G L AS I L O D E L G,VN -H ,&A KOLEKTIVA ŽELEZARNE- ŠTORI
IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA
za mesec junij
; •/•
Aglomeracija.........................................  43	9
Elektroplavž .	.	.	.	.	.	.	.	.	.	555
Jeklarna .	.	.............................. 515
Valjarna ............................................. 56
Siva livarna.......................................... 45	2
Livarna valjev........................................ 55
Obdelovalnica valjev................................  .47
Samotna .	.	.	.	.	.	.	.	.	.	.	.	.	49.5
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic)	.	.	•	•	•	501
STORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik
Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jerhejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje
IZ SLAVNIH DNI NOB
Narodno-osvobOdilna borba slovenskega naroda se je razvijala razumljivo v tesni povezavi z bojem za svobodo drugih jugoslovanskih narodov. Na pobudo CK KP Slovenije je bil 27. aprila 1941 ustanovni sestanek' Osvobodilne fronte slovenskega naroda iij maja 1941 je zatjel izhajati »Slovenski poročevalec« ; kot informacijski vestnik OF. Partijska konferenca 1. in 2. junija 1941 v Ljubljani je sklenila naj vojni revolucionarni komiteji pospešijo priprave na oborožen upor. GK KPS je 22. junija ustanovil Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, ki je Ih. julija 1941 ukazalo, da je treba preiti v dejansko vstajo. Skupine ilegalcev so se reorganizirale v partizanske čete in okrog 22. julija pričele z oboroženimi akcijami. Tudi na območju Celjskega bazena sta tedaj bili ustanovljeni 1. Celjska četa in Revirska četa. Občina Celje slavi 20. julij kot občinski praznik v spomin na ustanovitev 1. Celjske čete. 22. julij pa je razglašen za DAM VSTAJE Slovenskega naroda. Vrhovni plenum OF je na svojem drugem zasedanju 28. julija 1941 podprl napore KP Slovenije in pozval Slovence na oborožen odpor. Po vsej razkosani Sloveniji so rasle partizanske čete in se formirale v' bataljone, ki so zadajali okupatorju vedno več hudih udarcev in pokazali, da se Slovenci nikakor ne mislimo pomiriti ž okupacijo naše domovine. Vrhovni plenum QF, v katerega se je s KPS povezalo 17 političnih in kulturnih Iskupin, se je na svojem 3. zasedanju 16. septembra 1941 v Ljubljani konstituiral v Slovenski narodno-osvo-bodilni odbor in sprejel odlok o vključitvi - slovenskih partizanskih čet v narodno-osvobodilne partizanske odelke Jugoslavije, Odlok o zaščiti slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev, po katerem so bili kaznovani narodni izdajalci Praprotnik, Ehrlich, ■ Natlačen, odlok o narodnem davku in odlok o posojilu svobode. Slovensko ljudstvo se je ravnalo po navodilih in odlokih OF in tako je nastala pri naš »država v .državi«'. Vsi okupatorjevi zverinski ukrepi in akcije niso zalegli, upor se je širil, okupatorjevo nasilje je le'še podžigalo in krepilo borbenost slovenskega ljudstva. Konec aprila 1942 že imamo tri grupe odredov, ki so jim pomagali bataljoni narodne zaščite. II. grupa se'je v nenehnih borbah prebila konec junija na Štajersko in tu okrepila NO borbo. Tudi močne ofenzive oku-paterjevih enot niso strle partizanske vojske, ki se je v borbah in trpljenju ojeklenila in kmalu reorganizirala v udarne brigade. Proletarska brigada Toneta Tomšiča se je formirala 16. julija 1942 v’Cesti na Kočevskem, Gubčeva brigada 4. septembra, na Trebelnem, Cankarjeva brigada 23. septembra v Lapmjah nad Spodnjim logom in Šercer-jeva brigada 6. oktobra 1942 na
Mokrcu. Te brigade so rasle v najhujših borbah s sovražnikom, saj je italijanska ofenziva proti partizanskim enotam divjala od
16.	julija do 4. novembra 1942. Novoustanovljene; slovenske brigade pa so s protiofenzivo zadajale sovražniku udarec za udarcem, uničile so sovražnikove postojanke: Sv. Križ pri Konsta-njevici, Suhor, Ajdovec, Dob in Primskovo. S pomočjo hrvaških brigad so od 30. januarja do 1. februarja 1943 pri Krašiču na Hrvaškem uničile italijansko koncentracijo, ki je štela več tisoč mož. Enega najtežjih porazov so doživeli Italijani 27. marca 1943 v Jelenovem žlebu, ko je bil uničen bataljon divizije Ma-ceratta. V Slovenskem Primorju sta se Severnoprimorski in Juž-noprimorski odred konec aprila 1943 reorganizirala,^ Gradnikovo in Gregorčičevo brigado, ki sta že maja tega leta prodrli med hudimi boji v Beneško Slovenijo • in tam širili vstajo med našimi rojaki, ki kar verjeti niso mogli, da se kuje tudi njim boljša usoda. Julija istega leta" sta se obe brigadi združili v Gradnikovo brigado. Na Gorenjskem se je v. tem času formirala Prešernova brigada. Na Štajerskem pa se je
6.	avgusta tega leta formirala iz Kamniško-z-asavskega odreda, Kozjanskega bataljona, Pohorskega in Koroškega bataljona Šlandrova brigada. Ti bataljoni so poprej operirali pod poveljstvom IV. operativne cone, Nemcem so zadajali hude skrbi in mnogo glavobola, da ne govorimo o srditosti, s katero so kovali hove in nove načrte za uničenje naših partizanskih enot, ki so se pa kar naprej jačale. Glavni štab NOV in PIÒ Slovenije je 16. julija 1943 ustanovil I. in II. Slovensko divizijo, ki ju je pozneje Vrhovni štab preimenoval v XIV. in XV. divizijo Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije.
XIV.	divizijo so sestavljale Tomšičeva, išercerjeva, Gradnikova in Prešernova brigada, v sestav
XV.	divizije pa so prišle Gubčeva, Cankarjeva in Šlandrova brigada. Poleg divizije pa je v vsej Sloveniji delovalo tudi več odredov.
Po kapitulaciji Italije. 8. septembra 1943 so enote NOV in PO Slovenije razorožile več italijanskih divizij v takoimenovani Ljubljanski pokrajini in v Slovenskem Primorju, /uničile so belo gardo in plavo gardo — kontrarevolucionarni organizaciji .slovenske reakcije — ter osvobodile vse to ozemlje. V Ljubljanski pokrajini so se formirale nvoe brigade in XVI. divizija v sestavu VIL korpusa, v Slov. Primorju so zrasle nove brigade v sestavu IX. korpusa. Gradnikova brigada se je vrnila: na Primorsko, Prešernova na Gorenjsko, Šlandrova pa na Štajersko, kjer se je formirala tudi Zidanškova brigada.
V osvobojenem Kočevju je od 1. do 3. oktobra 1943 zasedalo 572 izvoljenih odposlancev slo-
venskega naroda, ki so izvolili IOOF, Plenum OF ali SNOO in slovenske zastopnike v AVNOJ. Tak polet narodno-osvobodilnega gibanja je razdražil Nemce, ki so po razorožitvi italijanske vojske začeli iz Italije VI. ofenzivo 24. septembra 1943 pri Gorici, ki pa se je klavrno in brezuspešno zaključila 12. novem!)ra 1943 na Dolenjskem. Naša vojska je takoj prešla v protiofenzivo in osvobodila vso Notranjsko in Dolenjsko razen Novega mesta in Kočevja ter pretežni del Slovenskega Primorja.
Delovanje IV. operativne cone na Štajerskem pa je v februarju 1944 okrepila XIV. divizija, katere prihod pomeni definitiven konec utvaram okupatorja in domače reakcije, češ, da so vsaj del slovenskega področja izvzeli iz revolucionarne borbe. Po dveh mesecih nadčloveških naporov v borbah z okupatorjevimi enotami je združitev z enotami IV. operativne cone omogočila XIV. diviziji, da je po težkih izgubah
v moštvu in obremenjena s številnimi ranjenci Tanko začela intenzivneje koristiti vojaške baze; bolnišnice in Obveščevalno mrežo, ki so bile že v dotedanjih bojih ustvarjene na Štajerskem. Vse to je omogočilo po združitvi divizije z enotami IV. Operativne cone, enotnejšo,. bolj organizirano in učinkovitejšo akcijo všeh partizanskih enot nà področju Štajerske proti okupatorjevim silam.
19 m 20. februarja 1944 je bilo v Osvobojenem Črnomlju prvo zasedanje Slovenskega .narodno-. Osvobodilnega sveta (nastalega iž SNOO), prve. slovenske skupščine, ki je pristala na federativno zvezo slovenske države z drugimi jugoslovanskimi narodi in je s svojimi sklepi in odloki dogradila slovensko državnost.
Po vsej Sloveniji so se do osvoboditve ostrili boji z Nemci in njihovim (slovenskim) domobranstvom, ki so za vsako ceno hoteli uničiti NOV Slovenije. Na
Primorskem so Nemci s pogostimi ofenzivami skušali streti enote IX. Korpusa, ki so neprestano rušile J sovražnikove prometne zveze, na Dolenjskem, so divjale bitke za' césto Ljubljana—Gro-s up! j c -Novo mesto in za césto Pijava gorica—Ribnica—Kočevje, na Notranjskem' pa za železnico Ljubljana—'Rakek. Prometne zvè-že, življenjsko važite za Okupatorjevo italijansko bojišče pa so naše enote vsè bolj uspešno rušile. Na Štajerskem je uspešno operiral Kozjanski odred, ki je
7.	julija 1941 s svojimi bataljoni napadel nemško postojanko Pi-šece in jo uničil, naslednjega dne pa nemško postojanko v Za-bukovju pri Sevnici. Dne 15. julija je odred uničil postojanko v Pilštanju, zatem postojanko v Zagorju pri Kozjem. Pod pritiskom, naših partizanskih enot je sovražnik zapustil Planino pri Sevnici ’in Koprivnico. Tako je nastalo na Kozjanskem svobodno
(Nadaljevanje na 2 strani)
Delo osnovnih organizacij TK in problemi podjetja
Za čas letnih dopustov je sicer značilno, da je delo družbenih in političnih organizacij okrnjeno zaradi odstotnosti članov. Kljub tej neugodni tradiciji pa lahko letos trdimo, da se silovitost in pestrost dela tudi v tem letnem času ne zmanjšujeta. Kaže, da nenavadna dinamičnost vsakodnevnega javnega življenja celo stopnjuje tempo dela. V posplošeni napetosti in pričakovanju sprememb ter novih ukrepov rešujejo v podjetju vprašanja, ki zahtevajo trezne in temeljite presoje.
Tovarniški komite ZKS je imel v času od 27. 5. do 25. 6. t. L tri redne seje. Člani komiteja so razpravljali o izobraževanju, kadrovski politiki, sklepih in zaključkih ■ občinske konference ZKS, programskih izhodiščih za delovanje organizacij ZK v občini Celje, problemih higiensko tehničnega varstva v kolektivu, ideološkem izobraževanju, organizacijskih vprašanjih ter gospodarstvu. Vsako izmed obravnavanih področij je tako obširno, kompleksno in elementarno povezano v nezdružljivo celoto z vso organizacijo in delom v podjetju, da se razprave, ki so osnova za formiranje skupnega stališča in posredno oblikovanje smernic, ki jih daje organ organizacije zveze komunistvo, rie morejo omejevati izključno na predlagano tematiko, ampak se širijo mnogo globlje. Analiza kašnega manj pomembnega problema čestokrat nakaže nujnost vzporednega preučevanja sosednega področja. Taka -razvajenost in nerazdruž-Ijivost pa zahtevata izčrpno razpravo in aktivno sodelovanje vseh članov, če naj bodo stališča kristalno čista, pravilno defeni-rana in resničen odraz stanja ter teženj v kolektivu.
Tovarniški komite ZK je na XI. seji poisvetil precej časa obravnavi, izobraževanja in kadrovske politike v našem podjetju. Spričo dejstva, da je letos namenjeno za izobraževanje več kot 89 milijonov dinarjev, je jasno, da ne sme in ne more biti nobenemu članu kolektiva vseeno, kako se ta sredstva uporabljajo. Možnost izobraževanja je sicer z ustavo zagotovljena vsakemu članu naše družbe. Kljub
temu pa je dano delovnim organizacijam, da same po lastni presoji odločajo o izobraževanju se-, danjih in bodočih kadrov. Odgovorno nalogo izobraževanja uspešno vodi kadrovska služba. Navzlic uspešnosti njenega dela, pa so vse družbene politične organizacije in samo-upravni organi soodgovorni za oblikovanje in vodenje takšne izobraževalne ter kadrovske politike, ki najbolj ustreza našim pogojem, zàlite-vam, možnostim in perspektivnemu razvoju.
Naše podjetje daje veliko sredstev za šolanje bodočih članov kolektiva na visokih, višjih, srednjih in strokovnih šolah. Nihče ne dvomi v pravilnost takega početja, čeprav se včasih izkaže, da je to zgolj humana akcija, ker se velikokrat nekdanji študent iz 'različnih razlogov ne želi zaposliti v okolju ali na delovnem mestu, kjer so starejši sodelavci z delom pridobivali sredstva za njegovo šolanje. To je sicer stvar pravilnega odnosa posameznikov do naše stvarnosti in soljudi. Kljub temu pa bi bilo prav, da ,o tem razpravljajo klubi študentov.
Vzporedno z obravnavo štipendiranja se kaže vedno očitnejša težnja po temeljiti razpravi o možnostih splošnega, strokovnega in družbeno-političnega izobraževanja ljudi, ki so že člani na-šesra delovnega kolektiva.
Sodobni tehnološki- postopki, ki so vsakdanja nujnost našega časa, zahtevajo sposobne tehnično izobražene delavce;- pravica in dolžnost samoupravljanja pa nalagata zaposlenim tako odgovorne naloge, da jih morejo reševati samo široko razgledani upravljalci.
Statistični podatki kadrovske službe kažejo, da precej zaposlenih nima za svoje delo ustrezne izobrazbe. Veliko je tudi takih, ki nimajo popolne osnovne šole. Vsekakor bi bilo prav, da se pri orientaciji izobraževalne politike posveti več pozornosti iskanju realnih možnosti za pospešeno vsestransko izobraževanje članov kolektiva. Zavedajmo se, da je človek naše bogastvo in da je dviganje produktivnosti dela odvisno tudi od vsestranske izobraženosti vseh zaposlenih.
