Stev. 39.
V Ljubljani, 24. septembra 1909.
IL. leto.
mm tovariš
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse poiiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ i» »» »> trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji.
Odbor slovanskega učiteljstva v Avstriji je imel svojo prvo sejo dne 14. in 15. avgusta t. 1. t Mariboru, kjer se je obenem 15. in 16. istega meseca vršila XXI. glavna skupščina Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Odborova posvetovanja so trajala prvi dan od 8. dop. do 12'/». pop. pa od ll/, do 61/, in drugi dan od 7*8. ure do 10. dopoldne.
Udeležili so se jih starosta J. Č e r n y iz Prage, I. podstarosta Stanislav N o w a k iz Erakova, tajnik M. H a j n y iz Jankovic na Moravskem, blagajnik Adolf Schuster iz Bojanova na Češkem in člani odbora Egelbert G a n g 1, deželni poslanec iz Idrije, Stanislav P a l k a iz Bohnje in Dragotin Pribil, c. kr. šolski nadzornik z otoka Krka. Oprostili so se: Ant. Gebaurovd iz Krome-riža, Jakov Marinkovid iz Zadra, Mi-hajlo S o z a n j s k i j iz Jasenice Silne pri Drohobyču in njegov namestnik Ivan Verty-p o r o h. Tov. Ivanu Herasimovidu iz Bukovine ni bilo mogoče odposlati pravi čas vabila na sestanek, ker tajnik ni vedel za njegovo tedanje bivališče. Kot gostje pa so bili zraven tov. Josip Z a v a d a iz Dobrotic na Moravskem in L e h a r iz Hrasnika.
Starosta Cerny otvori sejo, malo delavnost Zveze opravičuje s svojo težko boleznijo, ki ga je dolgo časa zadrževala in ga še zadržuje od slehrnega intenzivnejšega dela in prosi, da prevzame funkcijo staroste I. namestnik tov. Nowak vsaj za toliko časa, dokler se njegov zdravstveni položaj ne poboljša. Sprejeto.
Na predlog tajnika Hajnega je bil odposlan odboru za oslavitev Ljudevita Gaja v Krapini telegram k slavnosti, ki se je vršila na čast spominu tega velikega Hrvata.
1. Tajnik na kratko poroča o dosedanjem delovanju Zveze: medsebojni pismeni in slovstveni stiki med slovanskim učiteljstvom so se gojili, izkušalo se je tudi navezati nove; tajnik je zastopal Zvezo pri manjšinski manifestaciji v Kromerižu in pri učitaljski manifestaciji v Ljubljani; drž. zboru se je podalo potom Slovanske jednote peticija za uvedbo popolne autonomije vseh šolskih kategorij in peticija proti Axmanovemu zakonu; naučnemu in krajanskemu ministru je bil podan memorandum o omenjenih peticijah ; državnemu zboru je bila podana peticija za natančnejšo stilizacijo § 55. drž. šol. zak., v kateri bi bilo rečeno, da se prizna učiteljstvu iste službene dohcdke kakor državnim uradnikom XI.—VIII. činovnega razreda; tov. Gebaurova, Palka in tajnik so bili kot de-putacija Zveze pri slovanskih parlamentarnih strankah s prošnjo, da prevzame država 50% troškov za ljudsko šolstvo; o poljsko-čeških razmerah v Šleziji se je na licu mesta poučil tajnik sam, da bi si mogel ustvariti sodbo, je li nujno, da bi se tu deželne učiteljske organizacije angažirale, kakor se je to istinito zgodilo od strani poljskega Towarzystwa pedago-gicznega v Tešinu. — Tajniško poročilo se odobri.
2.	Poprava pravil (poroča tov. Šustr). Po podrobnem razgovoru, ki so se ga udeležili vsi prisedniki, se je sklenilo sledeče izpremembe.
§ 1 d) braniti in podpirati koristi slovanskega učiteljstva.*)
§ 2 h) z vsemi, državnim občanom po zakonu dovoljenimi sredstvi, ki morejo koristiti duševnemu, gmotnemu, družabnemu in državljanskemu položaju učiteljstva in šolstva.*)
§ 8 a) se dopolni z nesedami: in predloge za izpremembo pravil.
