme-
tijstvo, saj si to zasluži in ima za
to dobre pogoje, svoj prostor
mora dobiti tudi gospodarstvo
in ne nazadnje bomo morali
poskrbeti še za marsikatero dru-
go področje, ki smo ga omenili v
predvolilnem	programu.
Predvsem pa kot župan ob sode-
lovanju z občinskim svetom
želim pokriti finančne investici-
je iz letošnjega leta in z občani
potem nadaljevati začeto delo.
Dobro se zavedam, da so pred
nami velike obveze in obdobje
odgovornosti.«
T. Mohorko
MAJSPERK / FRANC BEZJAK VNOVIČ ZUPAN
»Nadaljujemo
začeto z roko v roki«
Na minulih lokalnih volitvah je v občini Majšperk med petimi
klandidati s 53,29 % glasov v prvem krogu zmagal Franc Bez-
jak, ki je občini županoval že v sedanjem mandatu. Ob ponovni
izvolitvi za župana je povedal:
"Izredno sem vesel rezultata,
predvsem zaradi tega, ker so vse
štiri stranke postavile svoje kan-
didate za župana. Malokdo si je
upal javno napovedati, da bo
novi župan izvoljen že v prvem
krogu, saj so se občani odločali
med petimi kandidati. Mnogi so
bili o tem vendarle prepričani,
saj so to dokazali tudi s svojo
odločitvijo. Izredno sem vesel
tudi dejstva, da je prišlo na
volišče več kot 60 odstotkov vo-
lilcev, volilnih rezultatov pa
smo seveda veseli tudi v stranki
Slovenskih krščanskih demo-
kratov iz Majšperka. V novem
občinskem svetu bo od 14 svet-
nikov kar pet iz vrst SKD, saj je
! stranka dobila 31,42 % vseh gla-
sov. Po posameznih krajevnih
skupnostih so rezultati še boljši,
saj zastopajo stranko SKD v
vsakem svetu KS od 11 izvolje-
nih kar po štirje naši člani.
Doseženi rezultati zagotovo
kažejo na zaupanje volivcev v
naše delo in v ljudi, ki so kandi-
dirali. Sedaj je naša velika obve-
za, da nadaljujemo to, kar smo si
začrtali. Za uspeh vsake občine
pa je potrebno sodelovanje med
vsemi izvoljenimi, ki bodo svo-
jo nalogo opravljali v občin-
skem svetu, odborih, komisijah,
v svetih KS, z županom, ki zas-
topa in predstavlja občino, pa
tudi z vsemi občani, ki tvorijo
občino.
Vsem izvoljenim iskreno čes-
titam in jih vabim k aktivnemu
delu s skupnim ciljem, iz-
boljšati pogoje življenja vseh v
občini Majšperk. K sodelovanju
pa vabim tudi vse druge, ki niso
bili izvoljeni, saj so s svojo kan-
didaturo zagotovo razmišljali o
tem, kaj je treba še izboljšati.
Veliko je bilo tudi takih, ki niso
imeli možnosti kandidirati, pa
imajo dobre zamisli, zato jih
prav tako vabim k sodelovanju.
V občini Majšperk ne bi smelo
biti občana, ki bi želel slabo,
zato se trudimo, da se bo lahko
vsak občan veselil novih prido-
bitev, boljših pogojev in da bi se
lahko pohvalil: 'Tudi jaz sem k
temu prispeval svoj delež!'"
-OM
lokalne volitve '98
HAJDINA •
Pet strank in dve listi
V 14-članski občinski svet
nove občine Hajdina so bili iz-
voljeni Milan Brodnjak, Kari
Svenšek, Ignac Skaza in Ivan
Brodnjak iz Slovenske ljudske
stranke, Anton Cestnik, Martin
Turk, Alfonz Strnad in Alojz
Sijanec iz Socialdemokratske
stranke, Branko Burjan z ne-
strankarske liste "Hajdina - naša
občina", Slavko Burjan in Janko
Mere iz Liberalne demokracije
Slovenije, Kari Fridl iz DeSusa,
Viktor Markovič z nestrankar-
ske liste in Franc Cartl iz Slo-
venskih krščanskih demokra-
tov.
MG
MARKOVCI •
V obiinskem svetu
pet strank
Občinski svet občine Markov-
ci šteje 15 članov. V prvi volilni
enoti so bili vanj izvoljeni: Sta-
nislav Toplak (SKD), Slavko
Rožmarin (SKD), Mirko
Janžekovič (SDS), Franc Kos-
tanjevec (LDS) in Marjan Hor-
vat (SLS), v drugi volilni enoti:
Kari Majcen (SKD), Janez Stre-
lec (SKD), Franc Kekec (SLS),
Franc Ferčič (LDS) in Janez
Petrovič (SLS), v tretji volilni
enoti pa: Franc Obran (SLS),
Branko Kodrič (SDS), Karolina
Pičerko (Desus), Janez Lipov-
nik (SKD) in Franc Zmazek
(LDS).
MG
PTUJ•
Tiskovna
konferenta Liberalne
demokratije
Mestni odbor Liberalne de-
mokracije Slovenije Ptuj je na
tiskovni tiskovni konferenci 27.
novembra ocenil volitve za
župana in svetnike. Pri župan-
skih volitvah so pričakovali
boljši rezultat in drugi krog, ne
pa tudi zmage. Da niso dosegli
pričakovanih rezultatov, je po
njihovem nekoliko prispevala
slaba volilna udeležba in dejst-
vo, da so desnosredinske stran-
ke odstopile od svojih kandida-
tur za župana. Volitve v mestni
svet pa so ptujski Liberalni de-
mokraciji prinesle veliko boljši
uspeh kot na prvih lokalnih vo-
litvah: volilni rezultat so iz-
boljšali za tretjino in dobili de-
vet mandatov, od tega je bilo
šest njihovih kandidatov direkt-
no izvoljenih.
V novem štiriletnem mandatu
si bodo odločno prizadevali za
sprejem razvojne strategije
mestne občine Ptuj in strategij
za posamezna področja, ne bodo
pa sklepali nobenih formalnih
koalicij razen programskih ozi-
roma tistih, za katere se bodo
skupaj dogovorili z drugimi
strankami v mestnem svetu. Po-
sebno pozornost bo Liberalna
demokracije v svojem drugem
mandatu posvetila poglobljene-
mu sodelovanju s sosednjimi
občinami in projektnemu sode-
lovanju z njimi, izvedbi delitve-
ne bilance, ki mora zaobjeti tudi
kadre, glede na to da se je z usta-
novitvijo dveh novih občin
mestna občina Ptuj zmanjšala
za tretjino, in za ustanovitev
strokovnih svetov za posamezna
področja. Kot vladna stranka pa
si bodo prizadevali, da bi za
sprejete občinske programe pri-
dobili čim več denarja tudi iz
državnega proračuna.
MG
POUČANE/ VESELI DECEMBER
Vrsta kulturnih in zabavnih prireditev
Ze nekaj let pripravljajo v
Poljčanah ob izteku starega leta
zanimive prireditve pod skup-
nim naslovom Veseli december.
Letošnje bodo pričeli že ta ko-
nec tedna z obiskom Miklavža
pri samopostrežni trgovini v
Poljčanah.
8. decembra ob 18. uri bo v
Domu krajanov dr. Marija Ma-
karovič predavala o kmečki kul-
turni dediščini. 11. decembra bo
v pizzeriji Čoh od sodelovanju
KUD Janka Živka, varovancev
doma dr. Jožeta Potrča ter Vese-
lih slavčkov potekal etnološki
večer. 12. decembra bo v Domu
krajanov Poljčane odprtje likov-
ne razstave Suzane Marovt. Prav
tako bo v Domu krajanov 16. de-
cembra predavanje o Kambodži.
Ob tej priložnosti bo gostoval
svetovni popotnik Slavko Gaz-
voda. 18. decembra bo v pizzeriji
Čoh vinogradniški ples. 20. de-
cembra bo v cerkvi sv. Križa
božični koncert MPZ iz Šmarja
pri Jelšah ter ZPZ iz Rogaške Sla-
tine. Šolarjem poljčanske osnov-
ne šole bo KUD Janka Živka 22.
decembra pripravil pravljični
popoldan. 26. decembra bodo
pripravili pri planinskem domu
na Boču štefanovanje. V pizzeriji
Čoh bo 27. decembra ob sodelo-
vanju plesne šole Kalipso, modne
agencije Meka ter Sare Kahne
modno-glasbeni živžav. Vrsto
prireditev pa pripravljajo še v
poljčanski knjižnici.
VT
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani!
V imenu Slovenskih krščanskih demokratov se vam iskre-
no zahvaljujem za vaš glas na letošnjih lokalnih volitvah, ki
ste ga dali našim kandidatom. Zaupanje našim kandidatom
je zaupanje ljudem, ki v politiki ne iščejo svoje koristi, am-
pak so pripravljeni delati za trdnejšo prihodnost naše do-
movine in lokalne skupnosti.
Predsednik 00 SKD Ptuj
Peter Pri božič
Drugi krog volitev
župana na Hajdini
V novoustanovljeni občini
Hajdina so se za podporo
enemu od kandidatov za
župana Štefanu Kirbišu
pridružili k že obstoječi na-
vezi med SDS in SKD še
LDS, Neodvisna lista dru-
ge volilne enote in oba
bivša kadidata za župane
iz te volilne enote - gospa
Irena Galun - Pravdič in
Branko Burjan.
Podpora ima osnovo v
podobnih programih in cil-
ju, ustvariti čimbolj homo-
geno občino s trdno pove-
zavo in enakopravnostjo
vseh vasi in zaselkov, predvsem pa Slovenje vasi, Skorbe,
Gerečje vasi, Dražencev in dela Zg. Hajdine.
Glavni poudarek vseh, ki podpirajo kandidaturo Štefa-
na Kirbiša za župana, pa je v tehle točkah programa raz-
voja nove občine Hajdina:
1.	enakopravno zastopanje vseh vasi in enakopravna deli-
tev sredstev. V tem cilju izvolitev vaških odborov;
2.	takojšnja komunalna ureditev najnujnejšega - predvsem
iz vidika varnosti odraslih in šolarjev;
3.	takojšnja skupna organiziranost mladih iz vseh vasi;
4.	dvig gospodarstva v smislu kmetijstva in malega gospo-
darstva;
5.	vzpodbujanje društvenega in družbanega življenja v
občini.
Občani nove občine Hajdina, pridite na volišča, saj boste
le tako lahko izkazali svojo voljo, in volite kandidata po svoji
meri - ŠTEFANA KIRBIŠA.
Naročnik: SDS Slovenije - ptujska regija
16
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAJIH
ORMOŽ / POGOVOR Z ZUPANOM V. TROFENIKOM
Župan za vse Mane
Vili Trofenik je na nedavnih volitvah visoko, z 71,58 odstotka
glasov vseh, ki so volili, ponovno postal župan ene največjih
občin v državi. Ob tej priložnosti je govoril o preteklosti in
prihodnosti.
#	Zmago ste najbrž pričako-
vali, tako prepričljive pa najbrž
le ne?
V. Tofenik: "Če ne bi bilo re-
alne možnosti za zmago, ne bi
sodeloval, ker tu pač ne gre za
olimpijsko načelo. Volilni re-
zultat je za dobrega pol odstotka
višji kot pred štirimi leti. Za-
dovoljen sem, da se trend nadal-
juje. Res pa je, da je takšen re-
zultat težko ponoviti. Osebno
mi pomeni veliko - potrditev za
nazaj in spodbudo za naprej."
#	Kako ste proslavili zma-
go?
V. Trofenik: "Nikoli ne pros-
lavljam nobene zmage, niti v
športu ne. Ko je stvar končana,
se obrnem naprej. Sem pa indi-
vidualist in neke vrste poseb-
než, ne znam se sprostiti - ne ko
izgubim in ne ko zmagam."
0 Kandidirali ste ob podpori
skupine volivcev. Sicer pa v
svoji politični karieri uspešno
krmarite med dvema poli-
tičnima opcijama, odločiti pa
se nekako ne morete?
V. Trofenik: "Javnost ima
predsodek glede strankarskega
in neodvisnega nastopa kandi-
datov. Zakonadaja lepo govori,
da je mogoče kandidirati na ta
dva načina. Pred štirimi leti sem
se na županskih volitvah odločil
za podporo občanov. Zato je
bilo za marsikoga presenečenje,
da sem pred dvema letoma pris-
tal na to, da kandidiram za
državni zbor v aranžmaju s Slo-
vensko ljudsko stranko. To je
bilo za državni zbor potrebno.
