DUHOVNO
ŽIVLJENJE
Ä\^IEV" ILA mm ISMOTPM anox, acons“ ^
VTISI IZ CATAMARKE
Nad glavnim oltarjem stoji čudodelni kip Marijin, kateri je med tednom obrnjen v kapelico, v nedeljo pa se obrne po cerkvi. Tudi ta kip nosi narejeno obleko iz svile. Vrhni plašč je sinje barve, krilo pa je belo. Ima pa dve obleki. Dragoceno, praznično, ji dajo le za največje praznike.
1	V kapeli pripovedujejo barvana okna zgodovino
tega Marijinega kipa.
Prvo okno kaže Marijin kip v skalnati steni, kamor je Indijanec povedel Salazarja, ki je nato zgradil Mariji kapelico, kjer se je Marijino češčenje začelo. Druga slika kaže čudež ozdravljenja umirajočega. Nadalje sledi prizor groznega požarja, kateri je zagorel na Salazarjevem domu. V skrajni stiski je globoko verni mož pokleknil pred Marijin kip in v neomejenem zaupanju dvignil Marijo in jo nesel k besnečemu ognju. Nenadno je požar ugasnil. Indijanci, ki so sovražili priseljene Špance, so pogosto napadli njihove naselbi-
ne. Tudi nad Salazarja je pridrla velika oborožena četa, proti kateri ni imel niti mož niti izdatnega orožja. Mesto da bi se spuščal z divjaki v boj se je spet zatekel k Mariji. Vzel je njen kip in z njim v roki je stopil divjakom nasproti, ki so med tem že privršali do niše z dvignjenimi sulicami. Spogledali so se napadalci, orožje jim je padlo iz rok in pokleknili so pred Marijo, nato pa brez besede odšli.
“Nuestra Senora del Valle” je za vse ljudi one dežele, ne le simbol njihove globoke vere, temveč tudi njihova velika zavetnica na vseh potih.
Tako pripovedujejo, da so bili prav čudežno rešeni letos štirje godci v San Juanu. Vsi štirje doma iz Catamarke so igrali na neki veselici v San Juanu oni usodni večer. Bila je polna dvorana ljudi, ko se je zemlja stresla. Ti štirje godci so na mah skočili skupaj in vsi glasno klicali: “Nuestra Virgencita, no te olvides de nosotros que somos tus hijos”. — Med tem, ko so bili drugi mrtvi, se nobenemu teh godcev ni nič zgodilo.
Catamarka ima tri značilnosti: Sloviti Marijin kip, njeno svetišče in pa kakteje, ki pokrivajo večino dežele. Vse to vidimo na slikah.
*	ROJAKOM V FORMOZI. MISIONES
IN V PARAGVAJU
V novembru bom osbiskal skrajni argentinski sever, to je Formoso in Misio-nes. Stopil bom tudi v Paraguay. Rojake, ki živite tam okoli prosim, da mi sporočite, kakšne prevozne možnosti so iz For-moze do Asunciona (Paraguay), od tam v San Ignacio (Paraguay) do Posadas (Argentina), od tam v El Dorado in Ce-rro Azul ter Cataratas de Iguazti.
Vse rojake, kateri imate v tistih krajih kake poznane, prosim, da mi sporočite njihove naslove.	Janez Hladnik,
Decir Catamarca y no recordar a Nuestra Senora del Valle es časi imposible.
Con sobrada razön resalta la catedral de Catamarca entre todos los demas edificios, pues desde alli reparte Nuestra Senora del Valle su mila-grosa proteccion a todos cuantos a Ella recurren y muy especialmente a los quo son hijos de aque-11 a provincia lan confiadamente adicta a su gr an proteetora celestial. Mientras hubo temblores de tierra catastroficos en todas las provincias adya-centes, Catamarca quedö preservada de tal cala-midad y — mäs todavia: los catamarquenos, presentes en tales catästroies, especialmente en San Juan, invocando a su “Virgencita" salieron ilesos.
Miles de gracias conseguidas por intermedio de Nuestra Senora del Valle son documentadas por otros tantos objetos votivos que llenan los espa-cios del camarin de Nuestra Senora.
Se destaca entro los edificios de Catamarca tam-bičn la iglesia de San Francisco, en la cual ac-tuara buen tiempo como humilde Franciseano el mäs tarde obispo Esqiü, cuyo corazön se conserva alli. Este modesto hijo de San Francisco mereciö la farna de santidad que estd confirmada por mu-chos hechos milagrosos.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 431
Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48-3361 (48-0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer.
Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava:
Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413
Reg. Prop. Intel. 155424
CERKVENI VESTNIK
6. AVG.: Maša na Paternalu za Karlo Kumar (obl.).
Pri sv. Rozi za Andrej in Alojzija Cigoj.
Molitve na Paternalu.
13.	AVG.: Maša na Avelalnedi za stariše Reja.
Pri sv. Rozi za sestre Rutar.
Molitve na Paternalu.
14.	AVG.:	zapovedan post od
mesa.
15.	AVG.: Veliki Šmaren. Maša pri sv. Rozi ob 12 uri za Ivan Furlan.
20. AVG.: Maša na Paternalu za Ido Mavec. — Pri sv. Rozi na čast sv. Rešnjemu Telesu.
Molitve na Avellanedi.
27. AVG.: Maša na Avellanedi za Rastico Kandus.	j
Pri sv. Rozi za Josip Kovačič.
Molitve na Avellanedi.
VNEBOVZETJE MARIJINO, 15. avg., je zapovedan praznik in na prejšnji dan je post od mesa.
POROČILI SO SE pri sv. Rozi NEŽA MAKSE iz Spodnjega Loga pri Kočevju in ANTON SOTLER iz Čateža.
BRATOVŠČINA ima seio in shod na AVELLANEDI 20. AVGUSTA, na Paternalu 27. avgusta.
IZ UPRAVE
Opozarjamo naročnike, da naj poskrbe za svoio dolžnost. Vsak številka "Duhovnega Življenja" stane 300 $. Št. 200 bo izšla v povečani nakladi in bo seveda strošek mnogo večji. Prosimo torej, da pohitite z naročnino in prispevate kaj za sklad in za oglase, da bomo mogli pokriti strošek.
Za tiskovni sklad so prispevali nadalje: Gašpar G. 1.—, Fornazarič 1 —, Markič 1.—, Magerl 1.—, Jurič 1.—, Zobec A. 1.—, Za'etel 1.—, Vidič 1.—. Troha S. 3.—, Jerič F. 1.—, Andrejek K. 1.—, Budin J. 2.—, N. 10.—, Levpušček 1.—, Klavčič 1.—, Mavrič 3.—, Bensa 1.—, Simon K. I.—, Kunič 1.—, Medved 1.—, Dravec I.—, čučič 6.—, Grosar 1.—, Klinken 1.—, Brajnik 3.—, Matajurc 1.—, Čer-ny 2.—, Škerlovav 1.—, Lah 1.—, Bavčar Š. 1.—, Lisjak 2.—. Klarič 2.—, Prinčič S. 2.—, Matevžič 3.—, Šeruga L. 2.—, Zavec 1.—, N. 1.—. Drugi prispevki 5.50 S.
Prosimo nadaljnih prispevkov.
Na posledicah želodčne operacije je umrl
IGNAC FUJS
star 47 let. doma iz Ižekovcev v Prekmurju. V Floridi je živel mirno družinsko življenje, delal pa je kot mizar v hotelu City. Bil je ljubeznüv mož, katerega so vsi visoko cenili, ki so ga poznali.
Že pred dvemi meseci je obolel, pa se je njegovo stanje zbolišalo. Zopet je moral leči in ie podlegel želodčni operaciji 7. julija.
Zapušča ženo, dva sinčka in eno hčerko.
YUGOSLAVIA ESPERA Despues de una prolongada crisis el gobierno yugoslao en exilio se ha re-construido sobre una base mäs ancha.
El gobierno de Purich fue demasiado panservio y demasiado poco yugoslavo. Por la actitud que torno respeeto a los dos grupos de resistencia contra el Invasor perdiö la conlianza tanto de la mayoria yugoslava cuanto de los alia-dos. Pero su proceder ha tenido sus ra-zones bien concretas, que tiltimamente Uegamos a conocer. Nos referimos espe-cialmente a la Situation en Eslovenia.
Nos Uegaron declaraciones de los tres partidos politicos eslovenos, que antes de la guerra representaban 90% de la po-blaciön. Los populäres (dermales), los nacionades (liberales) y los socialist as se dirigieren con fecha 23 de diciembre de 1943 al gobierno yugoslavo de Kairo dan-do informaciones exactas de la Situation e indicando la actitud a tomar.
Los tres partidos, antes siempre en con-tienda politica bastante aguda, se unie-ron en la "Junta Eslovena" {rente a dos enemigos: el invasor y los partisanes, llamados Frente de Liberation bajo el mando de Tito, cuya finalidad es la so-vietizacion del pais. El resumen de las declaraciones particulares de čada par-tido politico y comunes de los tres partidos y del manifiesto firmado por un centenar de las personas mds desta-cadas y dirigido al pueblo es que Eslovenia estd en una guerra civil implacable, en la cual se eneuentra el pueblo desar-mado contra dos enemigos de su liber-tad, de sus bienes y de su čredo.
Los documentos mencionados traen una Serie de hechos concretos acusando a los "partisanes" de cosas que dejan a uno helado.
El gobierno yugoslavo no pudo quedar impasible frente a tal Situation, pues el interes de Yugoslavia no es que se mate nuestra gente a ciegas y que se im-planten en los momentos actuales ideolo-gias nuevas matando no a los invasores sino a los propios hermanos, considera-dos sus adversarios politicos.
El gobierno de Purich no pudo tomar pues resolucičn alguna. Los aliados del Este y Ceste, teniendo otro interes que el yugoslavo, no importdndoles la con-fusiön y no el sacrificio de nuestras vidas, prestaron plena ayuda a Tito y negaron su apoyo a Mihailovich, representante tambien de los mencionados grupos eslovenos. Teniendo el gobierno yugoslavo en sus manos documentos tan acusado-res contra Tito, que, matando a sus hermanos, tan aliados como quien mds, lan-zaba por el mundo a travčs de la BBC noticias de que combate a los — invasores. Frente a tal Situation el gobierno de Kairo quedö desorientado. pues del pais le venian pedidos de no ceder frente a Tito y los aliados le imponian la Obligation de hacerlo.
Se buscö una salida y parece que se hallo.
La persona mds indicada para poder reconciliar los dos grupos antagdnicos yugoslavos parecia el Dr. Subasich, representante de los croatas. El se entre-vistd con Tito y con otros dirigentes de la vida politica en el territorio yugoslavo. Puesto que desde la caida de Italic hast a julio se han producido tambidn muchos cambios en la relacidn entre los patriotas y partisanes; en Yugoslavia ob-tuvo el Dr. Subasich 4xito. porque los personajes que constituyen el nuevo gobierno y los tčrminos con los cuales se ha presentado indican una posibilidad de arreglo.
Es cierto que Mihailovich estd aleja-do del nuevo gobierno, ya que en el
LA VIDA ESPIBITÜ AL
Revista mensual Direccion: Pasco 431,
U. T. 48-3361 y 0095
Director: P. Juan Hladnik Administracion: Paz Soldan 4924 U. T. 59-6413 Suscripcion anual $ 2.—.
anterior fuč ministro de guerra, pero el gobierno usd tdrminos como para dejar a salvo su honor patridtico.
El gobierno se compone de 6 minis-tros: dos servios, dos croatas y dos eslovenos. Ninguno de ellos es de tenden-cia comunista. pero todos gozan de la confianza de ellos y tambien de los patriotas. La cartera de instruccidn publica la ocupd el Dr. Isidoro Cankar, que actuara en la Argentina 6 anos como ministro yugoslavo.
Considerando los personajes que formen el nuevo gobierno y viendo que estdn conformes con ellos los partisanes, deducimos que ha de haber un cambio muy notable y favorable en la relacidn de ambos grupos patridticos de Yugoslavia. El haberse conseguido eli-minar el contragobierno que formaron los partisanes, el haberse podido hallar personajes que reünen la confianza de ambos grupos significa que la guerra civil, que desvastaba el pais hace unos meses, ya ha debido de declinar y de que los extremistas de los partisanes ce-dieron frente a la realidad de la volun-tad del pueblo que no simpatiza con las ideas bolcheviques.
Mientras tanto se ha dejado al pueblo plena libertad de determinar su por-venir. pues el rey Pedro II declard que no regresara a su patria si el pueblo no lo desea.
La situaeiön belica actual tambičn tie-ne gran importancia para la disposicion del pueblo que ve acercarse los dias de-cisivos. Actualmente truenan los canones a tan solo 350 km del suelo esloveno.
EL DIA PATRIO DE VIDOVDAN (28 de junio) se conmemorö con una misa en la Cripta de Santa Rosa el 25 de junio. Concurrid un puhlico bastante numeroso, asistiendo el encargado de negocios dr. Felipe Dominikovich. Durante la misa canto el coro de los ninos.
La pröxima fecha patria yugoslava sera el 6 de septiembre, dia de cum-pleanos del rey Pedro II.
ROJAKOM V ČAKU
Sprejel sem naročnino za D. Ž. od Guština. Jožeta in Antona Štalcarja ter od Zaleski v Las Brenas. Najlepša hvala za točnost. Sedaj pa prosim še ostale rojake v Čaku in drugod, da naj tudi pohite s svojo dolžnostjo. Pošljite s poštnim bonom ali girom na moj naslov: Juan Hladnik, Pasco 431.
Smrtna žetev je postal VIKTOR ZLOBEC
doma iz Krajne vasi pri Komnu. Star 42 let je zapustil to življenje 29. junija na smrt pripravljen z vsemi zakramenti in je bil naslednji dan pokopan na Čakariti ob spremstvu mnogih znancev. Umrl je po večmesečnem bolehanju na srcu.
Bil je blag mož, ki je užival spoštovanje in zaupanje vseh rojakov in je bil tudi med ustanovitelji in več let predsednik GPDS v Villi De-voto.
Za njim žaluje žena Milka in sinčka Viktor in Alfred.
VELIKI ŠMAREN
Euharistični kongres se bliža
Ne gre toliko za to da se napravi nekaj zunanjega šundra, temveč zato, da bi se spomnili ljudje na veliko potrebo svoje duše, katera je lačna in potrebna božjega kruha, le da nima grla, da bi ga zahtevala tako, kakor zahteva telo jed in pijačo, katero potrebuje.
Vsi smo popotniki proti večnosti, pa je marsikateri že opešal na tej večni poti in je obsedel, kot da se mu ne mudi dalje.
Toda življenje nas neizprosno žene naprej, proti grobu, proti večnosti, v katero nam bo treba stopiti. Ne bo pa vseeno, kako se boš tam predstavil. Predstavil se boš pa tako, kakor se boš na to pripravil.
To pa je Gospod Jezus prav jasno povedal, da naj nikar ne računa na ljubeznjiv sprejem tisti, kateri se Njega v tem življenju sramuje, kateri pušča v pozabi božji dar, neskončni božji dar, ki ga nam je dal Gospod Jezus v Zakramentu Svetega Rešnjega Telesa v naš dušni blagor.
Kliče nas Gospod Jezus in vabi nas k božji mizi, da tamkaj sprejmemo božji kruh, ki je duši hrana, da tamkaj sprejmemo Jezusa resnično pričujočega kot prijatelja in da mu ljubezen z zvestobo tudi izkažemo.
Nimaš časa niti za mašo v nedeljo.
Noče se ti, da bi stopil k spovedi.
Sveto Obhajilo si že davnaj zadnjič sprejel.
Samo za telo živiš, dušo pa v nemar pustiš.
Nikar tako! še je čas, da se zaveš resničnosti našega namena na zemlji. Potrudi se in spet se približaj spovednici in božji mizi. Spet uredi nedeljski dan tako, da bo tudi za molitev, za mašo, za dušo kaj prostora in kaj časa.
Posebno lepa prilika za to bo euharistični kongres v dneh od 8 — 15 oktobra. Ne gre za zunanji šunder; Gre za potrebo tvoje duše.
Za Slovence bodo nekatera posebna dejanja, katerih se boste gotovo radi vdeležili. Nikar ne zanemarite, nikar se ne sramujte svoje vere, svojega Boga in Odrešenika, da nas ne bo strah večnega Sodnika.
8. oktobra bo na Avellanedi posebna slovesnost. Imeli bomo novo mašo, ki jo bo daroval novomašnik iz Cordobe č. g. Mihael Viskovič, ki je naš rojak iz Istre.
12. okt. se bo vršila popoldne kongresna slovesnost na Paternalu. Zvečer pa samo za moške pri sv. Rozi, da bodo nato šli k polnočnici in k sv. Obhajilu, ki bo na trgu Republika.
15. okt. pa bomo imeli novo mašo na Paternalu in se bomo nato vdeležili slavnostnega sprevoda.
Vnebovzeta!
Truma nešteta angelov rajskih te slavi, tvoje lepote se veseli:
Tebi Devici, svoji Kraljici,
klanjajo vdano vsi se svetovi, klanjajo tebi so čisti duhovi.
Vnebovzeta!
Mati presveta!
Z njimi slaviti te žele naše ponižne pesmice:
Tebi Devici, svoji Kraljici.
klanjamo vdano se tvoji sinovi, s svojo ljubeznijo nas blagoslovi!
Kako so vesele nekdaj ti pele cerkvice naše romarske, s hribčkov ti naših vzklikale!
Božje Devica, rajska Kraljica!
v žalosti grenki ti nas tolaži, strast in sovraštvo med nami ublaži!
SIMON GREGORČIČEV ODBOR
ki si je nadel nalogo, da proslavi med nami stoletnico rojstva našega priljubljenega pesnika Simona Gregorčiča, sestavljajo sledeči rojaki:
Predsednik: Franc Kurinčič, bivši predsednik Kobariškega prosvetnega okrožja.
Podpredsednik:	Anton Lazar, bivši
predsednik prosv. dr. “Sloga" v Sedlu pri Breginju.
Tajnik: Franc Kurinčič, bivši preds. Bralnega društva v Idrskem.
Podtajnik: Hudi Skalin, bivši član Kobariškega Sokola in godbe.
Blagajnik: Ivan Kutin, bivši preds. izobraževalnega društ. “Vrsno" na Vršnem.
Podblagajnik: Ivan Klinkon, bivši predsednik prosv. društ. “Pomlad" v Žabčah pri. Tolminu.
Pevovodja: Franc Trebše, bivši pevovodja Bovškega okrožja.
Pevski načelnik:	Franc Rutar, bivši
podpreds. prosv. društva “Planinka” v Krnu.
Revizorji: Anton Kurinčič, bivši načelnik Idrske godbe.
Mirko Melihen. bivši član prosv. društ. “Stol" na Srpenici.
Franc Skubin, bivši član prosv. društva v Drežnici.
Omenjeni rojaki tvorijo ožji odbor, v širšem odboru so pa zastopniki vseh naših društev, listov in drugi zaslužni javni delavci naše naselbine.
Sedež Simon Gregorčičevega Odbora je: Calle Garay 3912, U. T. 61-5384, Buenos Aires.
NAŠ
Kjer slavček v poletne večere naj slajše prepeva, v planinski tihoti Gregorčičev grob zdaj sameva, kjer Mahniča borca rodila nam burja je kraška, — vpognila ga ni. ubila zahrbtnost ga laška! — kjer čuje vrh Skalnice svete naš Oče in moli,
Sedej, ki priča in žrtev bil naše je boli:
Tam je naš dom!