§ 8 c) nadalje voli šest članov v odbor in šest namestnikov tako, da so zastopane vse udeležene narodnosti.
§ 8. Zadnja vrstica se dopolni: ali z aklamacijo.
§ 10. Odbor Zveze obstoji iz predsednika, dveh njegovih namestnikov, tajnika, blagajnika in iz 6 članov, ozir. njih namestnikov.
V tem besedilu se pravila natisnejo v organih deželnih osrednjih društev, obenem se priredi posebe iztiske, ki se jih da delegatom;' tako si Zveza prihrani izdatke za tisk, ki bi bili sicer precej znatni, če bi se moralo pustiti tiskati pravila v šest jezikih. Občnemu zboru v Krakovu se te sklenjene predloge glede izpremembe pravil predloži.	♦
3.	Poslovni red (poroča tov. Sustr). Pristopi se takoj k podrobnemu razgovoru; tov. Šustra se naprosi, da izpremeni svoj elaborat v smislu sprejetih predlogov in da po končni redakciji stori z njim, kar se tiče tiska, isto kar je bilo sklenjeno glede pravil.
4.	Prispevki deželnih organizacij Zvezini blagajni. Pri tem je bil najtrši oreh vprašanje, odkod naj bi se krilo potne troške delegatov na občne zbore. V Zvezi so deželne organizacije, ki imajo tolikokrat po tisoč članov kakor druge po deset in vendar imajo te kakor one enako pravico za 8 delegatov za občne zbore. Če plača vse te troške Zveza, plačujejo s tem velika osrednja društva znatne vsote za male organizacije, ki bodo vedno pasivne, nasprotno zopet, kakor hitro je bilo izrečeno načelo, da so si vsi člani Zveze enakopravni, se ne more jemati manjšim društvom pravice na enako zastopstvo, če bi pa odpadlo kritje vseh stroškov za dalegacije deželnim organizacijam, tu bi manjše organizacije ali izkrvavele ali pa bi morale ostati brez zastopstva. Po daljšem razgovoru je bil sprejet predlog staroste černega, da bi se ustanovil širši odbor, v katerega pošlje vsaka deželna organizacija — član Zveze — po enega zastopnika; ta bo plačan iz blagajne Zveze, druge delegate pa plača organizacija, ki jih odpošlje, če katera manj delegatov pošlje, tvorijo ti pri glasovanju vedno eno polno celoto in imajo osem glasov, člani širšega odbora bodo zaupniki svojih društev in bodo tvorili vez med Zvezo in deželnimi organizacijami.**) Nato se je sklenilo predlagati občnemu zboru prispevek 10 vin. za vsakega člana deželnih organizacij.***)
*) Zadnjič je vlada to črtala.
**) Tu pa bi toplo priporočal, da bi tvorila osrednja društva ene dežele deželno zvezo, ki bi potem bila član slovanske Zveze.
***) Preko računa tov. blagajnika smatram ta prispevek za popolnoma nezadosten; skromnost ni tu nikakor umestna.	(Tajnik.)
5.	Naloge Zveze: a) Izboljšanje gmotnih razmer učiteljstva. Predsednik proglasi, da Zveza vztraja pri zahtevi, da se izboljšanje izvrši v tem smislu, da dobijo učitelji enake dohodke, kakor jih ima državno uradništvo XI. do VIII. činovnega razreda. K stvari govori Nowak, Hajuy, Palka, Šustr, Gangl. Po daljšem razgovoru se prihaja k predlogom : § 55. drž. šol. zak. naj se jasno stilizuje; med zahtevami vsega učiteljstva je tudi 35 letna »lužbena doba. če se je vlada izrekla proti 35 letni službeni dobi, na to se ne bomo ozirali in se ozirati ne moremo; potrebni predpogoj je dan že s tem, da je v Istri uvedena 35 letna službena doba in da ta sklep pri vladi ni naletel na nikakršne ovire.
