glmsJlo občlntke konference SZDL Ijubljana center SKUPŠČINSKA PRILOGA Ljubljana, 23. 11. 1978 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana center 8. seja zbora združenega dela 8. seja zbora krajevnih skupnosti 8. seja družbenopolitičnega zbora Seje zborov bodo v torek, 12. decembra 1978 ob 17. uri. ' Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 8. sejo zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 12. decembra 1978 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 7. seje zbora 4. Obravnava poročila o stanju in problemih občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center 5. Obravnava informacije o problematiki in pripravah za gradnjo zdravstvenega doma Ljubljana Center 6. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Center za Ieto1978 7. Obravnava predloga odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1979 8. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o davkih občanov 9. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 10. Obravnava poročila o izvajanju štipendijske politike in štipendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Center za šoisko oziroma študijsko leto 1977/78 11. Obravnava poročila o problematiki dela komisije za vloge in pritožbe Skupščine občine Ljubljana Center 12. Volitve sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter imenovanje javnega tožilstva Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in njegovih namestnikov 13. Obravnava predloga družbenega dogovora o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani 14. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani 15. Obravnava osnutka izhodišč za delo zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 16. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 6. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 17. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 23.11.1978 PREDSEDNIK ZZD Marjan Likar, I. r. sooacaoosoaocococoocosoaoeoeococoeeosaioscosoaieosoaoeosoBocooaeeceocaaoooeocoeoac BELEŽKE: Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 8. sejo zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 12. decembra 1978 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov 2. Verifikacija pooblastil delegatov 3. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 7. seje zbora 4. Obravnava poročila o stanju in problemih občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center 5. Obravnava informacije o problematiki in pripravah za gradnjo zdravstvenega doma Ljubljana Center "6. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1978 7. Obravnava predloga odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1979 8. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o davkih občanov 9. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 10. Obravnava poročila o izvajanju štipendijske politike in štipendiranju učencev in študentov v občini Ljubljana Center za šolsko oziroma študijsko leto 1977/78 11. Obravnava poročila o problematiki dela' komisije za vloge in pritožbe Skupščine občine Ljubljana Center 12. Volitve sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter imenovanje javnega tožilstva Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in njegovih namestnikov 13. Obravnava predloga družbenega dogovora o financiranju nakupa poslovnih prostorov za Sodišče združenega dela v Ljubljani 14. Obravnava predloga odloka o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani 15. Obravnava gradiva in določitev delegatov.za 8. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 16. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 23.11.1978 ' PREDSEDNIK ZBORA KS Niko Pogačar, I. r. aeooosoeeosoooecoeoeoBceoecoseoccoooscoeAececeseeooooeoeeseeeeeoeoeoso^^ BELEŽKE: \ Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Center | SKLICUJEM S 8. sejo družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubtjana Center. ki bo v torek, 12. decem- } bra 1978 ob 17. uri v sejni sobi Skupščine občine Ljubljana Center, Adamič-Lundrovo nabrežje 2. i soba 5/I. S Predlagam naslednji \ DNEVNI RED: S b 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 7. seje zbora S 2. Obravnava poročila o stanju in problemih občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Center 8 3. Obravnava informacije o problematiki in pripravah za gradnjo zdravstvenegadomaLjubljana 8 Center 5 4. Obravnava osnutka odloka o spremembah odloka o davkih občanov o 5. Obravnava poročila o izvajanju štipendijske politike in štipendiranju učencev in študentov v S občini Ljubljana Center za šolsko oziroma študijsko leto 1977/78 8 6. Obravnava poročila o problematiki dela komisije za vloge in pritožbe Skupščine občine 8 Ljubljana Center e 7. Volitve sodnikov in sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter imenpvanje o javnega tožilstva Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani in njegovih namestnikov S 8. Obravnava osnutka izhodiščzadelozborazdruženegadelaSkupščineobčine LjubljanaCenter . S 9. Obravnava gradiva in določitev delegatov za 8. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljana S 10. Vprašanja delegatov. S Ljubljana, 23.11.1978 ' PREDSEDNIK OPZ h ' Milan Gaspari, I. r. &oecososeoe«ooeooeoaoeoeeobecosoiScoo9eoQOOQCooeeooocoeeee«cioo9eosQaooeoooooeeoeci! h BELEŽKE: POROČILO O STANJU IN PROBLEMIH OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LJUBLJANA CENTER ^..-^^tlMB' I.ORGANIZIRANOST DELEGATSKEGA SISTEMA IW -¦* NJEGOVO DELOVANJE > Samoupravna interesna skupnosf občine Ljubljana Center je začela delovati v nekoliko drugačnih razme-rah kot druge samoupravne interesne skupnosti. Na področju zdravstva je že v tistem času deloval močan in dobro utečen administrativni in strokovni aparat za območje tako imenovane Ijubljanske regije, ki je zdru-ževal zdravstveno dejavnost v več ali manj homogeno celoto. Medtem ko so samoupravne interesne skupnosti na drugih področjih kot so na primer telesna kultura, otroško varstvo, kultura in podobno nastajale zgolj na podlagi samoupravne baze v občini, je bil pri ustanav-Ijanju SIS za zdravstvo močno prisoten vpliv regio-natne zdravstvene skupnosti. Vpliv regije je bil odloči-len tudi v kasnejšem delovanju te skupnosti, saj je SIS za zdravstvo delovala zgolj na podlagi podatkov, ki jih je pripravljala administracija regionalne zdravstvene skupnosti. Razen tega so se vsa sredstva združevala in razporejala na ravni regije. ,, Skupščina samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo je večino svojega delovanja posvetila spre-jemanju aktov organizacijske in formalne narave, manj pa sprejemanju aktov, ki neposredno zadevajo ihterese in potrebe uporabnikov zdravstvenih storitevt ter potrebe in interese delavcev v zdravstvenih orga-rrizacijah. V vsebino dela zdravstvene službe, v njeno organiziranost, ekonomiko poslovanja in druge pro-bleme, ki se kopičijo na relaciji zdravnik pacient, se Skupščina ni spuščala. Za vsebinsko razpravo ji je vedno primanjkovalo časa. Vsebina dela skupščine sleherne samoupravne in-teresne skupnosti bi moralo biti sporazumevanje med zborom uporabnikov in zborom izvajalcev. Do tega sporazumevanja v skupščini samoupravne zdrav-stvene skupnosti ni prišlo, ker je bil sprejem večine akiov in sklepov sugeriran od zgoraj navzdol in po-buda zanje ni nikdar prišla iz delegatske baze. Stro-kovno dobro pripravljeno gradivo je bilo sicer vedno ppremljeno z ustrezno razlago in delegatom v večini primerov ni preostalo drugega kot da ga sprejmejo; zlasti še, če jim je bilo razloženo, da so skupščine zdravstvenih skupnosti drugih občin določene odlo-čitve že sprejele in da bi morebitna zavrnitev sprožila dolgotrajni usklajevalni postopek, zaradi katerega bi zj-imudili roke in celo ogrozili nemoten potek zdrav-stvenega varstva. <• '•¦ ' ¦¦¦¦ . Pasivnost delegatov V takšnem položaju niso imeli delegati druge izbire, kbt da glasujejo za predložene sklepe, ki so bili v večini primerov pripravljeni vnaprej, obravnavani in usklajeni na višjih ravneh. V podobnem položaju se je znašla tudi delegatska baza, ki nikoli ni mogla postati kreator in predlagatelj določenih rešitev. Namesto tega ji je preo-stala vloga potrjevalca tistih odločitev in sklepov, ki so nastali zunaj nje vsaj na ravni regije, če ne republike. ; Pričakovanja delegatov in delegatske baze, da bodo lahko v okviru samoupravne interesne skupnosti odlo-čilno vplivali na raven zdravstvenega varstva in na organizacijo zdravstvene službe so začela polagoma piahneti. Nastala je dolcčena pasivnost. Delegacije in konference delegacij so se poredko sestajale, nekatere pa sploh niso zaživele. Pasivizacija delegatov iz vrst uporabnikov je imela zaradi opisanih razmer predvsem objektivne vzroke in le v nekaterih primerih subjektivne. Zaradi pasivizacije so se zasedanja skupščine samoupravr.e interesne skupnosti vedno gibala na meji sklepčnosti, večkrat pa se je zgodilo, da je bila skupščina nesklepčna. Med delegati iz vrst izvajalcev zdravstvenih storitev pa se je pojavila tudi osebna nezainteresiranost za celotni sistem. Njihovo strokovno delo je potekalo več ali manj nemoteno, tako da od rešitev, ki jih je spreje-mala skupščina samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo v občini Center, niso mogli pričakovati bi-stvenih vplivov. Zelo slabo povezavo so imeli tudi z delavskimi sveti, katerih delegati so bili; tako je bila delegatska baza v zdravstvu razmeroma odmaknjena od delovanja delegatskega mehanizma v SIS. V občini Center je imela nezainteresiranost delega-tov zbora izvajalcev še svojo objektivno podlago. Ve-čina jih pride iz specializiranih zdravstvenih ustanov in bolnišnic, ki nimajo zgolj občinskega ampak predvsem regionalni in celo republiški pomen. Znatno manj dele-gatov prihaja iz osnovne zdravstvene službe, za katero pa je občan v Centru pač najbolj zainteresiran. Neugo-dno razmerje med delegati osnovne in delegati specia-listične zdravstvene službe predstavlja v objektivnem smislu potencialno oviro za širši razmah osnovne zdravstvene službe. ..... ¦ ••.-¦os&israosc^scc Programiranje zdravstvenega varstva V dosedanjem obdobju delovanja občinske zdrav-stvene skupnosti še vedno ni uspelo takšno programi-ranje v zdravstveni organizaciji - TOZD Zdravstveni dom Ljubljana Center, da bi lahko finančno ovrednotili program, ki bi veljal samo za občinsko zdravstveno skupnost. Pri tem moramo upoštevati, da v Ljubljani prehaja vsak dan zelo veliko Ijudi \z občine v občino in temu primerna je tudi uporaba zdravstvenega varstva ne glede na mesto zaposlitve (zbiranje sredstev je po delovnem principu - zaposlitvi). Zato Zdravstveni dorn Ljubljana izdela skupni program za vse občinske zdravstvene skupnosti v Ljubijani. Tak program potem obravnavajo občinske zdravstvene skupnosti. Skup-ščina občinske zdravstvene skupnosti je za leto 1977 in, 1978 sicer obravnavala svoj finančni načrt, vendar s stališča financiranja zdravstvenega varstva v vsem me-stu in ne samo v občini Center. V finančnem načrtu so tudi zajeta vsa sredstva, ki jih mora občinska zdrav-stvena skupnost odvajati za solidarnost v republiki (enotni in skupni program). Načrt vsebuje tudi sredstva za medobčinsko solidarnost v regiji in sicer za dodatni program občinskih zdravstvenih skupnosti, kot tudi skupni program v regiji, za katerega je podpisan sa-moupravni sporazum. Zdravstveni dom Ljubljana - TOZD Center bi moral vsekakor izdelati svoj program zdravstvenega varstva. Lahko pa bi na podlagi samoupravnega sporazuma izdelali skupni program s tem, da bi v finančnem na-črtu ovrednotili del opravljenih storitev v TOZD Center in planirali sredstva za menjavo dela z drugimi TOZD Zdravstvenega doma Ljubljana. S tem bi dosegli novo kvaliteto na področju programiranja. Sistemsko pa je tudi sedaj dogovorjeno tako, da sporazume o menjavi dela za bolnišnično, speciali-stično in zdraviliško zdravstveno varstvo sklepa na račun občinskih zdravstvenih skupnosti regionalna zdravstvena skupnost; program za to raven zdravstve-nega varstva pa tudi sprejema regionalna zdravstvena skupnost, v kateri pa so kot delegati člani občinske zdravstvene skupnosti Center. Za klinične in subspe-cialistične storitve pa naj bi na podlagi sistemskega dogovora sklepala sporazum Zdravstvena skupnost Slovenije. Iz tega primera je razvidno, da občinska zdravstvena skupnost lahko pri tako imenovani svobodni menjavi dela soodloča le o manjših sredstvih. Osnovno in di-spanzersko zdravstveno varstvo potrebujeta namreč le manjša sredstva. Razmeroma visoka finančna sredstva pa so namenjena za bolnišnično, specialistično in zdraviliško zdravstveno varstvo in za klinične in sub-specialistične dejavnosti. Regionalna in občinska zdravstvena skupnost Občinska SIS za zdravstvo je bila v dosedanjem delovanju skoraj povsem odvisna od delovanja regio-nalne zdravstvene skupnosti ali točneje od administra-tivnega aparata te skupnosti. Glede na to, da so bile domala vse odločitve usmer-jene na območje regionalne zdravstvene skupnosti so tudi podatki, ki jih je imela na voljo občinska SIS obravnavali regijo kot celoto, ne pa tudi posamezne občine. Že s tega stališča je bila močno ovirana more-bitna občinska politika na področju zdravstva, medtem ko je imela skoraj neomejene možnosti za tvorbo te politike prav regija ali celo administrativna služba re-gionalne zdravstvene skupnosti. Možnosti za takšno ravnanje so bile še toliko večje, ker so se vsa sredstva združevala prav na ravni regije v okviru totalne solidarnosti. Administrativna služba re-gionaine zdravstvene skupnosti je praktično imela v rokah dva instrumenta: informacije in zelo obsežna sredstva. S tema dvema instrumentoma pa je imela v rokah potencialne možnosti za snovanje lastne poli-tike. V nasprotju z vsem tem pa občinske zdravstvene skupnosti niso imele v rokah ničesar: niti lastnih po-datkov, niti sredstev. Opredelitev sporazuma o združevanju sredstev pri Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana V prejšnjem obdobju vse do 1. 