Oj zemlja, ki mater, očetov slovenskih neštete sledove ti nosiš stopinj nam presvete, ki dala nam vsem si bogato življenje, v tujini nam naših ti sanj hrepenenje!
Pozdravljen naš daljnji, naš ljubljeni dom!
DOM
Če zdaj te zverinskega časa brezbožni prelom, ah, zbičal je, zemlja, da vsa krvaviš, razmesarjena vsa, iz ran brez števila, v morja če solza in krvi potopljena ječiš, če strašna tepta neizprosna, prekruta te sila, po tebi. trpeči, usužnjeni dom, mi, tvoji otroci, še bolj hrepenimo.
V	tej boli neskončni, pregrenki s teboj vsi trpimo.
V	bridkosti ti svoji, nesrečni naš dom. vse lepši, vse dražji si nam,
zdaj tvoja le sreča še bolj hrepenenje je našim željam, predragi, preljubljeni dom	David Doktorič
ESCLAVOS DE UNA ILUSION
El otro dia se cruzö mi camino con el de acceso a una cancha de foot-ball. Fuč en el momento do la entrada del gentio. que se volcaba como una avalancha imposibilitando todo movimienlo en sentido distinto. Tomar el mismo rumbo o arriesgarme a sufrir un accidonte, tal luč la alternativa que se me presentč . . .
Observando esta corriente irresiotible, semejante a un rio caudaloso que todo lo arrasa. se me ocurria la comparaciön con el inevitable destino de la vida humana que lleva a todo hombre creado hacia la eternidad. Hay quienes se empenan en tomar el rumbo opuesto; hay quienes buscan el modo de atru-vesar la corriente y hay quienes intentan establecerse sobre las orillas . . . Unos y otros torminarän con un iracaso licva-dos hacia su eterno destino como näufragos, quizäs sin espe-ranza de alcanzar su salvaciön . . .
Aparentemente la avalancha del destino de nuestra vida no es tan irresistible, pues el hombre libremente puede burlar-la . . . jPero tan solo aparentemente! Pues en realidad ese desatender el rumbo de su destino es tan solo un engano, pa-recido a la ilusiön del viajero al cual le parece estar čl quieto y moverse el panorama . . .
Todos tenemos una meta bien lija y absolutamente inevitable, pero somos libres de movernos hacia ella atraidos por la esperanza que nos inspira Dies, o dejarnos llevar, a pesar nuestro. con la consecuencia inevitable de convertirnos en creaturas indignas ante su Crcador.
Nuestro destino estä claramente determinado cn la paiabra del mismo Dios de quien recib'mos la existencia: "De El, por El y en El es todo" (Rom 11, 36). lo que significa: Como tienen todas las cosas en Dios su principio, y en El tienen su existencia, en la misma iorma van dirigidas hacia El como su ultimo {in. "Todas las cosas las ha hecho Dios por Si mismo. y aün al impio para el dia malo" (Prov 16, 4). Todo debe pues sub-ordinarse a la voluntad de su eterno Dueüo. El hombre, que-riendo sustraerse a esta obligaciön esencial, hace un esfuerzo estčril; pues temprano o tarde tendrä que seguir el camino de su destino, como las aguas que, salidas del mar en forma de vapor caen como lluvia sobre los continentes y toman el rumbo hacia el oečano abričndose pašo a travčs de los diques incapaces de sostener su enorme presičn. Como las abejas, al torminar su faena, regresan a su colmena llevan-do el produeto de su jornada, asi deberä inevitablemente, al terminar el dia de su vida, regresar čada persona al seno de Dios, de donde salič al nacer.
EQUIVOCACION DE RUMBO.
Como todas las plantas tierden hacia el sol, del cual les viene la luz y el calor; como čada gota de agua presiona hacia abajo, de donde se evapord, aspira tambien el corazčn humano hacia la dicha. Dice un sbio: "Si quiero o no, intencional o instintiva-mente, siempre busco mi satisfaccion, pues en tal manera ordeno Dios mi naturaleza; anhelar la dicha er. la tierra, y en la eternidad, tal es la disposicičn universal del corason humano". Solo es cuestiön de saber en. que consiste aquella dicha, tan. ansiosamente anhelada.
La respuesta no parece dificil. Lo que se aspira generalmente cs el minimo de inconvenientes con el mäximo de goces! Trabajar poro, ganar mucho. No negar nada a sus apetitos; satisfacerlos en. el mavor grad o posible. . . Preocuparse por la vida terrena, no angustiarse por la eternidad... Si se tropieza con los derechos del večino. . que se arregle el como pucda, yo tengo que mirar por mi
EL MINIMO DE INCONVENIENTES .... y el mäximo de goces. Eso de caminar diez cuadras es mucho. |Hay que tomar coche! |Eso de subir tres pisos es para tontos, que no saben usar el ascensor! No negar nada a sus apetitos y satisfacerlos en el grado mäximo posible. |Total, se vive una sola vezi |Hay que vivir bien!
He aqui el sensualismo absoluto, por el cual se guian. los materialistas modernos, muchos de los cua-les no renegaron de la fe en la inmortalidad de su al-
ma y de la existencia de Dios. Viven y quieren vivir tan solo la vida de su cuerpo conforme con los instin-tos desordenados y apasionados, dejando para mas tarde la preocupaciön de su alma.
Asi prcceden. aqueüas madres, que toleran todas las travesuras y bärbaridades de sus chiquilines, por-que a 'los chicos no hay que castigarlos, p.r que no entiende todavia". Cucnto exigen griiando, lo obtienen siempre. Cuand ) se les ocurre no comcr alguna cosa se les mirna en mil forme,, ofrociendoles todo lo que se les antoja. En el viaje el asiento tiene que ser para ese maleriado, aunque este por desplcmarse alguna anciana a su lado, y la r.iadre misma sigue de pie al costado del senorito cčmodamente sentadito
Y los hijos e hijas grandecitos tambien tienen de-recho a vivir. Las rnirnas historias de los eines y novelas quieren reproducirlas en su propia vida y iquiän puede oponerse a ello? ;L!los tambien quieren ser novios y novias! Tienen quince anos; y los ostudi or, la formacion del caräcter y do la inioligencia, la pre-paracičn para los deberes de la vida son un asunto secundario. Lo principa! es diverirse. No quieren amargarse la vida con esuntos demasiado seriös [Ya lo harän mäs tarde!. . .
Ho aqui una eqv.iv jcacičn fatal de rumbo, is Dr; nihos serän incapaces de hccer frente a las durezas de la vida, por falta de voluntad, de salud. de intcii-gcncia y de la comprensidn de su deber. De tales ninos saldrä una generccion de mal educcdos, de imböciles, de insoportables, de miserables desgracia-dos y causa de desgracias ajenas.
Eliminar de la vida los inconvenientes y darse todos los gustos Bien comprueban la fatalidad de este error los miles de hogares desgraciados, los hijos abandonados por sus padres, las mujeres perdidas, los suicidios y las crčnicas policiales.
Buscando la dicha que aspira el corazon, pero buscändola en la sensualidad, es tomar el camino ancho que conduce hacia abajo y quo es muy comodo pero muy diferente del caminito escarpado, -’strecho y erizado de espinas, el camino de la virtud, de la fe, del sacrificio, ese caminito que penosamenfe conduce hacia la paz temporal y la dicha eterna . Pero que es el ünico que lleva hacia la felicidctd.
Cdmo una planta salvaje, a quien si no se la en-noblece con noble injerto y si no se la atiende podän-dola, enderezändola y abonändola, no da mäs que hojas y frutos mezquinos, asi tambien el hombre no aleanza el verdadero fruto de su vida. la dicha aspi-rada, si no procede con debido rigor para con su cuerpo tan lleno de malos instintos y tar apto para los engahos diabdlicos, con los euales el demoni o busca de ilusionarnos.
No rehuir dr> los inconvenientes v nenarse tod :>s los gustos desordenados, tal es cl camino que indicö Jesus como camino de la paz temporal y de la dicha eterna!
TRABAJAR POCO — GANAR MUCHO parece el ideal de otros. Ouisieran eliminar la senten-cia dictada sobre la humanidad: "Ganaräs el pan con el sudor de tu frente". Quisieran convertir su vida en una fiesta prolongada. Vivir para divertirse. .
La ley del trabaio estä bien daramente eserita en toda la naturaleza. El pan no se elabora de los yuyos que crecen sin trabajo, ni los vestidos se sacan de las telas de arahas
No se necesitan argumentos, para demostrar la necesidad del trabajo, pero con todo hay muchos que se afanan buscando mil maneras de eludir esta obliga-
CIRILOV O NEDELJO smo prav lepo proslavili.
Slika nam kaže prizor iz čajanke, ki je bila prav živahna.
Opozarjamo rojake, da radi prihajajte k slovenski službi božji.
Sv. maša je na Paternalu vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10 h na Av. del Čampo 1653. Molitve pa na Avalos 250 ob 16.30 uri razen tretjo nedeljo.
He aqui una parte de los concurrentes a una iiesta de la Colectividad conme-morando a los apčstoles eslavos Santos Cirilo y Metodio. En la iglesia de Santa Ines hizo uso de la palabra el R. P. Rodol-to Carboni, pdrroco de Santa Rosa.
ci6n. iY con que rcsultado?. . . Trasladando su deber a hombros ajenos.
Si bien es cierto que con el progreso de la civiliza-cičn resulta para el hombre muy aliviada la tarea del trabajo fisico. que realizan las mäquinas, pues se cal-cula que trabajando čada persona tan solo 4 heran diarias, todos tendriamos de todo en abundancia, eso no obstante nos encontramos redeados de personas que deebn trabajar sin descanso para ganarse una miserable vida Y eso, porque hay otros que quieren vivir bien y ganar mucho, trabajando poco o nada
|Un error fundamental! Pues el trabajo cs un deber absolute de todos porque cs condiciön esencial de la vida virtuose y de merito sobrenatural. San Je-rönimo nos explica este deber: "Si tü no necesitas trabajar, porque por la bondad de Dies tienes todo lo necesario, no puedes sustraerte a la obligaciön de trabajar, sino debes sor diligente como los demäs Pues no es mayor merito ante Cristo el repariir tus rentas a los pobres, que con el propio trabajo. hecho por tu provecho dar buen ejemplo a los demäs. . .
Dios no nos mandö a este mundo, para esperar aqui ociosamente el momento de su Ilamado a la eter-nidad o para pasar la vida en. diversiones, sino pro-veyö a cada uno con los dones correspondientes, que debemos hacer productivos trabajando para nuestro perfeccionamiento moral y material, el bien del prö-jimo y la gloria de Dios. Si se deseuida este plan que trazö el Creador y el Padre comün de todos, sigue inevitablemente el trastorno. Ke aqui algunas conse-cuencias:	, I
1.	LA DECADENCIA MORAL que llena las cär-celes, manicomios y hospitales, que deshace las fa-milias. Pues quien rehuye el trabajo penoso, manual, evitarä tambien la molesta lucha contra sus inclina-ciones perverses. Como en un campo deseuidado no crecen plantas ütiles sino solo yuyos espinosos y pasto, invaden tambien a un corazon no cultivado todos los vicios de las pasiones que no tardarän en afectar tambien la salud del cuerpo y el bien püblico.
2.	EL DESEQUILIBRIO SOCIAL es otra conse-cuencia inevitable. Las primeras victimas son los indi-gentes, de quienes abusan los que pueden imponerse a ellos halländolos indefensos e incapaces de resistir-les. Asi trasladan sobre los hombros de ellos la mo-lestia del trabajo reservando para si el beneficio de la ganancia Pero tambiän los que se consideran victimas tienen su buena parte de culpa y muchas veces
toda la culpa de su miseria por cl mismo vicio, de rehuir el trabajo penoso con el cual deberian empezar su carrera. En lugar de envidiar a los de arriba, en lugar de fabricar planes para arrebatarles el lugar, en vez de abandonarse a su — "mala suerte" deberian lanzarse con confianza en si mismos y en aquello do que a "quien madruga Dios lo ayuda". . . Con toda seguridad que mucha mds miseria hay debido a la propia dejadez que debido a la injusticia del orden social.
3.	EL DESCONTENTO se apodero del corazon. Quien gana eien, le molesta que el večino gane dos-cientos. . Si tiene mil, se angustia para alcanzar dos Y cuando es millonario tiembla mäs todavia por ansia de multiplicarlo y por miedo de perderlo.
4.	Que lejos de lo que es la dicha apetecida se hallan todos aquellos cuyo ideal es la ganancia y que prontos sor para cometer cada clase de CRI-MENES Y ABUSOS. Los huerfnos, las viudas, el sala-rio detenido, el sudor y la sangre de los indefensos gritan al cielo por venganza que no tarda en venir.
EL BIENESTAR MATERIAL
parece el ünico resorte que mueve la vida, olvidän-dose aquellas palabras de Jesus que, despues de ex-plicar el cuidado de Dios por los päjaros y por las flores, agrega: "Cuänto mäs que ellos valeis vosotros. Vuestro Padre sabe que teneis necesidad de todas estas cosas. . ." (Mat 6.)
eAcaso no repartiö Dios en abundancia excesiva por todo el mundo lo que el hombre necesita? Es tan solo cuestiön de repartir equitativamente, conforme con el mandamiento de Jesüs: Amar al pröjimo como a si mismo. . Teniendo a Dios por Padre, queriendo a todos como hermanos ya podriamos disfrutar la mitad del cielo en este mundo y ganando asi la dicha completa para la eternidad.
“Buscad primero el reino de Dios que lo demäs se os darä por anadidura" dijo Jesus. Pero la gente hace al reves. Todo el empeho lo funda en lo que Dios promete de "yapa". No se escatiman sacrificios para asegurarse la dicha pasajera de este mundo, que cuanto mäs afanosamente se busca, tanto menos se consigue. Pero no se preocupa nada por la dicha eterna a la cual aspira el corazon y que dobe de bus-carse primero.
Todas las cosas creadas, necesarias o solo utiles para nuestra vida del cuerpo, deben ser solo escalo-nes por los cuales subir hacia la felicidad eterna. Todo
le deberiamos tener supeditado y asi todo nos condu-ciria hacia la dicha verdadera.
El tiempo es oro, pero solo para los que lo sanii-fican cumpliendo la voluntad de Dios. Para los que se empenan en usarlo tan solo para su progreso material se transforma el tiempo en cadena de esciavitud absoluta. Siele dias nos da Dios čada semana. Nos permi-te seis para los asuntos del cuerpo, pero nos reclama uno para cumplir con el alma y con nuostro eterno Dueiio Pero en el afčtn, de ganar mas lodavia para el cuerpo, so descuida todavia este dia del Sen or. i.i una hora se sacrifica por los asuntos espirituales, para oir la misa, porque "no se quiero parder el tiempo". "Porque les falta el tiempo". . ! Ya veiiainos corno lo tendrian, si se trataria de recibir 5 S a la salida de misa! No es pues, porque no hay tiempo, sino porque se han hecho esclavos do mamon, realisandose en la vida de eilos lo que dijo Jestis: "Nadie puede ser vir a dos senores, a Dios y a mamon". (Mamon — dinero). Esa gent.e pues, negandose a su Dios Creador, Redentor y Juez, se ha entregado al idolo del dinero que les esclavizö hasta el punto de arriesgar su dicha eterna por la tonta ilusiön de asegurarse mejor su vida terrena.
Los talentos recibidos. los cinco seniidos, que de-berian servir para conseguir la dicha verdadera para si y para los suyos los invierten exclusivmente para almacenar lo que les parece productivo para los bienes materiales. Tropezand o con los derechos ajo-nos y echando en desgracia a los demäs, tampoco logran lo que aspiran, pues muy pocos son los mo-mentos en los cuales se sienten felices y largas son las horas en las cuales se mortiiican, como aquel que sufre la sed en suenos Y no puede alcanzar el cgua. .
iJusto castigo para el abuso dol d on de Dios! La vida. el tiempo, las iuerzas fisicas, la salud, los tatenlos, los bienes. todo, todo lo que poseemos lo recibimos como Capital con el cual ganarnos la dicha eterna manteniendonos la vida y ben.eiiciando al pro-
jimo y convirtiendolo en merilo espiritual, haciendo obras de caridcd segun las palabras de Jesus: ' Pro-curaos amigos con la riqueza inicua que os recibirdn en las inuradas etornas cuando desiallareis' (Luc 16).
Fueron un reveiueion para los juchos las ocho bien-aventuranzas, ten nuevas. tan increibles, tan contru-rias todo lo que ellos hasta entonces penaaban. Siem-pre quedan en opvsicion cou lo jv e es la prudencia de la čarne, jbienaventurados los p obres, los cfligidos, los mansos. los misericordiosos, los que mortiiican su čarne, que sufren injusticias, los pacificos y perse-guidos! Sin embargo sov. el Linico indicador exacto del caminito angost., .escarpado y erisado do espinas que conduce a la dicha.
[Pues uo hay escapaioria! Buscar otro camino para la dicha es una ilucion que ta: caro deben pagar junij con los culpables tambiun los inocentes. Ni la corziodidad, ni la diversiün, ni ias riguezes ni los puestos honrados son condiciön absoluta de la dicha ya que: "todo es vanidc.d fuera de am ar a Dios y a servirle a £1 solo".
Asi es mag foliz un po brc jernalero, cumpliendo honradamenie su deber y sirviendo a Dios con la esperansa de la dicha eterna, que un gran seüor que tiembla ante el memento que tendrä que abandonar todo aquello por le que lo envidinn los demas y se gloda el. Asi es mas feliz una humilde religiosa que renuncio a todo, una madre en medio de las mil pre-ocupaciones que le da una docena de hijitos, que aquella actriz que la honran hoy tod >s los diarios y le mandan flores todos los calaveras, y mahana terminom por arrojarse por la ventana de su departamento lujoso de un. rascacielos.
Las inclinaciones perversas son una cosa:	la
realidad de lä vida ompero surge evidente de la pre-gunta de San Pablo: 'V,Que fruio ieneis pues de aque-llas cosas, de las cuales cs avorgonzäis? Porque e! iin de eilas es la muerko. Porque la pega clel pecado es la muer’e". (Rom IG, 20).
CIRILOVA NEDELJA
2. in 9. julija smo se spomnili naših slovanskih apostolv. Zunanja slovesnost je imela svoj glavni dan 9. julija s popoldansko svečanostjo v cerkvi in nato z družabno zabavo na Paz Solddn.
Dan jo bil prelep. Da nebi pozabili, da je 9 julij, so na jasno modrino neba še napisali ta dan, ki ga Argentina slavi na poseben način. Marsikoga je zato seveda odnesla proslava v Palermo.
Ob napovedanem času se je na kraju čajcm'-o začelo živahno gibanje. Go-sne Cotič, Kerševan, Trampuž, Kogoj in šo nekatere druge, so imele polne roke dela z obilnimi jestvinami, katere so prinašali rojaki. Tam je bila cela vrsta gubane in potic, tam spet vsake vrsto kolači in kolački, sandviči, sladkosti vseh vrst, ki jih ume jo delati naše gospodinje in kuharice. Tudi steklenic z raznimi obetajočimi napisi in s še bolj dobro vsebino domačega vina se je nabralo dovolj, da bo za vse.
Ob treh smo začeli pobožnost v cerkvi. Mali zbor se je zbral okrog pevovodja Cirila z veselim praznikom njegovega godu. Veselo se je oglasila njihova lepa pesem, ki je spremljala rožni venec in nato litanije, ki so jih zapeli izpred oltarja kar trije duhovniki, čeprav je bil Slovenec samo g. Janez. Tudi č, g. Gilardi, naš znanec iz Lurda, kjer je tako lepo pridigal, in P. Manuel s*a se naučila in sta kar lepo zapela.