Iz slavnih dni MOD
(Nadaljevanje s 1. strani)
ozemlje, kar pa seveda okupatorju ni šlo v račun. Nemci so zato 18. julija 1944 napadli Kozjan- ■ ski odred na Bohorju, joda brezuspešno. Nemški pritisk na Kozjansko je razbremenila Tomšičeva brigada, ki je tedaj napadla postojanko v Šentjurju pri Celju in jo uničila. Dne 20. julija 1944 sta 6. in 11. brigada napadli postojanko in Rudnik Zagorje, da bi nemške sile pritegnili k Savi. Z istim namenom je 13. brigada napadla 22. julija 1944 postojanko Fram pri Mariboru in uničila posadko.
Načrt štaba Štajerske operativne cone je bil: z močnejšimi sunki ob Savi usmeriti sovražnikovo pozornost na južni del Štajerske, nato pa preiti v splošen, iznenađen napad na garnizije v .Zgornji Savinjski dolini in ustvariti tam osvobojeno ozemlje s središčem v Gornjem gradu. Iz žarišča tega svobodnega ozemlja bi potem prešli k čiščenju drugih področij: moravškega, Pohorja, kozjanskega področja. Enote Štajerske operativne cone so ta načrt uresničile. Julija in avgusta so osvobodile Zgornjo Savinjsko dolino, kar je povzročilo končen preokret položaja na Štajerskem, prehod v splošno ofenzivo naše vojske, Osvobodilne fronte • in vsega ljudstva proti okupatorju in izdajalcem. Ljudstvo je dobilo jasno predstavo o končnem propadu Nemčije. Na tem področju je bila vzpostavljena ljudska oblast — prva ljudska oblast na
Kadrovske komisije TK ZKS, sindikalne podružnice in DSP morajo pripraviti skupna stališča, ki bodo osnova za izdelavo pravilnika o bodoči izobraževalni in kadrovski politiki. Načela politike naj zajamejo družbeno, ekonomsko, strokovno in splošno izobraževanje. Določiti je tudi treba, kdo naj vodi kadrovsko politiko v podjetju.
Na isti "seji je TK ZKS pregledal sprejete sklepe občinske konference ZK ter programska izhodišča za bodoče delo., -Sklenil je, da se morajo s sklepi in izhodišči čimprej seznaniti člani vseh osnovnih organizacij v podjetju.
Na XII. redni seji je obravnavano higiensko-tehnično varstvo pri delu. Vedno ugotavljamo, da narašča število izostankov zaradi vzroki poškodb so: nepazljivost, neupoštevanje varnostnih predpisov, pomanjkljiva in neuktrez-nezgod pri delu. Najpogostnejši na zaščitna sredstva, nezavarovani stroji in naprave te varnostno neurejena delovna mesta. Za varnost pri delu morajo skrbeti neposredno predpostavljeni v ob-, ratu in pa zato odgovorna služba v podjetju. O sedanjem stanju higienskega in tehničnega varstva naj razpravlja sindikalna organizacija in organi delavskega samoupravljanja. V bodoče
morajo biti tudi v družbenem planu predvidena sredstva za osebno zaščito delavcev. Sindikalni odbor naj skliče posvetovanje predstavnikov družbenih in političnih organizacij, ki bodo izdelali predlog izboljšav zaščite pri delu, o katerem bo razpravljal upravni odbor.
V okviru ideološkega izobraževanja članov kolektiva bo v jesenskem času osnovana samo-Upravo-politična šola, kjer se bodo izobraževali sedanji in bodoči funkcionarji družbeno-političnih in samoupravnih organov v podjetju. Ideološka komisija pri TK je že izdelala statut in program šole.
Zaradi mnenja sekretarjev osnovnih organizacij, da je povezava med QO in TK ZKS pomanjkljiva, je sklenjeno, da se člani komiteja konkretno zadolžijo za spremljanje njigovega dela. O uspešnosti ali poman jkljivosti bodo člani poročali na sejah TK.
pil redna seja je bila posvè-čena obravnavi gospodarskih vprašanj našega podjetja. Predsednik komisije za gospodarska vprašanja pri TK ZKS je izčrpno poročal o sedanjem stanju, ugotovljenem na osnovi obstoječih podatkov. Po poročilu in plodni diskusiji je TK sklenil sklicati sestanek razširjenega po-
litičnega aktiva ter vodilnih uslužbencev, na katerem bi razpravljali o možnostih ekonomskega jačanja delovnih enot, organizaciji dela, delovni in tehnološki disciplini, modernizaciji proizvodnje, produktivnosti dela, administrativnih službah itd. „
Namen takega sestanka je ugotovitev skupnih stališč, ki bodo osnova za usmerjanje bodočega dela.
Aktivnost dela osnovnih organizacij je zadovljiva, če izvzamemo nekatere, ki še vedno ne morejo najti sebi ustreznega in primernega dela v svoji delovni enoti. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo njihova pestrejša in bolj učinkovito po temeljiti preučitvi sklepov občinske konfren-ce ter priloženih programskih izhodišč za bodoče delo. Skoraj vse osnovne organizacije še vedno sistematično in • prizadevno študirajo materiale VHI. kongresa ZKJ. Veliko časa posvečajo tudi obravnavi problemov, ki so v tesni zvezi z proizvodnjo. Osnovne organizacije nenehno skrbijo za pomladitev članstva. V zadnjem času pa veliko razpravljajo o delovni akciji pri graditvi tirov v obrate Štore II.
Navedeno kaže vsestransko prizadevnost in aktivnost pretežne večine članov ZK. Navzlic temu, pa bo ena izmed bodočih nalog TK vključiti v aktivno delo tudi tiste komuniste, ki še vedno z neomajno prostodušnost jo in senco lenobnosti v očeh opazujejo prizadevanje svojih tovarišev.
22. julij ■
Štajerskem — in 17. septembra 1944 so bile svobodne volitve v krajevne narodno-osvobodilne odbore. Zaradi zavarovanja hrbta pred prodirajočo Rdečo armado in za zavarovanje umika z Balkana bo Nemci novembra 1944 pričeli na Štajerskem silovito ofenzivo, ki se je vlekla skozi vso zimo in ki jo je ljudstvo na Štajerskem najbrž ne bo nikdar pozabilo. Vsi napori Nemcev in njihovih belogardističnih domobrancev pa so bili zaman. V silovitem ofenzivnem pohodu je TV. armada JA 1-. maja 1945 osvobodila Trst in Postojno, - IX. korpus pa Gorico in Tržič. 1. maja sta bila osvobojena Kočevje in Logatec, 5. maja Ribnica in Vrhnika, 6. maja Grosuplje in 9. maja Ljubljana. Poskus Löhrove armade, da se izmuzne in se prebije na Koroško, kjer bi se predali Amerikancem, so naše enote z veščim manevrom onemogočile in III. Armada je z enotami IV. operativne cone očistila 15. maja poslednji košček slovenske zemlje.
Na svečani seji je predsedstvo SNOS 5. maja 1945 v Ajdovščini sprejelo Zakon o riarodni vladi Slovenije in imenovalo narodno vlado Slovenije pod predsedstvom Borisa Kidriča. Popoldne
10.	maja 1945 je slovenska vlada prišla v osvobojeno Ljubljano. Tako je bila tudi krvava borba slovenskega naroda proti najhujšim tiranom in krvnikom v naši zgodovini zmagoslavno zaključena.
To je dan velike odločitve našega naroda, maloštevilnega, zaničevanega, zapostavljanega in zato vedno bolj malodušnega. Ta dan leta 1941 smo se odločili, da ne bomo več ponižni in potrpežljivi, pa naj nas tepejo še take nadloge. Če je vso našo preteklost označevalo neko splošno čustvovanje slovenskega človeka kot pripadnika odvisnega in nesvobodnega naroda, ki se bori za svoj goli obstoj, ker smo res bili nesvoboden narod, je podla izdaja vodstva države v- aprilu 1941 in postopek novih gospodarjev odprl našim ljudem oči. Zdrznili smo se in padla je odločitev, gremo v boj, skupno z vsemi narodi Jugoslavije, v skupne nopore, junaštvo, trpljenje, žrtve, poraze, a tudi v boj za zmago. Zakaj v srce nas je rezala obupna bolečina, saj so z vseh strani navalili v naše kraje pogrebci, da bi ves naš narod, vse narode Jugoslavije položili v grob. Na smrt obsojeni pa so se odločili za neenak boj in za obračunavanje s smrtnimi sovražniki naših ljudstev in vsakega napredka. Smrt fašizmu — svobodo narodu! To geslo je našlo zveste pripadnike v vseh naših pokrajinah.
Dvaindvajsetega julija je počil prvi strel iz partizanske puške slovenskega partizana in naznanil začetek vseljudskega upora proti okupatorjem. Prvi partizanski strel je sprožila Ra-šiška četa pod vodstvom Mihe Novaka v Šmartnem pod Šmarno goro.
Takrat je bilo na slovenskem že 25 gverilskih skupin in čet. 22. julij pa je bil dan, ko je slovensko ljudstvo začelo uresničevati sklep CK KP Jugoslavije o splošnem, organiziranem uporu. In dotlej popolnoma nevidni, neopazni ljudje so se zganili. Vrsta mož in žena, mladih in starih, ki so živeli skromno in vsakdanje življenje, neznatno, nepomembno, se je v tem odločilnem času dvignila za neslutena, pomembna in junaška dejanja, kakršnih ni od njih nihče pričakoval. Odločati je bilo treba med častjo in sramoto, kar je v teh hudih dneh pomenilo isto, kot voliti med življenjem in smrtjo. Na veliko začudenje mnogih omahljivcev so se mali in doslej
NAJPOMEMBNEJŠI DAN V ZGODOVINI
SLOVENSKEGA NARODA
ponižni ljudje odločali za čast in smrt. Moč, ki ni stvar posameznika, ki pa v posamezniku lahko izvršuje čuda, je dajala ljudem oporo in silo, da je zmogel vsè, da je prenašal nečloveške muke, ponižanje, pomanjkanje,-' krvava zasliševanja, taborišča smrti in samo smrt. Ta sila, ki je je posamezniku dajala pogum, mu dajala in nakazovala višji pomen in smisel, cilj, za katerega smo se borili, je bila" kolektivna misel, kolektivna zavest, kolektivna morala, kolektivna volja. V teh usodnih dneh smo spoznali zvezo med osebnostjo in kolektivom,
doživeli težke, a lepe trenutke, zakoreninila se je v naši zavesti, obogatila jo je. Nič niso pomagale okupatorjeve okrutne metode razseljevanja, pobijanja rodoljubov, streljanja talcev, kdor je ostal in imel v sebi še zdrav odnos do dogajanj, je našel pot v vrste upornikov, bodisi v delu na terenu, bodisi v vrstah partizanov. In tako je slovensko narodnoosvobodilno gibanje, ki je imelo močno oporo v Osvobodilni fronti, kmalu preraslo z gibanji ostalih jugoslovanskih narodov v močno armado, obenem pa je s sočasno organizacijo ljudske oblasti prek narodnoosvobodilnih odborov izvedlo na vsem jugoslovanskem ozemlju največji družbeni prevrat v zgodovini naših narodov.
Vsa poniževana slovenska zem-
lja je kipela v uporu, ki se je širil od Pohorja preko Dobrovelj in Menine planine, čez Dolomite in Ljubljano na Dolenjsko, Notranjsko, v Belo krajino in iz Gorenjske zopet skozi Ljubljano na Gorjance in na Bohor, a tudi v pokrajinah, ki so jih krivične meje odsekale od živega materinskega telesa, so zdaj z roko v roki z nami zadajali udarce okupatorjevim valptom uporni Tolminci, Vipavci in Brici. Trnovski gozd je dajal .zatošišče upornikom, sovražnik je naperil ost svojih ofenziv na Rog, v Notranjsko, v se kraje, ki so mu bili nevarni, a takih krajev je bilo Vedno več, saj se je naša vojska večala iz leta y leto, od ofenzive do ofenzive. Sovražniki niso računali, s kolikimi koreninami smo prirasli na našo zemljo, ki so jo tisočletja z žulji ljubkovali naši rodovi. Zato se je usodno zmotil, a zmotil se je tudi zaradi preroda, ki je klil iz novih idej-A to je ob spoznanju prave prirode tako, čudovitega odpora naših narodov tudi najbol skrbelo naše krvnike. To niso ideje, ki se porode pa v kratkem času zopet usahnejo, to je bilo neuklonljivo stremljenje, da se izkopljemo iz starega, krivičnega in da se tudi pri nas ustvari* svet _ na podlagi dela in njegove pravice. Glasniki takega sveta so bili možje, ki se niso naveličani brezdelja lotevali avantur, temveč so se šolali v kruti šoli življenja in preganjanja starih oblastnikov, prestali mučenje v ječah in taboriščih, se bojevali že v španski državljanski vojni na strani tlačenih in izkoriščanih in postali veliki možje dejanja, ki so s svojo besedo in krvjo dajali zgled, kako se je treba boriti ,za osvoboditev vseh ponižanih in zatiranih. Ti ljudje so tudi pripomogli do važne zgodovinske odločitve 22. julija 1941, ki pomeni za nas korak v lepšo bodočnost. Ta dan praznujemo v spomin na velike žrtve, ki smo jih dali za . tako veliko stvar, kot je zmaga nad tiranijo in preporod človeka.
STRAN 3
Najavljena je nsva gospodarska reforma
Značilnosti gospodarskih dogajanj v zadnjem času so mnogi pojavi, s katerimi se srečujemo tudi letos in imajo svoje koreni-pe v izredno neuravnoteženih odnosih gospodarskega razvoja preteklih let. V preteklem letu smo ob relativno močni gospodarski aktivnosti doživljali izredno ekspanzijo vseh oblik potrošnje zlasti pa investicijske po-
-	trošnje.
V ostri obliki se, je: pojavil problem naše plačilne bilance, ki ga je povzročil visok porast zadolževanja v tujini. Povpraševanje na domačem trgu je kljub porastu proizvodnje občutno preseglo ponudbo in v takšnih okoliščinah jè prišlo do znatnega porasta cen in življenjskih stroškov. Prekomerna investicijska potrošnja je bila nedvomno osnovni vzrok gospodarskih motenj. K temu pa lahko prištevamo tudi neskladno naraščanje nominalnih Osebnih dohodkov s produktivnostjo dela. Naraščanje same osebne potrošnje se v ekonomiki ne bi negativno odrazilo, ker lahko s prerazdelitvijo narodnega dohodka med podjetji in družbo v korist hitrejšega po-
-	večanja osebnih dohodkov zaposlenih. sledijo pozitivni učinki, ki se kažejo v naraščanju življenjskega standarda in večje ekonomske zainteresiranosti proizvajalcev za višjo produktivnost dela. Toda vse to pod pogojem, da je trg uravnovešen in da
■ vladajo stabilni pogoji gospodarjenja. Značilnost za neuravnovešenost trga so sedanji odnosi Cen, ki izvirajo kot nasledek politike Ceh po- letu 1952, ko smo prišli na prosto formiranje cen,'
. ki pa ga ni bilo mogoče dosledno obnavljati zavoljo obstoječih di-sproporcev in zavoljo potreb po ohranitvi življenjskega, standarda prebivalstva. To se je odrazilo v politiki cen v kmetijstvu s težnjo, da se pospeši specializacija vasi. Probleme, ki so se rodili iz take politike pa je morala reševati zavestna korekcija cen posameznih artiklov, kar je povzročilo številne anomalije.