Nadalnji razgovor se suče krog taktičnega postopanja, o katerem se je potem podrobno dogovorilo. Deutsch. - öst. Lehrerbund opozorimo, da izvrši — če tega še ni storil — z nami pararelno akcijo.
6.	b) Pravna varnost učiteljeva. Starosta otvarja razgovor. Palka zahteva, da se izdela službena pragmatika, ki se naj predloži dež. zborom v odobritev; za primer navaja uvedbe v Bukovini, okrajne in deželne disciplinarne senate. Šustr omeuja bosansko službeno progmatiko, proti kateri se vse opira, dasi je šele malo časa uvedena. Nowak predlaga, da naj se da to vprašanje na dnevni red prvega prihodnjega zborovanja Zveze. Sprejeto. Poročevalci izdelajo splošna načela našega pravnega varstva, prilagodena krajevnim deželnim razmeram, tako da jih morejo sprejeti vsi deželni zbori. Vse v Zvezi stoječe organizacije se naprosi, da v svojih organih takoj otvorijo diskusijo o stvari, zaključke naj se odpošlje Zvezi ki jih odda poročevalcem. Določi se poročevalce in prideli se jim po strokah delo: Palku: disciplinarne rede, Ganglu: položaj učitelja kot državljana, Pribilu; učitelj v svojem uradu, Ge-baurovi: gmotni položaj učiteljev. Šustr zahteva, da napravi Zveza izjavo proti praksi, kakršno uporabljajo v zadnji dobi nekateri deželni šolski sveti in naučno ministrstvo, ki utemeljujejo persekucije učiteljev s tem, češ, da je učitelj izgubil zaupanje pri nekaterih izmed občanov ali otrok. Gangl poroča o Žirovnikovem in sedem drugih slučajih učiteljskih persekucij, ki jih je samo v enem letu izvršil deželni šolski svet na pritisk klerikalcev. Hajny omenja Ha-rasimovičev slučaj v Bukovini. Sklenilo se je, da se zbere kričeče slučaje in da se te predloži deželnim šolskim svetom dotičnih dežela v v deželnih jezikih. Isto se predloži tudi ministrstvu.
7.	Prihodnja glavna skupščina Zveze v Krakovu se določi na dobo med 11,—15. avgustom ; prva dva dni sta namenjena poslovnim sestankom, eden posvetovanju odbora in drugi sestanku delegatov, tretji dan se vrši slavnostno zborovanje, za katero se predlaga tema: Slika sedanje in bodoče šole v Avstriji. Sprejeto.
Ker je napočila večerna doba, preloži starosta dve važni točki na drugi dan: 1. o manjšinskem šolstvu in o narodnostnem sporu polj-sko-češkem in poljsko-rusinskem. 2. o preskrbi diferenčnih slovarjev in slovnic slovanskih jezikov, in slučajnosti ter prostovoljne predloge.
8.	Ustanovitev slovanske učiteljske pisarne zainserate
predlaga in utemeljuje tajnik, poroča, kaj se je že izvršilo v tem oziru. Misel za ustanovitev te pisarne se za enkrat opusti, toda pozove zbiratelje inseratov posameznih organizacij, da bi izkušali dobivati inseratov tudi za drugoslo-vanske učiteljske liste.
9.	Učiteljska letna bivališča in sanatorija. češko in moravsko učitelj-stvo ima primerna poslopja za letovišča na otoku Eabu, kjer se bode rado sprejemalo tudi tovariše drugih narodnosti, v kolikor bo dopuščal prostor. Na Slovanski učiteljski dom za enkrat ni niti misliti mogoče, ko se posamezne organizacije, kar se tiče notranjih razmer, med seboj toliko razlikujejo, še mnogo manjka, preden postanemo enotno telo, ki bi se moglo spustiti brez strahu na tako velikansko podjetje. S srbskim učiteljskim domom v Vrnjački banji se dogovorimo o vzajemnosti. Bosansko vlado poprosimo za udobnosti v kopališču Ilidže in v drugih kopališčih, istotako tudi za brezplačna stanovanja v ilidžanski šoli.