Zakon je bil namreč tak, da poti
v državni zbor mimo strankar-
ske liste enostavno ni bilo. Ko-
rektno sem se držal dogovorov.
Kandidatura za župana s podpo-
ro občanov se mi zdi dosti bolj
pristna kot kandidatura na
strankarski listi, ki - hočeš ali
nočeš - veže na izvajanje stran-
karskega programa. Vsak stran-
karski program pa je za vsako
izmed lokalnih skupnosti preo-
zek, pogosto je kakšen del celo v
nasprotju z interesi občanov.
Zupan si ne more privoščiti
odločitve, da bi bil izvajalec
strankarskega programa, ampak
takšnega, ki je po meri čim
večjega števila občanov."
0 Kako ocenjujete razmerje
sil, ki je nastalo v ormoškem
občinskem svetu po volitvah?
V. Trofenik: "Sedanje stanje
je odsev preteklosti, posledica
delovanja občinskega sveta v
preteklih štirih letih. Gre za
premik nekoliko v levo. SLS je
obdržala enako število svetni-
kov, krščanski demokrati so iz-
gubili in nasprotna stran - libe-
ralna demokracija - je pridobila.
Niso toliko pomembno stranke,
pomembno je, kdo so svetniki,
kdo so ljudje. Če želi občinski
svet dobro delovati, morajo
svetniki upoštevati dejansko
stanje - potrebe ljudi in objek-
tivne možnosti, da se tem potre-
bam zadovolji. Tu ni kaj dosti
prostora za strankarske igre in
igrice. Čim manj bo svet obre-
menjen s strankarsko politiko,
tem kvalitetneje bo delal."
# Kateri so najpomembnejši
projekti v naslednjem manda-
tu?
V. Trofenik: "Gre za dolgo-
ročne projekte. Najprej bo treba
sprejeti nov statut in poslovnik
občine. Ker po novem statutov
krajevnih skupnosti ni več, je
potrebno v občinskem statutu
zajeti tudi njihovo specifiko.
Spremeniti bo treba volilne
enote, tako da bo vsaka krajevna
skupnost svoja enota in bo ime-
la zagotovljeno udeležbo v
občinskem svetu. Nadaljevati
bo treba priprave na gradnjo hi-
tre ceste proti Ptuju, dom osta-
relih in gimnazijska zgradba se
bosta pričela graditi že pri-
hodnje leto. Potem so potrebne
še čistilne naprave s kanalizacij-
skimi omrežji, dva vodovoda,
vodovodno zajetje in ureditev
obstoječega odlagališča komu-
nalnih odpadkov. Končno pa bo
potrebno premakniti tudi pro-
jekt namakalnega sistema."
# Ob katerih dneh boste do-
segljivi za občane?
V. Trofenik: "Po dosedanjih
izkušnjah se je sobota izkazala
kot najboljši termin, saj imajo
ljudje prosto. Dosegljiv sem
tudi ob ponedeljkih, najbrž pa
bom uvedel še sredo popoldne.
V občinski upravi bomo morali
poslovanje s strankami raciona-
lizirati. V preteklih letih so bili
vsi vedno na voljo občanom, kar
pa vodi predvsem pri terenskem
delu do neracionalnosti. Uvesti
bomo morali uradne ure."
vki
Na nedavni tiskovni kon-
ferenci se je ponovno izvol-
jeni župan občine Ormož
Vili Trofenik zahvalil svoj-
im volivcem za podporo.
Obenem pa se je vsem, ki so
s svojim podpisom omo-
gočili njegovo kandidaturo
za neodvisnega županskega
kandidata, opravičil, ker so
bili tik pred volitvami vzne-
mirjeni z nelojalno predvo-
lilno potezo, ki je bila tudi
človeško nekorektna in žal-
jiva. Neznanec je namreč s
ponarejenim podpisom Vili-
ja Trofenika na več naslovov
poslal pismo z zahvalo za
predvolilno podporo in ob-
vestilom, da lahko podpisni-
ki podpore za župansko
kandidaturo v drogeriji
Opal, ki je v lasti županove
soproge Gabrijele, dvignejo
darilo v protivrednosti
10.000 tolarjev. Kdo si je
privoščil moralno nekorekt-
no potezo, zaenkrat še ni
znano, policija pa menda
primer raziskuje.
PODLEHNIK, KIDRIČEVO / NA OBISKU MINISTER
BANDELJ
Minister, Id ae obljublja
Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je v ponedeljek,
30. novembra, popoldne prispel na krajši obisk v novo občino
Podlehnik. Po sprejemu v tamkajšnjem Petrolovem motelu si
je ogledal objekte in delovanje mejnega prehoda Gruškovje.
Po vožnji čez obmejno cesto se je pogovarjal z občani Podleh-
nika, zatem pa se je v Kidričevem sestal še s člani tamkajšnje-
ga občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije.
Ob prihodu v Petrolov motel v
Podlehniku se je minister Ban-
delj pogovarjal s predsednikom
in podpredsednikom sveta KS
Podlehnik Alojzom Novakom
in Antonom Gabrovcem, ki sta
mu v kratkem predstavila ta del
haloškega območja in njegovo
bitko za dvig iz manj razvitosti.
Vsi skupaj so si zatem ogledali
mejni prehod v Gruškovju, kjer
je vodja izmene mejne policije
Viktor Kokol predstavil proble-
matiko prostorske utesnjenosti,
premajhne sanitarne opremlje-
nosti ter predvsem oddaljenosti
prehoda od meje s Hrvaško.
Mejni prehod v Gruškovju je
namreč postavljen skoraj 2 km
pred mejo oziroma v notranjost
naše države, kar povzroča
domačinom, ki imajo hiše,
počitniške hiše ali zemljo v ob-
mejnem tamponu, precej nepo-
trebnih preglavic, saj morajo
vsakič prestopiti mejni prehod.
Minister Bandelj se je zatem
popeljal po dobrih 6 km dolgi
obmejni cesti od Gruškovja čez
zaselka Tri Vode in Kamen na-
zaj do Podlehnika. Cesta, ki jo
"Bandljevi fantje v uniformah"
dnevno prevozijo po nekajkrat,
je v zelo slabem stanju in še ved-
no neasfaltirana, zaradi strmih
klancev in padcev pa je še pose-
bej sedaj v zimskih voznih raz-
merah za udeležence v prometu
nevarna. Na to opozarja tudi po-
seben prometni znak s pripi-
som: Pozor, vožnja na lastno
odgovornost.
V prostorih prosvetne dvorane
v Podlehniku se je minister
Bandelj pogovarjal z domačini
iz Podlehnika in okolice. Med
drugim je povedal, da je prvič v
teh krajih in da je poln prijetnih
in na čase tudi neprijetnih vti-
sov. Glede na težave, na katere
so ga opozorili občani, pa je po-
vedal, da bo meja - čeprav deli
dve državi - brž ko jo bodo ure-
dili, nudila kruh tudi
domačinom s podlehniškega
območja. Tudi odsek pyhrnske
avtoceste od Maribora do
hrvaške meje, ki naj bi ga zgra-
dili leta 2004, naj bi domačinom
na haloškem območju okrog
Podlehnika prinesel boljše,
predvsem pa varnejše čase. Se-
danjo hitro cesto zaradi pogos-
tih smrtnih prometnih nesreč
na neurejenih nivojskih
križanjih namreč imenujejo kar
cesta smrti.
Uslužbenci mejnega prehoda
so ministru Bandlju potožili, da
imajo slabe delovne razmere, da
imajo le en WC, ki ga delijo s
strankami, občani pa so dodali,
da je 15 policistov na PP Pod-
lehnik odločno premalo, saj ti
pokrivajo tudi sosednji občini
Majšperk in Videm, kjer deluje-
ta policijski pisarni.
Podlehničani so poudarili, da
so, kar se tiče skrbi države, še
vedno pri repu, vedno ostajajo
neopazni, glas haloškega člove-
ka pa se na poti v Ljubljano ali v
sami prestolnici vedno izgubi.
Minister Bandelj je jasno pove-
dal, da ne more ničesar obljubi-
ti, da ne bi koga razočaral, ven-
dar sočasno dodal, da bo pri pri-
zadevanjih Podlehničanov po-
magal, kolikor je v njegovi
moči.
Na poznejšem pogovoru v Ki-
dričevem pa so predstavniki
občinskega odbora LDS Ki-
dričevo ministra Bandlja sezna-
nili z razvojem in stanjem na
področju industrije in kmetijst-
va ter mu predočili tudi razmer-
je političnih sil. Povedali so, da
v zadnjih nekaj letih odgovorni
občinski možje niso storili do-
volj za razvoj osrednjega kraja
Kidričevega, ki je še pred leti
gojilo mestne ambicije, sedaj pa
je podobno zapuščenemu nasel-
ju starejših ljudi. Tudi v Ki-
dričevem minister Bandelj ni
obljubljal veliko, kajti "kar nek-
do obljubi, mora tudi storiti,
ljudem je treba dopustiti, da
vate zaupajo".
M. Ozmec
Minister Mirko Bandelj v spremstvu podlehniških gostiteljev
med ogledom mejnega prehoda v Gruškovju.
Foto: M. Ozmec
ORMOŽ / OTROŠKI PARLAMENT
Mornl nasilja in pone-
umli&nim v mednih
m	m	ii
Tudi v Ormožu je v minulem tednu zasedal otroški parla-
ment. Udeležili so se ga po trije predstavniki vseh osnovnih
šol ormoške občine, predstavniki šole Stanka Vraza - šole s
prilagojenim programom, prvič pa tudi učenci ormoške
gimnazije, skupaj z mentorji in ravnatelji. Najprej so se so-
delujoči udeležili svečanega sprejema pri županu občine
Ormož Viliju Trofeniku, ki je za šolarje pripravil takšen
sprejem, kot ga sicer doživijo tudi njegovi odrasli obisko-
valci (namesto izbranih domačih vin so sicer ponudili sad-
ne sokove, drugače pa je vse potekalo po protokolu). Župan
je mladim obiskovalcem položil na srce, da naj poleg
učenja ne pozabijo na vzgojo, obnašanje, ki je temelj
medčloveške komunikacije in odnosov.
Mladoletne parlamentarce je
pozdravila Jasna Munda, pred-
sednica Občinske zveze prijatel-
jev mladine Ormož, in z izvolit-
vijo delovnega predsedstva
odprla zasedanje. Učenci vseh
šol so se o temi Mediji in mladi,
ki je letošnja vodilna tema vseh
otroških parlamentov v državi,
pogovarjali že v okviru šolskih
dejavnosti, opravili pa so tudi
ankete, ki naj bi pokazale,
kakšen odnos imajo mladi do
medijev. Ko so vsi predstavili
svoje prispevke, so oblikovali
povzetke, ki jih bo Luka
Čavničar iz OS Središče ob
Dravi zastopal 7. decembra na
nacionalnem parlamentu v
Ljubljani.
V razpravi so največ časa na-
menili televiziji, nekaj tudi ra-
diu in računalnikom, tiskane
medije in knjigo pa je komaj
kdo omenil. Mladi so menili, da
bi starše moralo bolj zanimati,
kakšne vsebine si ogledujejo nji-
hovi otroci na televiziji. V tele-
vizijskem programu si želijo
manj nasilja - tudi v risankah in
v glasbi. Želijo si sinhronizacijo
risank za otroke do šestega leta
starosti. V televizijskem progra-
mu naj bo manj zavajajočih re-
klam in nizkokvalitetnih, nere-
alnih nadaljevank. Več pa naj
predvajajo oddaj, ki bi jih vodili
mladi, a v pogovornem jeziku,
slengu mladih, ne pa v ljubljan-
skem narečju, kot je to navada
sedaj. Učenci imajo radi oddaje
o živalih in druge poučne odda-
je, a so pogosto ob napačnem
času. Želijo si tudi več revij, na-
menjenih odraščanju, zdravi
spolnosti, odgovorom na
vprašanja, ki zanimajo mlade.