Posledice takega stanja so bile visoke premije za izvoz, ki so inflacijsko vplivale na gospodarstvo, razne subvencije, regresi davčne olajšave in kritje izgub v kmetijstvu. Neustrezni kriteriji pri investicijskih odločitvah glede na strukturo, lokacijo in industrijsko zmogljivost so odigrali pomembno vlogo za sedanje stanje pri formiranju investicij in investicijske založbe. Precejšnje neskladje je povzročila tudi primarna razdelitev sredstev med družbo in kolektivi. Tako sé nam javlja, da je bazična, surovinsk-a industrija, energetika, premogovniki, transport in še nekaterim panogam ostalo znatno manj sredstev, da je vrsta proizvodov ravno teh panog imelo plafonirane ali odrejene cene in izkazovalo na ta način nižjo sfopnjo rentabilnosti, čeprav je njihova resnična produktivnost in rentabilnost že bila na določeni stopnji. Na drugi strani pa so panoge, npr. kot predelovalna industrija izkazovale daleko večjo rentabilnost, ki pa je bila dejansko navidezna, ker so ravno podjetje teh panog prejemala izdelke bazne in surovinske industrije po nižjih, neekonomskih cenah, kar je v veliki meri povzročilo tudi nezainteresiranost teh podjetij za večje izkoriščanje kapacitet in dvig produktivnosti. Danes smo se znašli kot posledica tega stanja v situaciji, da bazični, surovinski industriji in , energetiki zaradi nepravične primarne razdelitve primanjkuje sredstev za investicije.
Sedanje dalekosežne .spremembe > kakršnih verjetno doslej v dosedanjem razvoju še nismo doživeli, ne spreminjajo našega gospodarskega sistema ampak prinašajo v sistem določeno novo gospodarsko reformo, kjer bodo dosedanji gospodarski instrumenti doživeli več radikalnih sprememb. To se ne bo od-
zilo samo na celotnem gospodarskem in političnem področju, ampak pri sleherni gospodarski organizaciji, pogoji dela ter življenju slehernega posameznika.
Reforma prinaša uveljavljanje enotnega deviznega tečaja in s tem spremembo paritete dinarja napram dolarju, ki naj omogoči, da se vskladijo odnosi v cenah na notranjem trgu in v cenah s katerimi plasiramo naše izdelke. Dokončna višina deviznega dinarskega tečaja še ni znana (predlog je 1.200) dočim je turistični devizni tečaj povišan za 33,3 °/o oziroma zvišan od 750 na 1000 din. Predvidene so ukinitve premij za izvoz (razen malenkostnih izjem) vse dosedanje razne subvencije in regresi, povsem se ukine prispevek iz dohodka. Prometni davek se brez izjeme prenaša; iz proizvodnje v potrošnjo, to je v trgovino na drobno. Obresti ha sklade v gospodarstvu se uveljavljajo na-vseh sektorjih družbenega gospodarstva in bodo osnovni elementi ki bo garantiral minimum družbene rentabilnosti. ObrCsina mèra bo enotna in naj bi znašala 4 %. Le nekatere dejavnosti bi imele znižano stopnjo za 2%; Znižane bodo carinske stopnje od povprečno 23,3 % na 11,8 % in s tem približale odnosom, ki vladajo v razvitih evropskih državah. Znižal bi se prispevek iz osebnega dohodka od 17 na 10 % s tem, da bi republika lahko predpisala največ za 2 % povečano stopnjo za začasno' intervencijo pri saniranju gospodarskih organizacij. Predvideva se v bodoče tudi minimalne stopnje amortizacije, ki naj zavarujejo integralnost osnovnih sredstev in minimalno družbeno rentabili-teto, podjetjem pa bo prepuščeno, da v okviru možnosti svoje rentabilnosti sama določajo višje stopnje. Namen je vplivati na podjetja, da izpolnijo in modernizirajo svojo tehnologijo, rajo svojo tehnologijo.
Predvidena je tudi revalorizacija osnovnih sredstev. Sam sistem delitve dohodka in liberalna politika kreditiranja obratnih sredstev je zagotavljala podjetjem potrebna 'obratna sredstva na račun emisije, zato se je v kolektivih ustvarilo mnenje, da je oskrba z obratnimi sredstvi naloga, ki se mora reševati zunaj proizvodnje. Zaradi tega so i izdelani' ustrezni restrik-cijski ukrepi, ki predpisu jejo podjetjem, da morajo vlagati svoj čisti dohodek v obratna sredstva in da formiranje lastnih obratnih sredstev brez dodeljevanja kreditov postaja sestavina trajne podjetniške poslovne politike.
Na področju hranilnih vlog in potrošniških posojil se predvideva za hranilne vloge zaščita, ki se bo odražala v tem, da se bodo v H. polletju dodatno obračunale obresti v višini indeksa porasta cen na drobno. Pri potrošniških posojilih pa se bodo dodatno zaračunale obresti v II. polletju v višini indeksa porasta cen na drobno. Na področju reguliranja odnosov cen, predvidevamo znatnejše spremembe povečanja cen surovinam, premo, gu, elektro energiji, transportu, kmetijskim pridelkom, najavljeno pa je tudi predvideno povečanje najemnin.
Nedvomno bo uveljavitev predvidene gospodarske reforme vplivala tudi na pogoje gospodarjenja in ekonomsko finahčni rezultat našega ' podjetja. Kolikor bodo ugodneje vplivali spremenjeni instrumenti delitve , in sprostitev dosedanjih plafonira-nih Cen naših izdelkov panoge 114, toliko bolj bodo v negativnem smislu vplivale' povečane cene surovin, transporta, elektro i energije, sprememba kursa dolarja pri uvoženih surovinah in plasmanu naših izdelkov na tujem tržišču. Z novimi gospodarskimi ukrepi si • moramo biti na jasnem, da se vmešavanje družbeno političnih forumov omejuje že skoraj na minimum,
da od zunaj ni pričakovati raznih administrativnih olajšav, ki bi zboljšale položaj podjetja, ampak je potrebno pričeti samo znotraj kolektiva intenzivno iskati take ustrezne ekonomske proizvodne rešitve, ki bodo do-prinašale maksimalni ekonomski uspeh, kar pomeni tak dohodek, ki bo zadovoljeval rast nominalnih in realnih osebnih dohodkov skladno s produktivnostjo in omogočal določene akumulacije za razširjeno reprodukcijo in družbeni standard.
Sleherni Član kolektiva in‘delovna enota bodo čutili vpliv nove reforme. Zato- nani- mora biti jasno, da sami izračuni, kako se bo podjetje znašlo pri formiranju novih prodajnih cen v spremenjenih pogojih poslovanja5 še niso dovolj. Čimprej mo-
lž leta v leto vše bolj občutimo potrebo po organiziranem deluj ki je predpogoj za racionalno proizvodnjo. Za nami je čas deklaracij o delitvi in produktivnosti, kajti sodobni tržni pogoji zahtevajo cenene in kvalitetne proizvode. Ti pogoji diktirajo v prenesenem ismislu tudi tempo razvoja in nivo organizacije v podjetju.
Brezhibno delovanje služb in koordinirano delo teh s proizvodnimi ter pomožnimi obrati je pogoj za uspešno proizvodnjo. Uvajanje sodobnih oblik organizacije, ki zagotavljajo povišanje produktivnosti in rentabilnejše izkoriščanje delovnega časa vseh zaposlenih, ni Več novost v podjetju ampak neizogibna nujnost.' Dadanšnji organizacijski principi zahtevajo preciziranje dolžnosti in točno določitev obsega njihovega dela. Istočasno pa se poudarja tudi osebna- odgovornost članov služb.
V prekledkih želimo publicirati in s tem seznaniti kolektiv z razvojem ter vlogo priprave' proizvodnje v naši gospodarski organizaciji. Razen tega bomo obravnavali medsebojno sodelovanje s. proizvodnimi ter pomožnimi obrati in službami; analizirali bomo ugotovljene pomanjkljivosti in načelno prikazali perspektivne naloge priprave proizvodnje v luči pomembnosti te službe v drugih podjetjih, doma in v svetu.
Razvoj priprave proizvodnje
Organizacijska enota — priprava proizvodnje .. je v razvo-
ju. Formirana je v letu 1960 kot ■ centralna priprava dela brez čvrstih pozicij v organizaciji podjetja. Zamisel za novo formirano organizacijsko š£§§ centralno pripravo dela — je temeljila na sodobnih principih Organizacije dela v industriji, vendar iz različnih opravičenih razlogov ni našla svoje vloge. Vloga centralne priprave ni mogla biti realizirana Brez najtesnejše povezave s proizvodnimi obrati, komercialnim in finančnim sektorjem, organizacijskim birojem ter ostalimi službami. Razen tega ni imela dovolj potrebnega kadra.
•Naloge centralne priprave dela so vršili deloma komercialni sektor, obratna priprava dela v livarni, v veliki meri pa obrato-vodstva obratov.
Delitev dela ni bila izvršena -niti načelno, zato so opravljali vsi vse, kar je pač potrebno pri organiziranju, vodenju in spremljanju proizvodnje. Rezultati tega so bila pogosta nesoglasja, različna mnenja in zahteve. Posledica teh dejstev se je odrazila v počasnem razvoju današnje priprave proizvodnje.
Leta 1963 je uprava podjetja dala poseben poudarek na vlogo
ramo preiti na konkretne priprave, da nas spremembe ne bodo našle popolnoma nepripravljene: Iskati moramo notranjé rezerve, ki jih ni malo v podjetju na vseh področjih dela v proizvodnji, administraciji, pomožnih in strokovnih službah. Temeljito se moramo spoprijeti z vsemi vrstami stroškov,, ki nam obremenjujejo naše izdelke počenši od porabljenega materiala in surovin, odpadkov, izmečkov vloženega dela, izkoristka delovnega časa, strojev in naprav do izkoristka tehničnih kapacitet. Odločno moramo zavreči miselnost, ki še vlada med kolektivom, da lahko naša proizvodnja prenese tudi pod novimi pogoji najrazličnejše finančne obremenitve in da to ne vpliva na ekonomičnost poslova-
priprave proizvodnje. V polni meri je upoštevala in podpirala iniciativo ter predloge org. biroja, zaposlenih v pripravi proizvodnje in drugih članov kolektiva iz proizvodnje ter sektorjev.
Predpogoj za uveljavitev te službe je bil ustrezen kader. To vprašanje je rešeno z združitvijo bivše centralne in obratne priprave dela v skupnih prostorih obračunske službe. Združitev in preselitev je izvršena 15. marca 1963. leta.
Združitev kadra z različnimi gledanji na nòve organizacijske prijeme je prinesla nekaj težav, vendar so te v razmeroma kratkem času z razumevanjem večine zaposlenih bile odstranjene. Delitev dela, delovna disciplina, nenehni poudarek na odgovorno nalogo, ki jo ta služba mora hitro prevzeti, obvladati in dosledno vršiti so bili pogoji, da se je formirala organizirana enota tehnično izobraženih ljudi praktikov tako, da je večina zaposlenih že po nekaj mesecih z velikim zanimanjem sledila razvoju z osnovno motivacijo —- čim-več pripraviti proizvodnim obratom in drugim službam.
Za izboljšanje in delitev dela je bilo nešteto predlogov, katerih večina je bila hudi sprejeta, čeravno ne z lahkoto. Dolga leta se je delalo in se še danes tako kot »nekoč, ko ni bilo težav«. Hiter razvoj podjetja-v pogledu količine, kvalitete in asortimana proizvodov v tesni povezavi z vedno večjimi zahtevami naročnikov je prehitel razvoj zaposlenih. Stare metode dela so postopoma odmirale, vendar prepočasi, kar je posledica tega, da je del mlajšega kadra prehitro osvojil prejšnje principe dela, novim metodam pa ni posvečal dovolj pozornosti.
Neštetd naprednih in organizacijskih ukrepov v obliki predavanj, nasvetov in okrožnic ni bilo sprejetih v taki meri kot se je pričakovalo. Sektorji in službe so v večini primerov prilagajale organizacijske ukrepe v prid svojim nalogam, največkrat brez poznavanju dela in težav drugih služb, v podjetju. Naprednejše sile v^ podjetju brez ozira na ,delo in funkcije so uspevale, ostale pa so se po sili prilagajale, vendar ne z enotnim interesom, ampak zato, ker je to bila zahteva.
Novi gospodarski ukrepi in vključitev organov upravljanja, najprej centralnih nato pa še obratnih, v mehanizem gospodarjenja in upravljanja so predstavljali nove pobude, ukrepe in izvajanja na delovnih mestih v seh službah tako, da je kljub organizacijskim hibam uspešno sodelovalo veliko število zaposlenih' pri uvajanju naprednih
n ja in na kraju na, standard vseh zaposlenih.
Reformo moramo razumeti tako, da konkretno odkritim notranjim rezervam takoj z ustreznimi ukrepi napovemo brezkompromisen spopad, odločno vztrajamo brez popuščanja pri vseh tistih odločitvah, ki so ekonomsko utemeljene in. prinašajo ustrezni boljši finančni rezultat, pa čeprav bo marsikdaj za posameznika boleče. Odločilno vlogo bo odigrala ekonomičnost poslovanja, ki se bo odrazila v čim nižjih lastnih cenah naših izdelkov, ker le na ta način bomo ekonomsko in konkurenčno sposobni plasirati naše izdelke na notranjem tržišču in se kot enakovredni partner lahko vključevali v mednarodno delitev dela na zunanjem tržišču.
misli, kar se je posebej odrazilo v povečanju nove ter osvajanju predvidene proizvodnje, dvigu produktivnosti in kvalitetnem premiku. Načrtno izobraževanje kadrov in kadrovski premiki, ki so izvršeni v zadnjih letih predstavlja skok v naprednejšo sodobno organizacijo dela.