Sledil je nato govor župnika sv. Roze. P. Carbonija, ki jo v svojem nago-
voru pokazal, kako veliko bogastvo nudi zemljanom vera, ki nam z vero. upanjem in ljubeznijo lajša sedanjost in dviga naše misli v večnost, v katero polni upanja hrepenimo in z lahkoto prenašamo težave tega sveta, ker vemo da jo le za nekaj časa.
Po končani pobožnosti smo stopili vsi na dvorišče pri sestrah. Dolge mize so čakale polne bogatih darov. Med vzornim obnašanjem otroškega drobiža smo se veliki in mali kmalu razporedili in je vsa': prišel k svojemu sedeč” vn vsak to lahko seegl po tem, kar si jo poželel. Kmalu so se zače'e sukati mod gosti postrežne rojakinje. Stanko in Bojan na sta skrbela, da so bile na svojem mestu tudi s'eklenioe.
Gospod Janez je nato spregovoril prr besed zahvale vsem, kateri se prizadevajo za slovensko službo božjo. Najprej pevovodju Cirilu in pevcem, velikim in malim, nato vodstvu in članom Bratovščine. Nadalje se je zahvalil vsem, kateri so doprinesli na katerikoli način k lepi slovesnosti tega dne, z darovi in z delom. Posebno zahvalo je izrokel njim, ki so taka skrbno vse pripravile.
Nadalino besedo io nas'o-ril na ena rojake, ki so na vodilnih mo-‘;h nečesa javneaa življenja, kakor a. Baretto. moO-sednik Slov. Doma in Švagel, urednik Slov. Lista.
Nazadnje le spreaovoril besedo ioral-ski družini "Aguaribay", ki le priš'a s svojimi lutkami, da nam n-nravi tudi nekaj razvedrila s svojimi predstavami. V
tej skupini delujeta gospodični Čehovinov!.
Kmalu je povzel besedo "Aguaribay", ki nas je petem prav lepo zabaval z raznimi komičnimi prizori in le žal, da se ie nekaj no'varilo, da niso mogli postreči z obsežnejšim programom, ki so ga pripravili. Pa vseeno smo bili prav za-dovc'jni in hvaležni.
Prav zadovoljn-' smo bili vsi s to preprosto " -golico in * idi stroš' i so bili vsi lepo pokriti r. denarnimi prispovl i, ki so dosegli 75.— S.
Lepa je ’ i'a ta s’ovosnost, ' i nas je ob enem tudi snorrrüla na dalžncst, da vsak po svoji najboljši moči sodeluje za napredek verskega živSenja med rojaki in za vdeležbo pri službi božji.
Spominjamo torej vse roiako, da radi prihajajte k naši službi božji tako na Pal ternalu kot na Avclaned:, !: maši in molitvam.
SLOVENSKA SLUŽBA ROŽTk je na P/ITEKNALU: maša vsako prvo in tretjo nedeljo v kapeli nasproti bolnice Tomu, o k 10 uri (Av. del Čampo 1653). — Molitve so na Avalos 250 ob 14 30 uri, razen tretjo nedeljo.
MA AVELLANEDI 1= MASA drugo in o,z>o nedeljo, MOLITVE pa tretjo nedeljo ul. Manuel Estevoz 630 (blizu La Blanca).
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Prostrana katedrala mesta Catamarca je zgrajena v kolcnijalnem slogu. Stilistično ne nudi nič posebnega, pač pa se ponaša z ogromnimi slikami, ki predstavljajo zgodovino “Dolinske Marije”.
Pese'-ne pa so potegnili name pozornost oltarni kipi. škapulirska Marija, žalostna Mati božja, sv. Janez pod križem, . . . kar po vrsti oltarni kipi so si nadeli — žametne obleke . . . Tudi kje po naših krajih se je videlo, da je Marija s časom menjavala svojo obleko, toda ta -avada je bila že davno zabranjena in ie predpisano, da svetniški kipi ne smejo nositi oblek iz tkanine. Catamarca in La Rio ja pa sta ohranili staro navado in je tako menda. Marija prevzela tamkaj nalogo, da zapoveduje — žensko modo . . .
NA RAZSTAVI
Kntamarkenci so skromen narod, ki žive večinoma raztreseni na podnožju obrobnih gora, koder so zrastla njihova revna sela poleg izvirov vode. Iz velikih mest de njih ni prišla potratnost, za katero pač tudi nimajo sredstev. Pa tudi moderna nevera jih ni okužila, čeprav seveda tudi oni niso brez človeških slabosti. Po-rnbno lenoba je kaj navadna njihova slabost. Tako sem slišal že prej in tako se mi tudi verjetno zdi, kajti njihova zemlja ni taka, kakor so naša slovenska tla, kjer je dela poleti in pozimi, pomladi in jeseni, kajti sonce se z dežjem menjava in plodi rodno polje in žene v rzglo rast gozdove, tako da delo vedno naprej žene. V Catamarki pa imajo komaj enkrat na leto nekaj kapelj dežja, ki komaj da vlage za nekaj dni, potem pa se voda skrije in šele v skromnih studenčkih skopo pride na dan. tako da ni vode niti za namakalna dela niti za rast. Kaj naj torej delajo ljudje, če pa je njihovo delo Viko vredno, kot če bi kdo kopal luknje v — vo-' do . . . Zato imajo tamkaj ljudie le malenkosten posel s poljem in z vrtom: velika večina leta pa je njegov čas nrost, da lahko pije — mate ali pa žganje, če ga ima « s čim kupiti . . .
Da kaj več spoznam o Katamarki sem se naslednje jutro namenil, da si ogledam provincijalno razstavo, ki so jo par dni preje o tvorili. Na precej prostornem razstavile a kažejo vse, kar ima ta dežela svojskega. En sprehod po razstavi je kaj poučen, žal da tedaj niso nneli še na razpolago nihal ih tiskanih pripomočkov in so mi obljubili, da mi te stvari pozneje pošljejo . . . Do danes nisem še ničesar dobil in so mi ostali v spominu le motni obrisi figur, katere sem vidci slikane nad posameznimi oddelki. Vse podobe so delo nekega domačega. umetni “a, ki je nemara res kaj umetniški, pa vtis, ki ga, njegove podobe napravijo, ne vem, če je po volji vsem.
Malo iz nagajivosti malo pa t di zares sem vprašal
uradnika, ki mi je razkazoval razstavo, če je prebivalstvo province po večini indijanskega porekla . . . . Začuden in kar nevoljen me je pogledal, kako da pridem na to misel. Saj tukaj je vse prebivalstvo belo in je žo davno izginila indijanska kri, tako mi je zagotovil.
Jaz pa sem mu pokazal slikarije češ: ali niso to sami indijanski obrazi in to prav po vseh okrajih province, katere predstavljajo posamezni paviljoni?
Imate prav. Toda to je le na slikah. Ljudje pa nosijo drugačne obraze, tako mi je opravičil umetnika, češ da on na to ni pomislil . . . Pač tako, kot se umetnikom rado zgodi, tako v sliki, kakor pesmi, da pozabijo na realnost življenja in se potem s celim svetom kregajo, če jih kdo opozori, da je resničnost drugačna boi njihove fantazije. Skrivajo se za svoje umetniške privilegije, s katerimi potem skušajo opravičiti moralne pogreške svojih umetnin, na to pa še svoje lastne osebne resnične zablode . . .
Vseka ko pa so ilustracije razstave zanimive. Prikazujejo pridelovanje grozdja in drugega sadja iz katerega delajo slovito žganje, ki ga kontrobantiio v sosednje province in pomeni prav tisti kontrobant glavni vir dohodkov nekaj tisočev prebivalstva . . . Tudi kontrobant je upodobljen nad enim izmed paviljonov. Drugje delajo vino, kopljejo rude, podirajo drevje, tkejo preproge . . . Saj so znane preproge iz te dežele, in odeje iz volne, katero daje vikunja, neka vrsta ovce v planinskih krajih Katamarke. Tamkaj pa čepi pastir s prekrižanimi nogami in si tako zatopljeno piska v svojo piščali, da niti ne vidi žene, katera mu tišči pod nos skodelico z zajtrkom . . .
V poslednjih letih je Oatamarka zelo napredovala, ker so odkrili v tej provinci vsakršnih najdragocenejših rud, katere sedaj že deloma izrabljajo. Zlasti donosna je sluda (mica), ki je menda boljše ne dobivajo v celi Ameriki. Odkrili so bakrene, cinikove, železne rude in še drugih več, tako da postajajo vsak čas bolj poznani kraji kot: Tinogasta, Ainogasta, Sanogasta in kaj vem kakšne “gaste” še . . . Andalgala, Copacabana, Chum-bicha ... to so kraji, kateri se vsak čas več imenujejo in stalno rastejo, ker obetajo deželi rudnine, katere so bile dosedaj predmet uvoza iz tujine.
INDIJANSKE STARINE.
Prvotne prebivalce v deželah sedanje Argentine sodijo za precej primitivne in neizobražene divjake. Ni dvoma, da je indijanska “inka"-kultura v Peru dosegla znatno višje stopnje, kar je dokazano z njihovim stavbarstvom in tudi z njihovo pisavo, za katero so rabili nekake trakove. Tudi marsikatero izmvdbo so poznali in posebno v zdravilstvu so vedeli za marsikatero skrivnost, katere še danes ne vedo moderni zdravniki. Najvišjo kulturo so dosegli Indijanci v Centralni
PRVO SV. OBHAJILO bomo imeli tudi letos, zato prijavite otroke čim preje, da sc dobro pripravijo.
Na stiki vidimo našo mladež, ki pričakuje, kdaj bo nastopil “Aguaribay" 9. julija na Paternalu ob priliki Cirilove nedelje na čajanki.
Asistieron muchos ninos a la liesta de la Colectividad el 9 de Julio, que des-pučs de la ceremonia religiöse tuvo un agradable aeto familiar. Al tč sigmo una luncičn de los fiteres "Aguaribay", grupo organizado por los ex-alumnos del co-legio Bernasconi, que brindaron un ralo agradable a los grandes y a los pe-quenos.
1.47
Ameriki, kjer se je razvila takozvaan “Maya-kultura”.
0	vseh teh indijanskih stvareh bi nam mogel spregovoriti strokovnjak, kakor na primer naš rojak Ivan Beninger, ki živi v Neuquenu ob Lego Alumine in ki velja kot eden najboljših poznavalcev jezika in kulture praprebivalcev Argentine.
Jaz jim nikakor nočem delati krivice in odreka-vati zaslug za napredek civilizacije. Kar sem pa videl v Catamarki in pozneje v Riohi mi pa kar nič ni služilo v dokaz, da bi bili Indijanci tistih krajev kaj prida izobraženi.
V	Catamarki in Riohi vlada velikansko zanimanje za stare izkopanine. Večji del župnikov po tamkajšnjih samotnih naselbinah posvečujejo veliko pozornost starim najdeniuam in ima vsak pomembnejši kraj kak arheološki muzej. Catamarca ga ima tudi. Vodi ga en pater frančiškan. Strokovnjaku arheologu bi nemara tihte črepinje, glinaste figurice vseh komičnih in mon-struoznih oblik, vlasnice, posodje, orožje in orodje, ornamentika raznih tipov, zaokrožene in pravokotne linije, figure kač in krastač, govedi in ovac ter ptičev . . . strokovnjaku, pravim, bi to marsikaj povedalo, toda bežnemu opazovalcu, ki ni imel prilike, da bi študiral osnove indijanske kulture, vsi tisti predmeti povedo kaj malo. Primerjaj e tiste starine s sodobnimi odgovarjajočimi predmeti, človek kar pomilvaje misli na, materijaln in duhovno revščino onih davnih rodov,
—	kateri so pa nemara bolj srečno živeli v svojih zem-
1	j atih brlorrih in pokušali svojo “čičo”, kakor pa razvajeni človek modernega časa, ki se valja v udobnosti pa vendarle ni srečen, ker je večno nezadovoljen v nesmiselnih željah in večno nenasičen s tem kar ima . . . ker mu ni nikdar dovolj . . .
Zbiranje starin je prava strast nekaterih duhovnikov v tistih provincah. Nekateri so nagromadili vsakršnega komenja, ki nosi kako sled človeške roke in se dogaja, da nekateri pozablja na duše tistih, katere ima na skrbi, med tem ko zbira kamenite ostanke onih, kateri so že pred stoletji zapustili to zemeljsko revščino. Pravijo, da je eden od tistih postavil krasen muzej in ga napolnil s starim kamenjem, med tem se mu je pa
—	cerkev podrla ... Pa se vendar bolj briga še naprej za muzej kot pa za obnovo cerkve . . ., katero bo sedaj lahko tudi kar v starinski muzej spravil.
NEKDAJ IN SEDAJ
V	Catamarki je slovit frančiškanski samostan. Tamkaj je bilo pred stoletjem glavno semenišče za severne province. Tamkaj je delal šole slavni škof Co-lombres. Tamkaj je tekel glavni del življenja svetniškemu frančiškanu Esquiu, pozneje škofu v Cordobi. Samostan nosi ohranjen marsikak spomin na ta velika moža. Celo srce škofa Esnuiu, ki je ostalo nestrohnjeno, hranijo v dragoceni zakladnici in je za pogled prav tako, kakor je srce zdravega človeka. Ali je kaj čudežnega v tem, da se je srce tako ohranilo (truplo je v Cordobi, kjer je umrl) ali kai je temu vzrok, tenu pač ne vem. To je pa gotovo, da n bil Fsquiu mož svetniškega življenja polen nezmaeljive krščanske ljubezni in ponižnosti, v kateri je odklonil odlično ponudbo, H io je imel, kc so ga hoteli po vsej sili postaviti za švofa v Buenos Airesu (1870) in le pod pokorščino je sprejel pozneje škofijski sedež v Cordobi, lricr je storil nepopisno dobrega za blagor vernega- ljudstva. Življenjepis tperp. svetega moža. vrednega sinu sv. Frančiška, pripoveduje o premnogih delih apostola, či-mr srce je v bo 'ih očeh zaslužilo očitno priznanje, da je bilo ohranjeno trohnobe.
Marsikatero zgodbo njegovega živi i en ja sem zvedel oni večer ko smo sedli k prijaznemu pomenov, kateremu so komarji prilagali svoje popevčice; še kak
netopir je plahutnil mimo nas in cvrče je frlel mimo nas nekak mrčes, katerega nisem mogel videti, v koliko je netopirju podoben, a ga prav tako imenujejo . . ,
Jugoslovan je danes izredna prikazen . . , Vsaj takrat je še bil, v mesecu februarju namreč, ko se je s častjo imenovalo naše ime. Zato so navalili name s sto vprašanji o Rusiji, o komunizmu, o razvoju vojne .. . Koga pač danes ne zanimajo stvari, katere je treba v teh letih rešiti za nekaj desetletij vsaj.
Ruski strah je tisto, kar tukajšne ljudi najbolj vznemirja. Rus - komunist - j ud ... to je zänje vse ena čudna godlja, katere ne vedo v nobeno pravo skledo stresti. Imel sem torej dovolj pesla, da sem jim dopovedal, da se Rusom samim strašna krivica dela, če jih zamenjavajo z judi, ker Rusi judov prav tako nič radi nimajo, kakor jih ne maramo Slovenci. Da je prišlo v tej deželi do zmote v tej stvari, je od tod, ker tukaj pravih Rusov sl.oraj nič ni in so prišli semkaj iz Rusije le j udje.
Tudi komunist in Rus ni isto. Mi Slovani smo Rusom vsi prijatelji, ker so oni naš bratski narod in edini slovanski narod, kateri se je znal uveljaviti tudi sedaj. Zato, ker so naše krvi, jih cenimo in nanje tudi svoje politične na de stavimo. Kar se pa boljševizma tiče, je pa drugačna zadeva. Ruski boljševizem ali komunizem danes je že nekaj čisto drugega, kot je bil pred 20 leti. Tedaj je bil Trocld, ki je upeljal klanje in nasilje. S pobojem vseh kateri niso bili z njim na celi črti, je divjal tedaj komunizem tudi proti veri . . . Danes so Rusi že uvideli, da je bilo pogrešeno eno in drugo. Trockija. samega so že davnaj pognali; idejo internacionalne komunistične revolucije so že tudi opustili, ker so celo kominterno razpustili; sedaj je vera spet dobila nazaj pravice, katere ji po resnici gredo . . . Zato se danes svetu ni treba bati ruske zmage, Če bodo Rusi prinesli v svet boljši socijalni red, ki bo kapital postavil v službo skupnosti in odpravil neupravičene razlike med otroci bogatinov in siromakov . . . Zato se tudi mi, katoliški Slovani, ne bojimo ruske zmage, temveč * si j c želimo in od nje nekaj boljšega pričakujemo . . .
Nekaj drugega je, kar nas skrbi. V vsaki deželi je mnogo brezvestnih kričačev, katerim ni mar ne očeta nc matere, ne brata ne sestre, ne Boga ne lastne duše, ne življenja in ne krvi. Tisti brezvestni elementi bodo iskali ugodno priliko, da postanejo gospodarji položaja in tedaj, če jim bo to uspelo, bodo pod krinko komunizma. klali in požigali vse tisto, kar sovražijo ... In da taki ljudje vedno sovražijo tisto, kar je na potu nühovi pohoti, pohlepu in častilakomnosti: da so jim na potu pošteni ljudje, urejeno življenje, božja postava in vera ter duhvniki, to ie samo po sebi umevno . . . Nevarno je torei, da si taki elementi nadenejo krinko reformatorjev človeštva in bo^o pod leno masko patriotoma in borbe za svobodo klali in pobijali vse tiste, katere sovražijo . . . Civilna vojna, katero vtegus se-
Catamarca ima tudi svoj — Betlehem, kjer pridelujejo slovito žganje.
EL GRAN FESTIVAL “200” de “La Vida Espiritual” ya estä en preparaciön.
Se realizarä el 10 de septiembre a las 15 horas en el salön San Jose, Azcuenaga 164.
Nos daran un programa muy selecto los ninos, las jö-venes y los muchachos.
Tambien el elenco dramätico de Santa Rosa preparö un acto especialisimo.
Los cantos y müsica selectos recordarän el centenario del nacimiento del gran poeta esloveno Simon Gregorčič.
Una gran alegria serä la rifa con 200 premios.
El beneficio del festival estä destinado a cubrir el deficit de la revista “La Vida Espiritual”, que cumple una mi-sion tan grande en la colectividad. El nümero de la Revista que publicarä el programa serä el No. 200.
Esperamos que todos los amigos y lectores de nuestra revista comprendeiän su deber, de contribuir para el exito de este acto y apoyar asi una obra tan constructiva para la mutua comprensiön de argentinos y yugoslavos.
danji položaj zažgati v evropskih deželah, je tisto, česar se imame bati. Pred novimi socijalnimi idejami pa, katere prinaša komunizem, se ni treba tresti nikomur, ki mu je mar boljšega socjalnega reda. Slovanstvo pa tako mora zavzeti mesto, katero mu po številu in dinamični sili ter zmožnosti pr isto j a v zboru narodov.
Pripomnil je eden patrov, da ne razume prav dobro, kaj je to kar se v Jugoslaviji godi, kjer sta si v nasprotju Mihajlovič in Tito. Pa je kmalu doumel, da je prav Jugoslavija danes bolestno bojišče, kjer so dvnignili zastavo patriotizma ljudje, kateri zasledujejo svoje načrte in ne tistih, katere zahteva bodočnost domovine. Brezobzirno pobijajo sedaj duhovnike in druge veljavne može in javne delavce, kateri so jim na potu, izrabljajo sedanji položaj, ko je gospod v deželi tujec, kateremu je pač najljubše to, da se narod med seboj kolje in tako njemu ne dela toliko težav .... To je sistem Trockovega boljševizma, tistega, katerega se po pravici bojimo . . . Toda, kaj moremo? Kar ima priti bo prišlo. Več kot življenja ne moremo zgubiti in še tega samo za nekaj let — saj smo tako že vsi obsojeni na smrt! Da bi le sedanje strahotne žrtve res bile v korist boljše sreče bodočih rodov . . .