10.	Šustr predlaga, da se uredi pouk v zgodovini tako, da se uči slovansko dete slovanske zgodovine. Starosta Černy si želi tega, da bi razsežnost in vsebino učne tvarine ne določevali uradi, zgodovinski pouk je zadeva naše avtonomnosti, zbudimo v časopisih o tem javno diskusijo, kaj naj jo uči slovanska zgodovina.
11.	Tajnik prosi, da bi se natančno določilo razmerje Zveze k Deutsch-ost. Lehrerbundu in k internacionalnemu bureauu. Prvega se obvesti, da je Zveza edina zastopnica vseh učiteljskih organizacij v Avstriji, s katerimi naj vbodoče posluje Bund samo potom Zveze. Istotako se proglasi bureauu internacionalnemu, da je Zveza zastopnica slovanskega učiteljstva; deželne organizacije, ki so zastopane v mednarodni federaciji, poprosimo, da naznanijo Zvezi svoje delegate; osebe morejo ostati iste, samo da bodo zastopale celo Zvezo in ne samo deželne organizacije.
Tajnik prevzame nalogo, da preskrbi bodi proti zamenjavi ali plačilu vse potrebne časopisa, da je o vsem zadostno poučen, kaj se godi v naših in tujih organizacijah.
13.	Tajnikovo poročilo o tem zborovanju se da natisniti in se odpošlje redakcijam [vseh naših časopisov, da more biti istočasno v vseh objavljeno.
*
15. avgusta se je začelo posvetovanje zjutraj ob pol 8. uri.
14.	Starosta Černy predlaga, da Zveza vloži prošnjo na železniški svet, da se učiteljstvu prizna enake udobnosti na železnicah, kakršne imajo državni uradniki (legitimacije). Obvesti Bund, da ta stori isto.
15.	Tajnik predlaga, da prevzame Zveza v svojo nalogo prirejanje učiteljskih izletov v slovanske kraje, da bi se tudi na ta način delalo izdatno in sestavno za probujo in okrepitev slovanske vzajemnosti in da bi se tega ne prepuščalo samo slučaju.
16.	Starosta predlaga, da bi se prirejalo skupne visokošolske tečaje v dveh, treh, štirih jezikih. Tak tečaj bi se mogel vršiti v 1. 1911. v Ljubljani, pritegnilo bi se k temu nekaj slovenskih profesorjev, profesorjev iz zagrebške, krakovske in praške uni-
verze. Odstopi se to tov. Ganglu, da prevzame to jugoslovanska Zaveza kot za lastno zadevo.
17.	Tajnik prosi, da se mu vpošlje kulturne programe posameznih organizacij in da se izdela skupni kulturni program slovanskega učiteljstva.
18.	Manjšinsko šolstvo. Treba je zbrati statistiko o šolskih razmerah o manjšinah o vsem Slovanstvu; obrnimo se na obrambna društva. Državnemu zboru poda Zveza prošnjo, da se ustanovi manjšinsko šolstvo, za zdaj vsaj na Dunaju in v Trstu, in da se vzdržuje na državne stroške, kakor je to pri nemških šolah v Idriji, Zadru, Pulju, Trstu, kjer se vendar ne more trditi, da bi bili tu Nemci trajno naseljeni. Tu zdržuje država nemške šole samo zaradi nekoliko uradnikov in v germanizujoče svrhe.
19.	Tajnik poroča o akciji dunajske g a k o m i t e j a z a reformo narodne šole in o svoji konferenci z dr. Schenom. Zveza naprosi deželne organizacije, da izvršijo vprašalno akcijo, da pustijo po svojih poročevalcih izdelati vprašalno tva-rino, in elaborate se odda potem potom Zveze komiteju. Vprašalne pole se primerno dopolni, da odgovarjajo našim razmeram.