Površni opazovalec velikega premika ni opazil in gleda razvoj in spremembe kot nekaj, kar se je razvilo samo od sebe, ■ čeravno je to nemogoče. Vsaka naloga, pa naj bo še tako enostavna zahteva veliko truda in sodelovanja vseh prizadetih ne glede na to ali ima ta naloga značaj operativne — proizvodne, administrativne, vodilne ali upravne dejavnosti;
Pomen priprave proizvodnje
Proizvodnja materiala dobrin je osnovni pogoj družbenega življenja. Gospodarska organizacija je lahko učinkovita le v primeru, če vsi njeni organi pravilno delujejo. Množica materiala in delovnih sredstev nam ne pomaga mnogo, če organiza-* cija dela ni v skladu z zakonitostmi, ki določajo človekovo delovanje.
Pojem moderne organizacije dela še ni postal domač, čeprav ga v zadnjem času pogosto uporabljamo. Člane našega podjetja čaka naloga da povečamo rezulate svojega gospodarjenja ter produktivnost in se uvrstimo na raven najsodobnejše proizvodnje.
Ker to niso lahke naloge, je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti. Že začeto pionirsko delo nam ne okriva samo skrite rezerve, ampak nas uvaja celo na neizkoriščena področja.
Delitev dela, prepotreben člen v gospodarjenju je poznal že prazgodovinski človek v tem, da je ločil različne sposobnosti človeka. Širša delitev dela, ki je zaznamovana v fevdalni družbi je nastala iz novih proizvodnih odnosov, ki so razdelili ljudi v razrede. .
Razvoj delitve dela je šel od tedaj nezadržno naprej. Delitev so narekovali novi tehnološki postopki in ekonomski računi. Danes ne govorimo več samo o delitvi, ampak že o pravi razcepljenosti dela: Proizvodni proces je le del celotnega delovnega procesa oziroma delovnega kroga gospodarske organizacije. Poleg proizvodnih oddelkov v ožjem pomenu besede, imamo še službe kot v ožjem pomenu besede, imamo še službe kot nabavo, prodajo, računovodstvo, vzdrževalno. kontrolno, kadrovsko službo, pripravo proizvodnje idr. Y vseh teh oddelkih in službah teče delo
ORGANIZACIJA DELA v našem podjetju
Ali je rekonstrukcija in gradnja našega podjetja ustavljena?
Na številna vprašanja članov kolektiva kako je z našo investicijsko izgradnjo, ali bo ustavljena ali se bo nadaljevala, dajemo v naslednjem sestavku naslednje pojasnilo:
Y. začetku letošnjega leta, ko smo sestavljali plan investicijske izgradnje v tem letu, smo ugotovili, da moramo za normalni potek del z intenzivno investicijsko dejavnostjo nadoknaditi • predvsem zaostala gradbena dela, da bo možno pravočasno pričeti z montažo opreme. Izračunali smo, da bomo letos potrebovali za gradbena dela, domačo in uvozno opremo ter ostala plačila skupno 4.217 milijonov dinarjev.
Zaradi še nepodpisane kreditne pogodbe za pokritje nastalih podražitev, kar je posledica različnih stališč Jugoslovanske investicijske banke v Beogradu in Splošne gospodarske banke v Ljubljani glede roka izgradnje in načina plačila uvozne opreme, se investicijska dejavnost v prti precejšen vpliv na zmanjšanje investicijske potrošnje. Splošna vem polletju ni mogla tako odvijati kot smo si želeti. Od 22. aprila letos nismo mogli plačevati nastalih obveznpsti izvajalcem gradbenih del in dobaviteljem domače opreme.
Iz dnevnega časopisja zadnjih dveh mesecev so poznani bližnji goispodarski ukrepi, ki bodo ime-restrikcija investicijske izgradnje se bo poznala tudi v našem podjetju.
Konec meseca junija je bila v našem podjetju komisija Splošne gospodarske banke, ki je prišla z namenom, da ugotovi kakšno je stanje del pri naši izgradnji in kakšen bi bil minimalni obseg del v drugi polovici letošnjega leta, da se dokončajo in zavarujejo sedaj odprta dela na valjarni in omogoči vskladišče-nje uvozne opréme, ki bo letos prišla v Štore. Komisija je'ugotovila, da je • potrebno nadaljevati v zmanjšanem obsegu dela na valjarni, dočim se vsa ostala gradbena dela odložijo na prihodnje leto. Pri domači opremi se nadaljujejo dela po sklenjenih pogodbah, prav tako' pa dela na izdelavi prohjektov. Z zmanjšanim obsegom del v letošnjem letu se je revidirala tranša na 5.1.20 milijonov din, od tega pa predstavljajo največji delež plačila za uvozno opremo in carino.
Po trenutno znani situaciji lahko zaključimo, da investicijske izgradnje letos ne bomo ustaviti, pač pa bomo delati v zmanjšanem obsegu. Izgradnja nove spe-
cialne litine se pa bo vršila normalno, ker se ta obrat financira iz lastnih sredstev.
dipl. metal. inž. B. D.
\—/	INN?/	iNfer/ iN^Cr/ INN?/ INN?/ InN?/
OB TAKŠNIH ŠTEVILKAH
SE JE TREBA RESNO
ZAMISLITI...
V letu 1965 je bilo v Sloveniji 58.894 poškodb pri delu; v letu 1964 pa se je število poškodb pri delu, upoštevajoč porast zaposlenih, povečalo ,za 4,83 % ter je. znašalo število poškodb okoli
62.000.	Število izgubljenih dni je bilo v letu 1963 zelo visoko in. je znašalo 1,110.908 dni. Če ne gledamo čisto z humanitarnega stališča posledic takšnega stanja ter poskušamo približno oceniti materialno škodo po mednarodni klasifikaciji, ki zajema neposredne stroške (dajatve socialnega zavarovanja, stroški pri zdravljenju) in posredne stroške (izpad proizvodnje glede kvantitete in kvalitete, usposabljanje novih kadrov) pa znaša ta škoda za našo republiko V lanskem letu okrog 30 milijard dinarjev.
Nova hala
Organizacija dela v našem podjetju
(Nadaljevanje s strani 3)
več ali manj prav tako po načetih delitve. Naloge so postale- bolj obširne in zahtevajo toliko različnega znanja, da posameznik lahko opravlja le majhen del. Delitev dela je toliko bolj pomembna zato, ker se vsebina nalog z napredkom tehnike, znanosti in zahtev tržišča neprestano spreminja in dopolnjuje. Organizacija dela zahteva skladno, istočasno spremljanje nalog, posameznik pa se lahko le postopno dopolnilno usposablja. Pri uvajanju sodobne organizacije dela, se nenehno srečujemo s človekom, ki mu je pri takem razcepljenem delu okrnjena ustvarjalnost osebnosti. Delovnih metod ne more več izbirati sam, ravnati' se mòra po napotkih, zato se marsikdo čuti prikrajšanega za odvzeto ustvarjalnost v širšem smislu. Stični pojavi nastopajo pri izpopolnjevanju organizacije delitve dela med službami, kajti v takem primeru je nujno dopolnjevanje oziroma odvzemanje
določenega dela, ki ga je dolgo vršila ena ati druga služba.
V	našem podjetju zaenkrat teh negativnih pojavov še ne srečujemo v tako ostri obliki, vendar ne zato, ker smo jih odpravili, ampak predvsem zato, ker do prave delitve dela še nismo prišli.
Pri organizaciji dela moramo predvsem upoštevati ekonomske prednosti deljenega dela:
—	dosledno deljene delo zahteva mnogo manj delovnih sredstev;
—	čim manj različnih elementov izdeluje ati pripravlja posameznik tem manj se zadržuje material. iS tem dosežemo hitrejše obračanje, kar je zelo pomembna ekonomska postavka;
—	racionalno izkoriščanje prostorskih zmogljivosti;
■■“U- maksimalno izkoriščanje obratnih in osnovnih sredstev (hitra amortizacija) ;
—	specializacija za posamezna dela: človek se specializira in nenehno dviga produktivnost ter izboljšuje kakovost izdelkov.
V	visoko organiziranih in specializiranih podjetjih pripravlja
celotni delovni proces priprava proizvodnje. Ta služba ima v različnih podjetjih različne naloge, odvisno pač od vrste in načina proizvodnje -izdelkov. Zato ni mogoče znanih programov te službe kopirati, ampak je treba osnovne naloge dopolnjevati v okviru zahtev in pogojev, ki jih nudi neka vrsta proizvodnje.
Osnovna dejavnost te službe je v strokovno tehnično-ekonom-ski pripravi proizvodnje. Proizvodni obrati in komercialna služba morata dobivati točno obdelano materijo v tem smislu, da proizvodnja teče nemoteno, prodajna služba pa lahko na osnovi kalkulacij vodi politiko prodaje in pridobivanje naročil. Upoštevajoč, da se v pripravi, zaradi značaja dela, zbira mnogo podatkov, lahko ta služba pri ustrezni organizaciji zbira in nudi podatke knjigovodstvu in vsem drugim službam v podjetju. Ta pomembni člen med proizvodnjo in trgom mora v veliki meri prispevati k racionalni proizvodnji in uspešnemu gospodarjenju v podjetju.
S
Pišek Alojz, str. inž.
Firma Mobil-Oil Austria,' s sedežem na' Dunaju, je priredila za vse uporabnike svojih maziv kratek seminar, na katerem smo, biti seznanjeni z njihovo proizvodnjo, kakor tudi. z uporabnostjo njihovih maziv. Podan je bil splošen pregled stanja tehnike mazanja v Avstriji kakor tudi v svetu. Za vsako področje so predavati spfecialisti, ker je njihova tehnična služba tudi tako po specialnostih organizirana. Ogledali smo si več avstrijskih železarn, zlasti tistih, ki imajo dobro organizirano službo mazanja in pri katerih že prednjačijo sodobni centralni sistemi mazanja. Seminar je bil V glavnem namenjen za jugoslovanske železarne, prisostvovati pa so tudi tehnični strokovnjaki Petrola, Jugopetrola in Chemcolorja iz Zagreba.
Na začetku smo biti seznanjeni ž osnovnimi lastnostmi in uporabnostjo maziv, ki jih proizvaja firma Mobil Austria v svoji rafeneriji v Kagranu pri Dunaju. To rafinerijo smo si tudi ogledati in bo kasneje še omenjena. Večina predavanj so spremljati s filmi, ki so praktično ih zelo nazorno prikazati različne sisteme mazanja, njihovo organizacijo ter posledice dobre in slabe organizacije mazalne službe v podjetjih, predvsem pa v železarnah. Velja omeniti, da je bila Avstrija pred leti na področju tehnike mazanja v približno takšnem stanju, kot danes jugoslovanske železarne, izjemo tvorijo le redki novi pogoni. Avstrijski strokovnjaki s te veje tehnike so prišli do zaključka, da je zastarel, primitiven način mazanja tako neekonomičen; da ga je nujno čimpreje zamenjati s sodobnimi načini, to je s centralnimi sistemi in avtomatskim mazanjem. Za takšne sisteme pa je poleg ostalega potrebno od-, govarjajoče mazivo, solidna oprema in dobra organizacija. Prišli so do zaključka, da je posamično mazanje, ati bolj točno, mazanje direktno z oljno kantico tako zastarelo in neekonomično, da predstavlja že posebno coklo za proizvodnjo. Prav to jih je vodilo, da so veliko železarn, predvsem pa seveda valjarn prav v zadnjem času preurediti na centralne sisteme mazanja. Novo projektirani pogoni pa so brez-pogo jno vsi predvideni s Sodobnimi postopki mazanja, projektirali pa .so jih posebni strokovnjaki iz te veje tehnike. |
Na tej stopnji razvoja tehnike mazanja, takoimenovani mazač, kot ga poznamo pri nas še danes, nima več svoje zaposlitve, ampak ga zamenja avtomatizirana oprema, nadzor nad to opremo pa vodi za to kvalificiran kader, ki se razvije iz svojih osnovnih poklicev, predvsem pa ključavničarjev. Pri današnji stopnji opreme železarn, predvsem pa valjarn, so čista mineralna olja ta-korekoč odpovedala in se danes uporabljajo .predvsem compondi-rana in DTE olja. To.so olja z raznimi dodatki za poboljšanje mazivne sposobnosti, dodatki za visoke pritiske, dodatki za obstojnost in antikozorijski dodatki. Seveda je pri teh oljih še dokaj odprta izbira in je za vsak posamezen primer pač treba izbrati najprimernejše mazivo, kar pa je mogoče le na podlagi dobrega poznavanja lastnosti posameznih olj. Priporočilo dobavljača je seveda upoštevati, pri tem pa dodati še nekaj svojih izkušenj, ker se proizvajalci neredko preradi omejijo na izredno zahtevna maziva, da se pač vsestransko žasigurajo. Niso pa tudi redki primeri, da so posredi še komercialni interesi določene firme. Popolnoma jasno je, da navadna mineralna olja za težke železarske oziroma valjarske prilike ne odgovarjajo, kar smo imeli priliko ugotoviti pri obeh naših reduktorjih za pogon prog
POTI
v valjarni. Levji delež pri pojavi »pittingov« nosijo najčešće neodgovarjajoča maziva, ki ne vzdržijo tako velikih pritiskov, kot se pojavljajo pri reduktorjih valjarn, kjer pride neredko do zelo močnih sunkov. Za takšne primere se najbolj obnesejo kompóndirana olja, neredko pa so potrebni celo EP dodatki. Pojavi »pittingov« so se pokazati po večini v vseh naših železarnah in se je stvar omejila, saj popraviti se tako ne da, le s kom-pondiranimi olji. Pri tem je interesantno še to, da je naj največji „proizvajalec reduktorjev, Litostroj, prišel do istega zaključka in zadnji dve leti uporablja za železarske reduktorje izključno kompondirana olja.
Naslednje vprašanje; ki je bilo v Avstriji prav tako problematično, kot je danes pri nas, so kadri, ki v mazalni službi delajo. Tudi pri njih je Vladalo mišljenje in so tako na žalost tudi delati, da je bil mazač lahko vsakdo, nevezano na svoj osnovni poklic, oziroma da so ga vrinili v to službo iz kakršnih koti razlogov. Tako je imela mazalna služba poleg problema maziv, še problem kadrov. Takšno zgrešeno mišljenje se je danes pri njih povsem spremenilo in so v službi zaposleni le kvalificirani delavci s svojimi osnovnimi poklici. Njihovo vodstvo je postavljeno prav tako, kot pri ostalih službah s svojimi izmenskimi vodji, delovodji in obratovodji. Celotna organizacija pa je vezana na centralno službo vzdrževanja, kar je seveda edino pravilno. Ta korak v rešitvi kadrov je prinesel njim ogromne prihranke, tako na zmanjšanju porabe ma: ziv, zmanjšanju vzdrževalnih stroškov, največ pa na zmanjšanju izpada proizvodnje.