1. 1978 so se vsa finančna sredstva združevala pri regionalni zdravstveni skupnosti, ki je tudi v celoti razpolagalaz njimi. S 1. 1. 1978 pa so bili za občinske zdravstvene skupnosti odprti funkcionalni računi (žiro računi) za posamezno občinsko zdravstveno skupnost. Vendar so tako ime-novani funkcionalni računi samo način zbiranja sred-stev po občinskih zdravstvenih skupnostih. Iztako ime-novanih funkcionalnih računov odvajajo dnevno vsa sredstva na posebni račun združenih sredstev za te-koče poslovanje pri regionalni zdravstveni skupnosti. Iz tega računa potem poravnajo obveznosti na podlagi dospelih računov. Pri tem nastaja nepotrebni strošek za prenos finančnih sredstev iz funkcionalnega računa občinske zdravstvene skupnosti na posebni račun pri regionalni zdravstveni skupnosti. Tak sporazum je bil prvotno dogovorjen samo za obdobje od 1. 1.1978 do 30. 4. 1978, vendar je bil potem na predlog regionalne zdravstvene skupnosti podaljšan, to pa z utemeljitvijo, da samo tako lahko nemoteno poslujejo vse občinske zdravstvene skupnosti in da so vse občinske zdrav- stvene skupnosti stalno likvidne samo na podiagi ta-kega računa. Tako združevanje sredstev povečuje stroške poslo-vanja občinske zdravstvene skupnosti. Občinska zdravstvena skupnost bi poslovala nor-malno, če bi morala na podlagi samoupravnega spora-zuma o republiški ali medobčinski solidarnosti odvesti dogovorjena sredstva v dvanajstinah, z vsemi drugimi sredstvi pa bi morala gospodariti občinska zdravstvena skupnost sama. Položaj se je v letošnjem letu torej samo toliko spre-menil, da so dobife občinske SIS lastne funkcionalne račune. To pa je le polovična rešitev, ker s sredstvi še vedno ne morejo gospodariti. Občinska SIS prav tako zelo težko pride do občinskih podatkov za področje zdravstva. To pa sta dva temeljna vzroka, ki onemogo-čata učinkovito delovanje samoupravne interesne skupnosti in snovanje pobud, ki naj pripeljejo do ustreznih rešitev na ravni občine. Konfrontacija zbora uporabnikov z zborom izvajalcev je brez smisla; zbora se sicer lahko pogovarjata vendar nekvalificirano, ker ni ustreznih podatkov in brez učinka, ker občinska SIS nima na voljo sredstev, s katerimi naj bi reaiizirala sprejete odločitve. Solidarnost V regionalnem prostoru je za 18 občinskih zdravstve-nih skupnosti veljala vse do leta 1977 totalna solidar-. nost, saj je bila v vseh občinskih zdravstvenih skupno-stih enotna prispevna stopnja, vsa sredstva so se zbi-rala ne enem žiro računu, račune za zdravstveno var-stvo in nadomestila pa so v celoti poravnavali ne glede na zbrana sredstva v posamezni občinski zdravstveni skupnosti. Tudi primanjkljaj so v posameznem letu razreševali na ravni regije, občinske skupščine pa praktično niso razpravljale o problematiki pri-manjkljaja. Leta 1977 pa so občinske zdravstvene skupnosti v Ljubljani postavile vprašanje glede nadaljnje totalne solidarnosti. Praktično je bilo nemogoče še naprej vztrajati na totatni solidarnosti. Poraba sredstev za zdravstveno varstvo in za nadomestila je namreč rastla bistveno hitreje kot pa so se zbirala potrebna sredstva. Pri usklajevanju skupne Ijubljanske bilance so ugotovili, da je nemogoče financirati totalno solidarnost, tako kot so to tudi opredelili v temeljih plana za obdobje 1976-1980. Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa, je bila izdelana metodologija za zbiranje sredstev za enotni program v Sloveniji, se pravi za solidarnost v republiki. Ta metodologija velja za leto 1978. Zdravstvena skup-nost Slovenije predlaga v aneksu št. 3 k srednjeroč-nemu planu 1976-1980 za leto 1979 spremenjeno me-todologijo. Eno od meril naj bi bilo, da lahko sprejme solidarnost za enotni program tista občinska zdrav-stvena skupnost, ki ima najmanj poprečno republiško stopnjo, to je 9,5%. Napodlagi takosprejetegastališča so iz območja Ijubljanske regije izpadle vse občinske zdravstvene skupnosti razen Idrije. Regionalna zdravstvena skupnost kljub večkratnim priporočilom še vedno ni izdelala osnutka samouprav-nega sporazuma o združevanju sredstev in razdelitvi solidarnosti." V sedanjem obdobju povzroča to stalne probleme. Občinske zdravstvene skupnosti kot tudi družbenopolitične skupnosti namreč vztrajajo, da mora veljati za medobčinsko solidarnost samoupravni sporazum o temeljih plana 1976-1980, ki v celoti opre-deljuje totalno solidarnost. V letu 1978 je bila na medobčinskem posvetovanju dogovorjena solidarnost, za katero pa občinskezdrav-stvene skupnosti v Ljubljani tudi v letu 1979 in 1980 predlagajo enak odstotek od skupnih sredstev, kot je bil dogovorjen za leto 1978. Na podlagi tako sprejetega stališča pa doživljajo občinske zdravstvene skupnosti v Ljubljani, predvsem pa še občinska zdravstvena skup-nost Ljubljana Center stalno kritiko s strani občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji in v zadnjem času tudi izvršnih svetov posameznih družbenopolitičnih skup-nosti. Za razrešitev problema solidarnosti bi morali nujno izdelati ustrezni samoupravni sporazum o združevanju, kot tudi o razdelitvi potrebnih sredstev za dodatni program občinskih zdravstvenih skupnosti kot tudi za skupni program v regiji. Zdravstveno varstvo in druge pravice po mednarodnih sporazumih Na podlagi samoupravnega sporazuma je dogovor-jeno, da vse podpisnice samoupravnega sporazuma finančno izvajajo prek občinske zdravstveneskupnosti Ljubljana Center vse pravice po mednarodnih sporazu-mih. Tak sporazum js bil dogovorjen predvsem zato, ker je občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center ekonomsko najmočnejša in se vsi dohodki in odhodki zbirajo in odvajajo na račun občinske zdravstvene Skupnosti Center s tem, da se ob koncu leta opravi poračun med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi za področje pravic po mednarodnih sporazumih. Pravza-radi tega sporazuma je tudi izkazani odstotek v poro-čilu za I. polletje izražen z indeksom nad 300%. Ob koncu leta pa se bodo opravili poračuni; na podlagi' tega sporazuma pa so tudi vsa osnovna sredstva kot premoženje regionalne zdravstvene skupnosti Ljub-Ijana. Potrebno bo izdelati samoupravni sporazum o delitvi osnovnih sredstev regionalne zdravstvene skup-nosti na občinske zdravstvene skupnosti. Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center-vključena vZdravstveno skupnost mesta Ljubljana Na območju mesta Ljubljane je bil za koordinacijo med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi najprej izvoljen zbor delegatov, katerega naloga je bila koordi-nacija dela med posameznimi občinskimi zdravstve-nimi skupnostmi. Tako organizirano telo pa ni imelo Opredeljenega pravnega statusa. Zaradi tega tudi zbor delegatov ni mogel delovati učinkovito. Da bi bil pravno opredeljen status in opredeljeno vsebinsko delo pri koordinaciji, načrtovanju in izvaja-nju zdravstvenega varstva na enaki ravrii v Ljubljani, je bila ustanovljena Zdravstvena skupnost mesta Ljub-Ijane. Ta nastopa kot koordinator dela pri izdelavi pro-gramov in načrtovanju izvajanja zdravstvenega varstva 'glede na enotni prostor v Ljubljani. Zdravstvena skup-nost mesta Ljubljane pa v dosedanjem obdobju ni mogla povsem zaživeti predvsem zato, ker niso zaži-vele občinske zdravstvene skupnosti. Tudi v tem po-gledu je ovira neustrezna organizacija strokovnih služb. Zdravstvena skupnost mesta Ljubljane se na-mreč poslužuje storitev strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti. Zdravstvena skupnost mesta je leta 1978 opravila nekatera pomembna koordinacijska dela pri programiranju in izvajanju zdravstvenega var-stva, kot tudi na področju usklajevanja skupne bilance za leto 1978 in pripravi aneksa za leto 1979 in 1980. Občinska zdravstvena skupnost Center je že našla svoje mesto v Zdravstveni skupnosti mesta Ljubljane, saj je z enotnim planiranjem in izvajanjem zdravstve-nega varstva na podlagi enakopravnega dogovora z vsemi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Ljubljam na mestni ravni dogovorjena enaka raven zdravstve-nega varstva za vse občane v Ljubljani. II. ORGANIZIRANOST OSNOVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE Samoupravna interesna skupnost bo morala v pri-hodnje na občinski ravni v tesni koordinaciji z mestom bolj aktivno reševati pereče probleme na področju zdravstvenega varstva tako v strokovnem kakor tudi v ekonomskem smislu. Vedno znova moramo opozarjati na vpliv dobro organizirane in strokovno usposobljene osnovne zdravstvene službe na zdravstveno ekono-miko. Prav tej ekonomiki posvečamo vse premalo po-zornosti. Največ škode ali koristi lahko napravimo prav ob prvem stiku med zdravnikom in bolnikom. Ob tem stiku. se namreč predstavi zdravstvena služba v vsej svoji dejavnosti (preventivi in kurativi). Že najmanjša po-manjkljivost ali premajhna pozornost na tem prvem stiku lahko povzroči nepopravljivo škodo zdravju pri-zadetega, da ne govorimo o veliki materialni škodi, ki ne prizadene samo bolnika in njegovih ožjih družinskih članov, temveč celotno družbo. Našteli bi tri glavne postavke, s katerimi zlasti osnovna zdravstvena služba najbolj bremeni sklade zdravstvenega zavarovanja in gospodarske organiza-cije: 1. potrošnja zdravil, 2. odsotnost od dela zaradi bolezni, obratnih po-škodb ali zaradi nege obolelega družinskega člana (ocenjevanje delazmožnosti), 3. najbolj pa specialistično in bolnišnično zdravtje-nje. Za boljši vpogled samo nekaj statističnih podatkovo strukturi izdatkov za zdravstveno varstvo v letih 1972 do 1977 (iz poročila občinskih zdravstvenih skupnosti na območju regije za leto 1977): Realizacija v % na celotno porabo Vrsta zdravstvenega varstva 1972 1973 1974 1975 1976 1977 Osnovno zdravstveno varstvo 15,9 15,3 15,5 15,0 15,5 15.9 Specialistično zdrav varstvo 10,5 .11,8 13,0 13,9 13,9 15,1 Bolnišnično zdrav varstvo 46,1 46,1 44,9 45,2 44,5 43,4 Zdravila in injekcije 16,5 15,3 14,3 14,5 14,3 12,7 Tabela jasno kaže, kako nizka je potrošnja sredstev za osnovno zdravstveno varstvo v primerjavi s speciali-stičnim in zlasti bolnišničnim zdravljenjem, kakor tudi s potrošnjo zdravil. V zadnjih dveh letih rahlo naraščajo stroški za osnovno zdravstveno varstvo. Bistveno so upadli stro-ški za zdravila in injekcije, to pa zaradi boljše preven-tivne usmerjenosti zdravstva in osveščenosti tako zdravstvenih delavcev kot občanov. Tudi stroški bol-nišničnega zdravljenja kažejo težnjo po upadanju. Vse premočno pa še naraščajo stroški za specialistično zdravstveno varstvo. Na podlagi vseh dosedanjih družbenih pobud bi mo-rali ta razmerja v prihodnje hitreje spreminjati v prid temeljnega osnovnega zdravstvenega varstva, ki bi s svojo preventivno in kurativno dejavnostjo predstav-Ijalo glavni moment na poti do zdravstvene ekonomike. Naša samoupravna dejavnost na tem področju naj bi bila odločno usmerjena na dve področji: 1. Zaščita aktivnega prebivalstva in s tem delovnega procesa Gre zlasti za ogrožene delovne organizacije z visoko morbiditeto in izpadom od dela zaradi bolezni in obrat-nih poškodb. Probleme na tem področju bi lahko služba splošne medicine v tesni povezavi z medicino dela s svojo preventivno in kurativno dejavnostjo mnogo bolj uspešno reševala v neposredni povezavi z delovnimi organizacijami. Posluževali bi se lahko tudi drugih oblik neposrednega sporazumevanja na relaciji proiz-vajalec - zdravstveni delavec. Lahko pa bi iskali rešitve tudi delegati v SIS ob svobodni menjavi dela. Obratni zdravnik, ki bi ga izbrala delovna organiza-cija, bi bil obenem tudi odgovorni zdravnik, ki bi izvajal predvsem kurativno dejavnost z individualno preven-tivo. Vodil bi bolniški stalež ter v tesni povezavi z delovno organizacijo, službo medicine dela in patro-nažno službo izvajal splošno preventivno dejavnost. S tako ureditvijo bi lahko brez dvoma vplivali na padec odsotnosti od delazaradi bolezni in obratnih poškodb. 