20.	Slovarji in slovnice slovanskih jezikov. Zveza priporoča uči-teljstvu učenje jezikov in opozarja na dobre in praktične slovnice. Šustr poroča o svojem načrtu glede medslovanskega časopisa. Nameraval je s Trstenjakom in Pribilom izdajati trijezični češko-slovenski-hrvaški časopis za učitelje in drugi z izobraževalnim čtivom za dijaštvo; toda učiteljski krogi ljudskih šol so pokazali za to le malo zanimanja, še manj srednješolski profesorji.
Starosta konstatuje, da za zdaj ni mogoče ustanoviti večjezičnega časopisa, toda kazalo bi že v obstoječih organizačnih časopisih objavljati originalna poročila in članke o slovanskem šolstvu z razlagajočimi opombami. Tajnik omenja, da se je na Moravskem že na ta način delalo in opozarja na starejše letnike Sbornika in Vestnika. Poroča o posvetovanju s prof. Hoškom iz Kromeriža, ki bi bil pripravljen izdelati diferenčne slovarčke.*)
21.	Starosta černy želi, da bi se dalo na spored glavne skupščine Zveze tema o p r o -gramu Zveze. Sprejeto.
Starosta se zahvali udeležencem in zaključi sejo.
*
Ni bil samo slučaj, da je odbor slovanske Zveze določil svoje zborovanje na isti čas, ko je imela jugoslovanska Zaveza svojo glavno skupščino. Klerikalci na Kranjskem se vsemogoče trudijo, da bi potegnili učiteljstvo na svojo stran in delajo to s sredstvi, ki morejo zbuditi v značajnem možu edino gnus: napredno učiteljstvo preganjajo z groznimi per-sekucijami in na drugi strani oddajajo najboljša mesta ljudem, maloznačajnimslabotnežem, ki so se dali v nadeji na nemoralno protekcijo izvabiti v tabor reakcije. V teh težkih dobah potrebuje kranjsko učiteljstvo moralne opore in to mu nudi Zveza, to mu nudi ono vzneseno zavest, da ne stoji v boju osamljeno, temveč da stoji v eni falangi z njim 25.000 neustrašenih borilcev za prosreto. Da varujejo učiteljstvo pred preganjanjem iz politiških vzrokov, za lo so poklicane v prvi vrsti deželne organizacije, toda tudi Zveza je pripravljena v vsakem slučaju storiti vse, kar bo le mogoče. Ce le vedno molčimo, ako le trpimo in prenašamo tiho, tembolj raste pogum našim nasprotnikom: le pojdimo z vsakim pritiskom in z vsako krivico pred javnost, pred forum celega Slo-vanstva. Bimski in birokratiški morilci so vajeni teme, so njeni otroci; zato skrbimo zato, da ne ostane noben njih zločin pokrit s plaščem teme in pozabljenosti: le na dan z vsakim, na svetlobo, naj sodi javnost in videli boste, da se prestrašijo lastnega strupa! M. Hajny, tajnik.
Kaj nas loči?
„Pri „Slomškovi Zvezi" na Brezjah je Jaklič svojim vernim pravil med drugim, da „Sveti križ" — ta nas loči! Mi nismo razdvojeni zaradi materialnih koristi, ampak razdvojeni smo zato, ker nismo edini v sredstvih in
*) Pravkar me je obvestil g. prof. Hošek, da bi mogel pripraviti poljskočeški diferenčni slovarček v razsežnosti približno dveh tiskanih pol za tisk do božiča. Bil bi izborni pripomoček češkim tovarišem, ki se udeleže skupščine v Krakovu. Tov. Sožanskij pripravlja slovarček češkorusinski.