Kaj lahko doprinese sodobna in dobra organizacija te službe, velja navesti' primer, da ima firma »VOST« v Linzu v eni izmed svojih velikih sistemov centralnega mazanja v uporabi olje že celih 10 let. Dodajajo ga le toliko, kolikor se ga pri mazanju izgubi. Tako dolga uporabnost pa' seveda zahteva vsestransko mehanizacijo, to se pravi čistilne filtre, céntrifuge in dobro kontrolo. Oni med normalnim obratovanjem pošiljajo del olja skozi centrifuge, ter tako izločajo eventuelno Vodo in tudi nečistočo, kar je, seveda eden izmed osnovnih pogojev za uporabo olj. Potrebno je tudi vršiti kontrolne analize in sproti ugotavljati povečanje škodljivih ati spreminjajočih še dodatkov v olju. Za jugoslovanske razmere Zaenkrat ni mogbče računati s tako dolgo uporabnostjo olja, ker takorekoč nobena železarna nima primernih čistilnih naprav in vsestranske kontrole, kot je to potrebno. Y Avstriji imajo tudi posebna podjetja, ki se ba-vijo samo s čiščenjem mazalnih sistemov tako novih, kot tudi tistih, ki so bili že v pogonu : in jim je potrebna zamenjava z drugovrstnimi olji ati pa je bilo na njih opravljeno kakšno popravilo. Čistoča mazalnih sistemov je namreč eden od zelo važnih pogojev za nemoteno obratovanje, prav zaradi tega pa so se v Avstriji odločiti za osnovanje takih podjetij, ki so za to delo posebej specializirana in zanj prevzamejo tudi garancijo.
Posebna predavanja smo imeti tudi s področja mazalnih aparatov- Predvsem je šlo , tu za mazalne aparate za centralno in seveda avtomatsko mazanje z mastjo. Nobene razlike, vsaj bistvene ne, pa ni pri aparatih za mazanje z oljem. Če je za določeno mazalno mesto potrebno impulzno mazanje v časovnih razdobjih, je tu zopet najprimernejše centralno mazanje. V ta namen smo obiskati tudi firmo Friedmann na Dunaju, ki izdeluje takšne mazalne sisteme in nam je nji-
PO AVSTRIJI
liov specialist za tovrstno dejavnost predaval o tem. V njihovih pogonih pa smo si ogledali že izdelane mazalne sisteme v mon-! taži, kakor v probnem obratovanju. Tu velja pripomniti, da so za Rumimi jo izdelali sistem centralnega mazanja, katerega vodi so dolgi skupaj 7 km. Tu gre namreč za centralno mazanje velike valjarne;; Prr tem je interesantno še to, da centralne sisteme .mazanja z mastjo danes počasi že izpodriva céntralni sistem mazanja z oljno meglo. Potrošnja maziva se v tem prmeru občutno zmanjša, kar pri tako velikih sistemih prinese dokaj-šen prihranek.
Obiskali smo tudi rafinerijo v Kagranu, ki predela letno
400.000	ton surovega olja. Ta rafinerija je značilna še po tem, dà pridejo v njo vsi prazni sodi firme Mobil, ki se tu temeljito očistijo in na novo prepleskajo, tako da je žasigurana 100 % čistoča, kar je za maziva 'seveda velikega pomena. Noben sod firme Mobil se v Avstriji ' ne čisti drugje, kot samo v rafineriji Kagran, ker hočejo tako doseči največjo sigurnost pri čistoči. V ta namen je v tej rafineriji poseben oddelek, ki opravlja samo -to čiščenje in obnavljanje sodov. Seveda je primerno mehaniziran, tako da tvori manuelno delo le še redko izjemo. Tu delajo vse kontrolne analize za vsa olja, to .stempravi analize olj in masti, ki jih proizvajajo in kontrolne analize olj, ki so že v pogonu. Kontrolne analize delajo tudi za Mobilova olja, ki so v pogonu v naših železarnah in pri tem tudi svetujejo nadaljnjo uporabo, oziroma zamenjavo. Ugotoviti, če je olje še uporabno, namreč ni tako enostavno, kot bi se nestrokovnjak predstavljal. Za tak-- šno odločanje je namreč potrebno veliko izkušenj, ker napisanega pravila za to ni mogoče dobiti, niti vnaprej predpisati.
Ogledali smo- si tudi oskrbo z gorivi in mazivi dunajskega letališča Schwechat, kjer pristajajo v glavnem vse mednarodne proge. Tu imajo za tankanje posebne avtocisterne ' z vso mehanizacijo, avtomatiko in požarno varnostno opremo.
Na krožni poti ogleda železarn smo si najprej ogledali železarne na Štajerskem, in sicer kot prvo valjarno Alpine Donawitz, ki ima ca. 7000 zaposlenih in dela predvsem profilno železo. Tu imajo montirano ameriško kon-tinuirno progo firme Morgan. Cela valjarna je tako rekoč izključno centralno mazana, tako da je potrebna samo kontrola in ev. odklanjanje defektov na mazalnih aparaturah. Imajo avtomatske mazalke firme Ferval ameriškega porekla z impulznim dodajanjem maziva. Tu velja omeniti, da imajo strojnico popolnoma zastèkleno, obloženo s ploščicami in opremljeno s posebnim montanžim žerjavom, ki služi za ev. popravila, kaltor tudi za montažo. Vsepovsod imajo nameščene avtomate za osvežujoče pijače, in, to čim bližje delovnim mestom, da se tako porabi čim manj časa za osvežitev. Pri tej valjarni je interesantno še to, da imajo v pogonu še plinske motorje, ki so stari že preko bujejo z el. energijo med rednim obratovanjem v slučaju izpada el. energije pa imajo seveda tudi določeno prednost. Povsod je mogoče videti grafikone o gibanju nezgod in izgubljenih delovnih dneh, kar smo pravzaprav opazili tudi kasneje pri vseh pogonih in tudi v razgovoru so omenili, da posvečajo temu izredno veliko pozornost. Tu nosijo tudi čelade slične izvedbe kot so naše, vendar izgleda, da se ne držijo dosledno načela, da bi-jih nosil vsakdo in vsepovsod. Zanimivo je bilo ‘tudi to, da smo že pri vratarju opazili skrinjo, slično poštnim zabojčkom, kamor vse zaposleni oddajajo obratne izboljšave, ki so jim, kot so kas-
neje v razgovoru omenili, dragocen doprinos k izboljšavanju proizvodnje. Tu smo si ogledali ,še žično valjarno firme Blaw Knox, ki je hila zgrajena v letu 1961—62 ter valjarno platin. Pri tem je interesantno, da tu ne. menjajo samo valjev z le- ' žaji, temveč cela kompletna stojala, ki jih v ta namen vnaprej pripravijo in pri zamenjavi dimenzij zamenjajo kompletna stojala ter tako skrajšajo izpade na minimum. Žična valjarna in valjarna platin je- sestavljena iz dveh : ogromnih dvoran, ,,.yse iz škatljastih profilov; tako da predstavljajo res eleganten izgled. Imajo poleg domačih žerjavov tudi nekaj žerjavov vzhodno nemškega porekla VEB, kateri imajo .pogon vožnje mostu izveden za vsako stran posebej medsebojna povezava je seveda v tem slučaju le električna/ Tu je interesantno še to, da je več kot polvcia dvoran, gledano po dolžini, namenjena le za adjusta-žo. -
Nàto smo si ogledali valjarno plemenitih jekel Böhler Kapfenberg. Tu imajo prav tako centralne mazalne sisteme š jto, dopolnitvijo, dà imajo oljne rezervoarje pod pritiskom dušika tako, da v primeru izpada el. energije pri izteku ležaji niso brez maziv. Včasih je vzrok zaribava-nju ležajev prav tem, da pri izteku ležaji ne-dobijo dovolj ali pa sploh me dobijo maziva. Tu imajo montirano Demagovo valjarno za okrogle, štiroglate in ostale profile, zgrajena pa jo bila letà 195)2 in seveda danes nič več sodobna. V mazalnem sistemu imajo tudi : centrifugo firme De Laval s kapaciteto 3000 1/min in možnostjo čiščenja do 0,05 % vode, kar je seveda še dopustno.
Nadalje smo si ogledali hladno in toplo valjarno trakov Alpina v Kidbergu. Tu imajo centralni mazalni . sistem projektiran in zgrajen, od firme Freidmann z Dunaja. Pri tem sistemu je vsa potrebna avtomatika, kakor tudi zvočna in akusična signalizacija. Delovne temperature olja znašajo tu med 40 in 45° C, kar je v splošnem primer za mazanje vseh valjarskih postrojenj. Pritiski olja pa s® v mejah od 1 do t,7 atmosfer. Tu smo lahko videli poj eg nove še staro, nemeha-nizirano valjarno, slično naši. Tudi tu imajo v sistemu centralnega mazanja vgrajeno Centrifugo De Lavai. Vsi mazalni sistemi so opremljeni s hladilniki, neredko pa tudi z ogrevači, kar je pozimi v začetku obratovanja zelo pomembno.
Pot nas je dalje vodila v zgornji' del .Avstrije, kjer smo obiskali velik železarski kombinat VöiST v Linzu. Tu imajo v pogonu' 5 visokih peči kap. 1200 ton oziroma eno čelo 1800 ton, lastno koksarno in proizvodnjo ben-zola. Oni oskrbujejo tudi s plinom- mesto Linz ter imajo lastno termocentralo s petimi agregati. Imajo veliko jeklarno, valjarno itd. na kratko povedano, pričenjajo s predelavo rude in končajo s finalnimi proizvodi, tj. z jeklenimi konstrukcijami, .obdel. stroji, opremo za železarne, industrijo nafte itd. Imajo tudi ogromen konstrukcijski biro, kjer izdelujejo kompletne inženiringe in so skupaj s Kruppom delali največ za poznano železarno Rourkela v Indiji. Tu smo si ogledali še skladišče maziv, kije bilo prav posebej za to svrho zgrajeno in je z ene strani urejen dovoz z normalnotirnim žel. vagoni, z drugi strani pa dovoz in odvoz s kamioni in vlačilci, ki dovažajo mazivo direktno na potrošna mesta. Vsa 'maziva hranijo izključno v 200 literskih sodih in so opustili vse rezervoarje, ki so jih svojčas uporabljali za skladišča maziv, ker jè bila manipulacija z njimi veliko dražja, kot sedaj 's sodi. Seveda si to lahko privošči le tisti, ki ima vsak čas na razpolago odgo-
najbližjih
varjajoce mazivo v skladiščih grosistov.
-Skladišče je opremljeno tudi s posebnim žerjavom, ki dviga m preklada sode, le-ti pa se odvažajo direktno na potrošna mesta, tako da ni nobenih vmesnih pretakanj in prenašanj maziv v raznih kan ticah, ki' so običajno le vir za nabiranje nečistoče. Tu smo videli tudi blunting ameriške firme Mesita, pri čemer je interesantno to, da ves material, ki pride od bluminga, hladijo s" potapljanjem v odi, in sicer na ta način, da se v veliki odprti posodi vrti takoimenovano hladilno kolo, kamor se' avtomatsko naklada material, ki gre tako preko vode in nadalje na skladišče oziroma v nadaljnjo predelavo. Tu imjàjo tudi valjarno za valjanje ladijske pločevine z maksimalno širino 4,30 m. Pločevino do širine. 1 m ne režejo na komade, kot je to primer pri nas, temveč navijajo v bobne, podobno kot se normalno navijajo trakovi. Brzina valjanja jè tu izredno velika, prav tako pa je seveda velika tudi brzina navijan ja in velja v orijentacijo navesti, da znaša ca. 50 km/h. Od daleč so nam pokazali še konver-tor za LD postopek, kjer traja sarža 45 min, 28 min pa pihajo kisik. Tu je interesantno še to, da lahko dodajajo po želji tudi del starega železa. Delajo 30 tonske šarže, za vsako saržo pa porabijo 30.000 m3 kisika s pritiskom 14 atmosfer. Seveda imajo ogromne lastne kisikarne, ker je, kot navedeno, potrošnja kisika izredno velika. Klasičen Besemer jev postopek ne uporabljajo več, ker ga smatrajo za ne-ckonomičnega. ,
Na koncu smo si še. ogledali, v kletnih prostorih valjarne, ogromne mazalne sisteme, ki so opremljeni z viso potrebno mehanizacijo in avtomatiko. Y ilustracijo velja navesti,, da imajo vgrajene rezervoarje s kapaciteto 40.000 litrov olja. Centrifuge so tu kar direktno vključene.v sistem in manj aliveč stalno v pogonu. Posamezni sistemi imajo še svoje i rezervne sisteme, kar je predvsem zelo pomembno pri valjarskih postrojenjih, kjer obstoja vedno nevarnost, da pridejo v ležaje., večje količine vode sistem obratuje, drugi sistem in je tako rešitev le. v tem, da èn pa izloča vodo iž olja.
Povsod smo dobili vtis, da posvečajo mazalni veji tehnike izredno sl*rb, kar se jim pa, kot izgleda, bogato amortizira.
Pišite v
»Železarja«
Komisija HTV pri Združenja jugoslovanskih železarn
Komisija HTV pri Združenju jugoslovanskih železarn je bila Ustanovljena 23. oktobra 1958 ter je v začetku delala v sestavu -odbora za splošne zadeve. Pozneje je prešla v sestav odbora za kadre, kjer je še danes. Komisija, v kateri so kot njeni ‘člani vsi vodje služb HTV iz vseh nar ših železarn je v svojem sedemletnem delu opravila že vrsto nalog. Njeno delo ,se odvija po programu, ki ga vsako leto sprej-" me kot sestavili del splošnega akcijskega programa dela združenja upravni odbor. Za letošnje leto ima komisija naslednje naloge:
a)	stalne naloge : '
1.	spremljanje gibanja števila nezgod pri delu po ustaljenih evidenčnih in statističnih postopkih;
2.	skrb za propagando o varstvu pri delu;
3.	spremljati učinkovitost osebnih zaščitnih sredstev ter predlagati izboljšave v tej smeri;
4.	delo na standardizaciji opozorilnih znakov za nevarna delovna mesta v obratih.
b)	nove naloge:
1.	organizacija izdelave propagandnega kratkometražnega filma s tematiko o varstvu pri delu;
2.	izdelava analiz o delu služb HTV in stanju varstva pri delu v naših železarnah za leto 1964;
3.	delo na kategorizaciji delov-
z ozirom na pogoje
nih mest dela;.