2. Dispanzerska obdelava in ambulantno zdravljenje zlasti kroničnih bolnikov, zdravljenje na bolnikovem domu, zdravstvena in socialna skrb za ostarele občane. Dosedanja dejavnost na tem področju je zelo po-manjkljiva. Nujno bi morali uveljaviti ustrezne organi-zacijske spremembe. V strokovnem smislu bi morali za zdravljenje bolni-kov na domu uveljaviti timsko delo, ki bi obsegalo splošno medicinsko pomoč, specialistično pomoč in pomoč srednjega medicinskega kadra. Vključena bi bila tudi nega bolnika na domu, od strokovno medicin-ske do strežniške. Na tem področju dejavnosti je potrebno uvesti tesno sodelovanje osnovne zdravstvene službe s speciali-stično in hospitalno. Na zahtevo izbranega zdravnika osnovne zdravstvene službe bi lahko vključili vtimsko zdravljenje bolj zahtevnih bolnikov na domu tudi spe-cialista ustrezne stroke. S tako organizirano in kvalitetno okrepljeno osnovno zdravstveno službo bi lahko močno razbremenili bol-nišnice. Vanje ne bi več pošiljali bolnikov, ki danes brez potrebe bremenijo njihove zmogljivosti in zase-dajo postelje. S takim delom bi brez dvoma lahko skrajšali čakalno dobo za bolnišnično zdravljenje, skrajšali bi ležalno dobo. Specialistična služba bi bila s tem mnogo bolj ekonomsko in strokovno izkoriščena. Zdravljenje na domu bi bilo mnogo cenejše od hospi-talnega, za bolnika samega pa mnogokrat bolj ugodno. V takih primerih bi na bolnikovem domu uvedli ustrezno medicinsko dokumentacijo - podobno kot v bolnicah. Če bi bilo potrebno, bi jo uporabili za nada-Ijevanje hospitalnega zdravljenja. Prav tako bi vsa do-datna zdravstvena dokumentacija, ki bi jo izdelali v hospitalnih in specialističnih ustanovah potovala s pa-cientom nazaj v domačo oskrbo pod vodstvom splošne zdravstvene službe. V letu 1978 smo reorganizirali zdravstveno službo na področju nujne medicinske pomoči; to je nova dejav-nost osnovne zdravstvene službe. Namen te službe je, da ima občan v nujnih primerih čim hitrejšo in ustrezno zdravstveno pomoč. Ta služba je zdaj še precej po-manjkljiva. Morali jo bomo dograditi v organizacijskem in strokovnem pogledu, da bo dejansko služila svo-jemu namenu in da \o bomo lahko v vsakem trenutku okrepili v primeru večjih epidemij, nezgod in elemen-tarnih nesreč. V primeru agresije bi jo lahko vključili v vseljudski odpor. V samoupravnem pogledu ima osnovna zdravstvena služba, to je delovne organizacije Zdravstveni dom Ljubljana, s svojimi občinskimi TOZD vse možnosti za nadaljnji razvoj osnovne zdravstvene službe. V njenih statutih je iz organograma razvidno, da daje poudarek tesnejšim stikom s krajevno skupnostjo, kjer postavlja celo odgovornega zdravnika za krajevno skupnost. S tem je brez dvoma podana možnost sode-lovanja občanov krajevne skupnosti in njihovih druž-benopolitičnih organizacij pri delu in razvoju osnovne zdravstvene službe. Sodelovanje lahko poteka nepo-sredno ali pa prek delegatovv občinskih SIS ob svobo-dni menjavi dela. Teritorialno organiziranost naj bi v prihodnje še do-gradili. Še bolj naj bi povezali osnovno zdravstveno službo s krajevnimi skupnostmi, z delovnimi organiza-cijami, vzgojnovarstvenimi ustanovami, šolami, inter-nati, študentskimi domovi, domovi za starostnike in drugimi. Posebno skrb naj bi namenili organizaciji . službe zdravstvenega varstva za borce NOB- Na tem področju moramo doseči boljšo dostopnost in aktiv-nost zdravstvenega varstva. Ena od pomembnih nalog v zvezi z organizacijo zdravstvene službe in uvajanjem nove kvalitete dela je kadrovska politika. Zagotoviti moramo večjo možnost za strokovno izpopolnjevanje in tvorno delo na po-dročju osnovnega zdravstvenega varstva. S tem bi za-gotovili višjo strokovno raven dela s posebnim poudar-kom na preventivno medicinsko dejavnost. Osnovni zdravstveni službi moramo nuditi boljše delovne ra-zmere zlasti z dograditvijo prostorov. To uresničujemo, z drugim samoprispevkom in z zgraditvijo novega zdravstvenega doma v občini Center. Obenem moramo po načelu teritorialne in preventivne organiziranosti dograditi ali adaptirati ustrezne delovne prostore za zdravstveno dejavnost v delovnih organizacijah, šolah, vrtcih in raznih domovih. Z uveljavitvijo vseh opisanih predlogov in podanih možnosti bi lahko mnogo bolj uspešno odpravljali do-sedanje pomanjkljivosti. To so dolga čakalna doba v splošnih ambulantah, zlasti za specialistično in hospi-talno zdravstveno varstvo; neracionalno trošenje sred-stev, zlasti v zvezi z ogromno potrošnjo zdravil; odsot-nost od dela zaradi bolezni, obratnih poškodb in nege obolelega družinskega člana, kar v zadnjem času stalno narašča in predstavlja znatno materialno škodo za združeno deloi uvajanje novih kvalitet dela in po-dobno. Ključna rešitev teh vprašanj je v uveljavitvi svobodne menjave dela na dosledna izhodišča zakona o združe-nem delu. Dosedanja napaka je v tem, da sprejemamo finančni program SIS šele ob koncu leta za tekoče leto in še to neusklajeno z delovnimi in finančnimi programi zdrav-stvenih delovnih organizacij. Izkušnje iz preteklih let so take, da je večina zdrav- . stvenih delovnih organizacij poslovala z izgubo, kar • povzroča vsako leto neljube težave in probleme. v Zato je nujno, da v prihodnje ne obravnavamo fi-nančnega programa SIS za prihodnje leto ločeno, tem- ¦ več da ga obravnavamo takoj na začetku leta skupno z¦¦;. delovnimi programi zdravstvenih delovnih organizacij, ; ki naj bodo finančno ovrednoteni z vsemi dogovorje-nimi kalkulativnimi elementi. Le na tak način bi lahko prišlo do neposrednega dialoga med izvajalci in upo-rabniki zdravstvene službe, ob katerem bi reševali ra- 4-zvoj zdravstvene službe, uvajali nove kvalitete dela, odpravljali pomanjkljivosti in to v strokovnem kakor ¦-• tudi v ekonomskem smislu v korist nas vseh. Ob takem neposredhem dialogu bi lahko brezdvoma¦'•' mnogo bolj uspešno in konštruktivno reševali vse pe- .* reče probleme s področja zdravstvenega varstva. INFORMACIJA O PROBLEMATIKI IN PRIPRAVAH ZA GRADNJO ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA CENTER I. UVOD Večletna prizadevanja pri reševanju prostorskega, strokovnega in organizacijskega dela osnovne zdrav-stvene službe na področju občine Ljubljana Centerso se uresničila s programom samoprispevka II, s katerim je predviden v letu 1979 pričetek gradnje zdravstve-nega doma v naši občini. Leta 1972 je bil izdelan prvi okvirni program za novi objekt Zdravstvenega doma Center - v obsegu 10.012 m2. Takrat - pred 6. leti, program še ni mogel zajeti celotne strokovno organizacijske problematike, ka-kršna je aktualna danes; razen tega programa tudi ni vseboval vseh potrebnih tehničnih, pomožnih insploš-nih prostorov. Zaradi tega so predvidene površine (10.000 m2) premajhne; vendar pa so služile za osnovo pri izračunu potrebne vsote v okviru samoprispevka II (SP'll). V maju 1978 so strokovne službe Medico enginee-ringa ob opori na razpoložljivo dokumentacijo, ob upo-števanju standardnih normativov ter izkušenj pri pro-gramiranju podobnih ustanov, izdelale preliminarne programske osnove z orientacijskimi brutto površi-nami, v iznosu 16.650 m2. Razen tegaje bil pri sestavljanju programskih osnov in v zvezi s predvideno vsebino in organizacijo dela v Zdravstvenem domu - TOZD Center kot celoti, v znatni meri upoštevan tudi »Sporazum o strokovnem sodelo-' vanju med Zdravstvenim domom Ljubljana in Kliničnim centrom v Ljubljani« (od aprila 1978, ki predvideva delitev dela med Kliničnim centrom in Zdravstvenim domom Ljubljana) . Dogovorjena delitev dela se odraža predvsem na obseg specialistične službe v Zdravstvenem domu, s čimer se bistveno olajša in skrajšuje diagnostična ob-delava bolnikov. Po drugi strani pa se nanaša na poli-kliniko, kot specializirano ustanovo, ki se razbreme--njuje prevelike rutinske dejavnosti na področju nekate-rih specialističnih strok (okulistika, ORL, rentgen, la-boratorij itd). Omenjeni program je bil zaradi težnje po čim večji racionalizaciji ter ekonomiziranju s površinami in za-radi usklajenosti s strokovnim delom in predvsem tudi z razpoložljivimi sredstvi, preverjen s predstavniki vseh strokovnih služb. Na osnovi dogovorjenih stališč in definitivnih potreb je bila nato izdelana »Redakcija in povzetek Programskih osnov:« kjer so bile definirane pripadajoče površine za vse posamezne strokovne in pomožne službe. Pri tem oziroma pri določitvi vsebine I. faze izgradnje so sodelovale tudi strokovne službe Zdravstvenega doma, Skupnost Samoprispevka II in ostali družbeno-politični organi. Vendar je bilo, kljub vsem prizadevanjem ter ob konstruktivnem sodelovanju strokovnih služb možno zmanjšati površine le na 15.120 m2 brutto. Po tej redak-ciji bi bil program kot celota in v posameznostih še vedno neokrnjen ter z vidika nadaljnega razvoja stro-kovnih dejavnosti tudi pravilen in zadosten. Ker pa vseh potrebnih površin žal ni možno realizira-ti v okviru razpoložljivih sredstev iz SP II, so strokovne službe ME in ZD Center iskale najustreznejšo rešitev. Ta pa bi morala zadovoljiti možnost realizacije pred-vsem onih služb, ki doslej zaradi disperznosti po me-stu, zaradi pomanjkljivih prostorov in opreme niso mo-gle zadovoljiti potreb prebivalstva. Po drugi strani pa bi vendarle morala biti zagotovljena zaokrožena in zmog-Ijiva mediclnska dejavnost ZD tozd Center kot celote. Tudi je jasno, da revidiranih površin ni več možno še zmanjševati, pač pa je rešitev v tem, da del služb začasno še ostane v svojih dosedanjih prostorih, ali pa se za njih najdejo drugi primernejši prostori, oziroma zamenjave v okviru obstoječih objektov v organizacij-skem sklopu ZD Center. II. PROGRAMSKE OSNOVE Iz medicinsko organizacijskega vidika bi bilo zaže-leno, da se v okviru novega objekta ZD pojavijo vsaj vse glavne osnovne (dispanzerske) službe, ter nekatere dopolnilne dejavnosti, ki omogočajo čim kompletnejšo obravnavo bolnikov - na nivoju osnovnega zdravstve-nega varstva. Pri predlogu za realizacijo v okviru prve faze izgradnje je bilo prisotno tudi načelo, da naj se razen omenjenega upoštevajotisteslužbe, ki predstav-Ijajo širšo osnovno dispanzersko dejavnost in jih iz ekonomskih, kadrovskih in organizacijskih razlogov ni mogoče deliti na dva dela, to je en del v novih in en del v obstoječih objektih. V tem smislu je bila predlagana rešitev, da se v okviru novega objekta pojavita npr. Službi za zdravstveno varstvo predšolskih otrok ter šolskih otrok in mladine v celoti. Obe skupaj namreč v neki meri predstavljata kontinuirano dejavnost ter se prva nadaljuje v drugo. Toda žal ravno ta kombinacija ni bila možna, ker bi na ta način morale izpasti neke druge važne službe. Razen tega je bilo treba dati prednost vsaj eni važni službi v celoti in sicer: Službi za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mla-dine, ki sedaj živi v manj ugodnih prostorskih razmerah kot Služba za zdravstveno varstvo predšolsklh otrok. V novih prostorih ZD bo ta služba lahko v celoti razvila vso preventivno in kurativno dejavnost kot tudi lastno usmerjano specialistično dejavnost, vključno spe-cialno fiziatrijo, ortopedijo itd. Prav tako tudi Služba za zdravstveno varstvo žena spada med osnovne dejavhosti, spričo svojega ppeven-tivnega in kurativnega programa v širokem pomenu besede. Prav ta del službe, vključno ginekološka dejav-nost za študentke je torej našla mesto v novem objektu medtem ko bo na sedanji lokaciji po razbremenitvi možno v večjem obsegu razviti določeno specialistično (subspecialistično) dejavnost. Zaradi izrazite masovnosti pogona Službe splošne medicine in ker se ravno tej službi, ki je težišče delova-nja zdravnika splošne medicine, družinskega zdrav-nika itd. posveča posebno pozornost - so zanjo v novi stavbi predvideni vsi potrebni prostori. Razen tega ta služba kot bistveni sestavni del obsega še posebej zdravstveno varstvo borcev in zdravstveno varstvo sta-rejših občanov oz. upokojencev. Razen tega je ta služba doslej mnogo trpela zaradi insuficientnosti pro-storov zaradi disperzije itd. Med obveznosti službe splošne medicine spada spričo velikega števita navzočih bolnih občanov in dru-gih v stavbi, tudi ordinacija za neprekinjeno službo prlpravljenosti za nudenje prve pomoči v urgentnih situacijah: le-ta pa lahko posJuje tudi kot triažnaordi-nacija. Problematika zdravnika splošne medicine se v pa-šem družbenem redu tesno povezuje tudi s Službo medicine dela, prometa in športa, v katero so praktično vključeni vsi aktivni občani, ki so kot taki v rednem delovnem razmerju. V Službo medicine dela je vključen tudi osnovni del usmerjene specialne funkcionalne diagnostike. Pri programu medicinedelanatem mestu je tudi upoštevana delitev dela nasproti Inštitutu medi-cine dela Medicinske fakultete in Zavoda za varstvo pri delu SRS. Razlog za vključitev realizacije v I. fazi iz-gradnje je pravtako izredna insuficientnost glede ob-stoječih možnosti za delo; po drugi strani pa je važna tesna povezanost s Službo splošne medicine. Z razvo-jem Službe za medicino dela v novih razmerah bo obstajala tudi možnost pravilne usmeritve obratnih ambulant, delno v sklopu službe medicine dela ter delno v delovnih organizacijah, kjer so one potrebne zaradi specifičnih, zdravju škodljivih pogojev dela. Izhajajoč iz široke problematike zagotovitve osnov-nega zdravstvenega varstva je prišlo tudi do vključitve Dispanzerja za pljučne bolezni in tuberkulozo v 1. fazi izgradnje ZD. Dejavnost dispanzerja po današnjih kon-ceptih široko posega V odkrivanje, diagnostiko in tudi specialno zdravljenje bolezni dihalnih organov v širo-kem pomenu besede in sicer za vse starostne grupe. Dejavnost dispanzerja zaradi tega bistveno dopolnjuje službo splošne medicine, kakor tudi ostale veje pre-ventivno-kurativnega zdravstva. V obstoječih prostorih omenjeno dejavnost seveda niso mogli opravljati v zadostni meri. Od skupnih medicinskih in paramedicinskih služb so bile v tej fazi izgradnje prav tako upoštevane predvsem tiste službe, ki bistveno dopolnjujejo in so tudi nujno potrebne za dejavnost osnovnih služb, ki bodo delo-vale v novem objektu. Od teh služb bodo torej zasto-pane kot posebno nujne naslednje ¦ Laboratorijska služba,fki zaradi pričakovanega rna-sovnega programa dela večine osnovnih dispanzerskih dejavnosti, vsekakor spada vzaključen delokrog služb, ki bodo kot prve realizirane v novem ZD. Laboratorijska služba bo na tem mestu in v danem obsegu služila tudi ostalim delovnim enotam, ki za enkrat še niso mogle biti obsežene v novem objektu ZD. Tako se tudi labora-torij ni mogel formirati s celotnim programom in so izven programa morale ostati nekatere specialne labo-ratorijske dejavnosti. Te pa se bodo še nadalje vršile na dosedanjih mestih. V programu prostorov laboratorija so vključene tudi površine dveh punktov za odvzem in zbiranje laborato-rijskega materiala. Ker bo laboratorij na tem mestu opravljal le osnovno rutinsko dejavnost bo - sledeč »Sporazum o delitvi dela nad ZD in KC...