RAČUN BREZ KRČMARJA.
9. februarja je bil krasen dan in prelepa noč. Ko pa je prisvetil 10. februar, dan svete Skolastike, je megla sedla nizko in napovedala nekaj takega, kar se v Catamarki prav redko kdaj zgodi — dež . . . Zgodaj že sem se namenil proti cerkvi, da bom najpreje kaj molil in ob 9 uri imel sv. mašo. Preje pa sem si še zaželel stopiti malo v breg, od koder bi rad videl mesto. Pa nisem prišel še ven iz mesta, že je imel dež piko in kar jadrno sm jo porinil nazai. Moker bi pa vseeno ne hotel biti. In kar v tek sem moral, da sem prišel pravi čaz pod streho. Na, ta je pa lepa! V Catamarki, kjer ne vedo, kaj je dež pa naletim ravno na tak dan ... To ie sveta Škola^tika!, ki je nabrenkala eno svojemu brntu svetemu BeneeliHu, kakor beremo iz njegovega življenja Sv. Bnedikt je bil menih, sloveči ustanovitelj «benediktinskega r-da. Samo enkrat na leto je šel obiskati g''O j c sestro Školastiko. Ko 'e prišel spet neki dan po svoji navadi v spremstvu redovnih sobratov, je dan kaj kmalu minil. Sholastika ga je nato prosila, naj ostane še čez noč, na kar pa brat seveda ni mogel pristati. Pa je tedaj Školastika sklonila glavo in zaupno molitev dvignila k nebu. Kar nenadno se ie nebo stemnilo in nastala je taka nevihta, tak naliv- da Benedikt ni mogel nikamor.
La revista eslovena "LA VIDA ESPIRITUAL" es el črgano de la vida religiöse y cultural de la Colectividad eslovena en la Argentina. Su direetor actual es el capellän de la Colectividad P. Juan Hladnik, su fundador fuš el trägicamente desaparecido P. Jose Kastelic.
Este ano cumple la revista ya 11 anos de su labor aleanzando la presente edi-ciön ya el No. 199, de modo que el nümero siguiente que saldra con el programa del gran festival llevard el “No. 200' .
Puesto que “La Vida Espiritual" no es una empresa lucrativa sino un medio de apostolado. debe para su sostenimiento contar con el apoyo de las personas generöses a las cuales nos dirigimos con nuestro pedido, de cooperar en la forma mäs amplia posible para el 6xito del festival del 10 de sept. cuyo beneficio estä destinado para cubrir el deficit de la Revista.
Las entradas podrän retirarse con an-ticipaciön en Pasco 431 (Centro), Condar-co 509 (Flores), Paz Soldän 4924 (La Paternal),	A vda. Francisco Beirö 5388
(Villa Devoto), Almafuerte 254 (Avella-neda).	La Direcciön.
Tako pravi zgodba o Sholastiki, ki je z dežjem zadržala svojega brata . . . Spomnlil sem se jaz te zgodbe, ki sem jo prav tisti dan bral v brevirju med tem ko je pohleven dež štropotal po oknih in šumel po strehi. Hitro so mi tekle minute in ure. Saj sem imel toliko prošnja za vse tiste, katere imam na moji du-hovski skrbi, za ves naš narod in za nebroj telesnih in dušnih potreb. Redkokdaj mi je molitev tako toplo šla iz srca. Saj ni bilo prav nobene stvari, katera bi me motila, ki bi me naprej poganjala, kakor se mi navadno godi v mojem vsakdanjem življenju.
Bila je ura že enajst, ko sem stopil iz cerkve, še vedno je rahlo deževalo . . . Kaj pa če mi ta dež moj načrt pokaži?
Kar na teelfon in sem vprašal glede pulmana za Rioho. Brez najmanjšega pomisleka so mi odgovorili, da naj bom kar brez skrbi, ker imam že rezerviran sedež . . . Torej kar naprej! Takoj sem oddal brzojav s katerim sem javil v Rioho, da pridem nocoj ob 2i uri . . .
Ko je bila ura 16 je bilo že vedro in tako sem se napotil z mojo prtljago tja, kjer je izhodišče omnibusa . . . Toda tam pa stvar ni bila tako v redu kot v mojih načrtih.
Voz ni prišel iz Riohe . . . Veliko deževje je na-rastlo v hudournike. Ker ni mostov je moral pulman nazaj v Ricjo in . . . Torej kaj? Počakajte do jutri!
Lepa reč! Jutri moram biti v Riohi že zjutraj, v soboto pa v Cordobi . . . tako sem umoval in skušal najti izhod, katerega sem kmalu našel. Isti večer, o pol noči gre vlak v Rioho in bom tam mestc ob 21 uri nocojo jutri ob 5 uri ... .
Spet mi je prišla na misel Sholastika, ki ie tako zabrenkala bratu sv. Benediktu . . . Na j hrže sem še kaj pozabil naročiti Mariii in mi je zate ona prekrižala korak. Zato se pa nisem kar nič vznemirjl, temveč sem stopil na pestajo, vzel vozni listek za polnočni vlak in nato stopil spet v Marijino svetišče Sai sem imel marsikaj kav sem želel izročiti Naši Liubi Gospej “Del Valle’’. Menda mi je zato pcslala dež na pot, ker ^m bil prekratek preje, zato sem pa kar štiri irc še priložil. Kar hitro so minile in mi pustile prav lep spomin, take da mi ni bilo žal . . .
Malo pred polnočjo je pa zabrlr^nl vlak in se pognal v noč. Jaz pa sem se naslonil v s vej kot, se zavil v suknjo in dremal proti nadaljni točki mojega potovanja, slovitemu, a malemu mestecu La Rio j a.
(Nadaljevanje)
DAVID DOKTORIČ:
Svetemu Grilu in Metodu
5
Ljubezen, žareča vsa njuna, še vedno nam sije.
Čeprav smo Slovani na narode razne deljeni in veri nas ločita dve, pa smo vendar le eni po krvi, ki v žilah nam polje, v jeziku, ki pije
slovanski otrok ga že z mlekom iz maternih grudi, a združeni radi ljubezni apostolov tudi,
Cirila učenega in pa junaka Metoda, živeti bi morali v složnosti skupnega roda.
Vzajemnost slovanska, ne iz pohlepa rojena, da vsemu bi svetu bila v blagoslov, plemenita, vsa vzorna, zakaj ne bila bi od vseh zaželjena?
Da bratje, tej misli še bolj se odslej posvetimo, v vseh ljudstev korist in blaginjo, gotovo želita učitelja naša. ki vsi jih Slovani ljubimo!
SLOVANSKI ODPOR PROTI NEMŠTVU Nikdar ni odpor proti nemštvu med Slovani preneha). Včasih so se cele pokrajine pod silo pritiska potuhnile, kakor da bi se narod bil popolnoma vdal. Pa je odpor izbruhnil drugod. Ko je bil tam potlačen, tlel je kakor pod pepelom naprej, da vse na drugem kraju in na drug način vzplamti znova. Če so zatiralci imeli uspeh s svojim premočnim nasiljem, so bili Slovani bolj spretni in iznajdljivi v svoji obupni samoohranilni obrambi. Valovanju nemške moči prilagojevala se je naša odpornost.
S smrtjo Karla Velikega se je moč Frankov začela vidno krhati. Njegov sin Ludvik Pobožni je bil sicer dober človek, ali kot vladar je bil brez odločnosti, pred vsem pa si v lastni družini ni znal pridobiti potrebnega ugleda. Radi njegovih družinskih prepirov država ni prišla do miru. Do konca življenja se je moral kar naprej braniti z orožjem v roki proti lastnim upornim sinovom. Po njegovi smrti so si ti po krvavih medsebojnih borbah v Verdunskem dogovoru (84.1) razdelili državo med seboj in, kar je za zgodovino postalo silno važno, tako ustvarili Francijo, Italijo in Nemčijo.
Slovani so vsako priložnost teh notranjih prepirov med Nemci skušali izrabiti, da zrahljajo verige odvisnosti. Ogledali si bomo položaj nekaterih slovanskih narodov ob robu nemškega imperija.
SLOVENI ALI JUGOSLOVANI Na Balkanu so se bili vgnezdili Bolgari, zelo bojevit narod tatarskega plemena, in ustanovili mogočno državo. Izmed njihovih vladarjev, “kanov", je bil posebno zaslovel po svoji krutosti Krum (803—814). Ta je razširil meie bolgarske države na zapad do frankovske oblasti. V bojih z vzhodnorimsko državo ie pridrl celo pred Carigrad, izvabil Bizantince v soteske Balkana, popolnoma uničil njih vojsko, uietega cesarja Nikiforja ie pa dal obglaviti in iz njegove lobanje si napraviti Čašo. Že tedaj so bili večinoma zavezniki Nemcev radi sorodnih koristi in radi nasprotstva proti rim-skogrški državi. Bolgari so se sicer polagoma sami pošlo-vanili. a Slovani so jih tudi naprej smatrali za vsiljive tujce in zdi se, da so to nenaklonjenost podedovali sodobni Bolgari, čeprav jih moramo smatrati za Jugoslovane. Saj tatarskih Bolgarov ie bilo med podjarmljenimi Slovani razmeroma prav malo. Kakor so se drugod Slovani upirali nemškemu gospodstvu. tako so si tudi Jugoslovani, posebno Srbi, prizadevali. rešiti se nemške in bolgarske nadoblasti.
Hrvat-e so irneM ra časa Frankov dve kneževini. I.i sta bili tudi od teh odvisni: Posavsko Hrvatsko od Save do bosanskih planin in dalmatinsko Hrvatsko od Raše v Istri do Cetine na jugu. Veliki poskus Ljudevita Posavskega, da se odtrese frankovskega jarma, se je kljub začetnim velikim uspehom konečno radi izdajstva Dalmatinca Borna izjalovil. Ljudevitu so se bili pridružili Sloveni do Soče in Srbi v Po-
6
Učitelja naša sta, vsi jih Slovani ljubimo!
Vsekoder Slovani žive, te ljubezni boš našel sledove.
Mar mi jih ko predniki naši primerno častimo?
Postavili njima v čast so neštete domove,
prosvetne in božje in druge hramove. S stavbarji pa so tekmovali kiparji in vešči slikarji	>	,
v umetnosti svoji, da vsak se ljubeče jim klanja, pisatelj učeni in pesnik njih slavo oznanja.
Umetniki pač ie po svoje izraza so dali občutkom, ki narod do njih jih gojil je: tako so jim čast naši stariši izkazovali!
Češčenje nesme se pa skriti le v cerkve okrilje!
V najširši, v ves svet to ljubezen do njih razglasimo. Iskreno obema zvestobo trdnč obljubimo!
donavju do Timoka. Morda je v zahvalo za vdanost in pomoč kneza Borna dalmatinska Hrvatska še najmanj občutila nemško pest. Tako vemo, da je knez Trpimir (84?—864) sicer po imenu še priznaval frankovsko nadoblast, vendar se pa že samozavestno nazival “pomočju božjom kneza Hrvat ske". NA SEVERU
Današnja severna Nemčija je bila takrat še vsa do Labe obljudena po slovanskih plemenih Bodricev, Ljuticev, polabskih Srbov in drugih. Še danes pričajo o njih brezštevilna imena, kakor smo že poprej rekli o krajih, koder so prebivali poprej naši pradedje. Najznamenitejše mesto severnih Slovanov je bilo mesto Arkona na otoku Rujanu (Ruegen), kjer je še okoli leta 1000 vladal zadnji slovanski kralj Gotšalk. A vsi ti Slovani so po strahovitih bojih konečno le cemški premoči podlegli. Narodno so se ohranili samo še maloštevilni Lužiški Srbi med Berlinom in Češko.
Čehi sb se uspešneje borili proti Nemcem. Ohranili so si tudi večjo samostojnost. Ustanovili so si svojo neodvisno državo pod Borivojem, ki se je okoli 880 pokristijanil.
MOJMIR PROTI PRIBINU Okoli leta 830 do 846 se je zelo okrepila Moravska, ki ima ime po reki Moravi. Pod Karlom Velikim so Moravani bili primorani priznati njegovo nadoblast. Še leta 822 so se moravski odposlanci poklonili frankovskemu kralju v Frankfurtu.
Tudi pri teh plemenih je odvisnost od Nemcev in razširjenje krščanstva v zvezi s tem tujim gospodstvom povzročilo razkol v ljudstvu in med velmožmi. Ali so bili nagibi teh pokretov pri enih in drugih voditeljih vedno najčistejši m naj-nesebičnejši, kdo bi to mogel danes dognati!
Mogočni knez Mojmir se je postavil na čelo predkrščanske in protinemške stranke, premagal nasprotnike, med katerimi je bil eden najuglednejših Pribina, knez v Nitri, in jih pomoril ali izgnal.
Pribina, čeprav sam takrat še pogan, je bil dal v Nitri sezidati cerkev, ki jo je leta 830 posvetil salzburški nadškof. S*aro izročilo trdi, da je ta cerkvica vsaj deloma ohranjena na. vzhodnem koncu sedanje stolne cerkve. To je bila ooteza, ki se ie v takratnem napetem položaju dala tolmačiti politično, kakor da Pribina išče prijateljstvo Nemcev, preti katerih vplivu in povečanju tega nevarnega vpliva je Moimir po vsej pravici odločno nastopal. Za gotovo vemo, da je Mojmir okoli leta 83? Pribina napadel, premagal in pregnal iz Moravske.
Ta je s svojim sinom Koreljem najprej bežal k nemškemu mejnemu grofu Ratbodu, se dal krstiti in bil kot nekak vazal temu nekaj časa podrejen. Kmalu pa je prišlo med njima do nesoglasja in Pribina je s sinom odšel na Bolgarsko. Od tu je šel k posavskemu knezu Ratimiru. Ko so pa leta 838 Franki Ratimira pregnali, se je Pribina spravil z Ratbodom in je
JUBILEJNA ŠTEVILKA “DUHOVNEGA ŽIVLJENJA”
< V štev. 200, ki izide v povečani obliki kot program za vefko prireditev “Duhovnega življenja”, bomo objavili pre-vol zanimive knjige “Jugoslovanske meje z Italijo”, ki jo je angleško napisal Franc Gabrovšek. Doslej nismo imeli niifesar v roki, kar bi lahko pokazali tudi drugim, ki našega jezika ne razumejo glede naših pravic na Primorskem, v Trstu, Gorici, Reki in Istri. Zato bomo pa sedaj dali v roke vsem te podatke.
Ker povečana številka stane mnogo več kot navadna, zajo prosimo naročnike in prijatelje, da nam kaj prispevajo za vritje tega izrednega stroška. Naslovite na našo upravo ali na uredništvo vaše prispevke.
Če želi kdo kak izvod več naj sporoči! Vsekako bo zelo va^iio,.da damo v roke drugim to razpravo, da tako pripravljamo pravo razpoloženje med narodom za trenutek, ko bo rešitev tega vprašanja postala aktualna.
Prv primeren način, kako pripomoči k kritju izrednega stroška te številke je z oglasom. Zato prosim vse, kateri imiite kako trgovino ali obrt, da prijavite pravi čas svoj oglas.
od kralja Ludvika Nemškega okoli 840 prejel del Spodnje Panonije v fevdalno upravo. Postavil je ob Blatnem jezeru trdnjavo Blatograd in tako odlično upravljal to pokrajino, da mu je leta 847 kralj dal v last vse ogromno ozemlje, izvzeto Ie. ono, kar je pripadalo salzburški cerkvi. To jc ozemlje, ki sega od dravskih sotesk med Pohorjem in Kozjakom na za-padu pa do bolgarskih meja ob Donavi in v Sremu na vzhodu, od Rabe na severu pa do Drave na jugu.
Ko se je Kraljevič Karlman, upravitelj severne Panonije, zvezal z moravskim knezom Rastislavom proti svojemu očetu kralju Ludviku Nemškemu, je padel Pribina kot zvest kraljev pristaš 860 (ali 861) leta v bojih proti Rastislavu.
Sledi mu kot gospodar spodnje Panonije njegov sin Kocelj, ki je v začetku nadaljeval isto Nemcem in salzburški cerkvi prijazno politiko kakor njegov oče. Vendar se opaža pri njem kar takoj odlična samostojnost v mišljenju in tav-nanju.
RASTISLAV KNEZ MORAVSKE Nemci so se z vsemi silami mučili, da bi obdržali nadvlado nad slovanskimi knezi. Ko jim je moravski knez Mojmir postal prenevaren, ga je leta 846 kralj Ludvik odstavil in na njegovo mesto postavil kneza Rastislava (846—870). Ta pa je bil mož nič manj samostojnega mišljenja in slovanske usmerjenosti. Notranje boje nemške države je znal spret-
En 1“ topa apa-receit las carac-terir ‘gas de Ca-tamorca:	N. S.
del lrolle, la ca-tedfd con el panorama de la
ciudud y et caclcs. planta que forma ver-daderos bosques en fatamarca.
Na ''liki vidimo ceste- ki pelje v gore
Un U^mo del ca-minc entre Tu-cuiji|!,,i y Cata-
marea.
no izkoriščati, da je tembolj utrjeval svojo državo, ki je obsegala sedanjo Moravsko, del nižje Avstrije do Donave in velik del Slovaške (Nitral). V Nitri je v zvezi z Rastislavom vladal njegov nečak Svetopolk (849—-894). Rastislavova politika je šla za tem, da bi bila Moravska politično m cerkveno popolnoma neodvisna od Nemcev. Kar smo tu že večkrat povdarjali, da so nemški oblastniki vero in širjenje krščanstva zlorabljali v svoje politične namene, da so mogli širiti in utrjevati državno oblast nad Slovani, to je bilo Uidi Rastislavu jasno.
Pismo papeža Hadrijana II.} namenjeno Rastislavu, Sve-topolku pa Koceliu in ohranjeno v prostem staroslovenskem prevodu v Metodovi legendi, omenja: “Niste namreč samo pri tem svetem prestolu prosili učitelja, temveč tudi pri cesarju Mihaelu."
Vidi se, da je bilo Rastislavu mnogo na tem, kako bi se odkrižal neprijetnega varuštva nemških misijonarjev, ki jih je salzburški nadškof, zvest podpiratelj nemške politike, pošiljal med Slovane. S tem namenom se je obrnil do svete stolice, in sicer do papeža Nikolaja L, ki je tudi proti nemškim kraljem zastopal odločno in brezobzirno, zares katoliško cerkveno politiko, kar je bilo dobro znano Rastislavu. Gotovo je papežu razložil svoje namene, da v lastni državi uredi cerkvene razmere samostojno in neodvisno od nemških cerkvenih knezov in v neposredni zvezi Z Rimom. Ni nam znano, ali mu je Nikolaj I. na to odgovoril, najbrž ni imel duhovnikov, zmožnih slovanskega jezika. Vidimo pa, da je Hadrijanu II., njegovemu nasledniku, zadeva bila znana.
Ker so se pa Nemci takrat proti njemu zvezali Bolgari, je velikomoravski knez iskal in našel zaslombe v Bizancu, starem neprijatelju Frankov. Obrnil se je tedaj leta 862 do bizantinskega cesarja s prošnjo, naj mu pošlje “učitelja", v mislih ima lastnega škofa, ki bi moravsko ljudstvo učil v vsakomur razumljivem jeziku sveto vero.