Na lokalni ravni pa si želijo, da
bi imeli več možnosti sodelovati
z lokalnim časopisom in lokalno
radijsko postajo.
vki
1. DECEMBER / SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU
»Mladi lahko
zaustavimo aids!«
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, ki letos poteka pod ges-
lom Mladi lahko ustavimo aids, je in bo v Sloveniji potekalo
veliko prireditev, strokovnih in drugih srečanj z namenom, da
bi čim več zvedeli o učikoviti preventivi, možnostih testiranja
in zdravljenja, ob tem pa se seznanili tudi s potrebo po
strpnosti do okuženih.
Kar zadeva aids, Slovenija ni
nobena izjema, saj število
okuženih in obolelih stalno
narašča. Po najnovejših podat-
kih je letos umrlo osem bolni-
kov z aidsom, v zadnjih dveh
mesecih pa so na novo odkrili
sedem novih okuženih; koliko
jih je v resnici okuženih v Slo-
veniji, pa v tem trenutku ni na-
tanko znano. Po eni od podat-
kov naj bi bil okužen vsaj vsak
desettisoči prebivalec.
Podatki za svet so alarmantni:
vsak dan se z virusom HIV
okuži 16 tisoč ljudi, od tega naj-
manj 7 tisoč mladih med 10. in
24. letom strosti, kar pomeni, da
se vsako minuto okuži pet mla-
dih ljudi oziroma skupaj z
odraslimi enajst. Doslej se je z
virusom HIV, ki povzroča aids,
okužilo več kot 30 milijonov
ljudi, umrlo jih je okoli 12 mili-
jonov, kar 8,2 milijona otrok je
zaradi aidsa že izgudilo enega
ali oba starša, do leta 2020 pa naj
bi se po napovedih število sirot
zaradi aidsa povečalo na več kot
40 milijonov. Samo letos je za
posledicami aidsa umrlo 2,5 mi-
lijona ljudi. Mladi lahko aids
ustavijo s svojo energijo, idea-
lizmom in odločnostjo, s pravi-
mi informacijami o prenosu
okužbe in zaščiti, z varnim
obnašanjem in izmenjavo pred
okužbo.
V preventivne dejavnosti se
lahko vključi vsak, potrebne in-
formacije dajejo na Inštitutu za
varovanje zdravja Republike
Slovenije oziroma regijski koor-
dinatorji za zdravstveno vzgojo
na zavodih za zdravstveno
varstvo v celi Sloveniji, Aids
fondacija Robert, v okviru kate-
re poteka anonimno svetovanje
o aidsu in pogovori po telefonu
vsako sredo od 17. do 21. ure ter
v Stigmi, ki nudi pomoč in sve-
tovanje v zvezi z uživanjem
drog. Brezplačno testiranje pa
poteka na Infekcijski kliniki v
Ljubljani na Japljevi 2 vsak po-
nedeljek od 12. do 14. ure ter na
zavodu za zdravstveno varstvo v
Celju in Kopru.
MG
Zloženka ob svetovnem dne-
vu boja proti aidsu
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
19

20
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK
mam i mmmmm mmmmsmm
PREPOLJE / NOVOSTI V ANSAMBLU EKART
»Glasbi v tast, duši v veselje«
Tako pravi priznani slovenski
glasbenik Jože Ekart, vodja
ansambla Ekart iz Prepolj, o
katerem smo v zadnjem času v
slovenskih glasbenih vodah
bolj malo slišali. Pa vendar so
Ekartovi pridno delali. Pos-
neli so namreč že sedmo ka-
seto in zgoščenko pod naslo-
vom Zasanjana Slovenija,
temu pa dodali še videokaseto
in si za konec tega leta zadali
težak, glasbeno bogat in fi-
nančno zahteven projekt - ve-
liko glasbeno prireditev, ki bo
to soboto, 5. decembra, v
Kidričevem, ko Ekartovi
pripravljajo glasbeno bogat
večer z imenitnimi gosti.
»V letošnjem letu smo se člani
ansambla Ekart odločili, da se
tekmovalnih festivalov ne
bomo udeleževali, čeprav smo
bili vse do zdaj veseli izjemnih
uspehov na glasbeni poti. Lani
smo zmagali na Slovenski polki
in valčku, na Koroškem festiva-
lu, dobili smo prvo nagrado
strokovne žirije in tudi prvo
nagrado občinstva na Ptujskem
festivalu in bili proglašeni še za
naj- ansambel Vrtiljaka polk in
valčkov v Laškem. Letos je naš
glasbeni projekt nekoliko zah-
tevnejši in drugačen. Kljub
temu da je bila naša pevka Bar-
bara na petmesečnem po-
rodniškem dopustu, nam je us-
pelo posneti novo kaseto in
zgoščenko. Na različnih koncih
Slovenije smo precej časa sne-
mali material za video kaseto,
ki ima temu primeren naslov:
Z glasbo po Sloveniji. Vide-
oprojekt je nastajal v strminah
Triglava, v zasanjani Trenti, na
Bledu, pa po različnih koncih
in krajih naše Štajerske, nekaj
materiala pa je bilo treba posne-
ti tudi iz letala. Glasbo za naš
nov projekt so prispevali
različni priznani slovenskih
avtorji, od Edvina Fliserja in
Vinka Štrucla do Jožeta Burni-
ka in še nekaterih, delček sem
dodal sam, prav tako nekaj
besedil, kjer so pomagali tudi
nekateri znani slovenskih
tekstopisci.
Sedaj, ko je naša nova kaseta
že na glasbenih policah, pa v
ansamblu Ekart nikakor ne
bomo počivali, temveč nove
skladbe predstavljali povsod
tam, kamor nas bodo povabili.
Rekel bi, da smo polni načrtov
in ustvarjalnosti, zato so naše
misli tudi že v novem letu
1999,« pravi Jože Ekart, ki ima
v tem času polne roke dela.
V dvorani Pan v Kidričevem
bo že to soboto, 5. decembra za-
donela glasba; pa ne samo
Ekartova, saj je na veliko glas-
beno prireditev povabljenih še
nekaj ansamblov in pevcev. V
sobotnem večeru narodnoza-
bavne in zabavne glasbe bodo
nastopili člani ansambla Grege
Avsenika, ansambla Zupan, pa
Edvin Fliser, Jože Burnik, Vinko
Simek in še nekateri, ki pa jih
Ekartovi "skrivajo" kot prese-
nečenje večera. Na koncu bodo
verjetno povedali tudi kaj o
načrtih, ki jih imajo zmeraj do-
volj, seveda pa bomo lahko
Ekartovim skladbama v novem
letu prisluhnili z dušo in vesel-
jem, saj bodo še naprej godli in
prepevali glasbi v čast,
predvsem pa za vse ljubitelje
domačih narodnozabavnih viž.
T. Mohorko
Ansambel Ekart se to soboto predstavlja v Kidričevem
PARADIŽ / PO DOBRODELNEM KONCERTU KARITAS
Izkupiček koncerf0 za
družino v Paradižu
Živimo v času, ko so
življenjske razmere vse vse
težje. Toda razveseljivo je to,
da je vedno več ljudi, ki znajo
tako ali drugače prisluhniti
vsem tistim, ki so v stiski in
potrebni pomoči. To so mnogi
dokazali tudi z obiskom pet-
kovega koncerta, ki so ga ob
zaključku tedna Karitas orga-
nizirali sodelavci Karitas de-
kanij Ptuj in Zavrč. Koncert,
ki je nosil naslov Mladi na
poti v samostojnost, je bil
dobro obiskan, saj so obisko-
valci do zadnjega kotička na-
polnili prostore refektorija
minoritskega samostana na
Ptuju.
Najprej sta zbranim izrekla
dobrodošlico dekan in gvardi-
jan minoritskega samostana na
Ptuju p. Tarzicij Kolenko in
podpredsednik državnega zbo-
ra Miroslav Luci. O pomenu
darovanja in delovanja huma-
nitarne ustanove Karitas ter o
samostojnosti mladih je govoril
mariborski škof dr. Franc
Kramberger, ki je tudi
predsednik slovenske Karitas.
V glasbenem delu koncerta so
sodelovali recitator Simon Pu-
har, Ptujski nonet, harmonikar
Davorin Horvat, flavtistka Na-
talija Frajnkovič in pianistka
Marjana Vajngerl, violinistka
Veronika Emeršič, vokalna
skupina Liguster, mladinska
glasbena skupina Nasmeh iz
Markovcev, virtuoz na harmo-
niki Borut Zagoranski in varo-
vanci Zavoda za varstvo in us-
posabljanje dr. Marijana
Borštnarja iz Dornave. Koncert
je povezoval Frenk Muzek.
Sodelavka Karistas in organi-
zatorka koncerta Justina Vu-
jnovič je opisala življenjsko
zgodbo družine Granda iz Para-
diža, za katero so namenili iz-
kupiček letošnjega koncerta.
Obiskali smo jo tudi iz našega
uredništva.
Pred časom so si Grandovi
začeli graditi novo hišo. Mož
Bojan se je priučil zidarjenja,
zato je veliko dela opravil sam.
Ko je delal na drugem balkonu,
se mu je zlomila lestev in pri
padcu se je tako hudo poškodo-
val, da je postal invalid. Hiša je
ostala nedokončana, brez elekt-
rike. Mož oziroma oče je v reha-
bilitacijskem centru Soča, kjer
ga družina obiskuje enkrat na
teden. "Pol dneva porabim
samo za pot do Ljubljane," pri-
poveduje Marija, ki mora psi-
hično podpirati moža in tri
šoloobvezne otroke. Družina se
preživlja s socialno pomočjo.
Marija je povedala, da ji je
hudo, ker je odvisna predvsem
od tuje pomoči, vendar bi rada
svojim trem otrokom zagotovi-
la vsaj osnovne pogoje za
življenje. Vsem se že v naprej
zahvaljuje za pomoč.
Na dobrodelnem koncertu so
za omenjeno družino zbrali
243.000 tolarjev. Svoj prispevek
pa lahko nakažete na
račun:51800-620-16	05
1270117-163630.
MS
Marija pred krajem, kjer se ponesrečil mož
PTUJ / NOVA LJUBLJANSKA BANKA IN SOLA LJUDSKI VRT
Uienti olepšali banine prostore
Nekatere banke na Ptuju imajo
prostore za stranke okrašene z li-
kovnimi izdelki mladih ustvar-
jalcev. V petek so na novo po-
lepšali Novo Ljubljansko banko
v Prešernovi ulici, in sicer z li-
kovno ustvarjalnostjo učencev
osnovne šole Ljudski vrt in njene
podružnice na Grajeni. Več kot
30 razstavljenih risb so učenci in
učenke vseh starosti narisali pri
rednem pouku in pri likovnih
krožkih. Risbe je za razstavo iz-
brala učiteljica razrednega pouka
Suzana Berden.
MZ
Ob odprtju razstave (z leve) učiteljica Suzana Berden,
predstavnica Nove Ljubljanske banke Milena Petrovič,
učenec Rok Grdina in ravnateljica Tatjana Vaupotič.
PTUJ / RAZSTAVISCE V MESTNI HISI
Na ogled oljne slike C Bernjak
Ptujski župan Miroslav Luci je v petek v Mestni hiši odprl
razstavo najnovejših oljnih slik ljubiteljske slikarke, članice
DPD Svoboda Ptuj, Cecilije Bernjak. Izkupiček bo namenjen
akciji ptujskega Lions kluba, in sicer opremi ptujskih sema-
forjev s signalizacijo za slepe in slabovidne.
V imenu Lions kluba se je za
dobro delo že v naprej zahvalil
predsednik kluba Branko Bru-
men. Avtorica je razstavo nas-
lovila Ptuj - mesto svetlobe. Za
dobrodelno akcijo se je
odločila, ker je sama v času štu-
dija stanovala pri slepi stanoda-
jalki v Mariboru, je povedala,
pa tudi sicer želi pomagati tis-
tim, ki jih je prizadela narava.
Tako je ob odprtju razstave
prebrala nekaj verzov nepokret-
ne deklice, ki obiskuje osnovno
šolo Ljudevita Pivka, za posla-
dek pa nekaj misli aforista,
nekoč sodnika, Rudija Ring-
bauerja.
