706 Listek. igra »Medved snubač« in opera »V vodnjaku«, dne" 9. vinotoka veseloigra »Diletantje«, dne 12. vinotoka drama »Nora«, dne" 15. vinotoka veseloigra »Vragovi zapiski«, dne" 23. vinotoka burka »Bratranec« in opereta »Mornarji na krov« in dne" 23. vinotoka igrokaz »Revček Andrejček« (na čast kamniškim gostom, do.šlim s posebnim vlakom); dne- 26. vinotoka pa je priredil slavni češki goslar, komorni virtuoz Fr. Ondriček, koncert, med katerim se je predstavljala tudi veseloigra »Kdor se poslednji smeje«. — Izmed vseh teh navedenih dramatiških iger je izrecno pohvaliti samci »Noro«, »Vragove zapiske«, »Bratranca« in »Revčka Andrejčka« ; pri drugih smo opažali stari nedostatek, da posamični igralci ne znajo svojih nalog; zopet druge igre pa so slabotni proizvodi, katere bi bilo najbolje stalno odstaviti z repertoarja (primeri igre »Medved snubač«, »Diletantje« in »Kdor se poslednji smeje!«) Kar se tiče opere in operete, naglašamo sosebno veselo, da si je Dramatičuo društvo pridobilo izvrstnega pevca in igralca g Fe-diczkotvskega. Gospod Fediczkovvski ima lep glas, zlasti v višjih partijah, mimo tega je izredno priden, čemur najlepši dokaz je to, da se je v razmerno kratkem času že dobro priučil slovenščiui (rodom je namreč Poljak). Drugi novoangažirani pevec, tenorist g Dostal, pa, žal, ni upravičil nadej Dramatičnega društva, in zato mu je moralo društvo odpovedati precej po prvem nastopu. Tenorske partije prevzame, kakor čujemo, začasno g. Pavsek. — Splošni vtisek minulega meseca je takšen, da utegne Dramatično društvo dobro uspevati v novem gledališči, ako bode skrbno izbiralo repertoar in ako se bodo njega igralci resno bavili z dramatiško umetnostjo ter se vender že otresli dnega diletantstva, katerega bi v deželnem gledališči nikakor ne smelo biti Baš pri nekaterih predstavah so pokazali, da vzmorejo dosti, ako le hočejo! — Dud 29. vinotoka se je še predstavljala novost »Pokojni Toupinel«, o kateri pa izpregovorimo šele prihodnjič. Obči zbor ,.Glasbene Matice" je bil dne" I. vinotoka. Predsednik g. Fr. Ravnikar se je spominjal veselega napredka »Glasbene Matice« v minulem društvenem letu in nato izročil besedo tajniku g. Jožefu Palernostm, iz čegar obširnega poročila navajamo te-le podatke : Novoizvoljeni lanski odbor se je v desetih sejah posvetoval o društvenih in šolskih stvareh. Za moški zbor se je posrečilo g. šolskemu nadzorniku, Ivanu Vencajzu, pridobiti izbornega pevovodjo g. /i/. ffuoada; takisto gre g. Vencajzu zasluga, da se je ustanovil ženski pevski zbor. V minulem letu je priredilo društvo dva velika in tri manjše koncerte. Na meduarodno glasbeno in gledališko razstavo dunajsko je poslala »Glasbena Matica« vsa svoja glasbena dela od leta 1873. do vštetega leta 1891., mimo njih grafiški izkaz članov in učencev, pravila in učne načrte. Za leto 1891 /92. so se izdale tri skladbe za klavir: »Kje so moje rožice«, fantazija, zložil p. H. Sattner, »Zagorska«, koncertna fantazija, zložil A. Foerster, in »Rapsodija na slovenske nsirodne pesmi«, zložil K. Hoffmeister.1) Društvo je štelo 544 članov (506 podpornikov, 34 ustanovnikov, 4 častne člane). Umrla sta V. Valenta in dr. Fr. Gross. Učencev je bilo 282; v klavirji se jih je poučevalo 18 1, v goslih 54 in v petji 112. Podpore so znašale 2000 gld. — Blagajnik g Ivan Kruleč je poročal o dohodkih in troških minulega leta. Dohodki so znašali 8611*86 gld., troški 8222-57 gld., torej je ostanka v blagajuici 38929 gld. Proračun za leto 1892./93. kaže dohodkov 4609-29 gld., troškov 6194 gld., torej je nedostatka 1584-29 gld., ki se pokrije s podporo vlade, deželnega zbora, mestnega zbora in kranjske hranilnice. — Tajniku in blagajniku se na predlog g. Ravnikarja izreče zahvala; za računska pregledovalca se izvolita gg. Zagorjan in Vizjak, V novi odbor se izvolijo gg.: A. Bartel, dr. A. Ferjančič, A. Foerster, dr. M. Hudnik, Ivan Kruleč, J. Paternosler, dr. I. Požar, Fr. Ravnikar (predsednik), A. Svetek, Ig. *) O teh skladbah priobčimo prihodnjič posebno oceno. Ured. Listek. 