« - specialne dejavnosti (vso biokemijo itd.) za potrebe ZD, opravljal Centralni labo-ratorij Kliničnega centra. Fiziatrična služba je prišla skoraj v celoti v program I. faze izgradnje, in sicer iz več vzrokov. Prostori, s katerimi razpolaga služba sedaj, so nezadostni; fizia-trična dejavnost se vse bolj uveljavlja in širi v zdravlje-nju ambulantnih bolnikov; poleg tega pa so v fizia-trično dejavnost na tem mestu vključene različne me-tode, ki spadajo v redni program službe za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine (korektivna gimna-stika, sodelovanje ortopeda in revmatotoga ter športne ambulante z biometrijo. V obsegu predvidenih površin še ni vključena tudi hidroterapija, ki se bo še nadalje vršila na drugih me-stih oziroma se bo na tem mestu priključila šele poz-neje. Zaradi kompletnosti v programu svoje dejavnosti so vključeni nadalje tudi prostori Patronažne službe. Vključitev službe je važna, ker patronažna služba tako rekoč dopolnjuje vse glavne osnovne medicinske de-javnosti Zdravstvenega doma - od zdravstvene vzgoje do nege in pomoči bolnikom na domu. Na koncu sta med pomožne medicinske dejavnosti vključeni še dve službi, ki delujeta v smislu medicin-skega oskrbovanja in sicer sterilizacija in lekarniški depo. Obe enoti po svojem obsegu sicer predstavljata minimum, vendar pa zagotavljata v vseh medicinskih službah redno oskrbovanje s sterilnim materialom, z medikamenti, razkužili itd. Za nemoteno delovanje vseh medicinskih in drugih služb so vključeni tudi različni Skupni splošni in po-možni prostori, ki služijo potrebam posameznih služb oziroma osebju v ustanovi, lahko pa tudi izven nje. To so na primer pralnica, jedilnica za osebje s pripravljalno kuhinjo, centralne garderobe za del osebja, prostori službe za čiščenje in higieno, arhiv in filmoteka ter najnujnejša skladišča. Za nemoten tehnični pogon v novi stavbi ZD so v skupne potrebne površine vključeni tudi energetsko-tehnični pogoni (toplotna postaja, transformatorska postaja z Diesel agregatom, prezračevalne naprave, centrale interkomunikacijskih sistemov in prostori za vzdrževalno službo. Med važne ter nujne sestavne dele in dejavnosti velike in pomembne zdravstvene stavbe so vključene ustrezne površine za: vhodno avlo s pripadajočimi ele-menti; njej sledijo prostori za upravo in administracijo tozd ZD Center ter prostori za pedagoško in družbeno-samoupravno dejavnost. . Kot predpisana obveznost je v skupne površine vključeno tudi ustrezno veliko zaklonišče, ki pa ob primerni urejenosti lahko služi kot dvonamensko, za potrebe skladiščenja in pod. Vse prikazane medicinske, paramedicinske in druge službe skupaj s pripadajočimi pomožnimi in tehničnimi službami in prostori predstavljajo pravdobro in koordi-nirano celoto, čeprav bodo v novem objektu v sedanji fazi izgradnje vendarle manjkale še nekatere druge službe, ki zaradi pomanjkanja sredstev žal niso mogle biti upoštevane. Te službe pa bodo po preselitvi ostalih služb v novi objekt ZD, imele možnost razširitve v izpraznjenih prostorih, ali pa medsebojnih zamenjav ob preselitvi - vse pa ob primernih ureditvenih pose-gih. Gre za vprašanje naslednjih služb: Služba za zdravstveno varstvo predšolskih otrok z lastno specialistično dejavnostjo vsedanji fazi začasno še ostane v obstoječem objektu v Ulici stare pravde. Objekt je bil sicer namensko grajen, vendar je njegova dejavnost v teku skoraj 30 let prerastla dane prostorske možnosti in ureditve. Ustanova se bo po dograditvi nekaterih objektov v ostalih občinah mesta Ljubljana razbremenila. Ker se bo izpraznil del rutinskih dejavno-sti, se bodo lahko razširile specialne in subspecialne dejavnosti. Tudi je na tem mestu možna eventualna gradbena razširitev v smislu nadzidave ali dozidave. Vsekakor pa bi moral biti program nameravane razširitve otroške mestne bolnišnice z nadzidavo objekta, usklajen s se-danjim in perspektivnim programom dispanzerja za zdravstveno varstvo predšolskih otrok. Služba zdravstvenega varstva študentov kljub do-kaj pomanjkljivim pogojem, v katerih danes dela, za-radi svoje obsežnosti ni mogla biti vključena v prvo fazo izgradnje. Kljub temu bo v s^danjih prostorih možna določena razbremenitev dejavnosti in prosto-rov, ker se ginekološka specialistična ordinacija za študente vključuje v Službo zdravstvenega varstva žena (v novi objekt ZD). Ob preselitvi Službe za zoboz-dravstveno varstvo na drugo lokacijo, pa bodo upošte-vane potrebe tudi za študente. Tako se bodo preostale dejavnosti lahko nekoliko razširile vobstoječih prosto-rih v llirski ulici. Služba za zobozdravstveno varstvo sedaj v resnici dela v improviziranih in zelo pomanjkljivo urejenih prostorih v nebotničniku ter spričo njene specifične dejavnosti, ni nujno potrebno, da se nahaja v neposre-dnem sklopu z ostalimi službami, ki pridejo v novi objekt ZD že v sedanji fazi izgradnje. Drugi argument pa je, da sta obseg službe in potreba po prostorih zelo velika. Oboje govori za utemeljenost možnosti nastani-tve službe v posebnem objektu, za kar se nudi izredna priložnost v izpraznjeni stavbi sedanje Šolske polikli-nike na Aškerčevi cesti. V tej stavbi je del prostorov tudi že urejen za zobozdravstvo. Zobozdravstvene ordinacije, ki obstajajo v okviru dispanzerjev za predšolske, šolske otroke in mladino in imajo preventivno ter triažno funkcijo, bodo tudi še potem ostale v istih organizacijskih sklopih. Zaradi omejenih finančnih sredstev v okviru SP II žal ni bilo mogoče realizirati Specialistično ambulantno službo za odrasle, razen nekaterih specialističnih služb za otroško dobo, ki so vključene v dispanzerjih za predšolske, šolske otroke in mladino. Sicer pa glede spfjcialistične službe za odrasle veljajo smernice, ki so določene v »Sporazumu o delitvi dela med ZD in KC« ... Pri tem gre po eni strani za približanje določe-nih specialističnih dejavnosti osnovnemu zdravstve-nemu varstvu, po drugi strani pa za koncentracijo in preureditev specialističnih dejavnosti v stavbi Polikli-nike. Podobna stališča veljajo tudi za uredifev Rentgenske diagnostike. Ker zaenkrat v novi stavbi ZD rentgenska diagnostika ni predvidena, je treba predvsem celo-dnevno izkoristiti obstoječe kapacitete v ZD enota Vič in v ZD železničarjev; razen tega pa se bodo v smisli/ omenjenega Sporazuma na določen način v smislu koordinacije vključile tudi obstoječe kapacitete v no-vem objektu Kliničnega centra, v stavbi Poliklinike v bolnišnici »Dr. Petra Deržaja« v Šiški ter v Institutu za gerontologij&v Trnovem. Za izpraznjene prostore v stavbi na Miklošičevi cesti 24, bi bilo najumestnejše, da se v njo preselijo prostori uprave ZD Ljubljana, ker so bili ti prostori že od prej namenjeni in urejeni za upravno-administrativno de-javnost. Tako rekoč za vse prostore, ki bodo po preselitvi uporabljeni za ureditev naštetih služb, bodo potrebna adaptacijska, obnovitvena dela v večjem ali manjšem obsegu, ob določeni dodatni opremi. Za to pa bo tudi potrebno zagotoviti določena sredstva. Ob koncu je treba ugotoviti, da bo v okviru predvide-nih sredstev SP II za sedaj možno realizirati v novem objektu ZD Center ca. 60% površin od skupne vsebine in obsega ZD tozd Center, preostalih 40% pa bo ob primernih ureditvah morala začasno še ostati v obsto-ječih prostorih oziroma izven novega objekta ZD. Ob . tako postavljenih programskih zasnovah bodo občani občine Ljubljana Center vendar imeli neprimemo boljše možnosti za uveljavljanje pravic iz osnovnega zdravstvenega varstva, osebje pa boljše delovne po-goje. Vse skupaj pa je uspeh pripravljenost občanov pri zagotovitvi sredstev v okviru Samoprispevka II. Pri urbanističnih zasnovah in pri izdelavi projektovje obvezno treba upoštevati možnost dograditve šeosta-lih 40% površin, kar bo v končni obliki predstavljalo zaokroženo funkcionalno celoto. Šele takrat bo možno govoriti tudi o ekonomizaciji pogonov, o ustrezni stro-kovni ravni in v smislu koordinirane delitve dela med osnovnim zdravstvenim varstvom ter bolnišnično-kli-nično službo. Tako je treba glede novega objekta ZD Center upo-števati tudi možnost razširitve v naslednjih fazah iz-gradnje, katere realizacija bo možna šele z zagotovi-tvijo dodatnih sredstev. III. TEHNIČNE PRIPRAVE 1. Lokacija Za gradnjo zdravstvenega doma Center je predvi-dena lokacija v zazidalnem otoku CO21 med Masary-kovo cesto in Metelkovo ulico, z možnostjo zazidave celotne funkcionalne površine za kompletno izgradnjo doma 15.120 m2 etažnih površin. 2. Zazidalni načrt in urbanistične smernice Na podlagi izdelanega programskega zazidalnega načrta, ki je bil izdelan pred začetkom tega leta, in na podlagi programskih osnov za gradnjo doma, ki so bile odobrene in sprejete dne 6/7-1978 v IO skupnosti sa-moprispevka, je LUZ izdelal urbanistične smernice dne 27/9-1978. V I. fazi in v okviru odobrenih sredstev po samopri-spevku II se bo gradila I. faza s predvideno etažno površino 8710 m?, ki naj zajema vse dejavnosti po projektu. Pri zavodu za družbeni razvoj TOZD Urbanizem je v izdelavi tehnični del zazidalnega načrta, ki mora biti izdelan v decembru 1978. Kot osnova za obdelavo tega dela zazidalnega načrta mora biti izdelana idejna za-snova za objekt Zdravstvenega doma v končni obliki. Ker s sredstvi iz samoprispevka II ni možno v I. fazi gradnje zagotoviti parkirnih mest v objektu obstoja predlog, da se do izgradnje celotnega objekta v končni fazi predvidijo zunanja parkirišča ali pridobi drug inve-stitor za parkirne površine v objektu. Da bi obdržali roke terminskega plana izgradnje in financiranja Zdravstvenega doma je nujno potrebno, da se tehnični del zazidalnega načrta odobri v predvi-denem roku, t. j. 15/3-1979. 3. Tehnlčna projektna dokumentacija Razpisan je bil natečaj za sposobnost projektantskih organizacij z zadostnimi referencami in kapacitetami za izdelavo projektne dokumentacije (Ur. I. SRS št. 14/78 z dne 11/7-1978), ki pa tedaj ni uspel zaradi nezadostne udeležbe ponudnikov. Na ponovni razpis v v 4. Zemljišče Za pridobitev in komunalno opremljanje zemljišča je potreben tehnični del zazidalnega načrta. Ker so pri-prave in opremljanje zemljišča dolgotrajni, je po-trebno, da so strogo upoštevani postavljeni roki. Zem-Ijišče je v družbeni lasti, vendar je nekaj stanovalcev, za katere je potrebno preskrbeti nadomestna stanovanja. Zemljišče je tudi komunalno neurejeno in priprave za to ureditev tečejo v dogovoru s Komunalno skupnostjo in z upravnimi organi obč. skupščine Center. 5. Zaključek Poudarek je na nujnosti začetka del na projektiranju objekta in predvsem izdelave tehničnega zazidalnega načrta, njegovi odobritvi, opremljanja in pridobitve zemljišča. Vsa ta dela morajo slediti sprejetemu ter-minskemu planu. ki predvideva pričete gradnje v jeseni leta 1979. Za SKupnost Samoprispavka II sestavile Strokovne sluibe V Ljubljani, 14. novambra 1978 Madico engineeringa Ljubljana ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1978 Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skup-nostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) je skupsčina občine Ljubljana Center na . ... seji zbora združenega dela dne........in na----seji zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1978 Lčlen V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78) se 1. členspremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1978 znašajo 225.941.000,00 din od tega: - za razporeditev po posebnem delu proračuna 101.390.000,00 din - zatekočo proračunsko rezervo 230.000,00 din - za združevanje sredstev v Ljubljani 124.321.000,00 din 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. SKUPŠČINA OBČINE UUBLJANA CENTER OBRAZLOŽITEV PRIHODKI Za obdobje januar-september so proračunski pri-hodki realizirani v višini 161.429.605 din ali 76,9%, kar je za to obdobje dokaj ugodno.