4.	organizacija razširitve sestanka komisije HTV z zdravniki zdravstvenih postaj (obratnih ambulant) po vprašanju povečane- odsotnosti z dela zaradi bo-, lèzni.
MèMiMìMmMèmfMdWMèÉk
Obvestilo
Večkrat se dogaja, da pri reševanju racionalizatorskih predlogov naletimo na težave, ker se, potem, ko smo že rešili predlog v korist predlagatelja, pojavi druga oseba s pripombami, da je ideja njegova, ne .pa dotičnega, ki je predlog dal v obravnavo.
Predloge bomo zato v prihodnje objavili na oglasnih deskah obratov. V razdobju desetih dni bomo sprejemali zgoraj omen je-, ne pripombe in o njih razpravljali. Po tem roku se reši predlog na ime predlagatelja.
Komisija za racionalizacijo-in tehnične izboljšave pri DSP Železarne Štore.

▼
Reorganizacija v UJZ
Na Izvršnem odboru Združenja jugoslovanskih železarn so razpravljali o problematiki delà 'strokovnih odborov in komisij ter pri tem ugotovili, da se je število komisij izdatno povečalo, kar pogojuje tudi večje število sestankov. S tem povečanjem je štankov, S tem povečanjem, je bila zmanjšana dejavnost strokovnih- odborov. V razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno število sestankov zmanjšati in zmanjšati ; tudi število komisij. Takšen ukrep, ki ga je Izvršni odbor sprejel ne pomeni zoževa-nja delokroga Združenja temveč je namen tega ukrepa dvigniti nivo dela strokovnih odborov, V odborih, je potrebno v bodoče reševati osnovno problematiko, stalne komisije pa naj bi delale na specifičnih problemih, katerih ni mogoče reševati v okviru strokovnih odborov. Določene zadeve pa bi bi po direktivah strokovnih organov, kakor tudi izvršnega in upravnega odbora neposredno reševal sekretariat združenja. Izvršni odbor je potrdil tudi novo
organizacijsko strukturo organov združenja. Odbori naj bi se v bodoče sestajali kvartalno in po potrebi, predvsem kadar to odredi izvršni odbor. Strokovne tehnične komisije pa bi se sesta-' jale enkrat letno ter bi ti sestanki imeli značaj posvetovanja. Ostale komisije, pa bi se sestajale dvakrat letno — redno oziroma po potrebi na zahtevo strokovnih odborov, Izvršnega odbora in sekretarja združenja v sporazumu s predsednikom upravnega odbora. Ob nastalih potrebah za reševanje posameznih strokovnih vprašanj pa bo mogoče formirati posebne skupine strokovnjakov, v kolikor takšna vprašanja ni mogoče rešiti v delokrogu sekretariata. Sodelovanje z zunanje trgovinskimi podjetji bo po vprašanju uvoza in izvoza jekla še naprej potekalo v okviru skupnosti za uvoz in izvoz. Sodelovanje z grosisti v okviru odbora za trgovino s podjetji za zbiranje odpadnih materialoy pa v okviru komisije za nabavno službo.
Fotografija št. 1 prikazuje novi 0»-kompresor kapacitete 100 Nm2/h tlaka do 200 atm. Omenjeni kompresor potrebujemo za komprimiranje kisika, ki ga proizvaja nova O -kolona.
Fotografija št. 2 prikazuje dva nova rezervoarja za komprimirani zrak z razvodno instalacijo kompri-miranega zraka. Rezervoarja sta postavljena pri kompresorski postaji, ki je v podaljšku črpališča. Preko ter rezervoarjev je speljan komprimirani zrak do glavnih potrošnikov.
Fotografija št. 5 prikazuje del kisikarne, kjer so na novo.urejene naprave za odstranjevanje CO2 in
vlage iz .zraka, potrebnega za pridobivanje kisika.
Naši mladinci na Gorenjskem
Letos proslavljamo 20-letnico osvoboditev, Jeseničani pa proslavljajo letos še 30-letnico stavke v tem mestu med Karavankami in Julijci. V ta namen je Tovarniški komite mladine jeseniške železarne organiziral 26. julija tekmovanje mladih iz slovenskih železarn v poznavanju zgodovine in razvoja železarstva na Gorenjskem. Medtem, ko so od domačih tekmovale štiri zelo močne ekipe, smo sodelovali mi iz Štor samo z eno in sicer v se-sestavu: Jože Majer, Albin Potočnik in Valerija Senica.
Mladinski predstavniki so nas toplo sprejeli in nam omogočili ogled mesta, dela tovarne ter njihovega tehničnega muzeja. Muzej je v stari Ruardovi graščini na Savi, pod Mežaklo. Skozi muzej nas je popeljal tovariš Franc Torkar; ter nam na kratko razložil razvoj železarstva na Gorenjskem.
Presenečeni smo. bili nad tako bogato zbirko starinskih naprav in orodja s katerim so topili železovo rudo že pred stoletji. Saj nam izkopanine žlindre in železnega orodja pričajo o pridobivanju že v časih, ko so na našem ozemlju živeli še Kelti in Iliri. Našim tekmovalcem je ogled muzeja koristil, saj so tako nazor-
ZANIMIVOSTI
Nikola TESLA je ime, ki ga mora poznati vsak naš količkaj razgledan človek. 'Ta naš znameniti rojak, znameniti izumitelj jugoslovanskega rodu je bil rojen 10. julija- 1856. 'Mladost je imel zelo siromašno. Od leta 1884 je živel [v ZDA, .kjer je vztrajno in nenehno delal na tehniškem področju in ustvaril vrsto izredno pomembnih izumov, med katerimi je izum trofaznega motorja, s katerim je rešil vprašanje prenašanja električne energije na daljavo. Žal mu je požar v laboratoriju uničil vrsto njegovih dragocenih naprav, načrtov in modelov. Pozneje se je Nikola Tesla bavil s poskusi o širjenju elektromagnetnega polja in uvedel princip resoflance v radijskem prejemniku. Po pravici ga štejemo za začetnike radiotehni-ke.	’ / V -
Spoštovati pa ga moramo še zaradi ene njegovih lepih potez. Vse od začetka druge svetovne vojne \se je skupaj z našim drugim velikim rojakom, znanim kiparjem Meštrovičem zavzemal za priznanje naše < partizanske vojske pri zaveznikih. Žal mu ni bilo 'sojeno,' da bi dočakal osvoboditev naše dežele in s tem izpolnitev ene njegovih velikih želja, ker je umrl leta 1944.
Ko so revolucionarne pariške množice zavzele ,14. julija 1789 staro kraljevsko trdnjavo Basti-lio, s katere so takrat hoteli s topovi streljati na revolucionarne Francoze, se je po vseh pariških ulicah razlegal krik: zmaga, zmaga, Zmaga nad Bastilio je postala simbol zmagovite francoske buržuazne revolucije nad dotedanjim fevdalno-absolustičnim redom.
Francoska revolucija■ je pod geslom: svoboda, bratstvo, enakost prinesla velikanske spremembe v vseh pojavih družbenega življenja. Plemiški in duhovniški stan, dotlej privilegirana, sta izgubilai v revoluciji svoje predpravice. Kmetje so bili osvobojeni fevdalnega pritiska. Revolucija jim je dala zemljo in jih osvobodila tlake in dajatev. Bistveno'za buržuazijo je bilo, da izkoriščevalskega fevdalno- absolutističnega državnega aparata ni popolnoma, zrušila. Vzporedno Z buržuazijo se je začel razvijati tisti proletariat, ki je postal njen kasnejši grobar.
neje videli to, kar so prej študirali.
Zvečer smo se zbrali v gledališču Toneta Čufarja, kjer je bila prireditev. Sodeloval je ta še njihov glasbeni ansambel s pevko.
Naša ekipa je v močni konkurenci zasedla tretjé mesto in s tem osvojila denarno nagrado ter spominska darila. Mislim, da je s tem opravičila zaupanje nas vseh.
Naslednji dan, to je v nedeljo pa smo šli na skupen izlet pod Golico. Kljub temu, da smo bili na višini okrog tisoč metrov, pa moram priznati, ni Triglav — kralj Julijcev — od tam videti nič manj mogočen, kot če ga gledaš izpod vznožja in še posebej ob lepem sončnem vremenu. Obiskali smo tudi brigadirski tabor, ki urejuje okolico žičnice na Španov vrh.
Menim, da je takšen način sodelovanja z mladimi iz drugih železarn koristen ne samo zato, da se''spoznajo in zbližajo, temveč tudi zato, ker se srečujemo s podobnimi problemi, izmenjava mnenj pa pripelje do koristnih spoznanj in izkušenj, katere so nam potrebne za uspešno in aktivno delovanje mladinske organi zaci je.	.
IZ ZGODOVINE
Prelomnico v našem socialističnem razvoju pomeni 21. julij 1948, ko je pričel z delom V. kongres komunistične partije Jugoslavije, na katerem je generalni sekretar tov, Tito nadrobno orisal pot in r&zvoj jugoslovanske partije od leta 1934 do petega kongresa. Delegati na kongresu so odločno zavrnili lažne obtožbe resolucije informbiroja, ki je obtoževala našo partijo izkrivljanja marksisma-leninizma, vračanja na kapitalistični družbeni sistem, vodstvo partije pa esesovstva, Socialdemokratizma in kUpitulan-stva. Prebrodili smo težave, ki so nastale po prekinitvi odnosov s socialističnimi državami in naša razvojna pot je krenila strmo navzgor. Pri tem je imelo velik pomen pogumno uvajanje samoupravljanja.
23. julija 1919 je bila v Ljubljani ustanovljena SLOVENSKA UNIVERZA, za katero so SloVen-ci postavili \gahtevo že v času marčne buržuazne revolucije na DunajU leta 1848; toda zaradi neodločnosti takratnih slovenskih voditeljev je bila ta zahteva uresničena šele po razpadu avstro-ogrske monarhije. Slovenska univerza je bila vse do razpada stare Jugoslavije tarča velikosrbskega centralizma, saj so boj za. politično in kulturno samostojnost Slovencev dostikrat vodili prav preko naše univerze. V tem boju se je slovenskim študentom pridruževala vsa napredna jugoslovanska javnost. .
Polno življenje znanstvene ustanove za vzgojo visokošolskih kadrov pa je zaživela ljubljanska univerza šele z zmago naše revolucije.
ZAHVALA
ob- boleči izgubi moža in očeta PAVLINO ALOJZA se zahvaljujeva vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno 'se zahvaljujem sindikalni podružnici Železarne Štore ,za pomoč, za darovane vence, obratovodji eks-pedita tov. Kranjcu Aleksandru za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala tudi hišnemu svetu in sosedstvu, ki so nama ob težkem trenutku pomagali.
Žalujoča žena Zofija in sin Adolf
Spomini iz II. svetome vojne
Karlo Dobovišek
Ko smo izpluli iz pristanišča in je ladja krenila na odprto morje smo s tesnobo v srcu gledali, kako se oddaljujemo od kopnega. Prostor, ki so nam ga za čas naše vožnje določili je bil v podpalubju. Nekoliko razočaran sem bil nad to. odločitvijo, to pa zato, ker šem opazil, da so Angležem določili bolj udobne prostore v nadstropju više, od koder so lahko gledali na morje. Toda ukaz je ukaz in mi smo morali v. trup ladje. Tu smo se razmestili kakor je kdo pač mogel. Šele sedaj, ko smo bili v tem mračnem prostoru, od koder nisi
Pravilnik io delovnih razmerjih podjetja določa članom kolektiva število dni rednega letnega dopusta na* osnovi priznane delovne dobe. Ta dopust pa naj bi vsak član kolektiva izkoristil kar najbolj primerno, tako da bo koristil njegovemu zdravju in osebnemu počutju. Ravno tu nastopa vprašanje, »Kam na dopust?« Člani kolektiva železarne naj ne bi imeli pomislekov, saj sta na razpolago dva lepo urejena počitniška domova in sicer na Svetini in Rabu. Jaz sem letos preživela Svoj dopust na otoku Rabu v našem počitniškem donfu. Kljub temu, da sem že četrtič izkoristila dopust na Rabu, je bilo vse polno ugodnih presenečenj, zakar se je zahvaliti UO odnosno upravi podjetja. Takoj, ko sem vstopila v sobo, kjer sem prebivala 10 dni, sem imela občutek, da se je od leta 1963, ko sem bila zadnjič na Rabu, nekaj spremenilo. In res: sobe v domu, ki stoji v hladni senci, so čiste, lepo urejene, pogled skozi okno z ene ali druge stranic pa prikazujeta sliki.
Naša skupina v drugi dekadi
mogel videti nikamor, smo pričeli vse bolj čutiti zibanje ladje. Dokler smo bili zunaj na krovu, kjer nas je'hladil veter je bilo še vse dobro. Sedaj, tu v tem soparnem in zadušljivem prostoru pa se je v želodcu kaj kmalu pričela oglašati nekakšna slabost. Nekateri fantje so togo obsedeli na isvojem prostoru in bledi v obraz strmeli tja v kakšen teman kot ter vdano čakali, kedaj se jim bodo blagovolil prvič 'obrniti želodec. Prišel je čas kosila. Kuhar je delil velike- pločevinaste vojaške posode. Jed je dišala in je bila'zelo okusna. Vsaj meni
junija je bila z oskrbo zadovoljna. Hrana je okusno pripravljena in obilna. Za tiste, ki jim opoldansko Šonce preveč pripeka, je v prijetni senci pri domu poskrbljeno za razvedrilo. Na razpolago je rusko kegljišče, badminton in zračna puška, tako da dopust na Rabu res hitro mine. Za vse, ki se radi kopajo v slani morski vodi, pa je velikega pomena tuš, ki je nameščen pri domu in je.na razpolago vsem, ki se želijo osvežiti s čisto hladno vodo. Omenim naj še to, da jé tudi 'okolica Raba lepa in privlačna za razne izletniške točke, k temu pa je važno pripomniti to, da skoraj ni člana našega kolektiva, ki je na dopustu na Rabu, da ne bi obiskal grobove žrtev fašističnega nasilja.
Preživeti dopust v takih okončinah je res lepo, zato vsi, ki smo ga že preživeli, lahko priporočamo vsem, ki želijo dopust izkoristiti ob morju, v lepih sončnih dneh, okrepiti svoje telo in se razved riti, naj odpotujejo za te dni v naš počitniški dom na Rab.