Staroslovenska življenjepisa svetega Cirila in Metodi takole popisujeta to Rastislavovo poslanstvo:
Moravski knez Rastislav se je po božjem navdihu posvetoval s svojimi knezi (velikaši) in z Moravani in poslal sle k cesarju Mihaelu, rekoč: “Naše ljudstvo je že sprejelo krščanstvo. K nam so prišli misijonarji iz Nemčije, Italije in Grčije, a nobeden ni zadosti znal našega jezika, da bi preprostemu ljudstvu v domačem jeziku razlagal verske resnice in sveto pismo. Pošlji nam takega škofa in učitelja, ki nas bo učil vso resnico, da se bo moglo krščanstvo še bolj razširiti med nami in med sosednjimi narodi."
Cesar se je posvetoval. Vsi svetovalci so mu svetovali, naj pošlje Cirila in Metoda. Zatorej je poklical Cirila in mu je rekel: “Vem, da si utrujen, a nimam nikogar drugega sposobnega za to poslanstvo. Dam ti mnogo darov (za pome stroške). Vzemi s seboj brata Metoda in pojdi; vidva sta Solunčana, a vsi Solunčani čisto slovenski govore." Ciril je odgovoril: “Utrujen sem in bolehen, a vendar pojdem. Toda težko bo oznanjati vero, ako še nimajo primernih črk in knjig v domačem jeziku."
Do tu staroslovenski legendi, ki se na tem mestu med seboj dopolnjujeta. Rimska legenda pa pravi, da je moravski knez Rastislav slišal o delovanju in uspehih svetih bratov med Kožari ob Črnem morju, kar ga je nagnilo, da je poslal poslance v Carigrad. Rimsko legendo je napisal velletrijski škof Gauderih, ki se je s svetima bratoma seznanil v Rimu in je bil navzoč pri slovesnem sprejemo relikvij, svetega Klementa, ki sta jih bila prinesla iz Hersona ob severnem bregu Črnega morja.
Grški cesar je drage volje ustregel moravskemu knezu, ker mu jc to narekovala politična preračunjenost. Na drugi strani je smel računati na pripravljenost sv. Cirila m Metoda, ki sta v svoji gorečnosti in l jubezni do Slovanov ppl v gotovo z velikim veseljem prevzela to častno nalogo. Saj je najbrž odgovarjala željam, ki sta jih oba že davno srčno gojila.
15.1
jHija ima!
La opiniön de Rosalia, es comün en muchas madres. Des-graciadamente, no es ella la ünica en pensar y en proceder asi: časi todas autorizan a sus hijas a recibir diariamente la visita del novio; y aün les proporcionan o les permiten buscar la soledad, el paseo en auto y el baile a čada rato	Si no
iueran mujercs, se diria que estas madres son čtngeles, tal es su inocencia
Es esta inocencia la que nos Ueva a preguntarnos con profunda extraneza: Pero östas, ison del todo ignorantes, o del todo picaras? Y se responde uno con pena verdadera: si la picardia es pecado, no lo es menos la ignorancia culpable, y, por lo tanto, hay pecado, en la actitud de Rosalia y de todas las Rosalias que condescienden y aün estimulan esos detalles en las relaciones amorosas de sus hijas.
Por otra parte, no se necesita ciencia alguna para ver ciertas cosas; basta con abrir los ojos. Y aün a ojos cerrados, el sentido comün da su fallo.
Bien es cierto que Rosalia sostiene que hoy todo es eläs-tico: que basta la vara con que se mide ha cambiado su exten-siön; que los ojos ven de modo distinto. y que la conciencia ha abandonado muchos de sus viejos prejuicios.
Quizä, entre los viejos prejuicios que dice Rosalia, haya sido abandonado el sentido comün, que, junto con la decencia, el pudor y la vergüenza, ha desaparecido del mundano esce-nario.
Solo asi se concibe que haya madres capaces de presen-tar con verdadera complacencia el desplazamiento de sus hijas en el lodo de tembladerales sin salida.
Y si, por rara excepciön, existiere por ahi una mujer madre que ignorase estas cosas, tampoco se la podria delender en-arbolando su ignorancia como causa de perdön, puesto que su condiciön de madre la hace responsable de la pureza de su hija, cuyo cuidado le impone el deber de instruirse en todo lo relacionado con el cultivo de la exquisite virtud, delicada flo-recilla que fäcilmente sc malogra al vaho del sensualismo, o de las costumbres romänticas, o del espiritu impio que palpita en el mundo.
llmaginate, hija, quö guardiana rcclama en cada madre la pureza de los hijos! Y dime quö puede decirse de la que recha-za el pudor y la vergüenza, como viejos prejuicios que obsta-culizan el cumplimiento de los preceptos mundanos ; de la que disimula lo que sabe y lo que piensa, con criminal ci-nismo estrangula su conciencia y empuja a su hija y al novio
a los bailes sin capuchones, a los paseos vespertinos por las sombrias calles arboladas, o a ser los protagonistas de las misteriosas entrevistas que a puertas cerradas se realizan en los tantos autos sin luces detenidos en los lugares solitarios.
iY quö?, ino es esto chic?, ino estä de moda? Ademäs, iquien se anima a hacerse la fifi y la melindrosa en una sociedad que se divierte? |Hay que aceptar esas cosas!
jAh. hija! Lo que no se acepta con tanta alegria, es la consecuencia de todo eso: lo irreparable, la desgracia, las lägrimas, los reproches, la tremenda y angustiosa responsabi-lidad de mecer y acunar un inocente, cuya sola presencia seröt constante bofetada a la desvergüenza de la madre, y cuyo nacimiento enlodarä las canas de los que no quisieron ser melindrosos ni fifies. .
Ahi tienes, hija, la verdad de las cosas. La verdad sin ador-nos, el pecado en si, tal como cs. sin envolturas de papel celofän que lo disimulen y lo embellezcan, como suelen pre-sentarlo ante sus confesores ciertos penitentes escasos de humildad.
No en vano las sinodales de Toledo imponen pena de exeomuniön mayor a los que, antes de casarse, se traten con familiaridad que cause eseändalo, y no se enmienden despuös de ser amonestados.
Ya ves, hija, si tengo o no razön de censurar a las madres que estimulan o consienten ciertos detalles peligrosos en las relaciones amorosas de sus hijos.
Hija: he dejado un minuto la pluma y me he puesto a leer lo escrito. La lectura me ha producido la impresiön de haberte hablado demasiado claro; pero no me arrepiento; lo creo indispensable, impostergable, toda vez que la tentaeiön anda suelta y disfrazada de inocente cordero; hoy es una amiga que invita a un lunch; manana. un paseo en canoa; luego, una reuniön literaria
Despuös, los resultados demostrarän que el lunch, la canoa y la literatura tuvieron muy poco que ver en el asunto.
Por eso. hija, he querido hablarte sin rodeos; de haber usado medias palabras, s6Io hubiera expresado medias ideas, y creo mi deber exponerte ideas enteras, puntuar las ies y Uamar las cosas por su nombre. Es claro que esto se aviene poco con mi condiciön de mujer y con esa natural caridad que nos lleva instintivamentc a enmelar un tanto el castellano, esta bizarra y rica lengua que tan clara y cabalmente sabe nombrar el pan y el vino. Pero yo quiero dar tranquilidad a mi conciencia y advertirte a tiempo quö peligros encierran las inofensivas costumbres mundanas.	TU MADRE.
ROSA GRACIELA VALDEZ DE LOPEZ MIRO
statistika ljudskih štetij 87.572 prebivalcev.
f FRANC ŠTOLFA, star 41 let iz Pliskovice na Krasu je zatisnil oči 14. junija v bolnici Ramos Mejia. V Argentini je bil 17. let. Zapušča brata Avguština in nekaj drugih sorodnikov.
-j- MARTA ČERIN, stara komaj 9 let je podlegla kratki bolezni in zapustila žalostne stariše, enega brata in eno sestrico, ki žive v Munro.
f FRANC MAURIČ doma iz Pevme, star 68 let je že letos lebruarja zatisnil za vedno oči. Bil je vedno kaj bolehen, a vendar jo bila smrt skoro nepričakovana. Rajni je več let delal v čevljarnici pri Živcu.
Tukaj zapušča ženo in sina. Maša zanj je bila na Paternalu 16. julija.
f VIKTOR JANJETIČ, star 62 lot. do-
PREBIVALSTVO LJUBLJANE V reviji “Kronika slovenskih mest" je napisal leta 1935 tedanji vodja mestnega statističnega urada g. Lojze Pipp zanimivo študijo o prebivalstvu Ljubljane od njenih prvih početkov.
Številke segajo v najstarejšo dobo in kažejo v lepi luči razvoj mesta Ljubljane. Iz teh podatkov posnemamo naslednje ugotovitve (podatki segajo do leta 1934): Emona je štela leta 34 pred Kristusom 1260 prebivalcev, porušena pa je bila leta 451 ali 452 po Kristusu.
Nato zasledimo prve točnejše podatke za leto 1600. Tedaj je imela Ljubljana okoli 6000 prebivalcev, do leta 1700 je število prebivalstva naraslo na 7500.
Prvi točni statistični podatki na osnovi štetja prebivalstva so nam ohranjeni iz Ljubljane 4128. Za začetka Napoleonovih leta 1754. Tedaj je znašalo prebivalstvo vojsk je imela Ljubljana okoli 14.000 prebivalcev.
Pri štetju leta 1857 je bilo izkazanih 20.747 prebivalcev, pri naslednjem štetju leta 1869 22.593, leta 1880 26.284, leta 1890 31,663 (vštevši priključeni del Ud-mata). leta 1900 36.547, leta 1910 (pri-števši leta 1914 priključeno Spodnjo Šiško) 41.727.
V novi državi je štela Ljubljana dne 31. januarja 1921 53.298 prebivalcev, pri štetju dne 31.marca 1931 pa 59.768.
Leta 1935 so bile priključene nekatere okoliške občine in deli Ljubljani, ki je tako postala veliko mesto. Na koncu leta 1935 je imela Ljubljana mesto v prejšnjem obsebu 62.476 prebivalcev. Za loto 1936 pa ceni Higijenski zavod v Ljubljani število prebivalstva na 85.572, ker so že upoštevane priključene občino in. deli občin.
Konec leta 1938 je štela Ljubljana po statistiki Higijenskega zavoda, ki upošteva samo naravni prirastek, ne upošteva pa migracij, katere izkazuje samo
SLOVENSKI DOM vabi vse rojake na PRIREDITEV, ki se bo vršila 20. AVGUSTA ob 17 uri v dvorani ALSINA 2832. Spored bo zanimiv in tudi drugega razvedrila bo za vse!
ma iz Voloske v Istri, je zatisnil oči 23. junija na Avellanedi, zapušča ženo in otroke, ki so nekateri že poročeni. Pogreba se je vdeležilo mnogo rojakov in drugih, ker je bil rajni široko znan kot stavbenik.
NEKAJ ZA STARKE
Pot v nebesa je strma in ozka, a nedolžnost, ki jo vodi nežna čistost, se vzpenja po ti poti s prožnimi in lahnimi koraki brez težave. Zato so svetniki to najlepšo čednost čistosti tako cenili, da so v njeno varstvo vse žrtvovali, tudi svoje življenje. Sv. Neža (Ines) (jagnje) je pretrpela zanjo še kot nežna devica mučeništvo; njo je posnemalo nebroj deviškočistih duš. Sveti Alojzij in neštete množice njemu enakih mladeničev, ki "sedaj hodijo za Jagnjetom, kamorkoli gre’’, so se odlikovali v vseh čednostih, da bi z njimi zavarovali najlepšo: čistost. Jakob iz Vitriaka pripoveduje o sv. Evfemiji, da si je namenoma obrezala nos in ustnice, ko je zapazila, da jo zasleduje mladenič iz odlične rodbine z nedovoljeno ljubeznivostjo. Rekla je:	‘‘Ničeva lepota: v
bodoče ne boš več dajala prilike za greh.” Roza Li-manska, prva ameriška svenicat (roj. 1586), je imela posebno lepe lase, a jih ie dala odstriči, da bi ne imela skušnjav za gizdavost. Nič ji ni bilo tako zoprno, kakor če jo je kdo hvalil zaradi lepote.
To so izredni junaški in krepostni zgledi, vredni občudovanja, zlasti ko vemo, kako si omišljujejo danas mladenke vsako jake toaletne pcmočke, da čimprej izgube svoj lilijin kras!
Najlepši dokaz, kako Bog sam ceni čistost, imamo v Mariji, prečisti devici. Čast božjega materinstva je Bog zaupal ponižni devici, ki je ostala čista in brezmadežna pred rojstvom, v rojstvu in po rojstvu Kristusovem, ki je združevala v eni osebi mater in hkrati tudi najčistejšo devico.
Srečna vsa srca, ki so podobna vzvišeni nedolžnosti in čistosti nebeške Kraljice!
čim dragocenejša je pa kaka stvar, tem več sovražnikov ima. Tako je tudi s čistostjo; nanjo preži sto in sto grabežljivcev. čistosti je nastavljenih sto in sto zank: zunanja oglajenost in priliznjenost, mamljiva lepota, dvori j iv nastop in še marsika j očara neizkušeno srce, ki morda nič hudega ne sluti. Da govorimo s škofom Eberhardom: ‘‘Greh se dela silno nedolžnega; ima laskave in prikupljive izraze, dvoumne besede, sladke šale, mikavne pesmi, zabavne časopise, očarujočo glasbo, vabljive predstave, šumno društvo, plesne venčke, čajne večere, zabave in zopet zabave ...”
Najgotovejše sredstvo zoper vse zanke, vabe in nevarnosti je beg. Mlademu človeku bi moral nekdo ponovno in dan na dan klicati: Izogni se vsaki bližnji priliki in beži! Išči pa pomoči pri mogočni nebeški Kraljici, ki je satanu glavo strla!
NAZIJSKIM ROPARJEM SO HUDO SKAZJI.I PLEN
Washington. — Ko je Hitler napadel Jugoslavijo, je pričakoval, da bo tam dobil bogate vire sirovin in živeža za svoja vojaška pustolovstva. Tako piše te dni "Prosta Jugoslavija" in nadaljuje:
“Ali naša Osvobodilna armada je izjalovila načrte teh tolovajev." Izjalovila jih je takole:
“V tako zvani Neodvisni Hrvatski ie 118 rudnikov in premoaorovov, ki so delovali v polnem razmahu aprila meseca 1941. Izmed teh 118 rudnikov jih ie samo deset delovalo v začetku decembra 1943. vsi druoi na so bili toliko razdejani, da precej dolgo ne bodo moali obratovati.
Železni rudniki v I.iubiii so bili nai-večie važnosti za vnadniko, ker je ruda visoke kakovosti. Proizvodnja ie znašala pol milijona ton na leto. Osvobodilna armada je obratovanje ponovno prekinila. tako da je proizvodn-a vedno boli noiomala, od novembra 1943 naprej pa ie delo v teh rudnikih popolnoma ustavljeno. To pomeni toliko manj tankov, pušk in drugega vojnega materijala za
V	zavesti lastne slabosti in v vednem strahu pred zapeljivim svetom se je sv. Neža tako-le posvetila božjemu Ženinu: ‘‘Njemu sem zaročena, ki ga ljubijo angeli, ki ga občudujeta solnce in luna, ki mu je mati Marija. Če njega ljubim, sem čista; če se ga dotaknem, sem neoskrunjena; če ga prejmem, sem devica. Njemu ohranim zvestobo, njemu se darujem z vsem ognjem svojega srca. ’ ’
VARSTVO NEDOLŽNOSTI IN ČISTOSTI.
V	otroku je skrit naraven varih nedolžnosti in čistosti — sramežljivost. Ohranjevati in krepiti ta čut je dolžna predvsem mati otrokova, ki je že po naravi zato tudi najbolj sposobna. Malo opozorilo, kaj se spodobi in kaj ne; kratko svarilo, če je sramežljivost še nezavestnega otroka kaj trpela, zadostuje, da se otrok v bodoče zavestno ne spozabi. Pa tudi drugi domači naj bodo čuvaji nravnosti otrokove ter naj z rahločutnostjo v govorjenju in obnašanju krepe najlepšo čednost — čistosti. Da bo ta najlepši kras mladine ostal neomadeževan, se priporoča s stališča vzgojeslovja dvoje:
Zagradi vrt, kjer raste lilija. Dobri odgojitelji skrbe, da se kuga nenravnosti sploh nikdar ne prikrade v hišo ne v eni ne v drugi obliki. V družini naj se nikoli in od nikogar ne čujeio nespodobne šale, grde besede ali neprimerne pesmi. Starši naj nikakor ne trpe v stanovanju nedostojnih ali nagotnih slik, podob, razglednic. Kdor ne spravi take kuge izpod nog, je pohujšljivec, ne vzgojitelj, je ubijavec sramežljivosti. Izgovor: ‘‘Saj se otroci za take stvari ne brigajo”, je jalov, kar je bilo že spredaj dovolj dokazano. Vse, kar otroci vidijo ali slišijo, se jim zapiči bolj ali manj globoko v srce, kakor seme, ki nade v sneg, da ob ugodnem času, ko sneg skopni, kali in raste.
Vesten vzgojitelj nikdar ne bo pustil, da bi se dečki in deklice igrali skupaj ali celo brez nadzorstva; tudi ne trpi, da bi otroci ostajali doma sami in brez varstva. Dostikrat se prikrade nesreča med nedolžne otroke, ker jih starši zaupajo poslom, varuhinji, misleči, da je zanesljiva, pa je izkvarjena ter varovance s svojim slabim zgledom ali pa celo namenoma pohujšuje.
Obleka odraslih naj bo vselej tudi v domačem krogu dostojna in nespodtekljiva. ženska obleka je nedostojna, če ne pokriva dovolj delov telesa, ki morajo biti prikriti še pred lastnimi očmi; nedostojna je, če je na omenjenih krajih prozorna, pretesna; če je tako izrezana ali ohlapna pod vratom, da zbuja pohoto. Ako se naseli v tem oziru razbrzdanost v družino, bo nauk o sramežljivosti brezuspešen. (Nadaljevanje)
sovražnika.
S premogovniki tudi ni imel več sreče. Izmed vseh 83, ki so obratovali leta 1941, jih sedai obratuje samo pet, in ti so v Brezi. Mostaru, Tesliču, Banji Luki in Vrbniku. Če bi mogli nemoteno obratovati, bi letna proizvodnja znašala 470.000 ton. medtem ko so vsi premogovniki na leto proizvedli 1,500.000 ton. Namesto da bi izvažala premog v Švico, kot v preis-niih časih, aa mora kvizlinška hrvatska vlada uvažati iz Nemčiie, da lahko vzdr-žu>e promet na zvezi Zagreb-Beograd."
Ko ie bilo ustavlieno pošilianie kroma iz Turčiie v Nemčiio, je Svobodni juao-s'ovanski radio opozoril iugoslovansko Uudstvo, naj prepreči vsako pošiljatev kroma naziiem, uniči nanrave po bromovih rudnikih v Juaoslaviji in sabotira železnice, ki bi vozile to rudo v Nemčijo,
Na 15 letnici Slovenskega Doma je v imenu Slovenske Krajine nastopila Emi-ca Šeruga — Na fotografiji vidimo celo družino. Luis Šeruga je predsednik Slovenske Krajine
Bojo el Sol Libre
SEGUNDO CAPITULO (Continuarion) Enscguida rechinaron las puertas; d carcelero, con los ojos desmcsuradamente abiertos miraba a los aparecidos. Espiridion senalo a la Emperatriz, quien bajö su capucha, y las luccs sc enredaron en las piedras de su diadcma. El carcelero cayo de rodillas.