če upoštevamo, da proračunski prihodki močnejepritekajo v zadnjih me-secih leta. Predvidevamo, da bo plan prihodkov pre-sežen za 15.910.000 din ali za 7,5%, zato tudi predla-gamo rebalans proračuna. Na ugodno realizacijo vplivata zlasti davek od pro-meta proizvodov, ki je realiziran že 86,3% in davek od obrtnih dejavnostl, ki je realiziran 85,8%. Oba vira predstavljata v strukturi proračunskih prihodkov preko polovico vseh proračunskih prihodkov, zato bo PREDLOG kljub izpadu davka od avtorskih pravic in raznih dru-gih prihodkov dosežen presežek. Po višini realizacije bomo proračunske prihodke prikazali v treh skupinah: 1. Prihodki, ki so realizirani nad planom in ki vpli-vajo na to, da bo letni plan presežen: - davek ob obrtnih dejavnosti je realiziran v višini 10.728.486 din ali že 85,8% in to zaradi napovedanih in po davčni inšpekciji ugotovljenih višjih čistih do-hodkov zavezancev tega davka za leto 1977 in tudi večjih akontacij za tekoče leto. Zato bo plan tega davka presežen za 2.500.000 din ali 20%; - davek iz skupnega dohodka občanov je realizi-ran že preko plana, to je v višini 2.095.966 din ali 104,9%. Ptan bo presežen za 500.000 din ali 25%. Zaradi spremenjene lestvice davka in neobdavčljive osnove je bilo ob pripravi proračuna ta davek težje natančneje predvideti; - davek od prometa proizvodov je realiziran že v višini 69.446.332 din ali 86,3%. Na visok porast tega davka vplivajo višji osebni dohodki, ugodnejši kre-ditni pogoji in višje cene proizvodov; Na začetku feta smo ta davek planirali ob upošte-vanju realizacije zadnjih dveh let, ko je ta davek kljub porastu osebnih dohodkov stagniral. Zaradi ugo-dnejše realizacije v letošnjem letu pa predvidevamo, da bo plan presežen za 14.500.000 din ali 18%; - davek od alkoholnih pijač je realiziran v višini 24.818.523 din ali 77,6%. Glede na to, da ta davek skozi vse leto enakomerneje priteka, bo znašal le 3% ali 1.000.000 din; - davek na promet nepremičnin je realiziran že v višini plana, to je 2.312.543 din ali 100,5%. Na to ugodno realizacijo v tem obdobju je vplivalo večje število obdavčenih kupoprodajnih pogodb. V zad-njem tromesečju pa ne pričakujemo takega pritoka, ker že od septembra dalje ni kupoprodajnih pogodb verjetno iz razloga, ker občani čakajo na ugodno spremembo zakonskega predpisa. Ocenjujemo, da bo letni plan presežen le za 400.000 din ali 17%; - davek od premoženja - razlike v ceni od prodaje nepremičnin je realiziran že preko plana izistih razlo-gov kot davek na promet nepremičnin in tudi za ta davek v zadnjem tromesečju ne pričakujemo večjega pritoka. Letni plan bo presežen na 105.000 din ali za 20%. 2. Proračunski prihodki, ki so realizirani v okviru plana in prihodki, ki bodo glede na dinamiko v zad-njem tromesečju realizirani v predvideni višini: - davek iz osebnih dohodkov delavcev je realiziran v višini 6.059.224 din ali 65,9%, kar je v okviru plana, če upoštevamo, da ta davek po veljavnih predpisih doteka šele od 1. marca dalje. Ocenjujemo, da bo plan realiziran 100%; - davek od intelektualnih storitev je realiziran v višini 8.785.314 din ali 76,4%, do konca leta pa bo presežen za 800.000 din ali 7%; - davek od plačil za storitve je realiziran v višini 3058 din ali 76,5%, ocenjujemo, da bo plan dosežen v predvideni višini; - davek od stavb (od posesti stavb in od dohodkov od stavb oddajanja) je realiziran v višini 2.646.577 din ali 75,6%. Letni plan bo dosežen 100%; - davek od iger na srečo je realiziran v višini 324.678 din ali 72,2% ter pričakujemo, da bo plan realiziran 100%; - sodne, upravne ter komunalne takse so v celoti realizirane v višini 15.277.615 din ali 60,4%, kar je za to obdobje vsakoletni pojav.če upoštevamo, da do-hodki od taks močneje pritekajo proti koncu leta, zlasti v decembru, ko se nabavijo tako upravni kot sodni kolki v večji količini tudi za januar naslednjega leta. Ocenjujemo, da bodo dohodki od takse ob koncu leta realizirani v planlrani višini; - denarne kazni so realizirane 73,2% in bodo do konca leta realizirane 100%; - prihodki upravnih organov zajemajo odstopljena sredstva republike v višini 10% od žanjo odmerjenih in pobranih davkov in nadomestila za odmerjene in pobrane prispevke od zasebnega sektorja za samo-upravne interesne skupnosti kottudi provizija od po-brane članarine obrtnikov za Gospodarsko zbornico. Med te prihodke se stekajo tudi izrečene kazni so-dnika za prekrške. Za obdobje devetih mesecev plan ni realiziran iz razloga, ker niso obračunana in odve-dena nadomestila za prispevke iz osebnih dohodkov za samoupravne interesne skupnosti. Ob koncu leta bo ta obračun in plačilo izvršeno, zato bo plan teh orihodkov 100% realiziran. 3. Proračunski prihodki, ki niso realizirani v okviru plana in tudi ob koncu leta ne bodo realizirani v predvideni višini: - davek od avtorskih pravic je realiziran v višini 11.229.286 din ali le 61,7%. Zato tudi ob koncu leta plan ne bo realiziran. Ob planiranju tega davka srho upoštevali isti porast osebnih dohodkov kot za davek po odbitku od priložnostnega opravljanja intelektual-nih storitev, vendar davek od avtorskih pravic ne priteka v predvideni višini, iz česar sklepamo, da se je obseg avtorskih del v letošnjem letu zmanjšal; - razni drugi prihodki so realizirani v višini 288.177 din ali le 14,4%. Ob koncu leta predvidevamo realiza-cijo le v znesku 400.000 din ali 20% letnega plana. Tako bo znašal izpad iz tega vira za 1.600.000 din oziroma 80%. Med te dohodke so se doslej stekale poleg anuitet za dana posojila tudi odvzete razlike v cenah po odločbah republiške in občinske tržne ipš-pekcije. Odvzetih razlik v cenah letos ne bo realizira-nih, ker je ta pristojnost prešla na sodišča, prihodki iz tega vira pa se stekajo v republiški proračun. Od tod izpad za 1.600.000 din. Natančnejši pregled realizacije in rebalans posa-meznih vrst proračunskih prihodkov je razviden iz tabele. ODHODKI ¦.,.;;';,,/ ..^.:,; Kot smo že na začetku povedali bo plan prihodkov presežen za 15.910.000 din. Med letom pa so se poja-vile dodatne potrebe za katere je potrebno zagotoviti sredstva z rebalansom proračuna, za nekatere po-stavke niso bila v celoti zagotovljena sredstva ob sprejemanju proračuna, za nekatere postavke pa ni bilo možno zagotoviti sredstva, to so predvsem nego-spodarske investicije. Od presežka v višini 15.910.000 din predlagamo, da se 8.546.300 razporedi v proračunu za nezadostno predvidene in nepredvidene potrebe ob sprejetju proračuna, 7.363.700 pa nameni za izgradnjo Kultur-nega centra Ivan Cankar. Za izgradnjo kulturnega centra Ivan Cankar se združujejo sredstva s samou-pravnim sporazumom v višini 0,45% iz osebnega do-hodka, vendar pa nastaja pri teh sredstvih pri- manjkljaj in se niso zbrala v taki višini kot je bilo predvideno. V glavnem namenu 01 Dejavnost organov družbe-nopolitičnih skupnosti znaša realizacija 71,2%, za de-javnost skupščine so sredstva porabljena v višini 61,2%, pri izvršnem svetu 63,9%, pri državnih organih 74,2% in ostale postavke 27,3%. Kljub temu, da je v celoti realizacija nižja od povprečne za devet mese-cev, pa bo potrebno za nekatere postavke zagotoviti dodatna sredstva in sicer za stroške skupščinskega gradiva v višini 250.000 din, za stroške za izvajanje začasnih ukrepov v višini din 39.400 in za prireditve in proslave 80.000 din. Pri izvršnem svetu bo treba do-datno zagotoviti sredstva za tisk in objave v višini 40.000 din. Na porabo sredstev na teh postavkah ni možno vplivati. Postavka - stroški za volitve pa se zniža za 178.000 din. Pri državnih organih predlagamo povečanje za 420.000 din za valorizacijo osebnih dohodkov. Pri sprejemanju proračuna so bila zagotovljena sredstva za zasedena delovna mesta in 15% za valorizacijo, s 1. 7. 1978 pa je prešla v upravni organ tudi služba za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem za katero pa sredstva ob sprejemanju proračuna niso bila v celoti zagotovljena. V glavnem namenu 03 Dejavnost družbenopolitič-nih organizacij so sredstva realizirana v višini 75,9%, vendar pa smo od posameznih organizacij dobili še vloge za dodatna sredstva. Občinska konferenca SZDL prosi za 1.290.000 din in sicer 1.000.000 za adaptacijo poslovnih prostorov v Gradišču 10 in 290.000 din za osebne dohodke za novo delovno mesto in za povečane stroške na področju program-ske dejavnosti. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Ljubljana Center prosi za 129.000 din in sicer 30.000 din za izvedbo proslave v počastitev X. kongresa ZSMS, 40.000 din za kritje stroškov mladin-ske delovne brigade »X. SNOUB Ljubljanske«, ki je sodelovala na mladinski delovni akciji »Šamac Sara-jevo« in 59.000 din za osebne dohodke sekretarja občinske konference ZSMS, ker mu je potekel man-dat. Po poteku mandata je v skladu z družbenim dogovorom, ki ureja osebne dohodke voljenih in ime-novanih funkcionarjev, začel koristiti študijski do-pust. Zveza združenj borcev NOV občine Ljubljana Cen-ter prosi za 40.000 din zaradi povečanih materialnih izdatkov, funkcionalnih izdatkov (zlasti pogrebne stroške), za valorizacijo osebnih dohodkov in za do-plačilo dodatnih pomožnih ležišč v novozgrajeni stavbi počitniškega doma v Banjolah. V glavnem namenu 04 Negospodarske investicije so sredstva porabljena v višini 78%, nekaj postavk je že v celoti izkoriščenih. Ta sredstva se namreč trošijo po posebnih pogodbah. Počitniški skupnosti ZZB NOV Ljubljana - Banjole je treba zagotoviti dodatna sredstva v višini 520.000 din za zgraditev nove kuhinje s povečano kapaciteto in preureditev sedanje kuhinje v jedilnico - restavra-cijo. Po predračunu znašajo stroški teh preureditev na ležišče 10.000 din. Organizacija ZZB NOV občine Ljubljana Center ima v tem domu skupno 52 ležišč. - V tem letu bi bilo potrebno na novo zagotoviti sreCh stva za poslovne prostore za sodišče združenega dela v višini 1.289.400 din v letošnjem letu. Sodišče združenega dela nujno rabi nove prostore. Sedaj so v dogovoru za nakup poslovnih prostorov, ki jih proda|a Kurivoprodaja v Čopovi ulici. Po prvih informacijah naj bi znašala kupnina 15.000.000 din. Občine, ki sofi- nancirajo sodišče združenega dela, naj bi zagotovile ta sredstva v treh letih. Za adaptacijo Kresije bi bilo potrebno zagotoviti 4.000.000 din. Občinska uprava ima prostore v Kresiji in na Resljevi cesti, ki ne zadostujejo za normalno delovanje občinskih upravnih organov. Z adaptacijo podstrešja bi bilo možno pridobiti nove poslovne pro-store, tako da bi bila občinska uprava na enem me-stu. Poleg tega je potrebno zagotoviti drugi del obroka za nakup stanovanja za občinski komite v višini 468.000 din. Za izgradnjo kulturnega centra Ivan Cankar se za-gotavlja 7.363.700 dinarjev. Pri socialnem skrbstvu je potrebno dodatno zago-toviti sredstva za kadrovske pomoči. V proračunu smo sredstva za kadrovske pomoči povečali napram preteklemu letu za 55%, ker smo računali na zvišanje teh pomoči, vendar takega povišanja kot ga je prine-sel Zakon o varstvu družinskih člartov oseb v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 8/78) ni bilo možno predvideti, ker so se te pomoči povišale tudi do 200%. V glavnem namenu 10 Komunalna dejavnost pred-lagamo znižanje postavke za zimsko službo v višini 186.000 din, ker je bila ta obveznost s 1. 7. 1978 prenešena na Komunalno skupnost. Pri glavnem namenu 11 Dejavnost krajevnih skup-nosti je potrebno dodatno zagotoviti sredstva v višini 51.500 din za novo delovno mesto tehničnega sekre-tarja v KS Prule. Ob sprejemanju proračuna so bila sredstva zagotovljena samo za polovični delovni čas, krajevna skupnost pa ima zaposlenega delavca s polnim delovnim časom. Izločena sredstva rezerv se povečujejo za 166.000 din. Po zakonu se izloča v sredstva rezerv 1% od vseh prihodkov. Natančnejši pregled odhodkovje razviden iz prilo-žene tabele. Izvršni svet je predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1978 obravnaval na seji dne 15. 11. 1978 in ga predlaga občinski skupščini v sprejem. Ljubljana, 15. 11.1978 IZVRŠNI SVET BELEŽKE: ..* . ¦ ¦ ¦ FREGIED PRIHXKDV PRDF&&BIA ~- ~Z I~I • Plan Ftealizacija I Rpbalans _ , , Pr lhodkl_______________________________1978 do 30.9.1978 % 1978 ***** Presežek prihcdkov po prorafiunu iz pre- \ teklega leta 801.000 800.739,25 100 801.000 100 1. DAVKI IZ OSEBNEEA DOHSDKA IN NA DOHCDEK Davek iz osebnega dohodte delavcev 9.200.000 6.059.224,15 65,9 9.200.000 100 Davek iz dchodka 35.000 35.000 100 Davek iz CD od kmetijske dejavnosti 25.000 257,10 25.000 100 Davek iz 0D od sarnost.opravlj.cbrtnlh ln druglh gospod. dejavnosti 12.500.000 10.728.486,10 85,8 15.000.000 120 Davek iz op od samostoj.cpravljanja negospai.dejavnosti, ki se obrač.v % 11.500.000 8.785.313,70 76,4 12.300.000 107 Davek iz CD od avtorskih pravic, pa- tentov in teh.lzboljšav 18.200.000 11.229.285,65 61,7 16.000.000 88 Davek iz skupnega dotodka občancv 2.000.000 2.095.966,80 104,8 2.500.000 125 . S K U P A J____________________________53.460.000 38.898.019,30 72,8 55.060.000 103 2. PRCMETNI DAVEK, DAVEK NA PROCŽEMJE IN NA DOHODKE CD PREMOŽENJA Občinski davek od praieta proizvodov 80.500.000 69.446.331,70 86,3 95.000.000 118 Občinski pranetni davek od alkcrfiol- nih pijač 32.000.000 24.818.522,55 77,6 33.000.000 103 Poseben občinski davek od plačil za storitve 4.000.000 3.058.811,70 76,5 4.000.000 100 Davek od praneta z nepraničninami in pravicani 2.300.000 2.312.542,60 100,5 2.700.000 107 Davek na dohod.od pranoženja in pre- moženjsklh pravic 500.000 525.901,70 105,2 630.000 120 Davek na dohodke od stavb 3.500.000 2.646.576,70 75,6 3.500.000 100 Davek na dediščine in darila ' 600.000 359.705,15 59,9 600.000 100 Davek na tovoma oestna motorna vozila ter kcmbi vozila ' 320.000 164.555,20 51,4 200.000 62 Davek od iger na srečo . 