G. V.
se je ždelo tako, zato šem tudi hitro pospravil svoj obrok. Večina fantov pa je nekam žalostno brodila z žlicami po hrani in nič kaj jim ni teknilo. Tako je bilo potem skoro; vso ; vožnjo, -kajti • na m.òrje se menda večina ljudi želo težko privadi. Prav z menoj pa jè biló čisto drugačč. Prvi dan vožnje nisem občutil prav nobenih težav in ko so drugi hrano odklanjali sem jaz vedno pospravil po dva obroka. Kó je kuhar videl moj apetit je Vsakič k običajni, pritisnil še dodatno zajemalko in ko se je zgodilo, da mi je posebno močan sunek ladje pometel z mize posodo s hrano, jo je kuhar, brez, pomisleka ponovno napolnil. Meni osebno je bil® najbolj žal to, da nismo smeli na krov. Že prvi,večer, ko se jè stemnilo pa sem poizkusil srečo. Previdno sem zlezel po stopnicah, dvignil loputo in se povzpel na vrh. Kako so mi zaplala pljuča.; ko me je zajel sveži nočni morski Zrak. Držeč se za ograjo sem kljuboval sunkom vetra in močnemu zibanju ladje. Kmalu me je tu odkril nek mornar. Dejal mi je, da bi pač moral biti tam spodaj. (Ni me kar napodil, pač pa mi je zabičal, da se moram kmalu vrniti pod krov. Ko sem se naužil svežega zraka in ko sem videl veličastni obok neba, ki is e boči nad morjem o katerem Sem videl že toliko napisanega, sem izpolnil mornarjev ukaz in se vrnil v podpalubje. Fantje so sedeli in ležali po klopeh, nekateri pa so se že gugali v pod stropom visečim spalnih mrežah. Zlezel sem v eno takih vreč in skušal zaspati, kar pa ni bilo tako lahko. Na tako ležanje in še posebno spanje v mornarski mreži je potrebno človeku nekaj, časa, da se privadi. Tam nekje sredi noči so nas vrgli pokonci. V najstrožji. tišini :in popolni temi smo morali zlesti na prvo palubo. Tam smo se postavili v vrsto po Štirje. Razdelili so rešilne pasove. Vsak je dobil svojega in isi ga n^del. Potem smo stali tam v popolni tišini ». obrnjeni z obrazom ven na morje ter z široko razprtimi očmi buljili v nepredirno temo. Opaziti je bilo, da so ustavili tudi stroje na ladji. Zdaj smo čakali, da nas nemška podmornica, ki je menda križarila nekje v bližini, odkrije in nam napravi luknjo v, trebuh, da se bomo lahko za vse življenje napili slane vode. Po uri in še več napetega čakanja je bila nevarnost mimo in vsi smo se lahko spet vrnili pod krov. Sedaj ,smo kar srečni pozdravili tisto zatohlo luknjo, kajti bila je Je topla in je nudila večji občutek varnosti, kot pa paluba tam zunaj. Y zgodnjem jutru naslednjega dne nas je pozdravilo kopno. Korzika. Še istega dne pa nas je tam okoli Korzike zajel orkan. To je., bilo usodno za večino naših fantov
kajti pograbila jih je tako huda morska bolezen, da sò• jo,nekateri komaj prestali. Jaz si nisem mogel kaj, da se ne bi prikradel na krov. Hotel sem namreč ne samo doživeti orkan, ampak ga tudi videti na lastne oči. Na krovu sem se na zadnjem delu ladje skril v velikanski kup vrvi in od tam opazoval veličastno, skorajda pošastno igro narave. Težki temni oblaki so sedli čisto nizko, da so sè na vsaki strani ladje dotikali morja. Zdelo se je, kót da pluje ladja pod nekakšnim temnim klobukom. Rlišk in grom sta parala ozračje. Morje še je dvignilo v. vsej svoji neizmerni prašili, da so proti ladji drveči valovi bili videti visoki kot gore. Vsak naslednji val, sem mislil, zagotovo pokoplje, ladjo. Ladja pa se je škripajoča in trepetajoča od napora vedno znova povzpela na greben mogočne vodne maše in že na drugi strank; Spet. kot puščica zdrsela v orjaško kipeče vodno, brezdno od koder sem mislil, da se nikoli, več ne izkoplje. In vendar je ladjica vsakič izšla kot zmagovalka, mene pa je bilo sram in obžaloval sem, da šem jo bil že kar ob prvem najinem srečanju tam v' Marseilleu imenoval »staro lupino«. Zdaj ko sem se znašel tu na njenem premcu v tem strašnem mokrem elementu in so bila naša življenja odvisna od njene vzdržljivosti sem jo nenadoma resnično vzljubil. Pričel sem jo bodriti in vzpodbujati, kadar jo jè naskočil posebno velik val. Kričal Sem vedno glasneje in
Že več let nazaj izkoristijo jeklarji po dan ali dva za izlet v naravo, ob priliki remonta SM peci, ko se peč kuri z malim plinom. V preteklem letu so priredili dva izleta. Junija meseca so obiskali našo prelepo Gorenjsko, doči mso se v jeseni zbrali na
glasneje, kot da bi želel prevpiti bobnenje orkana pa saj v tem urnebesu niti samega sebe nisem slišal. Ladjica pà, kot da me sliši in razume je pogumno in ponosno rezala grozeče hrumeče valove. Ko so valovi pričeli pljuskati tako visoko, da me je dosegla voda celo na- zadnjem koncu ladje in ko se je povrhu še neusmiljeno ulil dež, sem zlezel iz svojega skrivališča in se potegnil pod krov. Bil sem premočen do kože, toda -srečen, saj sem ravnokar doživel nekaj, • o čemer sem do takrat bral samo v knjigah. Pod krovom se je mo-jim^očem nudil mučen, skorajda žalosten prizor. Ljudje so' sc kar v. gručah gnetli okrog bencinskih sodov, ki so bili postavljeni po kotih kot posoda za odpadke. Jz ust jim jè neprestano tekla slina in fantje so dajali videz, na smrt bolne živali. Nekateri so 'bili že tako zdelani in izčrpani, da niti stati nišo več mogli. Ležali so kar po tleh in od muk umirajoči zaobračali oči. Ob 'vsem tem še je še meni skoro zavrtelo, toda hujših nevšečnosti mi morska bolezen ni prizadejala. Prihajajoča noč je nekoliko pomirila morje. Utrujeni öd preštanega napora in strahu smo kmalu pozaspali. To noč nas tudi nihče ni preganjal. Naslednje jutro nas je.pozdravil lep. sončen dan. Skozi ovaljne linice podpalubja smo opazili suho zemljo.Yozili smo se tik ob severnih obalah Sicilije. Ker so se bili fantje dobro naspali in jih je bila tudi morska Bolezen nekoliko popustila, so sedaj živahno raZpravljali o vsem mogočem. Čeprav je že bilo davno jasno kot beli dan, so nekateri šele sedaj Ugotavljali, da nemara nad vso to našo potjo od Borde-
(Nadaljevanje v prihodnji št.)
VrUnčevem domu, ter ob lepem vremenu in dobri kapljici preživeli prav lep družabni dan. Takih prireditev si jeklarji še želijo in je res žal vsakomur, kdor se jih ne udeležuje.
B M*

8 i



• *v • *
sai
Na plaži
4
Dopust na Rabu
Rekreacija jeklarjev
■Mni





Rab — mesto
Za preizkušanje živcev
Sopotnik (bruto- teža 100 kg), vam v nabito polnem avtobusu stopi na kurje oko. Kaj boste storili?',
. a) se mu prijazno, nasmehnili in ga prosili zamere;
b)	še mu boste priporočili še za drugič;
c)	mu priporočali shujševalno kuro;
č) ga nataknjeno pogledali in mu povedali kaj krepkega.
Greste po ulici, s strehe vam pade na glavo kos opeke. Kakšne misli vas pri tem obhajajo?
a)	se veselite; da opeka ni padla na glavo komu drugemu;
b)	razmišljate, kako .glasi formula za prosti pad;
.c), se jezite na vremensko napoved, ki je bila za tisti dan; brez padavin;
Č) se odločite za hajbližjo ambulanto.
Vaš znanec je imel avtomobil-
sko nesrečo in se moral zateči v bolnico. V nedeljo ga obiščete. Kaj mu porečete pri obisku?
‘ a) mu izrazite veselje, da ' mu niste porok pri posojilu;
, b) zaskrbljeno mu zaupate, da ste' nekje čitali, da je pri takšni nesreči verjetno nujna amputacija;
c) ga povabite za drevi na družabni večer s plesom ;
' č) mu prinesete darilce in ga bodrite, da bo kmalu okreval.
V nedeljski obleki greste na sprehod, mimo vas švigne avto in vais dodobra oškropi z mešanico vode in blata. Vaša odločitev? '
a)	dasi takoj, tudi sami kupitè avto;'.
b)	se obrnete in vozniku veselo pomahate v pozdrav;
c)	sklenete, da se bòste pritožili pri filatelističnem društvu;
č) se I odločite za kemično či-
stilnico, obenem pa zadržite v spominu registrsko številko.
Na ulici spotoma dohitite znanca; obložen je s kovčki in mudi Wmu na vlak, ker odhaja na dopust. Kaj storite?
a)	ga naprosite, naj vam mimogrede odda priporočeno pismo;
b)	ga opomnite, da vam še ni. vrnil, neke knjige in če-bi bil tako prijazen, pa pogledal, če je nima v kovčku;
c)	ga poprosite, če vam ne bi morda lahko menjal petiisočak, po možnostih v kovancih;
č) mu odvzamete koš prtljage in ga spremite na postajo.
Vsak pritrdilen odgovor na vprašanja pod točkami č) velja 5 točk. Če zberete skupno 25 točk, ste dobrih živcev in se v presodnem položaju dobro znajdete.
V mesecu juniju 1965
Novo sprejeti člani kolektiva :
OBERSKI AVGUST iz Sp. Se-čovega pri Rogaški Slatini, SS uslužbenec, finančni sektor; MU-ŽERLIN FRIG iz Babne reke, NK delavec, modelna mizama; PEČNIK FRANC iz Globokega pri Rimskih Toplicah, PK ključavničar. mehanična delavnica; LAVRIHA RUDOLF iz . Škarnic pri Dobju, NK delavec, gradbeni oddelek; BOVHA VILJEM iz‘Zg. Tinskega, NK delavec, ekspedit; NOVAK ANA iz Prožinske vasi, NK delavka, komunalni oddelek; POTRATA FLORIJAN iz Gorice pri Slivnici, KV strugar, mehanična delavnica; BRAČIČ FRANC iz Poljčan, livar KV, livarna isive litine; NOSAN FRANC, dipl. el. inž., iz Vrbja pri Žalcu, uprava osnovnih sredstev; VRABEC ANGELA iz Štor, NK delavka, komunalni oddelek; SEBIČ STANKO iz Šentjurja, KV livar, livarna sive litine; FLIS ALOJZ iz Planice pri; Šentjurju, NK delavec, livarna sive litine; DOBEŠ JOŽEFA iz Celja, servirka v Počitniškem domu na Svetini; KRESNIK MARIJA, NK delavka komunalni oddelek.
Odšli iz podjetja:
MEDVED JOŽE, star 56 let, v tem podjetju zaposlen 28 let — v gradbenem oddelku kat tesar, sedaj je redno upokojen; STAN-GEVIČ STEVAN, skladiščni delavec v ekspeditu, je odšel sporazumno s podjetjem; LEžAlČ VESELKO, delavec na elektro-plavžu, odšel sporazumno s podjetjem; planko Anton, za-
kladalec v livarni valjev; STOJKOVIČ MILE delavec na elektro-plavžu, sporazumno s podjetjem; ŠMIGOVEC IVAN, star 55 let, v trem podjetju zaposlen preko 20 let, nazadnje kot preglednik in mazač vozov na prometu, sedaj redno upokojen; GOLEŽ JAKOB, star 55 let, v tem podjetju je bil zaposlen preko 14 let,' in to v livarni sive litine kot pomožni delavec, sedaj je invalidsko upokojen.
Poročili so se.
NIKOLIČ MIRKO iz ekspedita; VOGA VALTER iz valjarne; ter PLANINŠEK ANTON iz livarne sive litiner
Naše najboljše želje!
Naraščaj v družini so dobili:
: 'NOVAK IVAN iz elektroplav-ža; ŽIBRET SREČKO iz mehanične delavnice; SELIČ IVAN iz jeklarne; . RUPERT ALOJZ iz
, Na potrdilih včasih čitamo, da so bila izstavljena, kar pa ni pravilno; potrdila so namreč izdana. Stavek bo torej sledeč... potrdilo je bilo izdano dne ..
Nobene potrebe tudi ni, da bi morali pisati ali govoriti o i z-trošenih strojih. Predmet, ki dolgo časa služi določenemu namenu, je torej izrabljen.
V rabo se je precej močno tudi vrinila beseda k o ma d ; kadar naštevamo določene količine, go vorimo o kosih; seveda pa ne bomo.govorili o kosih, kadar je količina že dovolj jasno izražena z drugim primernim izrazom, n. pr.: 15 škatel j'cigaret (ne pa 15 kosov škatel j cigaret) ; 10 glav živine (ne pa 10 živin, ker bi imela v tem primeru drug pomen) ; 10 kosov kruha, 2 kosa sira i. pd.
Ko delamo letno inventuro, je ne delamo koncem leta, temveč ob koncu leta ali konec leta.
Čas bi tudi že bil, da prenehamo z rabo i z p raven, n e i z -praven; v takem primeru pišemo brezhiben, zadostno ali pravilno opremljen oziroma nezadostno ali nepravilno opremljen kar velja zlasti za prevozna sredstva, naprave itd.).
valjarne; STRAŠEK STANE iz jeklarne; SELIČ JAKOB iz mehanične delavnice; YOGA VALENTEN iz valjarne; KORES FRANC iz livarne sive litine; VOGRINC RUDOLF iz valjarne; KLAVŽAR ALOJZ iz jeklarne; GAŠPER BRANKO iz energetskega obrata; ter JURKOŠEK IVAN iz jeklarne.
Čestitamo!
Izostanki v mesecu juniju :
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.164 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 2.002, zaradi izredno plačanega dopusta 172, zaradi opravičenih izostankov 51,'zaradi neopravičenih 26 in zaradi ostalih izostankov 709 delovnih dni, skupaj torej 5.724 delovnih dni';;
NEZGODE:
VALJARNA
ŽALER Franc je mazal gre-benjake fine proge, medtem pa je na prvem ogrodju izšla palica krivo iz valjev ter ga opekla na zapestje in dlan leve roke.