“jAbrcme hasta el Orion!” j Orion, Iztok!” murmurö el carcelero.
De su cintura agarrö las pesadas llavcs y se les adelanro. Abrio una primera puerta, abrio una segunda, delante terce-ra quedo inmövil, no atreviendose a ponor la- llavc en la cerradura.
"jEl aire es espantoso, preclara Emperatriz!"
”i Abrc!” gritč impaciente.
La cerradura chirriö, se abrio la puertecilla y a traves de ella pašo una rafaga cargada de humedad y dc moho. j Dame la luz, ustedes quvdcnse aqui!”
El eunuco entregö la antorcha a la Emperatriz con mano tcmblorosa y se rctirö humildemente con el guardiän.
Los ojos dc Teodora hrillaban como dos ascuas. Echo por sobre sus hombros cl manto, bajö agilmente seis semides-truidos escalones de madera. Se detuvo en un piso de tierra. El lugar cra tan bajo que Teodora sintio caer sobre sus cabellos, desde el techo, gruesas gotas de humedad.
La luz iluminö un miserable aposento. Sus ojos husca-ban la victima para satisfaccr su gozo. Estaha cn un rincön, cubierta tan solo por una corta tirnica, atado a un pesebre con un cadena como si fucra un animal. Asi estaba Iztok. Tenia encadenadas las manos detras dc la cspalda con fuertes esposaa qu^ estaban soldadas, asi como la cadena, a una pic-dra. Del pesebre asomaban algunas verduras crudas y unos nabos roidos.
“čTe diviertes, Magister peditum? jMis fclicitacioncs!" La Emperatriz lanzö una satänica carcajada. La cadena chirriö y sepuso tensa. Iztok volviö la cabeza, reconociö a la Emperatriz y sus dientes crujieron. En su cabeza se notaba aün dönde tenia accancados los cabellos, en la herida que le habian causado cuando por orden de Teodora lo habian lirendido y atado.
“4Aün te acuerdas como echaste a la Emperatriz de tus brazos, escupiste sobre su amor y gritaste , Prostituta!?"
Iztok no contestö.
”<T1 lecho cs un azote demasiado atroz para ti, barbara? j Ahora puede que sepas quien es la Emperatriz y quien eres tu, gusano, perro barbara!”
Los müsculos de los brazos de Iztok se encogieron, la pesada cadena se moviö pero el callaba.
“jPuedes furcejear, no la romperas! ; C uit n to decido yo, esta decidido por la eternidad! ^Se te hace largo el tieinpo sin el monje, sin Irene? j Ja, ja..., es extraordinario, un barbara pagano am a a un monje cristiano! Estän impacientes tus manos por ahrazarla, y rechazarian a la Emperatriz. Ten pacicncia, jAzbad la consolara!”
Estas palahras lo sacudieron. j Irene cn brazos dc Azbad! Las cadenas gofpearon terriblemente. Teodora callö, asustada, temiendo que se rompieran. Pero toda su terriblc fuerza era poca para vencer cl hierro. Por eso volviö la cabeza, mira con infinito desprecio a la Emperatriz y le eseupio en la čara.
“iProstituta! jDesvcrgonzada! Cristo, tu Dios, del quc me hablo Irene, te enviara al mas bajo de sus infiernos! j El ultimo perro de los hftrbaros mereče miis honor que tu, que te sientas en el trono!”
La salvaje san gre de Teodora se enfureeiö. Olvidö su posieiön, olvidö que era mujer; empelideciö de ira, se accvcö a Iztok y lo golpeö cn la cabeza con el puno cerrado. Un
negro hilo de sangre corriö por su mcjilla brotando de la herida fresca aün. Teodora no podia pronunciar palabra, su garganta no le respondia. Y cuando viö en la mcjilla el negro surco y en su mano la mancha de sangre, huyö de la celda. Tiro la antorcha al eunuco cn la cabeza y huyö; este apenas pudo seguirla.
De todos los rincones, de los angulos mäs oscuros, veia surgir sombras que la espantaban, gritando: j Vagabunda, infame! jCristo, tu Dios, te sumira en los infiernos! En el agitarse tembloroso de la antorcha en las manos dcl eunuco, las sombras semejaban mil Furias.
Huyö jadeantc a su habitaeiön. Entre las puertas, la tünica cayö de sus hombros; sc sentö sobre los suntuosos co-jines, bajo la lampara. Las llamitas asomaban de los reci-pientes dorados, asombradas por la mancha de sangre que tenia la blanca mano de Teodora. Las lucecitas sc levantaban y volvian a csconderse tras los bordes de las vasijas de la lampara, tal vez aterrorizadas al ver sobre la mano dc la emperatriz la sangre de un inocente.
Al dia siguiente, Justiniano hablö con ^Teodora.
; Sapientisima entre las sabias! ^Que opinas sobre Epa-frodit? El cuestor no pudo encontrar en su poder ni una vedi ja de seda."
“^Quien? ^Epafrodit?"
“j£l mismo, mi angelito!"
“jMentira! jEso es una mentira! j Epafrodit engana al todopoderoso despota!”
“Revisaron los almacenes y la villa.”
“jLa enterrö en la tierra!”
“Sin embargo, hasta ahora fue honrado. Sicmpre cum-pliö con el estado y la corte. Sus rcgalos fueron grandes.”
“jArena para los ojos, preclaro! Migajas caidas de la mesa de su riqueza!”
“/Entonces sospechas que engana al despota?”
“Te engana, creeme, tc engana. ApÜca sobre el tu justicia. Confiscale todo si es que no encuentras la seda. j-Encierralo!”
“No debo apurarme demasiado. Iria contra mi cödigo de justicia. Se opondria la gente de Bizancio. Si lo cncicrro inmediatamente, fniyzasaria.”
“;No temas a la plebe! Recuerda la revolueiön de los simbolos. ^Qien temia? ;Tü, despota, y el general Beiisar! Teodora no sentia miedo. Exigi sangre, no quise apartarme del trono, y quien triqnfö sobre la gentuza?”
“Tu, poderosa, ünicamente tü. Justiniano toda via vaga-ria por tierra extrana, como acobardado por las fieras.”
“; No temas entonces a la plebe y encierra a Epaf rodit!” “No tengo miedo, mientras tü pcrmancccs a mi lado, no temo a la gentuza, pero si a la injusticia. Por eso ha re sobre öl implacable justicia, pero que el permanezca libre hasta tanto el pleito no termine su curso segün los cänones.” “Tu conciencia cs como la de las jövenes ingenuas. Eres apostol y santo divino. ;Haz segün tu conciencia, pero no desperdicies el tiempo, si no el griego te volvera a enganar!"
Ante Teodora apareciö el negro surco que se habia abierto en las mejil las dc Iztok, inocente. No pudo su natura-leza, cndurecida por la lucha, reprimir un estremecimiento ante el horror de .su propia alma, cuando pensö que tarn-bien a Epafrodit lo perseguia inoccntemcnte, si bien täutas veres se habia mostrado prödigo con su oro, cuando lo entre-gaba a la corte. Por eso no continö persuadiendo a Justiniano para que encerrara al griego. Lo ahrazö estrechamente. ";Haz segün tu conciencia, apostol, santo, divino!” Justiniano, en Cambio, procedia segün las leyes.
Esa tarde, en el peristilo, Radovan suspiraba y lloraba delante de Epafrodit, como una doncella.
“jSalvalo, por los dioscs, por Cristo, salvalo! Salva a Iztok, cömpralo co nel oro. jSere tu csclavo!”
Dcsdc que Radovan y Epafrodit supieron por Espiridiön lo que habia sucedido con Iztok, caminaron por el jardm conto sombras vagas. Radovan se revolcaba sobrc el pasto y sollozaba los dlas enteros. El cantaro de. vino pernianeci'a mtacto cn su habitaeiön. Epafrodit no hablaba, no daba ör-Jenes, no rcsolvia cucntas. Tan profundas arrugas surcaban su freute, que todos los esclavos huian de el. Pero eran innecesarios su hui'da y su temor. A nadie castigaba, a nadie reprendt'a. Con todo estaba conforme, porque cn nada peiv saba ni lo preöcubaba. Si lo condenarap a cortarle la cabeza, la nochc antes de su muerte jugaria a los dados con el car-celero, tan incomovible era su animo. Pero el que cn ese juego ganara la emperatriz lo abatiö tanto, que la muerte lc parecia una dclicia comparada con tal mal. Estoicamente sereno, esperaba insensible la llegada de los Palatinos que ocuparian la villa y lo conducirian a la carcel.
Paso una semana, nadie se presento. El abatido animo del griego se reanimaba. Revivio de pronto, como si fucra hielo que sc derritc al sol.
“j Radovan!”
Llamö al müsico que suspiraba bajo los pinos c invoeaba la ayuda de los dioses.
“Radovan, ven conmigo al peristilo. Creo que la luz aparece por Oriente. (Iztok, el nombre del heroe de la novela, significa Oriente , de alli el nombre que le dan en Bizancio: Orion y cl juego de pal abras que forma Epafrodit, como que-riendo decir: “Creo que la luz aparece para Iztok.)
El müsico lo siguiö. Continuamente se estremcia, como una persona que trata de suprimir el Uanto.
Cuando los escondio la rulnorosa fuente, hablö el griego: ”iRadovan! Esperaba a los Palatinos. No vinieron. Bue-na senal. La venganza de Teodora estä saciada. Por eso vuclve a lucir la luz en cl despuntar de mi esperanza. Tal vez salve a Iztok.”
El viejecito se arrodillö ante el y rogö:
“j Sälvalo, por los dioses, por Cristo, sälvalo!”
“Tan grande es mi pesar y tal el amor hacia tu hijo que todo lo juego por el. ;Tü calla, no llores! jNo te muevas de aqui! Asi, de pronto, relampagueö en mi cabeza. Hasta ahora se cernta la nochc. Ahora probare.”
“j Sälvalo, sälvalo!” balbuceaba el anciano mientras las lägrimas corrian por su barba.
En esc instante Numida anunciö la llegada de los asc-sores imperiales de los tribunales, Inmcdiatamente tras cl se presento cl “praetor fiscalis” — procurador fiscal — y y anunciö que sc habfa abierto un pleito contra el cn la suprema corte. Pues toda la cortc de justicia descaba demos-'trar su inocencia, el mismo Emperador dirigirta el curso del juicio. El permaneceria cn libertad — in custodia libera.
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN L I P I Č A R
OUTENBBBO 3360 j Avda. SAK MARTIN Tel. 60-3036

Floreria -- Cvetličarna “LOS ALPES”
Vence, šopke, okrasitev miz, za veselje in za žalost, obrnite se na rojaka
ANTONIO HOSTAR
TRIUNVIRATO 4223	U. T. 51-0732
PRIGLASITE OGLASE za številko 200. Pošljite dobitke za srečolov na veselici
Teodora huyö horrorizada . . .
Cuando cl pretor se retiro, Epafrodit lo acompano de-mostrando la resignaeiön del mäs fiel ciudadano, prometiö eubrirse con el triste traje de los acusados, al que esperaba, por la clara dcmostracion de su inocencia, reemplazar muy pronto por la solemne toga del ajusticiado. Con esto, cl pretor se inclinö dignamente y lo nombrö: “excellens emi-nentia tua, que se haga segün sca justo."
"i Espcro en Cristo y en ti, “sublimis magnificentia”!” Luego sc dcspidicron siguiendo los mas fnfimos detalles de las reglas del vano Bizancio.
Epafrodit no fue sorprendido por esta visita, ni siquiera lo desanimo.
Aün mäs sc levantö su cspfritu caido. Como dgseansada äguila, desplcgö las alas y su mente trazö cfrculos audaccs.
“Teodora, tan cansada estabas tu de la vietoria como yo de la derrota. Ahora descansaste con e! sabor de la vem ganza. Tu mano sc estira hacia mi. Epafrodit, ••n cambio, te ofrece el cuchillo, para que te cortes.”
Golpeö las manos con fuerza. El esc lavo se arrodillö ante čl. “j Numida, ensilla mi caballo, räpido!”
El comerciante, como un acusadp, enmaranö su cabelio cn senal de pesar, cambiö de traie, se cuhrto con un sencillo manto de viaje y atraveso la ciudad, cabalgando hacia el Čampo, a los cuartclcs.
Traducciön de DARINKA ČEHOVIN.
SLOVENSKI DOM je prav lepo proslavil svojo 15 letnico na kateri so sodelovala tri naša društva in tudi Sokol.
Vkljub premnogim prometnim težavam se je zbralo obilo občinstva. Zmagujoč vse ovire "Slovenski Dom" stanovitno vrši svojo nalogo, da druži rojake s tiskano besedo v "Slovenskem listu" in s prireditvami v skupni družabnosti.
Spored je bil jako bogat in odlično izvajan.
TUDI G.P.D.S. V VTLLI DEVOTO je postreglo z živahno kulturno prireditvijo s petjem in igrico. Vidi se, da so zelo živahno giblje tudi mladina, kar zasluži posebno priznanje,
SAMOPOČ SLOVENCEV tudi giblje in dokazuje zvesto delavnost članov, kateri so spot napravili korak naprej v do vršenj e svojega društvenega doma.
POPRA\T>TAM IN PRODAJAM
ŠIVALNE in PISALNE STROJE
kakor tudi vse vrste strojev za vezenje, tkanje in druga dela hišne obrti.
JOSE RAŽMAN — SAPALERI 2636
Oglasite so po 18 uri v tednu, v soboto in nedeljo popoldne.
PO CENI! — NE BO VAM ŽAL!
“200”, ki bo 10. SEPTEMB. v salonu San Jose.
O PÄIOVÄLEC
VELIKA PRIREDITEV “DUHOVNEGA ŽIVLJENJA” se bo vršila v salonu San Jose, Azcuenaga 164, 10. septembra ob 15 uri, pod naslovom “200”.
Na sporedu bo nekaj ganljivih točk v spomin Gregorčičeve obletnice, katero namerava D. ž. primerno spomniti s posebno številko v oktobru.
Pevske točke bodo tudi nosile Gregorčičev pečat.
Presenetila nas bo tudi krasna glazbena točka “Poet”, suita na lok, katero je priredil naš nadebudni umetnik na violino Ciril Kren.
Nekaj izredno lepega bodo pokazali naši mali.
Tudi naše dekleta in fantje pripravljajo prijetno presenečenje z zabavnimi točkami.
Tudi igralski zbor od Sv. Roze, ki nas je lani tako prijetno presenetil, je pripravil nekaj prvovrstnega.
Za smeh bo pa poskrbel tudi kino s komičnimi prizori.
Zato poskrbite že sedaj, da boste imeli tisto nedeljo popoldne prosto. Začetek bo točen. Program bo dolg 4 ure.
Prosimo rojake, da vsak stori nekaj v ta namen, da bo ta prireditev čim lepše obiskana, ker tako boste doprinesli k kritju primanjkljaja naše revije, ob enem pa dokazali tudi tukajšnji javnosti našo skupnost. Kakor vselej, bo tudi to leto mnogo izbranega občinstva tukajšnjih ljudi, in je zato zelo važno, da naredimo nanje dober vtis.
Med veselico se vrši tudi srečolov in zato prosim rojake, da prispevajte z dobitki. Prav lep dobitek bi bile tudi kake jestvine, katere takoj prav pridejo in ljudem napravijo veselje. Dobitkov bo — 200.
NAŠIM PEVCEM!
Slovenski pevovodje v Bs. Airesu, zbrani na sestanku, katerega je vodil predsednik S. Gregorčičevega odbora so sklenili sledeče:
Vabi se vse slovenske pevce v Bs. Airesu in okolici, kateri so že kdaj peli pri kakršnemkoli pevskem zboru, brez izjeme, če so sedaj člani kakšnega društva ali ne, da se prijavijo in udeležijo pevskih vaj, pri zboru, kateri jim je najbližje ali kateri se jim zdi bolj primeren.
Gre se namreč zato, da na dan stoletnice rojstva Simona Gregorčiča, to je 15. oktobra, zapoje na čast našemu pesniku pevski zbor, ki bi štel približno 150 pevcev in pevk.
Javite se sledečim našim pevovodjem: F. Trebče, J. Samec, C. Jekše, B. Cibič, J. Krebelj. C. Kren, M. Merkuža.
S. G. O.
NOVA JUOSLOVANSKA VLADA katero je sestavil dr. Ivo Šubašič, bivši ban Hrvatske, je takole sestavljena:
Dr. Ivo Šubašič — predsednik vlade, vojni minister in minister za zunanje zadeve;
Dr. Sava Kosanovič — minister za notranje zadeve, za socijalno politiko in za obnovo zemlje;
Dr. Juraj Šutej — minister za finance ter za trgovino in industrijo;
Sreten Vukosavljevič — minister za poljedelstvo, za dobave ter za šume in rudnike;
Dr. Drago Marušič — minister za promet in za pravosodje;
Dr. Izidor Cankar — minister prosvete, pošte in telegrafa.
V novi vladi zastopata partizanski tabor, kakor zatrjuje poročilo iz Londona, Sreten Vukosavljevič in dr. Drago Marušič, bivši ban Dravske banovine, doma iz Opatjega sela na Krasu. Dva ministra sta Srba (Kosanovič in Vukoslavljevič). dva Hrvata (Šubašič in Šutej), dva pa Slovenca (Cankar in Marušič).
POZDRAV IZ NEMČIJE
Iz internacijskega taborišča na Bavarskem smo prejeli dopisnico od znanega slovenskega župnika č. g. Jamesa Černeta, ki je dolgo let služboval pri sv. Cirilu in Metodu v Sheboyganu in tudi drugače zelo znan v Sev. Ameriki.
Dopisnica je poslana iz Laufena na Zgornjem Bavarskem in nosi datum 2. februarja 1944. Pisana je v angleščini in se glasi:
"Dragi John: Dve leti sem oskrboval osem župnij v okrožju Bled-Bohinj in še dalje kot župnik. Odveden sem bil na' varno, kjer so mi dali zaščito pred gorskimi kozami — v škofijski palači — sedaj taborišče za ameriške internirance. Počutim se dobro. Hvala Amerikanske-mu Rdečemu Križu. Z veseljem sem bil z našimi ljudmi in občudoval njihov značaj. Nobeno delo ni bilo pretrdo v zgodovinski uri. Nič več angleških obljub — ne kralja — nova doba za naše ljudi v triglavskem ozemlju. Pozdrav — James Černe."
Dopisnica nosi štiri pečate raznih cenzorskih uradov in je po osmih tednih priromala na svoj naslov.
N AZIJI SE DOBRIKAJO SPODNJIM ŠTAJERCEM
Neki nazijski list v zasedenem delu Jugoslavije, ki izhaja v Mariboru, je 16. marca objavil, da se bo vršila cela vrsta shodov in zborovanj po Spodnjem Šta-
jerskem (ta del Slovenije je zdaj priključen nemškemu rajhu). z namenom, da bi štajerski kmetovalci dobili več ognja in navdušenja in se čimbolj potrudili, da pridelajo kar največ živeža za nazije. Nemci so vrgli med nje novo geslo, ki mislijo, da jim bo veliko pomagalo; glasi se “pljug in meč jamčita zmago". Odkar so nazijski upi glede bogate Ukrajine splavali po vodi, se dobrikajo kmetom po vseh drugih zasedenih deželah, da bi tem več dobili od njih.