450.000_______324.678,35 72,2 450.000 100 . S K U P A J___________________________124.170.000 103.657.625,65 83,5 140.080.000 112,8 3. T A K S E . Upravne takse 22.000.000 13.118.427,45 59,6 22.000.000 100 Ktntunalne takse 1.100.000 891.500,65 81 1.100.000 100 Sodne takse . 2.200.000 1.267.686,80 57,6 2.200.000 100 1 • r S K U P A J_________' _________25.300.000 15.277.614,90 60,4 25.300.000 100 *4. DENAHNE KAZNI 500.000 365.998,15 73,2 500.000 100 5. PRIH0DKI UPFAVNIH ORGANDV IN RAZNI ¦ . . DRUGI DOHDDKI •- ' • . . ' ' ¦'¦- Prihodki upravnih organov • 3.800.000 2.141.431,30 56,4 3.800.000 100 -; Razni drugi prihodki . 2.000.000________288.177,10 14,4 400.000 20 S K U P A J_______________________________5.800.000 2.429.608,40 41,9 4.200.000 74 -'¦ SKUPAJ PRIHOEKI (od 1 do 5) 210.031.000 161.429.605,65 76,9 225.941.000 107,5 PEBGLED ODHODKDV PRORAČUNA ^-..—---"»-.--- -•__________-_______________________ ---------------------------" ' ' plan Realizacfja ~ Rebalans ~ O d h o d k i________________________________1978__________30.9.1978_______________1978_______________ 01 DEJAVNOST ORGANOV DRUŽEEMDPOLTITČNE SKUPNOSTI A - SKUPŠČINA I. Stroški skupščinskega gradiva 500.000 388.228,90 77,6 750.000 150 • 2. Stroški zborov skupščine 60.000 31.704,70 52,8 60.000 100 3. Stroški za izvajanje začasnih ukrepov 100.000 139.329,85 139,3 139,400 139 4. Delo skupščinskih teles 390.000 34.377,75 8,8 390.000 100 5. Stroški za volltve 450.000 271.539,65 60,3 272,000 60 6. Medobčinske zveze 150.000 64.707,00 43,1 150.000 100 7. Prireditve in proslave 340.000 323.898,75 95,3 420.000 123 8. Stroški reprezentance 60.000 47.526,50 79,2 60.000 100 9. Potni stroški 20.000 2.051,00 10,3 20.000 100 10. Nadonestilo CD voljenim funkc. 780.000________442.259,25 56.7 780.000____100___ 2.850.000 1.745.623,35 61,1 3.041.400 107 B - IZVRŠNI SVET 1. Tisk, cbjave in oglasi 105.000 122.742,00 121,3 145.000 138 2. Stroški sej 40.000 21.695,05 54,2 40.000 100 3. Sodelovanje z drugimi SPS 10.000 6.400,00 64,0 10.000 100 4. Fotni strrsški 12.000 5.783,00 48,2 12.000 100 - 5. Prevozni stroški 60.000 33.419,20 55,7 60.000 100 6. Stroški reprezentanoe 35.000 31.179,85 89,1 35.000 100 7. Nadanestilo OD voljenim funkc. 2.658.700______1.645.938,55 61,9 2.658.700 100 2.920.700 1.867.157,65 63,9 2.960.700 101 C - DRŽAVNI ORGANI 8. Občinska uprava - redna dejav. 25.400.000 19.049.400,00 75,0 25.820.000 101 9. Nezasedena delovna mesta 690.000 250.000,00 36,2 690.000 100 10. Sklad skupne porabe 1.370.000 1.027.800,00 75,0 1.370.000 100 II. Sodišče združenega dela 1.573.000 1.179.900,00 75,0 1.573.000 100 12. Družbeni pravcbranilec 1.286.000 964.800,00 75,0 1.286.000 100 13. Skupnost slovenskih občin 447.500 335.610,00 75,0 447.500 100 14. Skupnost občln ljublj.regije 32.000 23.940,00 74,8 32.000 100 15. Postaja milice za mat. izd. 968.000 725.940,00 75,0 968.000 100 16. Postaja milioe za oprano 145.000________108.720,00 75,0______145.000 100 31.911.500 23.666.110,00 74,2 32.331.500 101 D - OSTMO . ' . - 17. Preventiva in vzgoja v cestnan prametu ^ '. ¦ 52.000 29.014,90 55,8 52.000 100 *' 18. Odkup nacional.zemljišč \",¦*..*: 600.000 4.753,00 0,8 600.000 100 19. Manipulativni stroški SDK '¦'**•?¦** ", , 95.000 37.735,75 39,7 95.000 100 "*. • 20. LBP "Glas Ljubljane" ,y~ ¦ 222.000 166.500,00 75,0 222.000 100 f> ^ 21. INDOK _•-L.¦ 55.000_________41.220,00 74,9_______55.000 100 . ¦¦:¦??,-;-' 1.024.000 279.223,65 27,3 1.024.000 100 • • SKUPAJ 01 »'-:.'¦ ¦¦ ¦<]¦ ¦•¦ l : ¦ >^-.'¦;-¦¦; ¦ 38.706.200 27.558.114,65 71,2 39.357.600 101 02 LJUDSKA OBRftMBA * ' v. ¦ .« ¦-.-¦.»• 22. Blagovne rezerve 1.600.000 - - 1.600.000 100 23. Za družbeno gospod.sektor * * 'A 590.000 442.480,00 75,0 590.000 100 , • 24. Za teritcsrialno obranbo — 365.000________274.550,00 75,2 365.000 100 ¦'101 . . jOLV- ¦ •-¦ '3.!i 2.555.000 717.030,00 28,1 2.555.000 100 16/ dogovori - Bkupščinska priloga /-> j v. j l. • Plan Pealizacija „ Rebalans « Odhodkl__________________________________1978_________30.9.1978 % 1978_________^__ 03 DEJAVNDST DRUŽEENDPOLITTČNIH ORGANIZACU . . • " IN DRUŠTEV m ' - 25. Občinska konferenea SZDL 2.671.000 2.053.236,00 76,8 2.961.000 110 ¦ 26. Izdajanje cbč.glasila "Dogovori" 1.816.000 1.361.970,00 75,0 1.816.000 100 27. Občinska kanfererca ZKS 180.000 135.000,00 75,0 180.000 100 28. Občinska konferenca ZSMS 1.216.000 930.720,00 76,5 1.345.000 110 29. Zveza združenj borcev N3V 829.000 621.720,00 75,0 869.000 105 • 3O.Zveza rezervnih vojaških starešln 339.000 254.250,00' 75,0 339.000 100 31. Zveza prijateljev mladine 222.000 166.500,00 75,0 222.000 100 32. Cbčinski odbor Rdečega križa 156.700 117.450,00 74,9 156.700 100 7.429.700 5.640.846,00 75,9 7.888.700 106 04 NEGOSPODARSKE INVESTICIJE 33.""Maptacija mlad. centra 250.000 - 250.000 100 34. Gradnja OŠ in WZ 3.885.000 1.772.348,95 45,6 3.885.000 100 35. Sklad ljublj. občin za gradnjo OŠ in WZ 1.400.000 1.400.000,00 100 1.400.000 100 36. Ureditev površin za pešce 5.222.000 5.222.000,00 100 5.222.000 100 37. Prijava zeinlj. za izgradnjo dij.danov 1.000.000 - 1.000.000 100 38. Nakup stanovanj za PM 2.000.000 2.000.000,00 100 2.000.000 100 39. Pot spotninov In tovarištva 2.448.000 1.836.000,00 75,0 2.448.000 100 40. Nakip stanov. za občinsko upravo 2.000.000 2.000.000,00 100 2.000.000 100 41. Počitniška skupnost ZZB NOV Banjole • 600.000 600.000,00 100 1.120.000 186 Sodišče združenega dela - nakup '¦ poslovnih prostorov 1.289.400 Maptacija Kresije 4.000.000 Maptacija poslovnih prost.za SZDL 1.000.000 Nakup stanovanj za občinski konite 468.000 Kultumi dan Ivan Carikar ¦ 7.363.700 42. Odplačilo anuitet . 442.000 238.441,55 53,9 442.000 100 43. Odplačilo anuitet za Aškerčevo c. ¦ 182.100_______91.050,00 50,0 182.100 100 19.429.100 15.159.840,50 78,0 34.070.200 175 07 KULTOFNO-PRDSVEINA DEJAVNOST 44. Vzdrževanje spanenikov . •' ' 130.000 55.000,00 42,3 130.000 100 08 90CIAI2« SKRBSTVTO ; : -. '•_ ^ . ." " " ' • " • ¦ " - - .. 45. Stalne družbene ponoči borcem NOV . 1.900.000 1.213.501,00 63,9 1.800.000 95 '46. Stalne družbene pamoči za sev. mejo 75.000 39.800,00 53,1 75.000 100 47. Enkratns družbene panoči . .' 600.000 238.452,05 39,7 600.000 100 .48. Zdravljenje in rekreac. borcev NOV 500.000 488.617,80 97,7 600.000 120 49. Zdravljenje in rekreac. - borci za sev.mejo 80.000 - - 80.000 100 .' 50. Pcnož ostarelim na dami - sosed.panoč 150.000 235,00 - 150.000 100 51. Kadrovske patoči ¦ 370.000 355.602,00 96,1 497.000 134 ' " 3.675.000 2.336.207,85 63,6 3.802.000 103 09 ZDPAVSTVENO VARSTVO 52. Mrliško ogledna služba 50.000 11.866,80 23,7 50.000 100 53. Fluarografska akcija 100.000"_________^__________________100.000 100 150.000 11.866,80 7,9 150.000 100 _ , . , , . Plan Realizacija » Febalans e Nhod k x_______________________1978 30.-9.1978 ž 1978_________% 10 HOMJNAUJA DBJAVNCST 54. Zimska sluŽba 600.000 413.124,05 68,9 414.000 69 55. Kolektivna kcmunalna potrošnja 2.500.000 2.500.000,00 100 2.500.000 100 56. Obnora napisov ulic in zgradb 6.000 1.114,25 18,6 6.000 100 57. Stroški za izvršbe in deložac. 25.000 13.958,25 55,8 25.000 100 58. Regulacljski načrt 1.000.000 230.643,00 23,1 1.000.000 100 59. Zazidalni načrt 1.600.000 622.506,10 38,9 1.600.000 100 60. Geodetske storitve 200.000_______200.000,00 100_______200.000_______100 5.931.000 3.981.345,65 67,1 5.745.000 97 11 EEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI ... 61. KS Ajdcvščina 714.000 535.500,00 75,0 714.000 100 62. KS Gradišče 714.000 535.500,00 75,0 714.000 100 63. KS Kolodvor 720.000 540.040,00 75,0 720.000 100 64. KS Poljane 786.000 589.500,00 75,0 786.000 100 65. KS Prule 725.000 543.690,00 75,0 725.000 100 66. KS Stara Ljubljana 731.000 548.190,00 75,0 731.000 100 67. KS Stari Vodmat 707.000 530.190,00 75,0 707.000 100 68. KS Tabor 763.000 572.220,00 75,0 763.000 100 69. Za nova delovna mesta 754.000_______515.250,00 68,3______805.500_______107 6.614.000 4.910.080,00 74,2 6.665.500 101 12 PRISPEVKI PBDRflČONOM DKUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTT 70. Skupšgina itiesta Ljubljane 124.321.000 94.860.591,55 76,3 124.321.000 100 16 UJVESnCIJE V GOSPOmRSTVU 71. Veterinarska postaja Posavje 10.000 10.000,00 100 10.000 100 17 TEKDČA PRDRAČUNSKA REZERVA 72. Tekofia proračunska rezerva 230.000 176.880,00 76,9 230.000 100 18 KKEDITI, VEZANA IN IZLOČENA ; SFEDSTVA 73. Izločena sredstva rezerv 850.000_______588.234,85 69,2 1.016.000 119 " SKUPAJ: 210.031.000 156.006.037,85 74,3 225.941.000 107 Saldo per 30.9.1978 5.423.567,80 • ^ . «.. ¦'¦'";¦•¦ , . ¦ ¦'-•¦*' ¦¦¦.•• '-,"¦-. ¦'-•¦ ¦¦¦¦. ¦ - ODLOK O ZAČASNEM FINANCIRANJU SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V OBČINI LJUBLJANA CENTER V I. TRIMESEČJU 1978 Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2-74/78) je skupščina občine Ljubljana Center na.....seji zbora združenega dela, dne.......in na.....seji zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1979 Lčlen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Center za leto 1979 se bodo začasno financirale splošne druž-bene potrebe v občini Ljubljana Center, vendar najdalj do 31. marca 1979 na podlagi proračuna za leto 1978. 2. člen V času začasnega financiranja se sme uporabiti to-liko sredstev, kolikorjihjebilosorazmemo porabljenih v istih dobah po proračunu za preteklo leto vendar največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po , proračunu za leto 1978. 3. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov prora-čuna, najame posojilo iz rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. SKUPŠČINAOBČINE UUBLJANACENTER fttavilka: 400-2/78 PREDSEDNIK SKUPŽČINE: Datum: Miroslav Samardžija OBRAZLOŽITEV: Po zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih mora družbenopoli-tična skupnost sprejeti proračun pred začetkom leta na katerega se nanaša. Če skupščina družbenopoli-tične skupnosti ne sprejme proračuna pred začetkom leta se financiranje začasno nadaijuje na podlagi proračuna za preteklo leto, vendar najdalj do 31. marca. V času začasnega financiranja se lahko porabi to-liko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porablje-nih v tem času v preteklem letu, vendar največ četr-tino vseh sredstev, ki so bila porabljena v proračunu za preteklo leto. Da bi lahko skupščina sprejela proračun za prihod-nje leto morajo biti sprejeti dokumenti, ki urejajo splošno porabo in sicer: - resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979, - smernice za uresničevanje srednjeročnega druž-benega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979, - izhodišča za oblikovanje splošne porabe v SR Sloveniji za leto 1979. Vsi navedeni dokumenti so šele v fazi osnutka, - dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Slo-veniji za leto 1979, ki še ni niti v fazi osnutka. Izvršni svet je predlog odloka o začasnem financi-ranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1978 obravnaval na seji dne 15. 11.1978 in ga predlaga občinski skupščini v sprejem. ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV OSNUTEK Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbe-nih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS, št. 39/74 in 4/78) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je skup-ščina občine Ljubljana Center na seji zbora združe- nega dela dne.........in na seji zbora krajevnih skupnosti dne..........sprejela OOLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O OAVKIH OBČANOV Lčlen V 12. člerta odloka o davkih občanov (Uradni fist SRS, št. 16/78 prečiščeno besedilo) se znesek 25.000 djnarjev nadomesti z zneskom 50.000 dinarjev. 2. člen V 16. členu se znesek 25.000 dinarjev nadomesti z zneskom 50.000 dinarjev. 3. člen V prvem odstavku 43. člena se besedilo »do 31. decembra 1978« nadomesti z besedilom »do 31. marca 1979«. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. SKUPŠČINAOBČINE UUBLJANA CENTER / itav.: PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Datum: Miroslav Samardžija OBRAZLOŽITEV V predloženem odloku o spremembah odloka o davkih gre za dve spremembi in sicer: 1. za uskladitev občinskega odloka z zakonom o davkih občanov glede višine cenzusa kot kriterija za obdavčitev v pavšalnem letnem znesku za zavezance davka od obrtnih dejavnosti in davka od intelektual-nih storitev, 2. za podaljšanje veljavnosti določbe glede plače-vanja davka izosebnih dohodkov delavcev. Z zakonom o spremembah zakona o davkih obča-nov (Ur. list SRS, št. 8/78) je zvišan cenzus za davek v pavšalnem letnem znesku od 25.000 na 50.000 din. Ta znesek se namreč ni revaloriziral že od leta 1974. S prvim in drugim členom predloženega odloka se tako usklajuje določbe odloka z republiškim zakonom. Druga sprememba tega odloka se nanaša na po-daljšanje veljavnosti plačevanja davka iz osebnih dohodkov delavcev. Na začetku letošnjega leta je namreč skupščina občine Ljubljana Center po štirih letih ponovno uvedla davek iz osebnih dohodkov delavcev po stop-nji 0,5% z veljavnostjo od 1. marca do 31. decembra 1978. Občinska skupščina je uvedla davek zaradi tega, ker s preostalimi proračunskimi viri ni mogla pokrivati vseh obveznosti, ki jih je dolžna financirati po ustavi in zakonu. Izvajanje letošnjega proračuna kaže, da tudi pri-hodnje leto s preostalimi proračunskimi viri ne bo mogoče pokriti vseh potreb na področju splošne po-rabe. Zato je verjetno, da bo potrebno davek iz oseb-nih dohodkov obdržati tudi prihodnje leto ali celo spremeniti v stalni vir proračunskih prihodkov. Področje splošne porabe urejajo naslednji doku-menti: ~ resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979, ki v fazi osnutka določa.da bo morala biti rast sredstev za splošno porabo v letu 1979 nekoliko pod rastjo druž-benega proizvoda; - smernice za uresničevanje srednjeročnega druž-benega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1979, ki v fazi osnutka določajo, da bo morala splošna poraba zaostajati za rastjo druž-benega proizvoda za 20%; - izhodišča za oblikovanje splošne porabe v SRS za leto 1979 so šele v fazi delovnega gradiva; - dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Slo-veniji za leto 1979, ki še ni niti v fazi osnutka. Vsak od teh dokumentov določa izhodišča, merila in kriterije za oblikovanje splošne porabe v letu 1979. Ker ti dokumenti še niso dokončno oblikovani, niti sprejeti, občine in mesto Ljubljane sedaj še ne mo-rejo sestaviti osnutkov proračunov za prihodnje leto. Ker proračunov še ni mogoče sestaviti, tudi ni znano v kolikšni meri bodo občine in mesto Ljubljane z ostalimi, že upeljanimi viri sredstev, v letu 1979 po-krile potrebe in obveznosti, ki so jih dolžne financirati v okviru dovoljene porabe. Ne glede na to pa doslej evidentirane potrebe na posameznih področjih splošne porabe v Ljubljani ka-žejo, da v prihodnjem letu z obstoječimi viri rie bo možno pokriti vseh potreb. Na začetku leta uveden davek iz osebnih dohodkov po stopnji 0,5% velja le do konca tega leta. Kerpa do tega roka iz navedenih razlogov ne bo možno sesta-viti dokončnih proračunov občin in mesta Ljubljane, na podlagi katerih bo možno ugotoviti, ali bodo sred-stva iz tega vira potrebna in v kolikšni višini, je po-trebno začasno podaljšati veljavnost plačevanja tega davka in sicer do sprejetja proračuna to je najdalj do 31/3-1979. Osnovni razlog za predlagano podaljšanje plačeva-nja davka iz osebnih dohodkov delavcev je v tem, da so občine in mesto porabnikom proračunskih sred-stev v obdobju začasnega financiranja v prvih treh mesecih prihodnjega leta dolžne zagotoviti najmanj 25% letos porabljenih sredstev, v katerih pa je zajet tudi ta davek. Po pregledu stopenj davkov in prispevkov iz oseb-nih dohodkov za vseh 60 slovenskih občin imajo vse občine v Sloveniji razen dveh - Maribor in Celje, uveden ta davek po stopnji 0,5% (le Radgona 0,75%) in to z neomejeno veljavnostjo kot stalni vir. Za na-slednje leto nameravata uvesti ta davek tudi občini Maribor in Celje in to kot stalni vir splošne porabe. Od Ijubljanskih občin so občine Ljubljana Bežigrad, Ljub-Ijana Moste Polje in Ljubljana Vič Rudnik uvedle ta davek kot stalni vir že na začetku letošnjega leta, občina Ljubljana Šiška pa ga bo prav tako vpeljala kot stalen vir. Tudi v predlogu zakona o uvedbl in stopnjah repu-bliških davkov in taks je določeno, da se republiški davek iz osebnih dohodkov delavcev po stopnji 1% predpiše kot stalni vir za pokrivanje z ustavo in za-koni določenih republiških obveznosti. V združenem delu naše občine je skupno zaposle-nih preko 63.000 delavcev, od tega je okrog 17.000 delavcev, ki prebivajo na območju naše občine. V kolikor naia občina tega davka ne upelje, bo zdru- ženo delo kl|ub temu davek moralo obračunavati za preko 45.000 delavcev iz drugih občin, kjer je davek uveden kot trajen vir. Skupna stopnja obremenitve osebnih dohodkov s prispevkf In davki za skupno in splošno porabo je v Ljubljani za 1,16% nižja od republiikega povprečja. V Ljubljani znaša 30,03%, povprečna republiška pa 31,19%. Izvršni svet je osnutek odloka obravnaval na 23. seji dne 2/11-1978 in ga daje skupščini v obravnavo. LJubl|ana, 2.11.1978 IZVR&NI SVCT ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o plačeva-nju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 26/75, 58/75 in 7/77), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center(Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne........in na seji zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodovin od plačil za storitve (Ur. list SRS, št. 39/74, 13/75, 29/75, 6/76,17/76 in 24/77) se spremeni v tarifni številki le prvi odstavek opombe tako, da se glasi: »Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne' plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, če obseg škode presega 50% vrednosti avtomobila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo zapisnika pri-stojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapri-seženega cenilca o višini nastale škode. 2. člen Spremeni se tarifna številka 6 tarife o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve tako, da se v celoti glasi: »Tarifna številka 6: Posebni občinski prometni davek se plačuje od vstopnic za prireditve po stopnji 10%. Opombe: 1. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so od-govorni za plačilo davka po tej tarifni številki. 2. Davek od vstopnic za prireditve je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje pet dni pred prireditvijo. 3. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno-umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope) ter kino predstave, v kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške in telesno-vzgojne priredi-tve odloča za ustrezno področje pristojni upravni or-gan občine. 4. Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono priredi-tve.« PREDLOG 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. SKUPŠČINAOBČINE UUBLJANACENTER OBRAZLOŽITEV Z odlokom o občinskem davku od prometa proiz-vodov in storitev je bila že v letu 1972 predpisana obdavčitev prodaje novih ali rabljenih osebnih in to-vornih avtomobilov, ki jo občani ali civilno pravne osebe izvršijo pred potekom dveh let od prejšnjega nakupa in to po stopnji 4%. Smisel take določbe, ki je povzeta iz zakona o tarifi zveznega prometnega davka je v tem, da se omeji prekupčevanje z avtomo-bili. Hkrati pa je bila z istim odlokom predpisana oprostitev plačila prometnega davka od prodaje po-škodovanih avtomobilov, ki jo opravi zavarovalnica po svojih predpisih, ne glede na višino nastale škode. S predlagano spremembo se oprostitev davka za prodajo poškodovanih avtomobilov razširi v splošno oprostitev ob pogoju, da obseg škode presega 50% vrednosti avtomobila, ne glede na to, kako se izvrši prodaja poškodovanega vozila - neposredno med občani ali preko zavarovalnice. Takšna oprostitev naj bi se priznavala ob predložitvi ustreznih dokumentov, ki bi dokazovali obseg škode avtomobila. S tem je prodaja, ki se izvrši preko zavarovalnice tudi obdav-čena, v kolikor je škoda manjša od 50%. Tako so občani, ki prodajajo avtomobile sami v enakovre-dnem položaju z občani, ki prodajajo taka vozila preko zavarovalnice. Po drugem členu predloženega odloka se predlaga oprostitev davka za kinematografske prireditve, ker se po noveli zveznega odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti te prireditve ne smatrajo več za kulturno zabavne prireditve, za katere ni predpisana oprosti-tev, temveč za kulturno umetniške prireditve, za ka-tere pa je že po dosedanjem odloku predpisana opro-stitev. Ker pa je v veljavnem odloku o občinskem davku od prometa proizvodov in storitev posebej določba, da so kinematografske storitve obdavčene po stopnji 5, se s spremembo tega odloka predlaga prečiščeno besedilo tar. štev. 6, ki v opombi iste tar. štev. določa oprostitev davka za kinematografske prireditve. Izvršni svet je obravnaval predloženi odlok na 22. seji dne 25.10.1978 in ga predlaga občinski skupščini v sprejem. Ljubljana, 25. 10. 1978 IZVRSMI SVET POROČILO O IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE IN ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI LJUBLJANA CENTER ZA ŠOLSKO OZ. ŠTUDIJSKO LETO 1977/78 LUvod Skupščina občine Ljubljana Center je v svojih skle-pih in priporočilih o štipendijski politiki, ki jih je spre-jela po obravnavi Poročila o štipendijski politiki za šolsko leto 1976/77 in o Spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju šti-pendijske politike v SR Sloveniji v oktobru 1977. leta, opozorila na najpomembnejše naloge in cilje tako pri izpolnjevanju štipendijskega sistema, kot pri urejanju pogojev za nemoteno delovanje. Nadaljnjo dograjevanje in razvijanje samoupravnih odnosov, ki se uveljavljajo na podlagi ustave in zakona o združenem delu terjajo spremenjene odnose tudi na področju štipendiranja. Položaj, pravice in dolžnosti delavca v samoupravni socialistični družbi narekujejo demokratizacijo in podružbljanje celotne štipendijske politike in tako usmeritev te politike, da bi v večji meri pripomogla k usposabljanju mladine in delavcev v skladu s potrebami združenega dela in načrtovanega družbenega razvoja. Za uspešno izvajanje kadrovske in štipendijske poli-tike je potrebno zagotoviti usklajeno delovanje vseh zainteresiranih. To pomeni, da je potrebno spoznati realne kadrovske potrebe, ki izhajajo iz razvojnih načr-tov, ob zadostnem številu kadrovskih štipendij, ob ustreznem poklicnem usmerjanju, potrebno zgraditi tudi tak sistem izobraževanja, ki bo bolj usklajen s potrebami združenega dela. Dopolnjevanje družbe-nega dogovora o štipendijski politiki bo pripomoglo k uspešnejšemu uveljavljanju ene najpornembnejših funkcij štipendijske politike usmerjanju v izobraževa-nje v skladu z začrtano kadrovsko politiko v srednje-ročnem in dolgoročnem planu družbenega razvoja. 2. Izpolnjevanje štipendijske politike in sistema štipendiranja. 2.1. Dopolnjevanje družbenega dogovora o obliko-vanju in izvajanju štipendijske politike vSR Sloveniji in drugih aktov o štipendiranju. Osnutek sprememb družbenega dogovora o štipen-diranju v SR Sloveniji je bil pripravljen lansko leto, na katerega so občinske skupne komisije za štipendira-nje dale konkretne predloge, katere smo obravnavali v zadnjem štipendijskem poročilu. Do srede novembra ,1978.leta bo predvideno v celoti izdelan Predlog spre-memb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikova-nju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, ki vsebuje naslednje pomembne dopolnitve: - Doslednje uveljavljanje načela, da je štipendija sredstvo kadrovske politike, zaradi česar dobiva celo-ten sistem štipendiranja kadrovsko opredelitev. Ka-drovske štipendije so osnova štipendiranja, zato bodo podpisniki družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o štipendiranju skrbeli, da bo prejemal kadrovsko štipendijo pretežen del novih kadrov, ki jih predvidevajo programi razvoja. Pri štipendijah iz zdru-ženih sredstev, ki jih solidarnostno združujemo, ne bo pomemben le socialni, temveč tudi kadrovski vidik. - Ob kadrovski usmeritvi štipendij je v predlogu poudarjena tudi vloga poklicnega svetovanja in usmer-janja, s katerim bi dosegli večjo povezanost štipendira- nja in usmerjanja ter tako v največji možni meri uskla-dili štipendiranje s kadrovskimi potrebami. - Z oblikovanjem skupščin delegatov podpisnic sa-moupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah bodo delavci v združenem delu kot temeljni nosilci štipendijske politike lahko prek delegatov odločilno vpiivali na oblikovanje in porabo sredstev za kadrovske štipendije kot za štipendije iz združenih sredstev. Po-drobneje bo samoupravna organiziranost opredeljena v pravilih (oziroma poslovniku) o delu skupščin, dele-gatov, izvršilnih organov, samoupravnega nadzora in strokovnih služb. - Dopolnitve družbenega dogovora zasledujejo tež-njo, da bi bile pri kadrovskih štipendijah in pri štipendi-ranju \z združenih sredstev upoštevane kadrovske po-trebe, socialne razmere, sposobnosti in učni uspeh, ki bi zagotavljali uspešno šolanje. - Sistem združevanja sredstev bo dopolnjem z me-rili o načinu in pogojih združevanja sredstev in za zagotavljanje solidarnostnega prelivanja združenih sredstev. - Predlog opredeljuje pravico do štupendije iz zdru-ženih sredstev in jo omejuje na tiste učence in štu-dente, pri katerih mesečni dohodek na člana v družini prosilca ne presega zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji, in ki pri tem izpolnjuje druge pogoje, določene z dogovorom in sporazumom. (Torej je pra-vica do štipendij omejena glede na socialni položaj prosilca in glede na načelo, da imajo tudi štipendije iz združenih sredstev kadrovski značaj). - Štipenditorji so dolžni zagotoviti ustrezne oblike javnega dela pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev in kadrovskih štipendij, da bi tako podpisniki družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma imeli možnost spremljati izvajanje dogovorjene štipen-dijske politike. - Predlog dalje opredeljuje postopek razpisovanja obeh vrst štipendij, dopolnjuje določila o štipendijskih razmerijih, o strokovnih službah in vodenju potrebnih evidenc v zvezi s štipendiranjem ter o drugih vpraša-njih, katerih ustreznejša ureditev bo pripomogla k bolj-šemu izvajanju štipendijske politike. - Delovna skupina pripravlja tudi predlog samo-upravnega sporazuma, in predlog meril o načinu in pogojih združevanja sredstev in zagotavljanje soiidar-nostnega prelivanja združenih sredstev ter pravila ozi-roma poslovnik o delu skupščin delegatov. 