MZ
V Mestni hiši na Ptuju
razstavlja Cecilija Bernjak
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
1

SEJŠELI / PO IZBORU ZA MISS SVETA
Miša ne skriva razoiaranja
Letošnja miss Slovenije Ptujčanka Miša Novak je odšla na
Sejšele brez pretirane obremenitve, le z željo, da bi Slovenijo
dostojno predstavljala. Šele dan pred finalnim izborom, ko je
več kot odlično opravila nastop pred strokovno komisijo, je
dobila pozitivno motivacijo, ki so jo že poprej poskušale s svo-
jimi besedami spodbuditi tudi druge konkurentke, saj je Miša
po napovedih sodila v veliki finale desetih najlepših.
V njej je videla konkurentko
tudi miss Indije, ki je ciljala na
najvišji naslov, a se ji podobno
kot Miši ni uspelo uvrstiti v fi-
nale. Miša pravi, da je neuvrsti-
tev med deset najlepših zanjo
bil hladen tuš, ki je deloval kot
atomska bomba na njen ego.
Vtise še vedno ureja in tudi ne
skriva razočaranja, ker je za
Slovenijo in zase želela le na-
jboljše. Najbolj pa jo jezi, ker ji
je večina na sprejemu po izboru
hitela pripovedovati, kako je po
njihovem sodila v ožji krog fa-
voritinj. To je bila tudi po
mnenju lastnika licence za miss
sveta na Sejšelih, ki jo vabi, da
bi sodelovala v izboru naslednje
miss Sejšelov.
Na poti domov smo v Londo-
nu prestregli tudi lastnika li-
cence za izbor miss sveta
Zdravka Geržino, ki je prav
tako prepričan, da se je Miši
zgodila krivica. To mnenje de-
lijo tudi številni Slovenci,
predvsem pa Ptujčani, ki smo
še vedno prepričani, da bo Miša
kljub neuspehu na Sejšelih ena
tistih Ptujčank, ki bo v svetu
mode, lepote in poslov prav go-
tovo uspela. Za to ima vse
možnosti. Pri izbiri miss sveta
za leto 1998 se se bolj kot doslej
izpostavile politične igrice, v
katerih so glavni akterji bolj ali
manj isti: Združene države
Amerike, Izrael, Čile in tako
naprej.
Miša Novak se je v Ptuj vrnila
včeraj v zgodnjih jutranjih
urah.
MG
Miša Novak v trenutkih sreče po izboru za miss Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / KONCERT OB 30-LETNICI NEW SVVING OUARTETA
Ptujiani navdušeni
V nabito polni, a žal neogrevani cerkvi svetega Jurija na Ptuju
se je z jubilejnim koncertnim programom ob 30-letnici delo-
vanja v nedeljo, 29. novembra, predstavila ena najboljših slo-
venskih vokalnih skupin Nevv swing quartet.
V prvem delu svojega ad-
ventnega koncerta so Oto
Pestner, Dare Hering, Tomaž
Kozlevčar in Marjan Petan og-
reli dlani in obiskovalce s čudo-
vito interpretacijo devetih slo-
venskih božičnih pesmi, ki sta
jih priredila in obdelala Oto
Pestner in Tomaž Kozlevčar.
Med odmorom so pevci iz Celja
predstavili jubilejno zgoščenko,
ki so jo izdali ob 30-letnici. V
drugem delu pa so po vzoru
črnskih duhovnih pesmi in
Golden gate kvarteta ob glasbe-
ni spremljavi ali brez nje zapeli
še priredbe devetih božičnih
pesmi v izvirnem, angleškem
jeziku. Doživeli smo zares lep
pevski, a kot že rečeno, hladen
večer; še pevci so bili oblečeni v
zimske plašče.
-OM
Nevv svving quartet med petjem v proštijski cerkvi v Ptuju.
Foto: M. Ozmec
PTUJ / NOVA KASETA IN ZGOŠČENKA ANSAMBLA PETOVIO
Uspešen
zaietek
nove#
skupine
Novi ptujski asnambel Peto-
vio, ki je sicer sestavljen iz
samih prekaljenih, uvel-
javljenih in uspešnih glasbe-
nikov, se je pred kratkim
predstavil tudi na festivalu
domače zabavne glasbe Slo-
venije v Ptuju, kjer je prejel
najvišje priznanje - zlatega
orfeja. Ker pa radi igrajo (in
to jim nadvse lepo uspeva)
tudi zabavno glasbo, se, kot
je dejal vodja ansambla Edi
Belčič, želijo dokazati tudi
na tem področju.
Plod njihovega truda je že tu.
Te dni je pri založbi Megaton
izšla njihova nova kaseta in
zgoščenka. Na obeh boste lahko
slišali dvanajst popolnoma no-
vih skladb, od katerih je šest za-
bavnih, drugih šest pa z na-
rodnozabavno vsebino. Med za-
bavnimi skladbami je tudi
skladba z naslovom Božična
noč, ki je namenjena prav za-
sanjanim prazničnim dnevom,
ki so pred nami.
Sicer pa ansambel Petovio že
kar pridno nastopa doma in na
tujem. Povsod poleg ustaljene-
ga programa predstavljajo tudi
svoje najnovejše skladbe. Obči-
nstvo je nad njihovo glasbo in
izvajanjem navdušeno, sami pa
najraje nastopajo v živo.
-OM
Člani ansambla Petovio z novim CD-jem in novo podobo.
Foto: Videostudio Brbre
JUDO
linpol ponovno državni
prvak, Drava tretja
V športni dvorani v Slovenski Bistrici je pred okrog šeststo
gledalci potekalo sklepno dejanje ekipnega državnega
prvenstva v judu. Nastopile so štiri ekipe: domači Impol, Ivo
Reya iz Celja, Drava iz Ptuja in Branik Broker iz Maribora.
Prvo mesto je prepričljivo pri-
padlo domači ekipi, ki jo je ok-
repil državni reprezentant nad
100 kg Jože Marin. Bistričani so
najprej premagali judoiste Dra-
ve in na koncu še Celjane. V
borbi za tretje mesto pa so mla-
di judoisti iz Ptuja premagali
mariborski Branik Broker. Ju-
doisti Impola so tako že petič
osvojili naslov državnega prva-
ka.
Turnir za uvrstitev ekip od 5.
do 8. mesta je potekal v
Gorišnici, kjer so prvo mesto
po pričakovanju osvojili judois-
ti Gorišnice, ki so prepričljivo
premagali oba nasprotnika. Žal
pa je prišlo do neljubega dogod-
ka, saj trenerji nasprotnih ekip
Damjanu Petku niso poslali na
blazine nasprotnika. Žalostno,
vendar ne bo napredka, če se
bodo tekmovalci in trenerji izo-
gibali dvobojev.
Turnirja drugoligaških ekip
sta potekala v Ljubljani in
Gorišnici.
Drugo leto bo v 1. slovenski
judo ligi nastopilo devet ekip.
V prvo ligo se je uvrstil Koper,
za deveto mesto pa se bosta po-
merila ekipi Šiške in Murske
Sobote.
REZULTATI -
SLOVENSKA BISTRICA
•	Impol - Drava 10:4 /44:17/:
Zafošnik - Kolednik 7:0,
Sevšek - Rus 10:0, Vučina -
Vogrinec 10:0, Soršak - Seničič
7:0, Ozimič - Lešnjak 0:10,
Tramšek - Tajhman 0:7, Marin
- Prime 10:0.
#	Ivo Reya - Branik Broker
8:6 /27:12/: Kukič - Stergar
10:0, Košir - Kosi 7:0, Ferjan -
Sagadin 10:0, Beltram - Mušič
0:5, Sadžak - Bevc 0:7, Pete-
linšek - Recek 10:0, Ceraj -
Rajh 0:10.
Za 3. mesto: Drava - Branik
Broker 10:4: Koletnik - Stergar
10:0, Donald Rus - Kosi 10:0,
Denis Rus - Sagadin 10:0,
Vogrinec - Bevc 0:5, Seničič -
Mušič 10:0, Lešnjak - Portnšta-
ger 10:0, Primec - Rajh 0:10.
Za 1. mesto: Impol - Ivo
Reya 10:4 /50:20/: Zafošnik -
Kukič 10:0, Ačko - Košir 10:0,
Vučina - Ferjan 10:0, Soršak -
Beltram 10:0, Skerbiš - Sadžak
0:10, Tramšek - Petelinšek
0:10, Marin - Ceraj 10:0.
REZULTATI - GORIŠNICA
OD 5. DO 8. MESTA
•	Johnsons Controls Slo-
venj Gradec - Murska Sobota
10:4 /47:20/: Kirbiš - Vehab
7:0, Harter - Hašaj 0:10,
Marošek - Rančigaj 10:0, Gab-
rovec - Pavlič 10:0, Lakovšek -
Korene 10:0, Zupane - Kos
10:0, Kline - Šadl 0:10.
•	Gorišnica - Olimpija 10:4
/50:13/: Zupanič - Blagus 10:0,
Kovačec 10:0, Kostevc
Vrbančič 0:3, Kovač - Omahen
10:0, Bezjak - Šimič 0:10, D.
Petek 10:0, Plošenjak 10:0.
Za 7. mesto: Olimpija -
Murska Sobota 8:6 /37:30/:
Blagus - Vehab 0:10, Rančigaj
0:10, Vrbančič - Hašaj 10:0,
Horvat - Pavlič 0:10, Simič -
Kos 7:0, Artač - Kerec 10:0,
Pavlica - Šadl 10:0.
Za 5. mesto: Gorišnica - Slo-
venj Gradec 8:6 /40:30/: Zupa-
nič - Kirbiš 0:10, Kovačec -
Harter 10:0, Kostevc - Marošek
0:10, Kovač - Gabrovec 10:0,
Bezjak - Lakovšek 10:0, D. Pe-
tek 10:0, Plošinjak - Zupane
0:10.
Končni vrstni red - 1. liga: 1.
Impol, 2. Ivo Reya, 3. Drava, 4
Branik Broker, 5. Gorišnica, 6.
Johnsons Controls Slovenj Gra-
dec, 7. Olimpija, 8. Murska So-
bota. 2. liga: 1. Koper, 2. Impol
II, 3. Šiška, 4. Ivo Reya II, 5.
Bežigrad, 6. Gorišnica II.
Danilo Klajnšek
zz
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK
* * //' if * 1
Info -
glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki.
Izrežite glasovnico, vpišite odgo-
vor, in če vam bo sreča naklonje-
na, vam bodo v prodajalni Tehni-
ka Emone Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da je bila pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji skupina Magazin, je
ugotovil tudi Igor Kotolenko,
Goričak 12, Zavre. Čestitamo!
dgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95, 2250
Ptuj. Rok: četrtek, 10. decem-
bra.
Mnenje o tem, kaj je dobra glasba, je
poglavje zase, kajti vsak se lahko o pe-
smi sam odloči, ali mu je všeč ali ne.
trki*
Britanski kvartet SPICE GIRLS je posnel
do sedaj dva mega uspešna albuma Spi-
ce in Spiceworld. Štiri neverjetno popu-
larne "začimbice" končujejo snemanje
tretjega albuma. Njihova nova popevka
nosi naslov G00DBYE **** V Lon-
donu imajo posebno glasbeno stavnico,
na kateri stavijo, kdo bo na prvem mestu
britanske lestvice malih plošč za božič.
Na stavnicah vodi popevka Goddbye.
».V
ALISHA'S ATTICK je britanski ženski
duet, pod katerega se podpisujeta sestri
Pool. Prijetne melodije, podprte z realni-
mi besedili, so osnovna značilnost talen-
tiranega dueta, ki predstavlja pesem I
WISH I WERE Y0U ***; pesem je
produciral znani Dave Stewart.
JV^vV
Britanska novinka EMMA se je izkazala z
zgoščenko Emma, na kateri se skriva
dvanajst bolj ali manj znanih priredb.
Glasbeni kritiki na Otoku pozitivno ocen-
jujejo pevko, ki vas bo očarala s skladbo
I*LL NEVER FALL IN LOVE AGAIN
**** to je leta 1969 pel Bobby
Gentry.
15-letna LEANN RIMES je oboževalce
contry glasbe navdušila z nepozabno ba-
lado How do I Live. Izredna vokalistka je
na novo odpela klasično country balado
BLUE **** Ta otožna balada je bila
v originalu izdana že v letu 1997 v ZDA.
Ameriška pevka MONICA ima v ZDA že
tri prvouvrščene uspešnice: Don'tTake it
Personal, The Boy in The First Night.