KROFLIČ Ciril. Pri vzpenjanju valja na stružnico mu je spodrsnilo. Padel je po lineti in se udaril na levo stran prsnega
' OZIS Rafael. Pri zakladanju gredic v plamenično peč, ga je je sodelavec z gredico udaril po meči desne noge.
LIVARNA SIVE LITINE
ŠPRAJCER Viktor. Pri vlivanju ,z ročno ponovčo mn je brizgnilo tekoče železo za desni čevelj in ga opeklo po peti in stopalu.
TOVORNIK Ivan. Pri brušenju na stabilnem stroju mu je padel drobec v levo oko.
ŠAMOTARNA
FLIS Leopold je zaviral premikajoči se štiriosnik, ki je med zaviranjem trčil v prekucnik in ga vrgel s tira. Prekucnik se je prevrnil in stisnil imenovanega peto leve noge.
MEHANIČNA DELAVNICA
GOLOB Karl. Na stružnici je odrezoval matice. Z levo roko je dajal pomik nožu, z desno je pa stregel odrezane komade. Pri tem se je odrezovani komad nagnil iz središča in ga udaril na dlan desne roke.
ENERGETSKI
TONJKO Adolf je rezal cevni navoj. Rezilo mu je zdrsnilo in mu poškodovalo mezinec leve roke.
Kadar se sklicujemo na okrožnice ali obvestila, zagrešimo često napako, ko pišemo:.... glasom okrožnice, g 1 a š o m obvestila, ki ga je izdal(a) ... Pravilno: po okrožnici, ki ... ali pa: po obvestilu, katerega je ...
Nesrečen dogodek pas pretrese, gane ali pa prizadene; rabi glagola dojmiti pa se lahko na ta način izognemo.
V nekem obvestilu beremo:... pitna voda v objektu Mlinarjevega» Janeza... raba objekt Mlinarjeve ga Janeza je v celoti zgrešena; stavba, ki je bila v prvotnem smislu res objekt, je bila kasneje določena namenu in dobila tudi naziv »Mlinarjev Janez«; sedaj je stanovanjska zgradba (ali če hočemo stanovanjski objekt, stanovanjska stavba) naziva- »Mlinarjev Janez« pa ne smemo podrejati sklanjatvi. Stavek bomo torej napisali :.., stanovanjski ob j ekt »Mlinarjev Janez« ... ali pa:... pitna voda v stanovanjskem objektu »Mlinarjev Janez«.
PROMET
BURIČ Mirko. Pri sestopu z vozička se mu je zapela hlačnica za kaveljček, na katerega obešajo prosti konec spenjače. Izgubil je ravnotežje in padel ter si poškodoval zapestje leve ro-ko*
GOLOB Ludvik. Pri skoku na stopnico lokomotive mu je spodrsnilo, tako da se je udaril na piščal leve noge.
VODEB Jože. Lokomotivo je nestrokovno premaknil premi-kač. Da bi jo zaustavil, ker je grozilo iztirjenje, je strojevodja hitro prestavil prekrmilni drog v nasprotno lego, vendar ga je ta zaradi nasprotnega pritiska pare v valjih udaril pod ključno kost rebra.
JURKOŠEK Leopold'. Pri sestopu lesenega vozička za prevoz koksa je z desno nogo stopil na grudo koksa in si jo zvil v gležnju.
EKSPEDIT
OHNJEC Ivan. Pri razkladanju valjanih palic s štiriosnika je zapenjal breme z verigo na kavelj žerjava. Pri dviganju pa je veriga popustila in udarila imenovanega na drugi prst leve roke.
GRADBENI ODDELEK
PLANK Franc je na skobelni-ku obdeloval kos deske. Zaradi nasprotne rasti lesa mu je desko vzelo iz rok, obenem pa se je z desno roko dotaknil rezil, ki šo mu pošpodovale konce prstov.
KOMUNALNI ODDELEK
TOFANT Marija je ribala leseno stolico ter se med delom zbodla na leseni trski, ki se ji je zapičila za noht.
Na poti y službo se je poškodoval Mulej Jože iz jeklarne. S kolesom se je zaletel v hlod, ki je bil zavaljen čez cesto. Pri padcu se je udaril na levi bok.
CHLOUPEK Lujo: Proizvodnja sirovog gvoždža. II. izd. »Tehnička knjiga«, Beograd, 1962, sign. št. 3151.
ČAUŠEVIČ Mustafa: Valjanje i kalibri-ranje. Izd. »Tehnička knjiga« Beograd 1962, sign. št. 1512.
PA JE Vič Milan: Livenje gvoždža i čeli-ka^ nTehnička knjiga« Beograd 1965, sign. št. 1516.
PEŠIČ Miodrag: Priručnik za gvoždže i čelik. »Tehnička knjiga« Beograd 1965, sign. št. 1514.
TRIFUNOVIČ Bogomir: Poznavanje Čelika sa primerima i. savetimä iz prakse. Izd. »Tehnička knjiga« Beograd 1957, sign. št, 2298.
_ PEŠIČ Miodrag: Hladno izvlačenje žica, šipki i cevi. Ižd. ■ »Tehnička knjiga« Beograd 1965, sign. št. 1513.
KUDRAVCEV I. P.: Teksturi v metallah i splavah. Izdateljstvo »Metallurgia« Moskva 1965, sign; št. 1515.
Naslednji stavek, ki je iz istega obvestila,, glasi: pri dnevni uporabi naj se zmanjša poraba,' da nè pride do prekomerne potrošnje... Takšen stavek lahko brez stroškov vključimo v ; rekonstrukcijo in bi glasil tako-le: dnevno porabo je strogo prilagoditi nujnim potrebam.
Našli smo tudi še takšne-le stavke:
a)	Z a p o s 1 e d i c o' j e b i 1 o J , daje... , .
b)	D a j e p r i š 1 o do okvare je. bila posledica; terso ...
Naša. slovenska ' sintaksa zasluži vsekakor več pažnje, s takšnimi stavki pa se z njo močno skregamo. Prvi stavek izrazimo preprosto tako-le: posledica tega je bila, da je ... ali pa: zaradi tega je...	•	■	’
Težko bolni stavek pod b) pa bo pravilno glasil: do okvare je prišlo vsled... ali pa: okvara je nastala, ker so ...
Do svojega jezika bodimo ob-zirnejši.
Res je, da nam narekuje hitri tempo življenja tudi čim krajše izražanje v naših informacijskih občilih, kakor tudi drugih pismenih sestavkih, na drugi strani pa zopet določene,, okolnosti zahtevajo imena, da ne nastajajo zamenjave.
Zato • se poslužujemo kratic, okrajšav, simbolov, šifer in drugih znamenj, katerih dobra stran je v kratkosti, slaba stran pa v nenazornosti, bravce mso večkrat nerazumljiva. Kratice, okrajšave in druga takšna znamenja dosegajo svoj namen, če so zadosti jasna, razumljiva in nedvoumna.
Vse hitrejši razvoj na vseh področjih družbene dejavnosti u-stvarja tudi prepiavo kratic in okrajšav; pri »proizvodnji« teh znamenj pa je treba imeti pred očmi ravno skrb, da bodo svoj namen tudi koristno dosegla.
Kadar v poročilih, obvestilih in drugih pismenih sestavkih kratice in okrajšave uporabljamo, pomislimo vselej, komu so namenjena: ožji ali širši javnosti, posamezniku ali skupnosti, strokovnemu kadru ali splošno članom kolektiva. Važno je nadalje tudi, ali so besedila obveznega značaja ali Samo informativnega, V zadnjem primeru, kadar gre za besedilo obveznega značaja, ne smemo enostavno, predpostavljati, da bo kratica ali okrajšava, razen seveda,; če id splošno zna. na ali splošno v rabi, že tudi vsakomur razumljiva.
Kadar »kujemo«' nove kratice ali okrajšave, moramo predvsem ugotoviti,'ali ne obstoja že enaka okrajšava za neki drug pomen. V tem primeru utegne okrajšava ali kratica povzročiti zamenjavo ali dvouninosi. Zatorej ne kaže uvajati okrajšav za vsako ceno, samo da prihranimo na času in prostoru. Oglejmo si primer otroški dodatek (okrajšano: OD) in osebni dohodek (okrajšano, OD). Že tu imamo dve enaki okrajšavi za dva raz-
PELHAN C.:- Izdržljivost kokil v' letu 1964. Naloga 363 (UJŽ Beograd). Metalurški inštitut Ljubljana 1965, sign. št' 3145.
- POROČILA metalurškega ■ inštituta v Ljubljani: Nemetalni uključci u Čeliku ij gvoždžu. Marec 1965, sign. št. 3146.
MUSTER J.: Ocena kvaliteta, i konstrukcija formata vatrostalnog materijala i peči. Marec 1965, sign, št. 41-3147/a.
MUSTER J.: Ocena kvaliteta i konstrukcija formata vatrostalnog materijala i peči. Marec 1965, sign. št. j|147/b.
MUSTER J.: Osvajanje domače proizvodnje' sinter. dolomita. Poročim metalurškega inštituta v Ljubljani 19631 sign. št. 3149,
PREŠERN A.: .Kombinirani gorionil mazut-kisik za čeličane. Poročilo metalurškega inštituta v Ljubljani 1964, sign. št. 3148.
. VOLPJANSKII Li M,: Litje v metalli-českie formi.' Izd.'»MaŠinostrojenje«, Moskva 1964, sign. št. 1523.
ALJBOM tehničeskogo obsluživanja kompresomoi stancii. ZIF-55, . Moskva 1964, sign. 2301.
KREMER M. A.: Fazonnoe litje iz lègi-rovannih. staler. »Mašinoltrojenje« Moskva 1964, sign, št. 1524.
SPRAVOČNIK po primenenju i normam razhoda materijalov. Izd. »Himija« Moskva 1964, sign. št. 2300.
AVTOMATIZACIJA nekotorih litejnih processori. »MaŠinostrojenje« Moskva 1964, sign. št. 1522.
KLENIKOV E. V.: Avtokrani, Izdateljstvo »DOSSAF«, Moskva 1965, sign. št. 1520.
PROBLEMI metallovedehija i fiziki me- ' talov. Izdateljstvo »Metallurgia«".Moskva 1964, sign. št. 1520.
TILLES S, A.:; Ekonomika tehnplogiče-skih prodessov mehaničeskoj pbrabotki. Izd. »MaŠinostrojenje« Moskva 1964, sign. št. 1519. .
NAGREVATELINIJE peči. Izd. »MaŠinostrojenje« Moskva 1964, sign. št. 1518.
OSNÓVI mehanizaciji i avtomatizacii proizvodstva. Izd. »MaŠinostrojenje« Moskva 1964, sign. št. 1517.
BANJII N. P.: Tehniko-ekonomičeskie rasčetr v černoj metallurgiji. Moskva'1962, sign.‘št. 1526..
ELEKTRISCHE und wärmetechnische Messungen. Hartmann & Braun. Frankfurt am Main 1963,. sign. št. 1525.
lična pojma. Rès je, da sta se ohe okrajšavi v teku časa povsem udomačili, kljub diferenciranemu pomenu, vendar nam primer kaže, kako lahko, nastanejo z&-menjave. .
Vodilo pri uporabi kratic ih okrajšav naj nam bo torej okolnost, ali so znamenja res že v splošni rabi, nadalje ali zasluži pojm glede na svojo važnost rabo okrajšave in pa presoja, ali bo nova okrajšava ali kratica tudi razumljiva tistim, katerim je besedilo namenjeno.
Ne moremo pa se izgovarjati na hitri tempo življenja tam, kjer gre za estetsko stran jezika samega. V pogovornem jeziku, zgolj zaradi varčevanja ener-t gije govornih organov, ne bomo ob vsaki priliki govorili v okrajšavah in kraticah'. Kakor nam tudi v hudih vročih poletnih dneh ne pade na misel, da bi nekoga nagovorili z okrajšavo tov. inž. namesto tovariš inženir, tako tu-di ni potrebno, da v razgovoru jezik poplesuje „ pri . okrajšavah z več soglasniki; govor steče mnogo izraziteje, estetsko lepše in polno Če okrajšane besede izgovorimo v céloti.
Tudi telefon je občilo. Glede takta pri telefoniranju je v našem glasilu že bil napisan članek. Kar nameravam dopolniti, naj bi predvsem mlajši kader Sprejèl kot dobronamerno napotilo. Ko namreč dvignemo slušalko,, kličemo določeno številke^ se predstavimo in želimo tovariša N. N., zveni nekoliko čudi no, ko dobimo odgovor: »ga ni«. Takšen odgovor ni zadovoljiv niti v primeru, če oseba pri telefonu nè ve, kje se trenutno nahaja klicani. Najbolj primeren odgovor bi bil: ni mi znano, kam jé tovariš N. N. odšel,« tovariš (ica) je odšel (odšla) tja in tja ...
Pri .tem nikakor ne gre za uvajanje »obrazcev« za telefonski pogovor, pač pa ši'pri tem prihranimo čas in ne škodujemo na razpoloženju, če smo pri informiranju bolj jasni.
ID
SIHÈRL B. Preiskava plamena v marti-novkah. IL del. Meritve ia rezultati. Maj 1965, sign. št, 3043/H.
HORVAT Oto: Proizvodnja žice i užadi, I. izdanje. Nakl. 'Novosadska fabrika kabela. (1956), sign. št. 2303.
ŠTUDIJA tehnologije termičke obrade odlivàka. Specijalizacija objavljena v Belgijk Agéncija za tehničku pomoč, Beograd, b. 1.,;. sign. št; 3149.
PROIZVODNJA livenog gvoždža. Specijalizacija obavljena u švedskoj i Zapadnoj Nemačkoj. „Tehn. pomoč, Beograd, sign. 'št; 3150.
PROIZVODNJA liva za motore sa unutrašnjim sagorevanjem. Specijalizacija, obavljena u SSSR 1960 god., sign. št. 2302.,
FILMI V ŠTORAH
Od 7. do 8, 8.:1965 »SEDEM GREHOV« francoski film
Od 14. do 15. 8. 1965 »MOŠKI«' jugoslovanski1 film
Od 21. do 22. 8. 1965 ,
. »SALAMBO« francoski CS — barvni film
Od 28. do 29. 8. 1965 . »SLASTI SOBOTNIH VEČEROV« - 'liVf italijanski VVfilm
Od 4. do 5. 9. 1965 »ČLOVEK IN ZVER«
jiigosiovanski-néinski film
Od 1. do 12. 9. 1965 »KRALJESTVO KRIVIH OG-GEDAL«
sovjetski barvni film
Cvetke iz naših logov