2.2. Samoupravni organi in strokovne službe za šti-pendiranje pri samoupravni skupnosti za zaposlovanje in v občini Ljubljana Center so sproti informirale o sklepih in priporočilih republiške skupne komisije za štipendiranje, o razpravah občinske skupne komisije ter obveščale organizacije združenega dela, druge sa-moupravne organizacije in skupnosti v bistvenih pro-blemih štipendijske politike in štipendiranju kot so: o finančnem položaju sklada za Štipendiranje, o spre-membah višine štipendij(o številu vlog za štipendije, o potrebi planiranja kadrovskih štipendij in preusmerja-nju štipendistov na kadrovske štipendije, o skupnem razpisu kadrovskih štipendij in štipendijiz združenih sredstev in drugo. Delegati so prenašali stališča s svoje delegatske baze na seje skupne komisije. Med stališči se je zelo poudarjala potreba po poglobitvi odnosov med štipenditorji in štipendisti, prav tako pa tudi večja potreba po vplivu združenega dela na reformo usmer-jenega izobraževanja. Poglavitna aktivnost v tem obdobju je bila usmerjena v dopolnjevanje sedanjega družbenega dogovora o štipendijski politiki. O tem so razpravljali v naši skup-ščini, dali svoja stališča in pripombe v izvršnem svetu, v delovnih organizacijah v občini, v samoupravnih orga-nih in družbenopolitičnih organizacijah v občini. V skladu s priporočili in sklepi skupščine SR Slove-nije o štipendijski politiki smo skušali doseči: - čim boljšo povezavo med štipendisti in združenim delom, v ta namen smo doslej sklicali 36 sej, kjer smo obravnavali problematiko štipendijske politike, razvijali in poglabljali oblike neposrednih medsebojnih od-nosov in odgovornosti med štipendisti in štipenditorji, seznanjali štipendiste s problematiko štipendiranja. S sodelovanjem s strokovno službo za štipendiranje pri samoupravni skupnosti zazaposlovanjesmopreusme-rili učence in študente v deficitarne poklice in preko te službe iskali povezavo z združenim delom, - s sodelovanjem s strokovno službo samoupravne skupnosti za zaposlovanje smo spremljali planiranje potreb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, - preusmerjali smo štipendiste in nove kandidateza podelitev štipendij iz združenih sredstev na kadrovske štipendije v organizacije združenega dela in samo-upravne interesne skupnosti, - prek delegatov in s pisnimi kontakti smo si priza-devali, da postane štipendija pomemben del dolgo-ročne kadrovske politike v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupno-stih ter, da bi delavci v združenem delu, ki odločajo o ustvarjenem dohodku postali nosilci štipendijske poli-tike in imeli odločilen vpliv na načrtovanje kadrovskih potreb in usmerjanju sredstev za štipendiranje. Nismo pa v celoti uspeli, da bi vse organizacije zdru-ženega dela in samoupravne interesne skupnosti, skupnosti za zaposlovanje pravočasno posredovale potrebe po štipendistih. 3. Stanje pri izvajanju štipendijske politike 3.1. Kadrovske štipendije Pc družbenem dogovoru o štipendijski politiki zago-tavljajo organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti kadrovske štipendije za učence in študente, ki se izobražujejo v strokah oziroma smereh, za katere so neposredno zainteresirane. S kadrovskimi štipendijami naj bi uresničili načelo čimprejšnjega po-vezovanja učencev in študentov z organizacijami zdru-ženega dela, zato težimo, da bi bilo teh štipendij čim več. Kadrovski štipendisti so po končanem šolanju dolžni skleniti delovno razmerje s štipenditorjem. Raz-pisane kadrovske štipendije se vedno ne ujemajo s poklicnimi odločitvami kandidatov za štipendije. Po posameznih vrstah štipendij je število razpisanih ka-drovskih štipendij zelo različno. Za nekatere vrste štu-dija lahko dobi kadrovsko štipendijo vsak, za druge paklice jih pa ni, pač glede na kadrovske potrebe organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center. Skupnost za zaposlovanje Ljubljana je v decembru 1977.leta pozvala vse organizacijezdruženegadela, da predložijo letne plane potreb po kadrih. V občini Ljub-Ijana Center je prikazanih za 1978.leto 712 kadrovskih potreb za štipendije. V maju 1978 je Samoupravna skupnost za zaposlova-nje skupno z Gospodarsko zbornico objavila skupen razpis kadrovskih štipendij po posameznih občinah SR Slovenije za šolsko leto 1978/79. V občini Ljubljana Center je skupno razpisanih 650 kadrovskih štupendij in to: 133 za poklicne srednje šole, 278 za srednje šole, 128 za višje šole in 111 za visoke šole. Skupni razpis v občini Ljubljana Center je nekoliko nižji od prijavljenih potreb po kadrih (poklicne šole; 147, srednje 339, višje 85, visoke 141, skupno 712), ker se vse organizacije združenega dela niso odzvale skupnemu razpisu kadrovskih štipendij, temveč same razpisujejo štipendije skozi vse leto, kar je verjetno še vedno odraz bolj trenutnih kadrovskih potreb in mož-nosti kot pa odraz dolgoročne sistematične kadrovske politike. Po analizi, ki jo je opravila strokovna služba za šti-pendiranje v juniju 1978. letaje bilo v občini Ljubljana Center iz prejšnjih let naslednje število kadrovskih šti-pendij: poklicne šole 787, srednje šole 323, višje šole 204, visoke šole 492, s.kupaj 1806. Leta 1978 kadrovske štipendije znašajo: za srednješolce: 350 točk 753 din uspeh zadosten 400 točk 860 din dober 450 točk 968 din prav dober 500 točk 1075 din odličen .•' za višje in visokošolce: 450 točk 968 din ocena 6 500 točk 1075 din 6-7,2 570točk 1226 din 7,2-7,9 650 točk 1398 din 7,9-8,6 750 točk 1613 din 8,6-9,3 850točk 1828 din 10 štipenditorji v manj razvitih občinah lahko povečajo štipendije do 200 točk, prav tako se lahko poveča do 200 točk vrednost štipendij za šolanje deficitarnih ka-drov. 3.2 Štipendije iz združenih sredstev Združena sredstva za štipendiranje učencev in štu-denlov pa imajo v izvajanju štipendijske politike več funkcij. Iz njih se solidarnostno zagotavljajosredstvaza štipendiranje v manj razvitih občinah, kar zmanjšuje regionalne razlike v možnostih mladine za izobraževa-nje. Iz združenih sredstev se dopolnjujejo kadrovske štipendije. Iz njih pridobivajo štipendije učenci in štu-denti, ki se brez družbene pomoči ne bi mogli izobra-ževati, niso pa mogli pridobiti kadrovske štipendije, ker organizacije združenega dela in samoupravne intere-sne skupnosti, še ne razpisujejo kadrovskih štipendij za zadovoljevanje vseh svojih in širših družbenih po-treb. štipendisti, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev pa so se po končanem študiju dolžni zaposliti v občini, v kateri so dobili štipendijo. Po podatkih strokovne službe je bilo v začetku šol-skega leta 1977/78 naslednje število štipendistov iz združenih sredstev: ! iz prejšnjih let: skupno 171-od tega so prejemali: 104 štipendijo iz združenih sredstev, 67 pa jih je prejemalo razliko. V šolskem letu 1977/78 je bilo na novo podelje-nih 150 štipendij \z združenih sredstev; in sicer 13 štipendistov je prejemalo celo štipendijo iz združenih sredstev, 137 pa razliko med kadrovsko štipendijo in združenimi sredstvi. Torej je v preteklem šolskem letu prejemalo v naši občini štipendijo iz združenih sredstev 321 štipendi-stov, od tega 117 iz združenih sredstev, 204 pa razliko. Obiskovali so naslednje vrste šol: poklicne 170, srednje 54, višje in visoke pa 97 štipendistov. V 1978 letu so štipendije iz združenih sredstev znašale °m: v kraju vozači izven kraja _______________stal. bival._________________stal. biv. za učence: 1159 1498 2009 za študente:_________1312________1642_______2162 Od 1. 9. 1978 dalje so šttpendije iz združenih sredstev valorizirane in znašajo:___________________________ zaučence: 1310 1703 2322 za študente:_________1568________1961________2580 3.3 Štipendije iz Titovega sklada Titov sklad v SR Sloveniji deluje kol enoten jugoslo-vanski sklad na podlagi družbenega dogovora in sta-tuta. (Uradni list SFRJ, št. 28/73, z dne 24/5-1973. V Sloveniji je bila ustanovna skupščina Titovega sklada 24. decembra 1974.leta. Štipendije iz tega skiada so namenjene mladim de-lavcem in delavskim otrokom. V letu 1977/78 je Titov sklad v Sloveniji štipendiral 161 učencev in študentov, med*njimi 44 mladih delavcev. Ker se je v občini Ljubljana Center v šolskem letu 1977/78 prijavil za štipendijo iz Titovega sklada le en kandiddat, smo v letošnjem letu razvili močno aktiv-nost za osveščanje različnih struktur za pridobivanje štipendistov iz Titovega sklada. V ta namen se je izvršni odbor za štipendiranje povezal z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, s šolami in domovi, da so problematikoi razpisa štipendij iz Titovega sklada . obravnavali v osnovnih organizacijah združenega dela in skušali čimbolj seznaniti mladino š pogoji za prido- i bitev štipendij iz tega sklada. Hkrati smo Titovemu skladu SR Slovenije predlagali, da bi bilo potrebno na nekatere pogoje, zlasti za učni uspeh gledati bolj ela-stično, še zlasti pri tistih predmetih, ki niso najbolj odločilni za njegovo strokovno usmeritev. Razen tega je izvršni odbor še predlagal, da naj bi imel vsak štipen-dist Titovega sklada svojega mentorja, ki bi mu dajal nasvete in mu pomagal pri usmerjanju vdružbenopoli-tično delo in formiranju njegove osebnosti. Na podlagi te akcije smo oddali 14 vlog, štipendije iz tega sklada pa so dobili v občini Ljubljana Center naslednji učenci, študentje in delavci iz neposredne proizvodnje: Mihelič Rozalija, Maček Marjeta, Perne' Marija, Vrabec Nives, Hostnik Rada, Martinjak Ber-narda, Hudovernik Vera, Marinič Janko in Zavrl Zdenka. Izvršni odborza štipendiranje občine Ljubljana Cen-ter je mnenja, da je delo za pridobitev štipendije iz Titovega sklada doseglo znaten napredek, vendar s političnim delom za pridobivanje Titovih štipendistov ne moremo biti v celoti zadovoljni, saj obstaja še vrsta šol in organizacij združenega dela v občini Ljubljana Center, ki se na razpis štipendij iz Titovegasklada niso odzvale. Verjetno je še vedno premajhen odziv na raz-pis štipendij iz tega sklada posledica premajhne poli-tične angažiranosti, kot pa težko sprejemljivega dej-stva, da v občini Ljubljana Center res ni več ustreznih kandidatov. Zaradi tega je potrebno v bodoče še tesnejše sodelo-vanje med strokovnimi službami, mladino, sindikati, vodstvi šol itd. To sodelovanje ne sme imeti odraz enkratne akcije, temveč mora biti del sistematične šti-pendijske in kadrovske politike. Titov sklad SR Slovenije je opravil v preteklem letu veliko družbenopolitično delo pri samem dograjevanju sistema, podeljevanju štipendij, informiranju mladine, organizacij združenegadela, družbenopolitičnih orga-nizacij itd. Odprto pa je še vprašanje informiranosti kakor tudi dodelanosti kriterijev, ki se odražajo v dej- stvu, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi republi-kami obsolutno in relativno malo štipendistov iz tega sklada. 3.4 V letu 1977 smo zbrali za štipendije po stopnji 0,5% od brutto OD 37.945.958 din. Za solidarnost smo prispevali 30.240.077 din. Za izplačilo štipendij smo porabili 3.042.065 din. Stroški SDK in drugi odhodki so znašali 121.855 din. V letu 1978 sejedo 30/9-1978 zbralo v naši občini za štipendije 32.200.164 din. Za solidarnost smo odvedli 28.326.627 din. Prihodki sklada pa so naslednji: 1. Sredstva prenešena \z preteklega leta znašajo: 497.247,85 din, 2. Dotok sredstev v tekočem letu znaša: 3.873.537 din. 3. Prihodki skupaj znašajo: 4.370.784,85 din. Za šti-pendije je bilo doslej izplačano 1,129.782,50. Stroški SDK znašajo 2.270,90 din. Saldo na skladu z dne 30/9-1978 pa znaša 3,238.731,45 din. Štipendije so bile vsak mesec nakazane pravočasno. Zaključki V skladu s priporočili in sklepi skupščine SR Slove-nije in skupščine občine Ljubljana Center so si samou-pravni organi za štipendiranje občine Ljubljana Center uspešno prizadevali, da bi štipendiranje potekalo v skladu z določili družbenega dogovora in samouprav-nega sporazuma o štipendiranju. Potrebno pa je še v vseh občinah, kot v republiškem merilu vlagati skupno s strokovnimi službami, družbenopolitičnimi organiza-cijami samoupravnimi telesi, organizacijami združe-nega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, še večje napore za čimbolj uspešrto in realno planiranje bodočih kadrov. Izvršni odbor in skupna komisija za štipendiranje občine Ljubljana Center sta mnenja, da je za nadaljnji razvoj štipendiranja in štipendijske politike pomembno nadaljnje usmerjanje štipendistov na kadrovske štipen-dije. Potrebno bi bilo vložiti vse napore, da bi pri planiranju kadrov organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, še bolj izha-jale iz potreb perspektivnega dolgoročnega razvoja kadrov, manj pa iz trenutnih in kratkotrajnih razmer v posameznih organizacijah združenega dela. To zami-sel potrjuje tudi pregled skupnega razpisa kadrovskih štipendij za SR Slovenijo, saj v njem manjkajo določeni profili kadrov, ki bodo v perspektivnem razvojuSlove-. nije neobhodno potrebni. S prizadevanjem vseh dejavnikov je potrebno čim-prej sprejeti dopolnjeni družbeni dogovor o štipendij-ski politiki, ki naj se dosledno uveljavi in s tem doseže vpliv delavcev na štipendijsko politiko in na uporabo sredstev za štipendiranje.