MONICA upa še na četrti No 1. in to pov-
sem upravičeno, saj je več kot izvrstno
priredila soul klasiko ANGEL OF MINE
***** skupine Eternal.
ttrtt
Nemški najstnik GIL nas je vrtel v skladbi
Round and Round. Mladi GIL pa bo
osvojil najstnice tudi s preprosto
pop/rock skladbo z naslovom TALK ON
Y0U ***.
Kubanski trio NO MERCY je letos že po-
skušal priti do velikega uspeha, vendar
komada Hello How are You in More than
a Feeling nista bila preveč uspešna. Tret-
ji poizkus delavnega tria je romantična
balada TU AMOR **** z zgoščenke
More.
METALLICA je posnela kar dvojni album
priredb z naslovom Garage Inc, na kate-
rem so priredbe glasbenikov, kot so Mo-
torhead, Black Sabbath, Diamond Head,
Misfits... Priznani kvartet ne razbija pre-
močno v komadu TURN THE PAGE
***, ki ga je v originalu izvajal Bob
Seger.
Britanski band MANIC STREET PREA-
CHERS je imel v letu 1998 velik hit z nas-
lovom If you Tolerate this Your Children
will Be Next. zjemni trio predstavlja to-
krat ročk balado THE EVERLASTING
**** z albuma This is My Truth, Teli
Me Yours.
Kanadski ročk band BARENAKED LADI-
ES sestavljajo Steven Page, Ed Robert-
son, Jim Creaggon, Tyler Stevvart in Ke-
vin Hearm. Band letos praznuje desetlet-
nico. Privlačno ime banda in sodobni
ameriški ročk bosta dva dobra razloga,
da bo komad IT'S ALL BEEN DONE
*** postal hit.
HOOTIE & THE BL0WFISH so dosegli
svoj glasbeni vrhunec s pesmijo 0nly
Wanna be with you. Odličen kvartet izva-
ja odlično melodično ročk pesem 0NLY
L0NELY ****.
Keith Allen in Alex James sta glasbena
ekstremista pod imenom FAT LES, ki sta
letos izvedla ita nogometno himno Vin-
daloo. FAT LES se poigravata s sub ritmi
skupine Blur v "božičnem" komadu
NAUGHTY CHRISTMAS (GOBLIN IN THE
OFFICE) ***, ki so ga krstili za pub
ročk komad.
Ameriška rap senzacija BONE THUGS
N'HARMONY bo de letos izdala kompila-
cijski album z naslovom The Collection.
Družino rapa MO THUGS sestavlja kar
35 članov in komad GHETTO COWBOY
**** gre hitro v uho.
».V
BLACKSTREET je izvrstna vokalna za-
sedba, ki deluje pod producentstvom
Teddyja Rileyja. Velik projekt sestavljajo
BLACKSTREET & MYA & MASE & BLIN-
KY BLINK v spevnem komadu TAKE ME
THERE ****, ki se delno naslanja na
pesem I Want you Back skupine Jack-
son Five.
ttfft
Glasbeni kritiki pa v ZDA pevca D'ANGE-
LA povzdigujejo nad oblake in ga primer-
jajo z legandarnim Stevijem VVonderjem.
Mladi D'ANGELO izvaja tako imenovano
"break - beat" soul pesem DEVIL'S PIE
*** iz filma Belly.
David Breznik
V ' I JH M I 1 t f/
j i ■ i > illlM
1. Believe - CHER
2.1'm your Angel
-	CELINE DION & R.
KELLY
3.	The Povver of Good-
bye - MADONNA
4.	The Svveetest Thing
-	U2
5.	Outside
-	GEORGE MICHAEL
6.	When you Believe
-	WHITNEY HOUSTON
& MARIAH CAREY
7.	Miami
-	VVILL SMITH
8.	Thank U - ALANIS
MORISSETTE
9.	Everytime
-	JANET JACKSON
10.	True to Your Heart;
Because of you
-	98 DEGREES & STE-
VIE VVONDER
Lestvico POPULARNIH
10 lahko poslušate vsako
soboto v večernem spore-
du radia Ptuj.
m>Miadi dopisniki
POPLAVA
Dežuje. Lepo je, če dežuje.
Dežne kaplje polzijo po oknu in se
zlivajo v luže. Pri nas že nekaj dni
dežuje. Luže so narasle v mlake in
reke so preplavile polja.
Prišli smo v šolo in zagledali
igrišče, ki je bilo vse pod vodo.
Takrat nas je šele pav zaskrbelo.
Pouk je potekal nekaj časa nor-
malno. Potem je prišlo obvestilo
ravnateljice, da se bo nekaj učen-
cev zaradi poplave vrnilo domov.
Zaskrbljeni smo se odpravili do-
mov. Pri nas doma je bilo vse v
redu. Na srečo je naš dom daleč od
reke in ga ta ni mogla poplaviti.
Zvečer, ko smo po televiziji gleda-
li vsa tista poplavljena naselja, ni-
smo mogli drugega kot sočustvo-
vati z ubogimi ljudmi.Kdo bi si
mislil, da bo prav naša reka z ozko
strugo poplavila in naredila to-
likšno škodo.
Sli smo spat. Drugo jutro nas je
čakalo neprijetno presenečenje:
klet je bila poplavljena. Podtalni-
ca je privrela na plan. Začeli smo
črpati vodo, a se je zdelo, da je je
vedno več. Z ihto samo črpali
vodo iz kleti in kmalu nam je
uspelo spraviti vso vodo. Ni bilo
tako velike škode, ker naša klet ni
preveč uporabna in smo v njej
shranili le nepotrebne kose
pohištva, stara kolesa in podobno.
Drugi dan sem se vrnila v šolo in
mislila sem, da je bila pri nas naj-
hujša zmeda, vendar sem se moti-
la. Ogromno mojih sošolcev in
prijateljev ni bilo v šoli, ker so
doma imeli vodo tudi v sobah, ku-
hinji in so jo morali črpati ves
dan. Lahko sem le sočustvovala z
njimi, pomagati pa nisem mogla.
Taka nemoč me je žalostila.
Tokrat le ni bilo tako lepo, ko je
deževalo. Strah nas je bilo in veli-
ko škode je nastalo. Ne želim, da
bi se to še kdaj ponovilo.
Karmen Bukvič, 7. b,
OŠ Videm
NOGE V ZRAKU...
Sprehajali smo se po parku v
Gardalandu. Videli smo mnogo
zanimivih naprav. Toda v spomin
se mi je najbolj vtisnil sedež
smrti.
Ko se je naš izlet že bližal koncu,
smo se odločili še za zadnjo preiz-
kušnjo. To je bila velika, zavita
naprava, s katere so se slišali samo
kriki. Ko sem jo zagledala, me je v
trenutku zmrazilo in bila sem pre-
pričana, da se temu grozečemu
stvoru ne bom nikoli približala.
Sošolec me je prepričeval, da bi šla
zraven njega, saj sam ne bo šel.
Nisem se opogumila, zato se je na-
mesto mene opogumila gospa
učiteljica Tatjana. Vsi smo nestrp-
no pričakovali, kako se bosta
držala. Sedeži so se začeli premi-
kati in že sem ju zagledala. Bila
sta zelo mirna in že sem mislila,
da od sebe ne bosta spustila niti
glasu. Vendar se je hitro izkazalo
drugače. Ko sta prišla nazaj, sta
nam povedala, da ni boljše stvari.
In tako sem se še jaz opogumila in
se postavila v vrsto za novo dogo-
divščino.
Končno sem sedla v stol in se s
strahom pripela. Zraven mene je
sedel sošolec Dejan in me miril,
da se mi ne bo nič zgodilo. Vendar
sem v sebi slišala glas, ki mi je
šepetal: "Nepelji se, vsak trenutek
se lahko pas odpne in padeš v glo-
bino." Nisem imela več časa za
razmislek, saj sem se počasi začela
pomikati naprej. Sprva se je pelja-
lo počasi in že sem si mislila, da
mi ne bo hudega. Takrat pa sem
zagledala, kaj vse me še čaka, in že
sem zagnala vik in krik. Takrat pa
sem zaslišala sošolcev glas, ob ka-
terem sem pozabila na vso hitrost.
Nakar pa sem začutila, da sem
obrnjena na glavo in da mi noge
plapolajo visoko v zraku. Za-
kričala sem od veselja: "Deejan,
saj to je super, jaz se hočem peljati
še enkrat!" "Saj sem ti rekel, da je
super, pa mi nisi hotela verjeti."
Takrat smo se ustavili in morala
sem izstopiti. Ko sem spet stopila
na trdna da, so se mi kolena tresla
in komaj sem napravila korak. Na
nek način sem bila vesela, da je
bilo vsega konec, ampak po drugi
strani pa sem spet hotela doživeti
tisti občutek strahu. Bila sem že
pripravljena, da se odpeljem še en-
krat, vendar sem v ozadju zaslišala
gals gospe učiteljice: "Vsa moja
skupina naj se zbere, saj odhajamo
domov."
Moj pogled je še zadnjikrat objel
vse te naprave, zaradi katerih mi
je srce glasno razbijalo in zaradi
katerih moj želodec ni bil na pra-
vem mestu. Bila sem rdečih lic in
v glavi sem čutila strašen pritisk.
S sošolcem sva načela pogovor,
kje je bilo najbolje, in se odločila
za sedež smrti. Takrat sem mu jaz
tudi rekla: "No, pa narediva tako,
da se čez tri leta spet srečava tu, is-
tega dne in ob isti uri, da vidiva,
ali še imava vedno isto mnenje."
Nasmehnil se je in dejal: "Velja,
vendar ne smeš pozabiti, da ne bi
čakal in te ne bi bilo." Potrudila se
bom, da se bom čez tri leta vrnila.
Mojca Pernat, 8.r.,
OS Cirkovce
NARAVOSLOVNI DAN
V četrtek, 22. oktobra, sem zju-
traj vstala že navsezgodaj in poi-
skala svoj modri nahrbtnik. Vanj
sem zložila vse potrebno za nara-
voslovni dan. Bila sem zelo vesela,
saj rada hodim na izlete. Odpravi-
la sem se v šolo, ob 8.30 pa nas je
tam pričakal avtobus.
Peljali smo se v Ormož in si og-
ledali tamkajšnjo tovarno slad-
korja. Neka gospa nam je vse po-
vedala in pokazala, mi pa smo
pridno pisali v beležke. Naša nas-
lednja postaja je bila v Veliki Ne-
delji. Tam smo pomalicali in pre-
brali sestavke, ki smo jih že prej
pripravili o Ptujskem in Drav-
skem polju ter gradu Velika Ne-
delja. Tak sestavek sva pripravili
tudi medve z Jasmino in ga pre-
brali. Naravoslovnega dneva je
bilo že skoraj konec, a sledila je še
ena lepa dogodivščina na avtobu-
su, kjer smo imeli karaoke in se
zabavali.
Na naravoslovnem dnevu smo se
naučili marsičesa novega. To je
bil lep doživljaj, ki je napolnil kar
nekaj vrstic v mojem dnevniku.
Petra Raušl, 5.a,
OS Ljudski vrt
PLAVALNI TEČAJ
Doma si oblečem kopalke in po-
hitim v šolo. Z nadstropnim avto-
busom se odpeljemo v toplice.
Tam se učimo plavati. V malem
bazenu se vozimo po toboganu in
potelovadimo. Uči me učiteljica.
Plavam s pomočjo deske.
Leon Brodnjak, l.b,
OS Markovci
PLAVALNI TEČAJ
Zjutraj si oblečemo kopalke in
pojemo zajtrk. Potem gremo na
avtobus. Odpeljemo se v toplice.
Tam se učimo plavati. V majhnem
bazenu se igramo in vozimo po to-
boganu. Rad se vozim z račko.
Maša Vajda, l.b,
OŠ Markovci
BLOUJEMED
POČIJTNICAMI
(Spis v narečju)
Biu je lejpi sunčni dejn, ko smo
se pelali f toplice f Čatež. Fsi so
povejdali, ka je tan strašno lejpo.
Pa smo se tudi mij odpravili ta.
Fstali smo se rano, ker je do
Čateža duga pot. Pelo nas je bra-
tranec, pa še Barbara je šlo poulek.