Nemški list Donauzeitung, ki izhaja v Beogradu, pa poroča 19. marca, da je nova skupina srbskih kmečkih fantov dospela v Beograd, kjer bodo fanti ostali več tednov, da se v beograjskem nemškem zavodu malo priuče osnovne nemščine, nakar bodo poslani v Nemčijo, kjer se bodo učili poljedelstva. List pripomni, da se bo 210 srbskih vojnih ujetnikov vrnilo domov iz Nemčije in po običajnem načinu nazijskega postopanja bo skupina mlajših srbskih delavcev poslana v Nemčijo v zameno.
NACIJSKE OBLJUBE SLOVENCEM
Urad za vojne informacije v Washing-tonu poroča, da je nov načrt podjarmljenja Slovencev deloma obelodanjen v Hitlerjevem glasilu "Voelkischer Beobachter", kateri piše, da bodo Nemci poisku-sili pridobiti Slovence za sodelovanje z naciji s tem, da bodo v Ljubljani odprli "Urad za obnovo slovenske deželo". Potom tega urada bo podvzeta rekonstrukcija Slovenije na podlagi nemškega programa obnove, ki bo služil kot vzorec.
Nacijski list priznava precejšnjo razdejanje v ljubljanski okolici, katero pa pripisuje “boljševiškim bandam", hoteč
s tem apelirati na kmete v okolju Ljubljane in drugih zasedenih predelih, naj prostovoljno sodelujejo ‘za podvig kmetijstva v ljubljanski provinci in za tesnejše odnošaje z Nemčijo."
Nemci sami priznavajo, da se je ljudstvo v Sloveniji organiziralo v odporne grupe od Štajerske in Koroške ter Slovenijo pa dol do Istre ter Primorja.
MADŽARI ZA SODELOVANJE S SLOVANSKIMI SOSEDI
London. — Nanovo ustanovljeni madžarski odbor je izrazil smernice za povojno Madžarško, in sicer sodelovanje s svojimi slovanskimi sosedi in Rusijo, ter opustitev nemške orijentacije.
Odbor druži tri glavne demokratske organizacije v Angliji. Dne 23. aprila so imeli prvi sestanek. Na čelu odbora je grof Michael Karolyi, bivši predsednik kratko-živeče madžarske republike leta 1918-1919.
Grof Karolyi je povedal na sestanku, kateremu je prisostvovalo več kot tisoč Madžarov, “da nas bo skupna borba s slovanskimi sosedi združila bolj kot katerikoli bodoča konferenca državnikov". Zahteval je smernico politike, ki bi bila na podlagi teheranske deklaracije in an-gleško-sovjetskega in češko-sovjetskega pakta. Podpiral je misel evropske federacije ‘ki ne bi bila kordon proti Rusiji ampak mogočna zveza proti nemško-fašističnemu vpadu".
Odbor ne namerava povabiti na sodelovanje ne Habsburgovcev niti pripadnikov Tibor Eckhardta, anti-semitičnega madžarskega parlamentarca, ki je sedaj v Združenih državah in zagovarja “pravice" Regenta Horthya.
Profesor Rüstern, Vombery in Oscar Jasi, madžarski liberalci v Združenih državah, so sprejeli povabila, naj se pridružijo odboru. Povabila so bila tudi poslana Bela Bartoku, znanemu skladatelju, in Antonu Halasyju. diplomatu, ki je resigniral z mesta na madžarskem poslaništvu v Londonu, ko je madžarska uradno pristopila k osišču.
Mislijo, da odbor sedaj deluje na vprašanju, ki se tiče dunajske podaritve Transilvanije Madžarski leta 1940 in pa madžarskega "obnovljenja", ki je bila glavna podlaga narodne politike zavojevani v zadnjih letih.
Verujejo, da bo zaenkrat odbor molčal o kakoršnih goli teritorijalnih sporih in samo izjavljajo, da želi madžarski narod živeti za mejami, ki bodo dovoljevale razvoj svobodnega, samostojnega narodnega živšljenja v svobodni demokratski Evropi.
KAJ SE GODI V SLOVENIJI.
Z nevolju smo opazovali cincanje bivše jugoslovanske vlade, ki kar ni storila nobenega odločnega koraka. Puričeva vlada je šla in imamo sedaj novo vlado, kateri načeluje Šubašič. V njej sta dva Slovenca, na katera stavimo mnogo upanja. To sta dr. Izidor Cankar in dr. Drago Marušič. Dr. Cankarja dobro poznamo in vemo. da je zaveden Slovenec in dober Jugoslovan; poleg tega pa ima dobre mednarodne zveze, s katerimi bo mogel koristiti naši slovenski stvari. Kod odličen predstavnik slovenstva bo brez dvoma zastavil vse sile, da naši domovini pribori primeren prostor v zboru narodov. Dr. Marušič je tudi zaveden narodnjak, pripadnik bivše liberalne stranke in po rojstva Primorec, doma iz Opatjega sela. Kot tak bo brez dvoma neumorno delal zato, da se reši Primorje za Slovenijo in Jugoslavijo — zadeva ki je za Slovence bitnega pomena.
Ta dva moža v novi vladi, ki predstavlja nekak sporazum med sprtimi strankami, nam dajeta upanje na srečen konec stanja, o katerem vemo, da je bilo pred meseci brezupno.
V pojasnilo, od kod to, da imajo jugoslovanske vlade tako težko stališče, bomo objavili tudi nekatere dokumente, iz katerih spoznamo, kaj je oviralo možnost sporazuma.
Upamo, da je danes položaj že spremenjen in je prišlo do kakega sporazuma med obema skupinama v domovini. Objavljamo le nekatere stvari, da bodo rojaki imeli približno sliko o tem, kako je doma bilo v mesecih, kateri, tako upamo, so se letos v maju zaključili.
Ne bomo navedli vsega, ker je mogoče, da so nekatera poročila preveč pristransko napisana, nekatera pa vendarle moramo podati zato, da bomo mi mogli stvari trezno presojati in ne prenaglo nikogar niti obsojati niti proslavljati.
Nova vlada upamo da je res izraz sporazuma ne le med kraljem in Titom temveč tudi med obema narodnima skupinama doma.
Tu objavljamo tri dokumente:
ODLOMKI IZ PISMA
(Ljubljana o Božiču 1943.)
Pismo je pisal znan ljubljanski veljak, doma iz Krasa, znana osebnost slovenske liberalne stranke, čigar imena pa ne moremo objaviti, ker živi v Ljubljani in bi bilo to seveda zanj usodno.
Pismo je precej obsežno, v katerem dokazuje pisec, da je boj Osvobodilne Fronte (Tito) vse kaj drugega kot to kar
bi od nje pričakovali; ves njen boj je namenjen le proti tistim, katere smatra za nasprotnike komunizma med slovenskim narodom in da O. F. ni v nikakem boju proti Nemcem; z Italijani je pa preje celo sodelovala in od njih dobivala orožje za boj proti vaškim stražam.
Objavljamo le nekatera konkretna dejstva in povdarjamo to, da so se tri glavne slovenske stranke strnile kot en mož na eni strani; to so SLS (kelrikalci), SNS (liberalci) in SSS (socijalisti), v nasprotnem taboru so pa komunisti. Prva skupina strank je vedno predstavljala čez 90% naroda. Druga skupina, komunisti, je leta 1942 v načelu tudi sprejela sodelovanje v "Slovenskem bloku", toda je odlašala uresničenje tega sklepa in slednjič začela boj na svojo pest, v popolnem nasprotju s smernicami, katere je
V Montevideu so se zbrali vsi trije bratje Šeruga z družinami na krstni slovesnosti
imel slovenski blok. S tistim dnem se jo pričela največja žaloigra slovenskega r.a-roda, civilna vojna, boj mod brati doma, katera je imela do božiča 1944 za rezultat 10.000 opustošenih slovenskih domov, 200 požganih vasi, 100 podrtih šol, 20.000 poklanih Slovencev in popolno vničenje vsake javne varnosti . . . (poročilo se nanaša le na Ljubljansko pokrajino, ki je štela 300.000 prebivalcev).
Pismo podrobno poroča o procesu v Kočevju, kjer so paritzani na smrt obsodili in ustrelili 24 fantov in mož “kot izda-stošil brez obzira na čolveške pravice sejalce", ki so pa bili vsi zavedni jugoslovanski patrioti in so bili ravno najbolj aktivni organizatorji četnikov pod zastavo jugoslovanskega tedanjega vojnega ministra Mihailoviča. To je bilo 22. okt. 1943, torej že po padcu italijanskega fašizma.
Pismo navaja nebroj podatkov in citatov iz partizanskih vrst, s katerimi dokaže, da je partizanstvo identično s komunizmom, toda ne s komunizmom, ka-lcoršen je danes v Rusiji, ki je že davno opustil nečloveške metode pobijanja, na-silstva in mučenja, temveč je to "trockizem", kateri je v Rusiji svoj čas pustošil brez obzira na človeške pravice sodržavljanov. Slovenski blok nikakor ne odklanja ideje socijalne reforme, v kateri naj dobi delavski razred odgovarjajoče pravice, toda nikakor pa ne more mirno gledati, da se pobijajo naši ljudje in da se je upeljala civilna vojna v našo Slovenijo v tem času, ko je najbitnejši problem našega naroda, v strnjenih vrstah kljubovati nasilniku, ki je okupiral našo zemljo.
Voditelji partizanov v Sloveniji so: Kardelj, ki je bil pred leti na Ruskem in se je vdeležil španske revolucije. Od
vseh najbolj nečloveški je Baebler, švicarski jud. Nadalje se imenujeta tudi Kidrič, sin bivšega rektorja ljubljansko univerze, ter Leskošek.
Za ilustracijo strašnega položaja, v katerega je civilna vojna pognala naš narod naj služi tole dejstvo: Spomenico, katero je slovenski blok naslovil na ves slovenski narod 23. decembra 1943 je na čelu podpisal dr. Milan Vidmar, predsednik slovenske akademije umetnosti in znanosti in ljubljanski univerzitetni profesor. Poleg njegovega stoji podpis dr. Milka Kosa, znamenitega slovenskega zgodovinarja in tudi vseučiliškega profesorja. Poslanico Slovencem je podpisala cela stotina slovenskih intelektualcev in gospodarstvenikov vseh strank in ustanov. V tej spomenici opozarjajo vse Slovence na nevarnost partizanstva ....
Na čelu Osvobodilne Fronte pa stoji kot predsednik — Ivan Vidmar, ki je brat Milana Vidmarja.
Nekaj konkretnih podatkov o žrtvah civilne vojne navaja pismo v številkah po krajih. Partizani so pobili v Novem mestu 185 inožkih, v Metliki 72. Ribnica 91, Kočevje 108, Velike Lašče 75. Begunje 37, Šeni Jernej 44, Dol Toplice 47, Grosuplje 53. Šent Vid-Stična 35, Mirna peč 13, Preserje 23, Stopiče 28, Šmihel 38. Žužen-berk 42, Stična 35, Suhor 47, Hrušica 42. Borovnica 37, Šent Jošt-Vrhnika 25, Osolnik 29 . . . To je le en mali del vseh pobitih, med katerimi je večinoma izo-braženstvo. Od 150 duhovnikov, kateri so bili nastanjeni na ozemlju, ki je v rokah partizanov, je bilo 36 pobitih. V Ljubljani sami pa je med 85.000 prebivalci na črni listi 12.000 imen.
Nadalje navaja pismo nekaj številk o požganih domovih: Begunje 45, Bloke 16, Borovnica 25, Dobrnič 23, Vel. Lašče 28, Šent Jernej 53, Šent Vid 38, Stična 43, Milna peč 21, Preserje 18, Rovte 32, Horjul 4L Stopiče 53, Sv. Križ pri Litiji 19, Šmihel 45, Toplice 37, Žuženberk 49, Brezovica 47, Zaplana 18, Šent Jošt 35.
Železnica Ljubljana-Novo mesto je na neštetih krajih uničena in je zasut tunel pri Ponikvah, tako da je zveza med spodnjo Dolenjsko in Ljubljano popolnoma prekinjena. Nemcem seveda ni nič ntari tega, ker dolenjska železnica zanje ni ni-kakega pomena.
Nemci so radi partizanskih akcij pobili 500 talcev, odpeljali na prisilno delo v Nemčijo 18.000 Slovencev in se računa na 12.000 vseh, ki so zgubili življenje pod nemškimi represalijami v tistih mesecih.
Italijani so pobili 2500 talcev in depor-tirali 30.000 oseb.
POSLANICA TREH SLOVENSKIH STRANK JUGOSLOVANSKI VLADI V KAIRU 15. DEC. 1943.
Predstavniki treh političnih strank v Sloveniji: Slov. Ljudske Stranke, Liberalne Napredne ter Socijalistične stranke so sprejele in naslovijo na Zaveznike sledečo DEKLARACIJO, v kateri ugotovijo svoje stališče nasproti partizanskemu gibanju (Osvobodilni Fronti, katero vodi Jože Broz - Tito) v Jugoslaviji.
Podpisi prizadetih predstavnikov ne morejo biti objavljeni radi obstoječih razmer v Sloveniji.
Skupna izjava vseh treh strank se glasi:
Slovenci, zatirani od tujih vsiljivcev in pobijani od protinarodnih teroristov izražajo svojo hvaležnost in vdanost svojemu kralju in zvestobo jugoslovanski kraljevi vladi v njihovem prizadevanju za upostavitev kraljevine Jugoslavije na de-
mokratski podlagi. Prosijo kralja in njegovo vlado, naj sloje trdno na svojem demokratskem stališču proti teroristom in — z narodom.
Trpljenje naroda narašča vsak dan. Trpijo naši ljudje na duši in na telesu pod težo brezštevilnih zločinov, katero počenjajo z zverinsko krvoločnostjo komunisti — partizani — katere vodi Tito.
Partizanskega delovanja ne vodi želja, da se bore proti vpadalcu niti volja da osvobode narod. Partizani imajo nasprotno svoj drugi cilj: izpeljati komunistično internacijonalno revolucijo.
Komunistična agitacija partizanov je storila, da je združenje vseh Slovencev postalo malo verjetno, da, nemogoče. Onemogočila je odporno moč Slovencev proti vpadniku.
Prosimo kraljevo vlado, naj informira tudi vlade zavezniških držav, da so poročila iz Titovega glavnega stana in po radiju "Svobodna Jugoslavija" ter pozneje povzeta po vseh rodijo postajah zaveznikov — po večini neresnična in tendenciozna. Radi tega splošnega dejstva je ugled zaveznikov močno padel v vsem našem narodu. Posebno se to občuti od tedaj, ko je narod slišal nedavno izjavo zaveznikov o priznanju Revolucijonarne-ga Komiteja pod Titovim vodstvom. Ta komite sestoji iz oseb. ki so bili preje člani komunistične stranke ali njihovo slepo orožje. Med člani tega komiteja ni niti enega, ki bi bil na nikak način v deležen v kaki jugoslovanski politični stranki.
Propaganda upadnikov, kot je naravno, gre za tem, da izrabi do skrajnosti splošno razočaranje demokratičnega sveta, kateri je polen zaupanja gledal v Zavezniške Demokracije. Upadnik stanovitno in sistematično zabija v glavo narodu, da je tako ravnanje Zaveznikov viden dokaz njihove umazane igre z malimi narodi.
Gornja izjava je podpisana in objavljena od vseh slovenskih, političnih strank. One vse izjavljajo da je njih vseh skupni cilj: Zatreti brez odloga Titovo komunistično agitacijo, ostati zvesti kraljevski vladi in podpirati ne katerokoli vlado pač pa eno, gori imenovano v boju za osvoboditev dežele.
V
Vrokah imamo vse tri spomenice in pa proglas slovenskemu narodu.
Ker je bistvo spomenice razvidno že iz dokumentov, ki jih objavljamo, ni potrebno da ponatisnemo spomenice, ki rabijo tako boleče izraze, da nočemo vznemirjati z njimi rojakov sedaj, ko upamo, da je doma položaj že spremenjen na boljše,
DODATNA SPOMENICA TREH STRANK
SLS, SDNS, SSS so bile že pred in po svetovni vojni in vse doslej predstavnice
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3406
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglaeite ee na Patemalu
PAZ SOLD AN 4844, Tel. 69-1368
MATAJEV MATIJA
COPERNICE
"Kar nič ne! Veš, Matija, čebula jim strašno smrdi, čebula! Zato je nosim zmeraj nekaj s sabo v malhi. Posebno moč imajo pa čarovnice ali vešče zvečer pred Svetim Tomažem in Kresom, pa tudi na binkoštno nedeljo. Takrat naj-rajše lazijo po polju in kujejo lunino zlato v cekine in jih mečejo v bele rjuhe."
“In hudo so nevarne, kajneda?"
"Seveda so, lej ga! Delati znaio take pogače, ki razneso vsakega. Peko jih pa iz samih modrasov, slepovožev in zelenih kuščarjev. In slano znajo delati pa točo!"
“I, saj res!" se je domislil Mataj. "To so mi pripovedovali tudi moj oče. In moj oče so pa že tudi vedeli nekaj. Kako pa delajo one babnice točo in slano?"
“Mleka in žita, vode in soli namešajo in čudnih korenin. To čobodro izlijejo na polje, pa je."
"Kako pa je vendar to, Andraž, da nisi šel nikdar nabirat onih cekinov, ki so jih metale vešče v rjuhe?"
"Tisto zlato bi dobil le nedolžen človek, mene se pa tišči zmeraj preveč grehov. Ampak naredil sem drugo, Matija! Vedel sem tole: kjer božja mavrica pije vodo, tam je vreča denarjev, pa vreča uši; kdor se po golih kolenih priplazi do tja, koder se upira mavrica, dobi oboje."
“Pa si kaj dobil, Andraž?"
"Nič. Le poslušaj! Na levi nogi mi je zlezla hlačnica do pod kolena, ne da bi
politične volje Slovencev. Že 50 let pristaja 90% vseh volilcev tem strankam; SLS je imela kakih 55%, ostali dve skupno 35%. Zaupanje Slovencev stalno ob-navljano v tem dolgem razdobju pod autoritarnimi in demokratskimi režimi, daje tem trem strankam in njihovim izjavam pooblastilo, da sc predstavijo kot resnično mnenje celega naroda.
Kateri so motivi gornjih izjav?
1.	Varljivo postopanje slov. komunistične stranke in
2.	Razočaranje Slovencev nad emisijami BBC in še prav posebno nad nekaterimi odgovornimi uradniki BBC.
Vse od začetka vojne, zvesto poslušni navodilom Zaveznikov glede obnašanja in ukrepov varnosti, so te tri stranke skušale organizirati, sporazumno s komunisti, skupno slovensko fronto za boj proti invazorju (pasivna rezistenca, bojkot, sabotaža vojnih objektov, oborožen odpor). Toda komunisti so stalno odklanjali sodelovati s temi stražami. Zahtevali
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
KOVINSKA OKNA IN POLKNA
PRANO BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 6021 Telef. 61-6184.
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“PACIFICO”
ANTON BOJANOVI6
CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Blizu Retira! V centru mesta!
bil kaj opazil. Pa ni bilo nič. Drugikrat sem šel pa v ris, klicat hudiča."
“Bes te plentaj!" se je zavzel Mataj in udaril po mizi. "Ali si —"
"Le počasi, Matija, počasi! Lej, Zagorjanov oča nama neso klobase in pijačo."
Hudopisk je zacmakal pohlepno. Očesci sta se mu svetili kakor živa ogelčka.
"Bog vama blagoslovi!" je zamrmral mlinar in postavil zahtevano na mizo. Prinesel jima je še hleb kruha, pogledal skozi okno in šel iz sobe.