707 Valentincic, I. Vencajz in A, Žumer (ljubljanski odborniki), D. Fajgelj, S. Gregorčič, A. Starec, M Sušteršič in J. Žirovnik (zunanji odborniki). Nekovemu predlogu, da bi se izvolil še jeden šolski nadzornik, odgovoril je obči zbor najprimerneje takd, da je na predlog g. Svetka izrekel dosedanjemu nadzorniku, g. svetovalcu Ivanu Vencajzu, svojo posebno zahvalo za njega izredno trudoljubivo poslovanje. Pevski zbor ,,Glasbene Matice" je imel due 27. kimovca svoj obči zbor, na katerem je tajnik, g. prof. A. Stritof poročal o društvenem delovanji. Zbor je štel koncem minulega društvenega leta 37 pevk in 64 pevcev ter je priredil v poldrugem letu od svoje ustanovitve pet koncertov, na katerih je izvedel 28 skladeb, in sicer 19 slovanskih (14 slovenskih in 5 čeških), 9 inorodnih. Dohodkov so prinesli ti koncerti 1126 gld., troškov je bilo 412 gld., torej ostaja dobička 684 gld. Leta 1892./93. priredi pevski zbor tri velike koncerte, prvega v adventu, drugega pred pustom in tretjega v postu. Na vzporedu prvega koncerta so poleg drugega tele točke: Zdenko Fibich, »Pomladna romanca« (moški zbor z velikim orkestrom), A. Nedvgd, »Nazaj v planinski raj« (mešan zbor), A. Foerster, »Samo« (moški zbor) in K. Weiss, »Triumfator« (moški zbor z velikim orkestrom). Drugi koncert bode obsezal zgolj ndrodne pesmi slovenske, na tretjem pa se bode izvajal Dvofakov oratorij »Stabat mater.« — V odboru pevskega zbora so gg.: / Vencajz (predsednik), M. Hubad (pevovodja), A. Razinger (pevovodje namestnik), A. Stritof (tajnik), A. Petrovčič (arhivar) in dr. M. Hudnik (reditelj). Glasbene novice. Dne" 14. kimovca je odšel Anton Dvorak v Novi Jork, da prevzame ravnateljstvo ondotnega nrirodnega konservatorija. Za svetovne razstave v Chicagu bode prirejal koncerte, kjer se bodo proizvajale njegove skladbe. Sedaj je dovršil svoje najnovejše delo »Te Deum« za mešan zbor in orkester, ki se bode prvič pel v Novem Jorku pod osebnim vodstvom skladateljevim. — Nfirodna češka opera je dobila poziv, da bi za svetovne razstave gostovala v Chicagu in izvajala opere Dvofakove in Smetanove ondu, v Novem Jorku in še štirih drugih ameriških mestih. Dotična pogajanja se še vrše-. — Dediči Friderika Smetane so prodali svojinsko pravico do opere »Prodana nevesta« brnskemu gledališkemu ravnatelju Adolfu Baumannu za vse evropske in ameriške dežele razven onih mest, kjer je bila že uprizorjena, in mesta dunajskega. Takisto si je pridobil Baumann prvo uprizorno pravico do oper »Dalibor« in »Hu-bička«. Gledališča, ki bi hotela uprizoriti rečene opere, morajo se torej obrniti do novega lastnika. — V praškem gledališči se je igrala dne" II. m. m. najnovejša opera Cajkovskega »Pikovaja dama« ob navzočnosti skladateljevi in je sijajno uspela Navdušeno občinstvo je Cajkovskega 36krat poklicalo na oder. — Kakd prodira slovanska glasba po Dunaji, vidi se iz razglasov, katere priobčujejo različni koncertni zavodi za letošnjo dobo. V filharmoniških koncertih sta postavljeni na vzpored Fibichova uvertura »Noč na Karlstinu« in iz Fr. Smetanovih simfoniških skladeb »Iz čeških logov in gajev« četrta številka »Moja domovina« ; komornoglasbeni družbi Rose" in Helmesberger pa imata na vzporedu kvartete Smetanove, Dvofakove in Cajkovskega. — Slavjanski bode s svojo družbo koncentiral po Avstriji, Nemčiji i. t. d. ter pojde na povabilo prihodnje leto na svetovno razstavo v Chicago, kjer priredi sto koncertov ruskih pesmij Operni pevec J. K. Tertnik je dne" 18. m. m. prvič nastopil v mannheimskem dvornem in narodnem gledališči ter v Verdijevem »Trubadurji« dosegel uspeh, na l:a-keršnega je lahko ponosen. Kritika je sicer pograjala nekatere uedostatke, kakeršni se končno pojavljajo pri vsakem začetniku, vender je priznala jednoglasno, da ima g. Tertnik lep, velik glas, ki se brez napora dviga do slavnega C. Občinstvo je našega rojaka če-stokrat poklicalo na oder, in slovečo stretto je moral ponoviti. Vse kaže, da ima g. Tertnik lepo bodočnost, za katero mu lahko častitamo.