Nekakrat smo se zgiibli, ker smo
prvič šlij ta. F toplice smo prišli
čisto prvi. Takoj smo poskakali v
vodou. Joj, kejko toboganof sun
zagledno! Pa kak so bli dugi, pa
zviti! Cejli dejn smo skakali po
vodi, pa še na fse tobogane smo
šli. Joj, kak je letelo! Tudi malco
smo meli seboj, ker v vodi hitro
lačen grataš. Piti pa nej blou trej-
ba, ker smo se fejst tunkali, pa
smo spili fnugo vode. Dejn je tak
hitro mino in že je biu tii večer. Pa
smo bli znuva sami v bazeni. Te
kuma smo ugotovili, ka zapirajo
toplice. Te smo se tudi mij spravi-
li z bazena. Pozno večer smo se
pripelali domu. Doma jih je blau
že strah, ki tak dugo hodimo. Na-
zadje so bli fsi veseli, da smo žijvi
pa zdravi prišli domu. Pa še tou
van povejn, ka je v čateži rejsen
liišno.
Tadej Srdirtšek, 8.r.,
OŠ Leskovec
KAJ NAM JE BILO
VŠEČ V ŠOLI V
NARAVI:
-	Jahanje.
-	Risanje na svilo.
-	Športne in druge igre.
-	Lokostrelstvo.
-	Hrana.
-	Izdelovanje vozlov.
Mojca Sire, 6. a,
OS Tomaž pri Ormožu
KAJ NAM NI BILO
VŠEČ V ŠOLI V NARAVI
-	Predolgi pohodi.
-	Predolgo klepetanje nekaterih
pred spanjem.
-	Učenje.
Mateja Munda, 6.a,
OŠ Tomaž pri Ormožu
BILO Ml JE LEPO
Sestošolci naše šole smo teden
dni preživeli v jesenski šoli v na-
ravi. V šoli v naravi na Kozjaku je
bilo zelo lepo. Dnevi so hitro mi-
nevali. Izmed vseh aktivnosti mi
je bilo najbolj všeč slikanje na svi-
lo in jahanje s prijaznima konje-
ma. Nisem pa bila navdušena nad
dolgim pohodom na kmetijo.
Spoznala sem veliko novih prija-
teljev in prijateljic iz Makol.
Suzana Kukovec, 6.b,
OŠ Tomaž pri Ormožu
LUJZEK
Dober den vsoki denl Ja, vsoki
den in vsoko noč, vsoko jutro in
vsako dopudne ter popudne.
Bližajo se proznimi dnevi in leto
se bo poslovilo. Mija z Mico že de-
lamo inventuro in ugotovlema,
kaj vse sma letos privirtla in kaj
zavirtla. Seštevlema pluse in mi-
nuse, pa se nama tota balanca nič
ne izide. Obročama na levo in de-
sno, gor pa dol, malo links malo
reks, pa sma fort naprej v minusi.
To se provi, da sma glih tak kak
našo virstvo in politika: krava se
nama letos neje zabrejila, svija je
namesto desetih skotila samo šest
pujcekov, vina sma naprešala
manj kak Ioni, pšenico je toča po-
tukla, kure so znesle manj jajc in
še bi lehko našteva tote družinske
minuse. Plusi pa so edino pri
močki, kije dvakrat mlode mela,
na nastovlene pasti se je vlovilo
več miši in podgan, z Mico sma
bla večkrat betežna kak Ioni, jaz
sen bija večkrat pod mizo kak v
prejšnjem leti in sen se skrivački
za svoje moške pravice borija. Če
glih sen se drja, da sen jaz virt pri
hiši, vse to neje ničpomogalo ...
Tejko o toti inventuri, ki bi
lehko bojše zgledala, pa je pač
tokšna, kak je.
Kak ste vidli, smo župane in
svetnike v glovnem zvalili, tu in
tam pa bodo valili še v drugem
krogi. V naši občini Suhi breg je
zmoga moj kandidat, tisti, za ke-
rega je navijala Mica, pa je doba
premalo glasov. Malo se je zato
mulila, zaj pa se je že sprijaznola s
tem, da pač jena stranka in jeni
kandidat nesta preveč priljubljena
med lidmi. Za kero stranko gre,
vam seveda nemo napisa, ker bi to
bilo nepošteno, tak kak je nepošte-
nega v politiki tudi marsikaj dru-
gega. Saj vidite, kokšni so cirkusi
okoli obrambnega ministra. Kra-
pa (ža) bi naj zamejala ženska, ki
se piše Ribič. Jaz vam rečem, da je
to prova kombinacija, saj ribiči
krape in druge ribe lovijo. Jaz se
bojim, da se bo v tote ribiške
mreže vlova še marsikateri politik,
saj ma baje Ribičova provi trnek
in druge ribolovne sposobnosti na
obrambnem in napadalnem po-
dročji. Bomo vidli, provijo slepi,
in bomo čuli provijo gluhi.
Pa srečno od vašega obrambos-
lovca LUJZEKA
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
25
ŠPORT
Športne novice
KOŠARKA • 2. krog rekreatijske lige
Konec tedna so bile odigrane tekme drugega kro-
ga. Rezultati - skupina A: ŠD Majšperk - Policija
Ptuj 46:70 (24:42), Orači - ŠD Cirkovce 65:39
(36:19), Talum - prost; skupina B: ŠD Podlehnik -
Center Dornava 41:51 (22:26), Veterani - ŠD Ptuj-
ska Gora neodigrano, ŠD Kidričevo - prosti. Lest-
vica najboljših strelcev: 1. Matjaž Frangež (Cir-
kovce) 53 košev, 2. Boštjan Kostanjevec (Veterani)
40 košev, 3. Emil Golob (Dornava) 32 košev, 4. Mi-
ran Kotnik (Orači) 31 košev, 5. Jože Kolarič (Poli-
cija) 29 košev, Andrej Šega (Podlehnik) 29 košev.
Radko Hojak
MALI NOGOMET •
Mladika zasluženo prva
Športni zavod Ptuj je izvedel medobčinsko
prvenstvo v malem nogometu za učence sedmih in
osmih razredov osnovnih šol. Udeležilo se ga je šti-
rinajst ekip. Prvo mesto je zasluženo pripadlo
učencem OŠ Mladika, ki so v finalu uspeli prema-
gati učence OŠ Olge Meglič. Obe ekipi sta se uvr-
stili na regijsko prvenstvo.
Rezultati: za 7. mesto: Dornava - Gorišnica 3:0,
b. b.; za 5. mesto: Kidričevo - Markovci 3:0, b.b.,
za 3. mesto: Videm - Grajena 6:3; za 1. mesto: Mla-
dika - Olga Meglič 3:0.
Danilo Klajnšek
ROKOMET / 1. B LIGA

ORMOŽ: Šulek, Dokša, Hanželič 1, Antolič 1, Horvat, Džarma-
ti, Prapotnik 3, Grabovac, Pucko 1, Kirič 5, Škraban 3, Hrnja-
dovič 8.
Po odmevni zmagi v Hrastniku
so v Ormožu pričakovali gladko
zmago proti Grosuplju, toda bilo
je drugače. Domači rokometaši so
zaigrali nekoliko slabše in to so s
pridom izkoriščali gostje, ki so
lahko držali rezultatsko ravno-
težje. Ob koncu prvega polčasa pa
so domači predvsem v napadu zai-
grali slabše in gostom je uspelo,
da so si do odhoda na odmor
priigrali prednost dveh zadetkov.
V prvih štirih minutah drugega
polčasa ekipi nista dosegli zadet-
kov, nato pa so rokometaši Gro-
suplja povedli za tri zadetke in
uspeli voditi vse do 49. minute, ko
je Hrnjadovič izenačil na 15:15 in
v naslednji minuti po vedel svoje
moštvo v vodstvo. A gostje so bili
še naprej vztrajni in so ogrožali
vodstvo domačih, ki so v napadu
preveč komplicirali. Dobre
obrambe Šulka in boljši napad v
zaključku tekme so pomagali. Zal
je zmaga bila dosežena pre-
težavno.
Danilo Klajnšek
1. B LIGA •
Velika Nedelja -
Gradbinec Pred-
dvor 23:20 /12:11/
VELIKA NEDELJA: Kova-
čec, Belšak 5, R. Mesarec 1, Tro-
fenik 2, Gregorič, Potočnjak 1,
Kumer, Bezjak 7, Planine 6, Be-
lec, Pisar, A Mesarec.
Z zmago proti Gradbincu v
Preddvoru so rokometaši Velike
Nedelje ponovno na vrhu prvenst-
vene razpredelnice v 1. B SRL.
Kaže, da nesrečni poraz v Trbovl-
jah še ni bil pozabljen. Srečanje so
domači rokometaši pred izredno
glasno navijaško skupino Murve
pričeli zelo dobro, saj so si priigra-
li prednost šestih zadetkov. V 20.
minuti pa se jim je povsem ustavi-
lo. Zadnjih deset minut v prvem
polčasu je bilo za rokometaše Ve-
like Nedelje izredno dolgih, saj
niso uspeli zatresti mreže Grad-
binca. To so seveda izkoristili
mladi in predvsem borbeni gostje
in močno znižali vodstvo
domačih rokometašev ter se jim
približali na samo zadetek.
V	nadaljevanju srečanja so gost-
je uspeli rezultat izenačiti na
14:14. Kot da je to nekoliko ujezi-
lo domače ter so ponovno povedli
za dva zadetka. Pričakovali smo
zlom gostov, vendar so ti vztrajali
in izkoriščali napake domačih ter
jim niso dopustili, da bi razvili
svojo igro. Predvsem smo tokrat
pogrešali hitre nasprotne napade,
zato je bilo vodstvo domačih
majhno. Dva zadetka Belšaka in
eden Planinca so na koncu bili
dovolj za novo pomembno zmago.
Danilo Klajnšek
2. SRL - VZHOD •
Ptuj - Arcont
Radgona 31:27
(14:12)
Ptuj: Krauthaker, Mešl 4, Dje-
kič 3, Aleksander Zajšek 7,
Boštjan Zajšek 9, Kac 1, Pšajd 4,
Potočnjak, Stržišnik 2, Zuran,
Petek 1, Stumberger.
Rokometaši Ptuja so v malem
derbiju kroga do zmage prišli
težje, kot so ljubitelji rokometa
pričakovali. Začeli so odlično ter z
dobro obrambo in kombinatorno
igro v napadu hitro povedli s sed-
mimi zadetki prednosti (11:4 in
12:5). Nadaljevanje pa ni bilo v
tem stilu, saj so naredili vse pre-
več tehničnih napak v napadu, v
obrambi pa igrali premalo zavzeto
proti ekipi, ki je zelo solidna in
borbena. Gostje so vzrajno
zniževali razliko in v začetku dru-
gega polčasa izenačili na 14:14.
Do rezultata 22:20 so se držali
zelo dobro, nato pa so sledile nove
minute odlične igre domačih, ki
so povedli s 27:20 in odločili tek-
mo. V zaključku so bili znova
neučakani in gostom je uspelo
razliko znižati na štiri zadetke. Da
z Radgončani ne bo lahko, je tre-
ner Hrupič opozarjal že po težki
tekmi s Pomurko, in tako je tudi
bilo.
V	soboto bo zadnji krog prvega
dela prvenstva, Ptujčani pa se
bodo v Murski Soboti pomerili z
močnim Poletom, kandidatom za
najvišja mesta v tej ligi.
I.k.
2. SRL - VZHOD •
Krog - Pyramidia
19:19 /9:7/
PYRAMIDIA: Valenko, M
Šandor 1, Osterc 2, Margušič 1,
1.	Ivančič 1, Žnidarič 3, F. Šan-
dor 5, Ranfl, Strbal, D. Ivančič 5,
Cvitanič 1, Firbas.
Za klube z našega področja je te-
lovadnica v III. OŠ zakleta. To so
doživeli rokometaši Ptuja, sedaj
pa tudi rokometaši Pyramidie.
Sodniške odločitve so bila ponov-
no tema številka 1, predvsem pa
kriterij, ki je bil v korist domačih.
Gostje so si nabrali 26 minut izkl-
jučitev in vse to je bilo na koncu
videti ne tragično, ampak prav
smešno. Kljub vsemu pa so se ro-
kometaši Pyramidie izjemno bori-
li in kljub vsemu uspeli izvleči ne-
odločen izid, čeprav bi lahko tudi
zmagali, vendar sodnika v
zadnjem napadu po grobem
prekršku nista piskala več kot
očitne sedemmetrovke.