Matija je odgnal muhe, ulomil vogal kruha, se odkril in naredil tri velike križe.
“Jaz jem kar vse od kraja", je rekel Hudopisk in zasukal krožnik tako, da je bila večja klobasa na njegovi" plati. In hitel je žvečiti, kar se je dalo.
"Pa si bil res v risu?" je vprašal Mataj, ki je iztežka premagoval radovednost.
Berač mu ni mogel odgovoriti takoj, ker so mu bila usta polna. Samo očitaje je pogledal nepotrpežljivega soseda.
"Čakaj no, da se ne zadavim, še preden pojem klobaso!" ga je zavrnil naposled nejevoljno. “Taka smrt bi bila pa vendar malo prežalostna! Ne morem požirati kar po celem in še govoriti obenem!"
"Saj počakam", ga je miril Mataj, “nikar se ne jezi, ljubi špehomalh!"
Berač se je zganil in za trenotek sovražno pogledal Mafijca, zakaj strašno ga je grizel in pekel nespoštljivi priimek "špehomalh".
“Le čakaj, jaz ti že zakurim!" si je mislil sam pri sebi. "Hudo se boš moral pokoriti za špehomalha, Matajev Matija!"
so, da se ves narod strne pod njihovimi gesli, pod njihovo zastavo in po njihovih načinih. Tako so oni upali dobiti oblast pred prihodom zaveznih čet in postaviti Slovenijo v območje sovjetskega imperializma. Noben demokratičen narod ne more sprejeti takih pogojev. Slovenci so demokratični. Tedaj so komunisti sklenili "likvidirati" opozicijo, to se pravi vse in vsakoga ki ni komunist, ki je lojalen napram Angliji in Ameriki.
Poleg tega je pa komunistična stranka dala pristranske razlage o sedanjem in resničnem položaju. Komunisti, na delu skozi svojo komunistično radio postajo, so uspeli vriniti se v celotni broadcasting sistem anglosaksonskega sveta, kateri je začel podajati na ves glas komunistične laži pripisujoč njim zasluge junaških pa-triotičnih dejanj. Tako so torej z anglosaksonskim radijem v svoji službi dosegli, da je marsikak Slovenec menil, da so velike zavezniške demokracije res s partizani in da one odobravajo socijalno revolucijo, katera pustoši Slovenijo. Učinek je bil med Slovenci strahoten. Z namenom da se upostavi položaj in da se da nova smer zmešanim duhovom, je slovenski demokratski blok odločil gornje spomenice strank kraljevi vladi za njeno informacijo in za obvestilo o tem zavezniškim vladam. Ravnaje tako žele dati svoje polno odobrilo antikomunističnemu nastopanju jugoslovanske kraljeve vlade.
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte In proračune za hiše in vse druge stavbo, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 6327-31 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Vlila Devoto
Krščanska socijalna načela
ZAKONODAJA BODI SOCIALNA.
Važno pa je za javni in zasebni blagor, da so razmere pomirjene, da božje zapovedi in naravne postave vodijo vse družinsko življenje; da se spolnuje in spoštuje vera; da zasebno in javno cvete neomadeževano življenje; da se svetu ohrani pravičnost in ne dela nekaznjeno sila drug drugemu; da vzrastejo krepki državljani, sposobni, da državo podpirajo in, če potrebno, tudi branijo. Če sc torej kdaj zgodi, da grozi kak nemir radi odhoda delavcev ali radi dogovorjene opustitve dela, ali da se zrahljajo med proletarci naravne družinske vezi; ali da se sila dela verskemu prepričanju delavcev, ker se jim ne nudi dovolj prilike za verske dolžnosti; če preti v delavnicah nevarnost za neomadeževano življenje radi mešanega spola ali od drugih nevarnih dražil Za greh; ali da gospodarski red delavski stan stiska s krivičnimi bremeni ali ga zatira s pogodbami (pogoji), ki nasprotujejo osebnosti in dostojanstvu človeka; ali se dela škoda zdravju s čezmernim delom in ki ni prilagoden spolu in starosti, ob teh prilikah se jasno mora v gotovih mejah -uporabiti moč in veljavnost zakona. Te meje določuje isti razlog, kateri zahteva pomoč zakonov; da se ne sme več (stvari) podvreči zakonom, in da sc ne sme dalje iti, kakor to zahteva ozdravljenje neprilik ali odvračanje nevarnosti.
Sveto se morajo čuvati pravice, v komurkoli sd nahajajo, in javna oblast mora skrbeti, da posamezni svoje obdrže, s tem, da odvrača in maščuje krivice. Samo, da mora celo v Zaščiti pravic zasebnikov predvsem gledati na najnižje in na uboge. Rod bogatinov namreč, ki je ograjen s svojimi varstvenimi sredstvi, manj potrebuje javnega varstva; nesrečno ljudstvo, ki nima za varstvo nobenih svojih moči, se najbolj opira na državno zaščito. Radi tega mora država izkazovati posebno varstvo in skrb delavcem, ker se prištevajo k množici siromašnih.
Država je po svojem poklicu dclžna skrbeti za javni blagor. Svojo nalogo vrši s tem, da čuva pravico in red in sicer s primernimi, za vse obveznimi zakoni, katerih izpolnitev lahko tud s svojo javno močjo izsili. Zakoni morajo torej v prvi vrsti služiti javnemu, splošnemu blagru, zato morajo biti, kakor pravilno poudarja papež Leon XIII., pravični in socialni.
Zakon je uredba pameti, ki ima za cilj splošni blagor, in jo napravi tisti, ki ima dolžnost, skrbeti za splošnost. Zakon torej le tedaj dosega svoj namen, če služi splošnemu blagru. Splošnemu blagru pa služi le tedaj, če je v skladu z naravnim in pozitivnim božjim zakonom. Če temu nasprotuje, je zakon krivičen in neha biti obvezen.
Državna oblast torej prekorači določene meje, če zahteva kaj nravno oporečnega, če zahteva več, kakor so na splošno ljudje v stanu izvršiti, ali če zahteva več, kakor je to potrebno z ozirom na splošni blagor. Celo tedaj, kakor pravi papež Leon XIII., če groze nemiri ali štrajki, zakoni ne smeio nikdar iti dalje, kakor je nrcbhodno potrebno za javni blagor. Kakor je bistvo države, da skrbi za javni blagor državljanov, tako je tudi temelj vseh zakonov, ki izražajo voljo države, javni blagor, preko katerega ne sme iti noben zakon, ker bi potem prenehal biti pravičen.
Poleg tega, da mora država skrbeti za pravično zakonodajo, je njena dolžnost tudi, da skrbi za socialno zakonodajo. Vsi sodelujejo za splošni blagor, zato se naj ga tudi vsi udeležujejo. Država ie dolžna skrbeti za delavski stan, ker so delavski stanovi tisti, ki s svojim delom ustvarjajo premoženje in bogastvo držav. Država je dalje dolžna bolj skrbeti za reveže, kot za bogatine, ker le-ti ne potrebujejo tolikanj podpore javne oblasti. In delavci so tisti, ki tvorijo ogromno množino bednih in zanemarjenih, za katere je država dolžna skrbeti. Socialna zakonodaja mora torej dandanes v prvi vrsti ščititi pravice delavcev in dela, ali z drugimi besedami: ščititi donos dela, da bo prišel v tiste roke, ki so ta donos ustvarile. Večina zakonodaj si prizadeva, da bi odstranila zle učinke socialnega nereda, ne prizadeva pa si da bi odstranila vzroke. In to je povod, zakaj socialna zakonodaja ne napreduje tako, kot bi merala. S tem namreč, ker ni zaščiten donos delavčevega dela, je možno, da je vedno večja množ'cn. liudi razlaščena in seve tudi nezadovoljna z obstoječimi pravnimi razmerami. Najvažnejša naloga socialne zakonodaje in zaščite delavstva torej ie. da se delavstvu zagotovi donos dela in se mu le-ta tudi pravno zavaruje. S tem bo dovršen najvažnejši del socialne zakonodaje.	(Nadaljevanje)
NAČRT KOMUNISTOV ZA "LIKVIDIRANJE LJUDSKIH SOVRAŽNIKOV" Dobili smo v roke poročilo, ki vsebuje natančno izdelan načrt, kako mislijo komunisti v Sloveniji prevzeti vso oblast v svoje roke ob zlomu nemške moči. Z zavzetjem Ljubljane mislijo doseči ves svoj namen. Priprave se vršo potom silno podrobno izpeljane organizacije, ki ima v natančnem pregledu vse ulice in Posamezne hiše. Vodi vse Komunistična Partija Slovenije. Ker bo treba ob tisti priliki pobiti mnogo ljudi, jih poučuje, kje in kako je treba skriti orožje in imeti pripravljeno. Ta organizacija se imenuje "Ulična in hišna zaščita". Pripravljen je točen zapisnik vseh. ki imajo biti takrat pobiti.
Upajo, da bo konec vojne nastopil na on teh dveh načinoy:
1.	Zlom bo nastopil nenadoma in sovražnik bo pobegnil;
2.	Zlom bo nastopil bolj polagoma in so bo pričel, ko se bo zvedelo, da so se padalci rdeče armade spustili iz zraka nekje na ljubljanskem polju.
Vsak drugačen način konca bi bil nevaren za komuniste, zato je treba z vsemi silami in magari z najtežjimi žrtvami delati na to, da se to ne zgodi. Geslo komunistov je: Prvih 6 ur je odločilnih! Zato mora vsak zaupnik v tistih urah brezpogojno storiti svojo nalogo. Ako propade načrt v prvih urah. je komunistična stvar izgubljena.
V hipu, ko bodo rdeči padalci na potu proti Ljubljani od svoiih izkrcevališč, se bo dal zaupnikom dogovorjeni znak. Brez odloga stopi Ulična in hišna zaščita v akcijo. Dolžnost vseh komandantov je, da takoj spravijo na noge vse svoje pripadnike. Napad na stanovanja obsojencev mora biti hiter, odločen in temeljit. Delati treba po zapiskih ter je vsak zaščitnik" osebno odgovoren za morebitne pomanjkljivosti. Vsako usmiljenje ali obotavljanje pomeni toliko kot izdajo komunistične stvari. Pri likvidaciji se mora paziti na to, da nihče obsojencev ne uide, zato naj se najskrbneie postavijo straže in zasede. Družine, ki so na zapisku, se morajo pobiti totalno, to se pravi do zadnjega člana. Družine, ki imajo v svoji sredi Ie enega izrazitega protikomunista, zapadejo likvidaciji cele.
Brezpogojno morajo biti pobiti sledeči:
1.	Znani voditelji protikomunističnega, oziroma protipartizanskega pokreta. Voditelji izrazitih nacionalnih organizacij kot so Sokoli. Četniki, bivši Orjunaši, člani strelskih družin in slični.
2.	Vsi duhovniki, člani katoliških redov ter njihovi najožji sodelavci. Ker bo pa iz taktičnih razlogov nekaterim duhovnikom vendarle prizaneseno, je treba paziti, da se dotični v naglici spravijo na varno, to je na naprej določene kraje.
3.	Pobiti se mora vsa inteligenca, ki ni stoprocentno navezana na Komunistično Partijo Slovenije in ni v njej učlanjena.
4.	Pobiti se morajo tudi predstavniki takozvane meščanske burzoazije, kot so trgovci, večji obrtniki, državni uradniki, zasebni nameščenci in hišni posestniki,
5.	Razume se, da morajo izginiti tudi vsi rentniki, bogataši, industrijalci in slični.
G- Končno zanadeio likvidaciji tudi vsi mali predstavniki dosedaniega meščanskega reda: oficirii, nodoficirioi, orožniki, policaji, finanenrii itd Izvzeti so samo oni, ki so nravi člani KP ali se udejstvujejo v vrstah partizanske vojske. Ne more pa hiti usmiljenja za one male ljudi, ki so člani takozvanih rodoljubarskih nacionalnih društev.
7. Pobüeio se tudi vsi veliki kmetje in niihove družine.
Snisi obsojencev obsegajo približno 12.0(10 imen, poleg teaa se ima v naknadni čistki pohiti še kakih R.OflO liudi. Skupno 20.0nn Ljubljančanov. Tako ho v glavnem pobita vsa slovenska inteligenca, ki ’e k sreči večinoma zbrana v Liuhliani (begunci), K«r so se pojavili pomisleki radi takeag števila pobite inteligence je vodstvo KP izjavilo, da 'o ne bo nobena škoda, če nekaj let Slovenci ne bodo imeli izohraženstva. Saj bo Slovenila le majhen košček Rusije in ni treba, da bi bila gosto naseljena. Je mejna pokrajina in bo namenjena v prvi vrsti za vojaško obrambo proti zanadu. Poleg tega ima Rusija dovoli inteligence, ki bo slovensko nadomestila.
“SLOVENSKA KRAJINA”
Odbor driištva je vršo 30. junia redno polletno sejo, ko je napravil polletni račun štero je dobro znati saksemi člani kelko je dohodkov pa izdatkov.
Izdatki:
Dohodki:			Najemnina 5 mesecev	$	100.00
Članarina 		S	807.50	Podpora članom ....	..	210.00
Podpora od Članov		113.70	Podpora za San Juan	n	100.00
Veselični Prijemki		503.50	Upravni stroški 			128.40
Stopnina novih član.		3.00	Veselični stroški ....		316.60
15/1. v blagajni ....	n	191.15	V Banco položeno	-	600.00
DUHOVNO ŽIVLJENJE
LA VIDA E SPIRITUAL
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina_
C O R R E O	TARIFA REDUCIDA	
ARGENTINO	CONCESION 2560	
Skupno $ 1618.85	Skupno $ 1455.00
30/6. Se nahaja v društveno) blagajni .......... $	163.85
V Banko položeno ............................... •• 4081.21
Driištvo ma gotovine skiipno ................... $ 4245.06
TUdik odbor driištva zahvali vsem članom i članicam, da so tak rčdno plačavali i tüdik želi da bi nadale tak varno plačdvali.
Z driištvenim pozdravom	Blagajnik: Štefan Hitoper
Agradecemos muy cordialmente a los senores JULIO TORRES ASTIGUETA y Dr. F. N. TORRES ASTIGUETA por la amable atenciön y generosidad con las cuales nos han atendido en su
3»
CONSULTORIO JURIDICO GRATUITO
Lavalle 1282/11.
CARLOS y CAROLINA SIMON.
KOLINE NA AVELLANEDI
Odbor "Slovenske Krajine" se najlepše zahvali vsem članom in rojakom, ki ste se tako številno odzvali veselici skupnih kolin. Vseh navzočih je bilo 130. Posebno se zahvalimo vsem, ki so se toliko potrudili s pripravami.
Odbor.
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. ■— Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci S 0.50.
U. T. 749 - 589	— TIGRE — FCCA.
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
lunin los Andes, 16. VI. 1944.
Častiti gospod Janez!
Gotovo se Vam čudno zdi, da tako dolgo molčim. Veste, da leta potekajo, in moči pešajo, zato tako malo pišem. Ko sva dne 16. malega travna telefonično govorila, jaz iz Vili e Angos-tura pri Bariloche, in Vi iz Buenos Airesa, se ni prav dobro vse razumelo, pa vsaj sem imol veselje z Vami govoriti. Jaz som bil v Bariloche, pa mi je bilo mogoče obiskati samo družino Kožuh, kajti sem imel potovanje na otok Victoria in slabo vreme.
Od meseca kimovca dalje, ko sem začel moje misijonsko potovanje, pa do konca malega travna sem v resnici mnogo prepotoval, in neštetokrat sem bil truden, da so me bolele vse kosti. Začetek meseca vinotoka, sem začel obiskovati kraje, ki so same puščave. Povsod so me pričakovali, kajti z mojo odsotnostjo so že pretekla leta, v katerih ni nobeden nadomestil mene. (Č. g. Pernišek je bil 3 leta drugod v službi). Torej sem imel dni, ki so v resnici bili polni dela. En tak dan je prišlo 74 krstov in 3 poroke. Pa velikokrat mi je prišlo 40 ali 50 krstov dnevno. Pa ne samo to izmuči človeka, ampak tudi potovanje, ki nekateri dan je dolgo, po slabih potih, po strminah in nad prepadi. Človek mora prav oprezno gledati na vse strani, da se ne zvrne avto, ali če grem na konju, da me ne vrže v kakšen prepad, ali brodeč reke me ne pusti v vodi. Vse to mora človek misliti in storiti ne samo za sebe ampak tudi za fanta, ki me spremlja. Meseca januarja je prišel č. g. Juan Morano iz zavoda S. Francisco in mi je pomagal. On je bil zelo zadovoljen tu v teh krajih.
Na kratko Vam opišem delo od 15. oktobra pa do konc aprila.
Meseca oktobra in novembra sem imel 377 krstov, 6 porok in 35 spovedi in sv. Obhajil. Prevozil sem med temi kraji 995 km.
—ner-ie	--1r\i—»im-mr   lol lr>
JUAN BOGANI	j
Sucesor de BOGANI HNOS.	Q
o	IMPORTADOR DE TEJIDOS
D
1923 — ALSINA — 1925 U. T. 47, Cuyo 6894
Buenos Aires	g
■..".c.T—.rn	■ ni-ini—	gnuarT1 "
Decembra meseca sem imel 196 krstov, 30 spovedi in sv. Obhajil, ter sem prevozil 426 km.
Od 9 januarja pa do konc aprila sva z g. Moranom krstila 585 otrok in imela 27 prvih sv. Obhajil in sva prevozila 1756 km. in jaz na konju še 100 km, koder se ni moglo z avtom. Marca meseca sem pa sam šel in sem imol 15 krstov, 5 prvih sv. Obhajil; prevozil sem 500 km. Meseca aprila pa som imel 36 krstov, 37 velikonočnih sv. Obhajil in sem prevozil 550 km. z avtom, 50 km. na konju. 40 km. pa po jezeru. Torej imam pač jaz 942 krstov in 12 porok in č. g. Morano z drugimi, ki so bili tu, imajo 300 krstov in sem prepotoval 4.377 km. z autom, 230 km na konju, in 40 km. po jezeru. Darovali so mi 250 litrov nafte, in 70 litrov so mi prodali brez “bonov".
Sedaj sem pa doma in v teh zimskih dneh vpisujem vse krste in poroke, ter bom potem vse vpisal v kazalo. Torej je veliko dela in tudi mrzlo je sedaj tukaj.
Sedaj je minilo leto, ko sva bila skupaj v Bs. Airesu, kako hitro je poteklo eno leto. Spominjam se prav dobro in bi rad šel zopet, pa veste, da ni mogoče. Sem dobil Vaše zadnje pismo. Prav lepa hvala. Gospa Melinc mi je pisala, ona živi sedj v Plotier, ne v mestu Neuquen.
Kadar boste v Avellanedi pozdravite mi prav prisrčno vse tiste dobre ljudi, kakor tudi na Paternalu.
V tem preteklem poletju se nisem nič ustavil v Alto Volle, in tudi v Plaza Huincul ne, mi ni bilo mogoče.
Do sedaj imamo zimo brez snega v dolinah, sicer je padlo nekoliko snega z dežjem, pa je takoj skopnel. Imeli smo pa že dvakrat —12“ C. ampak imamo solnčne dneve, krasne.
Bodite mi prav prisrčno pozdravljeni.
Vaš Ludvik Pernišek.
J	A M A R 0	1
; MONTE C U DIN E ;
►	A Z A F R A N	]
: MON TE ČUDI N E j
l	CALIDAD Y RENDIMIENTO	i
| MONTE CUDINE S. R. Ltda.	t
k Capital 1,000.000 $.	BELGRANO 2280	<