V naslednjem krogu bodo roko-
metaši Pyramidie v športni dvora-
ni v Gorišnici gostili vodečo ekipo
Pomurke iz Murske Sobote.
Danilo Klajnšek
2.	SRL - VZHOD •
Velika Nedelja B -
Vuzenica 31:20
/14:8/
VELIKA NEDELJA B:
Kovačec, Kumer 7, Vajda 2,
Skok, Jovanovič 1, Spindler,
Šoštarič 6, Cvetko 10, Kokol 1,
Lah 4, Klemenčič.
Mladi rokometaši Velike Nedel-
je so brez večjih težav premagali
ekipo Vuzenice. Takoj na začetku
so visoko povedli in si do odhoda
na odmor priigrali prednost šestih
zadetkov. V drugem polčasu so
dobro igro ponovili in na koncu
več kot zasuženo slavili visoko
zmago nad skromnimi gosti iz
Vuzenice.
Danilo Klajnšek
ODBOJKA
Infontl ■ Morse/ P|w 3x0
Marsel Ptuj: Terbučeva, Prauhartova, Mohorkova, /unko-
vičeva, Blažičeva, Pustoslemškova, Vindiševa, Frumnova, Li-
povčeva, Šeronova.
v mariborski dvorani Tabor so
odbojkarice državnih prvakinj in
Marsela Ptuj odigrale derbi
srečanje sedmega kroga v 1. A
DOL za ženske. V domačem tabo-
ru so pričakovali gladko,
predvsem pa hitro zmago, toda pri
tem so se ušteli.
V prvem nizu je bilo naslutiti
odpor gostij. To igro so sicer dobi-
le odbojkarice Infonda, vendar se
Ptujčanke niso predajale. Drugi
niz je ponudil še razburljivejšo
igro, saj so imele gostje že skoraj-
da nedosegljivo vodstvo 13:9 in
nato 14:11. Manjkala jim je samo
še točka. Na koncu so po 35. mi-
nutah igre domačinke z veliko
sreče le uspele dobiti še drugo
igro. Tudi tretji niz ni minil brez
tekmovalne	razburljivosti.
Domačinke so po vedle z 8:3,
verndar so jih marselovke ujele.
Zal pa je prišlo ponovno do neko-
liko slabše igre v zaključku in so
se na koncu veselile odbojkarice
Infonda. V Mariboru so bili ko-
rektni in so priznali, da jih že dol-
go ni nihče tako namučil kot to-
krat odbojkarice Marsela Ptuj.
Rezultati nizov: 15:6, 16:14,
15:10.
V naslednjem krogu bodo od-
bojkarice Marsela gostile ekipo
Šentvida.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
2. SNL - VZHOD
Rezultati 9. kroga: Mizarstvo Širovnik - DAB
Team 10:6, Križevci - FA Maik 5:3, Orkan Zbelo-
vo - Železne Dveri 4:2, Marco Polo - Dobovec 3:8,
Tomaž - Vitomarci Pedja 5:2, Oplotnica ITT -
Agrotim6:l.
1.	TOMAŽ	9 9 0 0 62:20 27
2.	ORKAN ZBELOVO 9 8 0 1 49:25 24
3.	MIZAR. ŠIROVNIK 9 6 0 3 54:41 18
4.	FA MAIK	9 5 2 2 56:38 17
5.	DOBOVEC	9 4 2 3 50:37 14
6.	VITOMARCI PETLJA 9 4 1 4 52:43 13
7.	KRIŽEVCI	9 4 1 4 41:37 13
8.	MARCO POLO 8 3 0 5 33:44 9
9.	OPLOTNICA ITT 8 3 0 5 38:50 9
10.	DAB TEAM	8 1 0 7 32:54 3
11.	ŽELEZNE DVERI 8 1 0 7 27:49 3
12.	AGROTIM	9 1 0 8 19:72 3
Danilo Klajnšek
KMN Tomaž - KMN Vitomarti Petlja
5:2 (2:1).
Strelci: 1:0 Kralj (6), 1:1 Štiftar (18), 2:1
Gašparič (29), 3:1 Kamenšek (33), 4:1 Magdič
(49), 5:1 Janežkovič (55), 5:2 Žmavc (56).
KMN Tomaž: Spur, Magdič, Topolinjak,
Kralj, Rep, Bohinec, Gašparič, kamenšek,
Tušek, Lah, Pintarič, Janžekovič. Trener: Bojan
Cunk.
KMN Vitomarci Petlja: Kuri, Štiftar, Čuček, B.
Cvetko, Kocbek, Plohi, Žmavc, B. Janžekovič.
Trener: Marjan Matjašič.
Klub malega nogometa Tomaž je že devetič zapo-
red zmagal. Tokratni nasprotnik vodilne ekipe v
drugoligaški konkurenci so bili novinci v ligi, no-
gometaši iz Vitomarcev. Ob pravem športnem
vzdušju smo bili v prvem polčasu deležni bolj nea-
traktivne igre, to pa se je v drugem polčasu spreme-
nilo. Sedaj čaka nogometaša Tomaža težko gosto-
vanje pri ekipi Dobovca, ki je prav tako novinec v
ligi.
Uroš Hozyan
PLAVANJE
In začetek zimske sezone it Kram
Tradicionalni Špelin memorial (iine je dobil
po plavalki Špeli Rebolj, ki je bila ena od po-
nesrečencev v letalski nesreči na Korziki) je
privabil 581 mladih plavalcev iz sedmih držav
in slovenskih klubov. Sončna sobota in naj-
boljši bazen, žal tudi edini pokriti 50 m bazen
v državi, sta bila dobra pogoja za izboljšenje
osebnih rekordov.
Matevž Božičko je z 58,03, kar je peti čas sezone v
Sloveniji na 100 m prosto, dosegel 10. mesto v med-
narodni konkurenci. Minutni meji v isti disciplini se
je zelo približal Uroš Gojkovič, saj si je s časom
1.00,61 priplaval 12. mesto med 118 plavalci. Tudi
Boštjan Maračič je bil s časom 1.03,42 med mlajšimi
slovenskimi plavalci 13. V disciplini 100 m hrbtno se
je od Ptujčanov najbolje odrezal Berni Pihler, ki je s
časom 1.13,91 dosegel 10. mesto.
Če bi bili pogoji za ptujski plavalni šport ugodnejši
in bi se pri dotiranju klubov zavedali, da se za vsemi
številkami in indeksi skrivajo usode športnikov ter
celo njihovih družin, bi bilo debelo izpisanih imen v
prejšnjih stavkih več, pa tudi številke za uvrstitve bi
bile nižje. Plavalni klub je v treh letih povečal število
članov za 50 %, uspeh na državnih tekmovanjih je
narastel z 0 na 9 medalj. Imamo katerigorizirano pla-
valko in člana državne reprezentance ter vse selekci-
je plavalcev - od najmlajših do članov. Samo kvalita-
tivna ocena, ki je tako subjektivna, lahko pove, zakaj
se dotacija v teh treh letih ni niti nominalno, kaj šele
realno spremenila.
Franjo Rozman
STRELSTVO
I. DRŽAVNA LIGA •
SD Ptuj tretja
Strelska družina Ptuj je v tretjem
krogu prvič nastopila v novi postavi,
saj je bil Franc Bedrač zaradi dela
odsoten in ga je zamenjal mladinec
Robi Šimenko. Ptujski strelci so
nastopili s tremi državnimi repre-
zentanti: član Janez Štuhec in mla-
dinca Matija Potočnik in Robi
Šimenko. Nastrelili so odličnih
1679 krogov, prejeli pokal za tretjo
uvrstitev in povečali naskok za
skupno tretjo uvrstitev. Posamezno
je Janez Štuhec nastrelil 564 kr.,
Matija Potočnik 560 in Robi Šimen-
ko 555 kr.
SI
II. DRŽAVNA LIGA •
Petlja spet zmaguje
Strelska družina Ptuj - Petlja je v
četrtem krogu gostila odlično ekipo
SD Vatrostroj Lendava. Petljini
strelci so nastopili v novi postavi
Alenka Peteršič, Marjan Gril in
Slavko Ivanovič, saj je Robi Šimen-
ko v tem krogu nastopil v prvi
državni ligi, in zmagali z 20 krogi
naskoka ter nastrelili 1556 krogov.
Varstroj Lendava v sestavi Simeon
Gonc, Kristijan Kontrec in Robert
Kan čel je nastrelil 1536 kr. Posa-
mezno sta zmagala Petljina strelca
mladinec Marjan Gril in Slavko Iva-
novič z enakim številom krogov, za-
radi boljše zadnje serije pa je zmagal
Marjan Gril. Mladinka Alenka Pe-
teršič je bila za tri kroge boljša od
mladinca Lendave Simeona Gonca.
Po četrtem krogu je Petlja z 10
točkami med vodilnimi ekipami v
drugi ligi.
SI
Eurospektr v Ljubljani
V Ljubljani prireja Olimpija veli-
ko strelsko tekmovanje z zračno
pištolo. Ptujsko strelstvo bodo zas-
topali strelci Pedje in SD Ptuj. SD
Ptuj je lani v sestavi Franc Bedrač,
Janez Štuhec in Majda Raušl pre-
jela pokal za drugo mesto.
SI
Pokal prijateljstva
V	Lendavi bo v soboto, 5., in ne-
deljo, 6. decembra, veliko strelsko
tekmovanje najmlajših - pokal prija-
teljstva za pionirje in IV. krog I.
državne lige za mlajše mladince in
mladinke. Pionirji bodo nastopili v
disciplini zračna serijska puška, ml.
mladinci in mladinke pa v discipli-
nah zračna standard pištola in
zračna standard puška. Največ
možnosti med pionirji imajo pionir-
ji Dornave, pionirke Juršincev in
ml. mladinci Ptuja, posamezno pa
ml. mladinka Sonja Raušl in ml.
mladinec Jernej Peteršič.
SI
ORMOŽ • Neuspešen
nastop vseh ekip
V	4. krogu druge državne lige v
športnem streljanju so bili rezultati
ormoških ekip takile: SD Ormož -
Štore 1676:1692, SD Tovarne slad-
korja Ormož - SD Grosuplje
1672:1712 in v tretji ligi SD TSO II
- SD Laško 1652:1692.
Lukner
ORMOŽ • Obiinska liga
Občinska strelska zveza Ormož je
izvedla 2. krog občinske lige s serij-
sko zračno puško. Nastopilo je devet
ekip. Ekipni vrstni red: 1. Miklavž
534, 2. Ormož 527, 3. Mladost Mi-
klavž 495,4. Podgorci 472,5. Tomaž
337 itd. Posamezne uvrstitve: 1.
Matjaž Habjanič 184, 2. Miran Mi-
halič 180, 3. Sandi Ciglarič 180, 4.
Renato Piberčnik 177, 5. Franc Ci-
glarič 175.
Lukner
PLANINSKI KOTIČEK
Celjska kota - Svetina
V soboto, 12. decembra, orga-
nizira mladinski odsek PD Ptuj
izlet v zimskih razmerah, ki pa
ne bo pretežek. Tudi predaleč se
ne bomo odpravili, saj bomo os-
tali kar na Štajerskem. Spreho-
dili se bomo od Celja do Celjske
koče in naprej na Svetino. Na
izlet se bomo odpravili z avto-
busom, ki odpelje z AP Ptuj ob
6.45 uri, vrnemo pa se med
17.00 in 17.30 uro.
Izlet je primeren tako za otro-
ke kot tudi za odrasle. Hodi se
približno 4 ure, vmes pa se usta-
vimo v dveh kočah - v Celjski in
Koči na Svetini. Če se boste
odločili, da se nam pridružite,
se prijavite v pisarni društva
najkasneje do torka, 8. decem-
bra.
Izlet bo v vsakem vremenu (v
primeru dežja prilagoditev
ture). Oblecite se toplo, primer-
no zimskim razmeram. Čevlji
naj bodo visoki, nase pa dajte
več slojev obleke. Ne pozabite
na šal, kapo in rokavice. V
nahrbtniku naj bodo ob hrani
in pijači še rezervna oblačila.
Cena izleta je za mladino 1000
in za odrasle 1300 tolarjev. Vod-
ja izleta je Primož Trop.
H.Š.
Odbor za informiranje in pro-
pagando PD Ptuj
KARATE - DO KLUB PTUJ
Marko Kos osvojil
zlato na Madžarskem
V soboto, 28. novembra, je v Pecsu potekal mednarodni turnir, kjer
je nastopilo 250 tekmovalcev iz šest držav. Ptujski tekmovalec Mar-
ko Kos je v športnih borbah dosegel odličen rezultat, saj se je vrnil
z zlatom. Med starejšimi dečki je dosegel visoko, 3. mesto Ervin
Herga, Matjaž Tement in Aljoža Ciglar pa sta pristala na petem ozi-
roma devetem mestu.
Marko Kos, ki že dve leti trenira v sekciji Karate - Do kluba Ptuj v
Markovcih, je v absolutni kategoriji kadetov prepričljivo premagal
vse nasprotnike in med petindvajsetimi tekmovalci zasedel prvo
mesto. Ze v prvi borbi je pokazal odlično tehniko ter najprej prema-
gal Madžarja Kunovseya, nato še Jugoslovana Kuruca ter v finalni
borbi Škrobota iz novogoriškega karate kluba. Ervin Herga je v svoji
kategoriji premagal Jugoslovana Andreja Skoniča ter Rakiča iz Pira-
na. Vstop v finale mu je onemogočil Ljutomerčan Kovačič, ki je na-
zadnje zasedel drugo mesto pred domačinom Tothom.
Tekmovalci so bili z uvrstitvami na mednarodnem turnirju zelo za-
dovoljni, novih klubskih dosežkov pa sta posebej vesela trenerja An-
drej Cafuta in Borut Tement.
Vanja Kampl
26
Četrtek, 3. december 1998 - TEDNIK

PREJELI SMO
Nič ni pomagalo
29. januarja 1998 sem po Tedniku obvestil javnost s sliko, kako sestra
Terezija Ivančič iz Vareje 13 in njena hčerka zapirata že čez 50 let pre-
vozno cesto do gozda meni in sovaščanom. Za proti(ne)uslugo mi
večkrat pošilja policijo na dom - dvakrat za mejo v gozdu, zdaj pa že za
psa, da laja na njih. Želel bi povedati, da psa ne mislim zapreti, dokler
ne bodo odprli ceste ali pa se mi vsaj uradno prepove. Psa so mi že en-
krat mladega zastrupili, zdaj pa samo njih sovraži. Če je zaprla cesto
mimo mene, naj bo tudi za njih zaprta, če je že za vse.
Ne razumem tudi tega, da je bila dvakrat policija v gozdu po več ur, pa
mene ni nihče obvestil, da bi jim pokazal mapno kopijo, oni pa so jih
zavajali s staro od geometra, ki ni bila veljavna, ker so me hoteli ogol-
jufati. Prosil bi jih, da me že enkrat pustijo v miru, ker sem invalid, še
nekaj let, pa ne bomo več potrebovali te lahke slovenske zemlje.
Vsem bralcem vašega Tednika in vam vsem pa srečno 1999.
Anton Mlakar
TEDNIK - Četrtek, 3. december 1998
27
OGLASI IN OBJAVE

RODILE SO - ČESTITA-
MO: Zdenka Vogrinec,
Sovjak 15, Destrnik - dečka;
Klavdija Munda, Placarovci
27, Gorišnica - Urbana; Mate-
ja Ciglarič, Koračice 69^ Sv.
Tomaž - Saro; Marica Šala-
mun, Slavšina 53/a, Vitomar-
ci - Sanelo; Nataša Lešničar,
Hum 16, Ormož - deklico;
Marjetka Žerak, Zg. Sveča 8,
Stoperce - deklico; Gordana
Siviloti, Rakuševa 2, Ormož -
Ines; Nada Kodrič, Stojnci
48, Markovci - deklico; Erika
Hanžel, Moravci 131, Mala
Nedelja - Rebeko; Mojca Mi-
holič, Gregorčičeva 27, Mari-
bor - Mišo; Mihaela Tovor-
nik, Nova c. 10, Ptuj - dečka;
Marjetka Novak, Gibina 6,
Ljutomer - Sinem.
UMRLI SO: Genovefa Mari-
nič, rojena Črnko, Ločki Vrh
21, * 1930 - t 18. novembra
1998; Franc Predikaka,
Strnišče 15, ^ 1909 -1 22. no-
vembra 1998; Alojzija Dor-
nik, Volkmerjeva c. 10, Ptuj,
* 1012 - t 22. novembra
1998; Janez Pulko, Dobrina
46, * 1943 - t 22. novembra
1998; Bogomir Toplak,
Gorišnica 8, * 1912 -1 24. no-
vembra 1998; Jožef Meško,
Tibolci 37/c, * 1922 - t 24.
novembra 1998; Ivana Plohi,
rojena Meznarič, Bukovci
99/a, * 1920 -1 20. novembra
1998.
ČRNA KRONIKA
ČRNA KRONIKA
ČRNA KRONIKA
DO SMRTI POVOZIL
PEŠCA IN POBEGNIL
V soboto, 28. novembra,
okoli 5. ure je neznani voznik
osebnega avtomobila na pre-
hodu za pešce na Volkmerjevi
cesti v Ptuju, pri Šolskem cen-
tru, zbil in povozil pešca, po-
tem pa odpeljal proti Potrčevi
cesti. Ponesrečenca, bil je 32-
letni Štefan Ekart iz Ptuja, so
prepeljali v ptujsko bolnišnico,
vendar mu niso mogli več po-
magati, umrl je. Znano je tudi
bilo, da je neznanec vozil citro-
en AX srebrne barve in da je
avto na desni prednji strani
poškodovan, saj je pešca zbil,
potem pa še povozil. Policisti
so za neznanim voznikom
poizvedovali in ga v nedeljo
zvečer že izsledili. Bil je 25-let-
ni B. E. iz Berinjaka, KS Zg.
Leskovec.
MED PREPIHOM IN
PRETEPOM SE STREL
V Jiršovcih, občina Destrnik,
je v soboto, 28. novembra,
prišlo do pretepa med 30-let-
nim B. M., 42-letnim F. P. in
48-letnim M. K., vsi doma iz
Jiršovcev. Med prepirom je B.
M. ustrelil s pištolo in pri tem
zadel 44-letno L.M. iz
Spodnjega Dupleka ter jo lažje
poškodoval. Posredovali so
ptujski policisti in se z razgre-
teži pogovorili.
POČIL REZERVOAR
Z NAFTO
Na avtocesti med Slovensko
Bistrico in Tepanjem je bila v
petek, 27. novembra, okoli 5.
ure prometna nezgoda, v kate-
ri je bilo na tovornem vozilu z
madžarsko registracijo močno
poškodovano podvozje. Iz
počenega rezervoarja je na
cestišče izteklo okoli 150 litrov
nafte, od tega nekaj tudi v
bližnji kanalizacijski jašek. Ga-
silci iz Slovenske Bistrice so
nafto in manjšo količino mo-
tornega olja hitro nevtralizirali
in počistili cestišče, pristojne
službe pa so pregledale in ne-
vtralizirale kanalizacijo. Preos-
talo nafto iz rezervoarja so
prečrpali in odpeljali s kraja
nesreče. Tako zaradi hitrega in
učinkovitega posredovanja
škode za okolje ni bilo.
VLOM V SKLADIŠČE
TRAFIKE
V noči na četrtek, 26. no-
vembra, je neznanec vlomil v
skladišče trafike na Bistriški
cesti v Poljčanah. Z njim je iz-
ginila večja količina cigaret,
več moških in ženskih za-
pestnih ur ter zlatih verižic. Po
oceni je lastnico oškodoval za
okoli 700.000 tolarjev.
FF
Kulturni
križem kražem
PTUJ • V pravljični sobi mla-
dinskega oddelka ptujske
knjižnice bo danes, 3. 12., ob
17.	uri pravljična ura O
sneženem možu. V knjižnici so
na ogled knjižne novitete s
poudarkom na novoletnih
zgodbah.
SLOVENSKA BISTRICA •
Zavod za kulturo Slovenska
Bistrica vabi na zanimivo pre-
davanje prof. dr. Janka Čara
pod naslovom Ali je slovenski
jezik ogrožen. Predavanje bo
danes, 3. decembra, ob 19. uri
v projekcijski dvorani gradu
Slovenska Bistrica.
PTUJ • V petek, 4. 12., bo ob
18.	uri v galeriji Drava odprta
razstava akademske kiparke
Alenke Viceljo.
SLOVENSKA BISTRICA • V
petek, 4. decembra, ob 19. uri
se bo z Mišolovko Agathe
Chirstie v Domu Svobode (ki-
nodvorana)	bistriškemu
občinstvu predstavila gleda-
liška skupina KUD Ivana
Kaučiča iz Ljutomera.
IVANJKOVCI • Jutri, v petek,
ob 19. uri bo v domu kulture
nastopilo gledališko-literarno
društvo iz Ormoža s komedijo
Toneta Partljiča Politika bo-
lezen moja. Režija Milivoj
Zemljič. Predprodaja vstopnic
v trgovini v Veličanah in baru
Sekt.
PTUJ • V petek, 4. 12., bo ob
19.30 v stari steklarski delavni-
ci odigral Teater III DPD Svo-
bode Ptuj pod vodstvom Bran-
ke Bezeljak Glazer igro Petra
Božiča Vojaka Jošta ni za iz-
ven. V ponedeljek, 7. 12.,
bodo predstavo odigrali za
Gimnazijo Ptuj, v torek, 8. 12.,
pa gostovali v Slovenskem
mladinskem gledališču v Ljubl-
jani.
ORMOŽ • V soboto ob 19. uri
bodo v domu kulture za vse
zamudnike člani gledališko-li-
terarne skupine ponovili
predstavo Politika bolezen
moja. Zaradi velikega zani-
manja za ogled predstave so
karte na voljo v predprodaji v
agenciji Ona.
GORIŠNICA • V nedeljo, 6.
decembra, bo ob 16. uri v dvo-
rani srečanje tamburaških sku-
pin in orkestrov z območja
SLKD Ptuj. Nastopili bodo or-
kestri iz Gorišnice, Vidma, Cir-
kulan, Vitomarcev, Cirkovc in
kot gostje tamburaši iz Slo-
venske Bistrice.
POLJČANE • V Domu kra-
janov Poljčane bo v torek, 8.
oktobra, ob 18. uri o kmečki
kulturni dediščini predavala dr.
Marija Makarovič. Sodelovale
bodo tudi domače ljudske
pevke.
PTUJ • V torek, 8. 12., bo ob
19.	uri v Glasbeni šoli Karola
Pahorja koncert pianistke Re-
nate Neuvirt iz Maribora, sicer
profesorice na Pedagoški fa-
kulteti v Mariboru in Univerzi
za glasbo v Gradcu. Igrala bo
dela Schumanna, Griega, Ra-
vela in Debussyja. Vstop je
prost.
SLOVENSKA BISTRICA • V
sredo, 9. decembra, ob 18. uri
bo o baroku v slovenjebist-
riškem gradu predaval Ferdo
Šerbelj, kustos za barok v
ljubljanski Narodni galeriji.
PTUJ • V četrtek, 10. 12., bo
ob 20. uri gostja literarnega
večera v okviru cikla Literarna
arena Svetlana Makarovič. Po-
govor bo vodil Aleš Šteger.
Prostor je potrebno rezervirati
na številki 771-494.
PTUJ • V ponedeljek, 7. 12.,
bo Gledališče Ptuj premierno
uprizorilo komedijo Petra Tur-
rinija Finžgar v seksšopu pod
režijskim vodstvom Zijaha So-
koloviča. Igrata Stanislava Bo-
nisegna in Peter Trnovšek.
Predstava bo ob 19.30.
PTUJ • V petek, 11. 12., bo
ob 20. uri v Narodnem domu
koncert Komornega moškega
pevskega zbora iz Ptuja in
Ženskega pevskega zbora
Concinite z Vrhnike.
PTUJ • V Mestni hiši je na og-
led razstava Cecilije Bernjak,
članice likovne sekcije DPD
Svoboda Ptuj.
PTUJ • V Mercatorjevi Bal-
govnici so na ogled svileni li-
kovni izdelki Branka Gorjupa,
člana likovne sekcije DU Ptuj.
KINO PTUJ • Do konca tega
tedna bo ob 18. in 20. uri na
sporedu Mesto angelov, od 8.
do 13. decembra pa prav tako
ob 18. in 20. uri Trumanov
show.