končnih ciljih vzgoje naše mladine! Tu gremo narazen! In zaradi tega ta strupeni boj, to neugasno sovraštvo, to dosledno Hasprotovanje. Mi „Slomškarji" smo odločni katoličani, naša odgoja t krščanskem duhu za srečno časnost in srečno večnost. Nasprotniki nas imenujejo klečeplazce, izdajalce, koristolovce in krubo-borce. Sinovi našega naroda so, a na praporu imajo svobodomiselnost, svobodno šolo. Naš prapor je križ ! Njihovi praporčki so protikr-ščanstvo! Mačeha njih znak! Tu je vir vsega nasprotstva med nami! Odkod ta edinost in vzajemnost? Druži jih ideja „Svobodne šole", framazonska ideja protikrščanske šole, druži jih sovraštvo do vere, do katoličanstva, do križa! Mi smo katoličani, praktični kristjani! Slovenski učitelji, katerih glasilo je „Učiteljski Tovariš", ki pošiljajo svoje somišljenike na kongrese svobodomiselcev, bodo divjali v smislu framazonstva. Mi bodimo pa trdni in pogumni posebno proti nasprotnim tovarišem!"
Gotovo so se zgražali verni „Slomškarji" nad tem klerikalnim izbruhom. Mi hočemo odgovoriti mirno, stvarno in prav kratko z dr. Krekom: „Tvoje katoličanstvo je na trhlih nogah, ker, kar si trdil, je velika laž brez dokazov — zato se prijatelj obsojaš sam!" Laž je, da bi napredno učiteljstvo v svojem glasilu napadalo „Slomškarje" zaradi njih verskega prepričanja. Resnica je pa, da se je od nekdaj branilo lažnjivih klerikalnih napadov v klerikalnem časopisju, zlasti v „Slovencu" in „Domoljubu". Napredno učiteljstvo je z do danes neovrženimi dokazi ovrglo vse klerikalne laži in prosilo neprestano nasprotnih dokazov. Ako se s protidokazi ovržejo naše trditve, smo pripravljeni vse preklicati. Dobra mati katoliška cerkev bi to morala storiti na zahtevo nad 2000 učiteljev, a do tega ni prišlo, ker se ji ni zdelo potrebno — ker napredno učiteljstvo uči, deluje in po mogočnosti tudi živi v pravem duhu. Klerikalizem pa tega ni mogel storiti, ker zloraba vere za nadvlado in svoj trebuh se ne da utajiti. Nes torej ne loči križ, marveč hinavska, krivoverska klerikalna smer za nadvlado, ki jo Jaklič imenuje praktično kristjanstvo, Terseglav pa sveto stvar, zaradi česar je treba vsakega uničiti, ki se temu postavi po robu. Klerikalizem je spoznal veliko težkočo za dosego svojega namena, zato pa prav pridno zlorablja vero. Naprednemu učiteljstvu hoče po sili pribiti na šolo brezverstvo, vzeti mu s tem ugled in spoštovanje pri ljudstvu, zato ga preganja, črti, psuje in iz dna duše sovraži, ker to je po Terseglavovi trditvi v pravem krščanskem duhu, ker je napredno učiteljstvo nasprotno zlorabi vere in splošnemu klerikalnemu hrepenenju po nadvladi. Klerikalizem ne priznava sedanjega šolskega zakona; proklel ga je, a mi smo prisegli, da se ravnamo po njem, zato nam predbaciva svobodno šolo in framasonetvo. Naši „Slomškarji" so res praktični kristjani! Vsi dobivajo sedaj najlepše službe, ker ne priznavajo šol. zakona in so klerik&lizmu pod kuto, da bi čimprej nastale tudi pri nss tirolske, belgijske in španske razmere. Jakliča so za vado povzdignili, kolikor so mogli visoko, a ko bi klerikalizem prišel do popolne svoje moči, bi izginili s površja tudi „Slomškarji". Torej nas ne loči vera, ne loči križ, pač pa zloraba vere, krivoverska klerikalna politika za nadvlado — temu se je po-' stavilo po robu napredno učiteljstvo, zato traja boj, ki se mora dobojevati, ker prava katoliška vera, resnica in pravica ne morejo pod-leči, četudi klerikalizem meče na nas ogenj in žveplo, nas preganja in sovraži na katoliški podlagi. Ne vdajmo se!
Odkritje Volaričevega spomenika v Kobaridu.
(Dopis.)
I.
Slavnost.
Redka slavnost je bila na praznik 8. t. m. v naših gorah — odkritje spomenika rano umrlemu skladatelju Andreju V o 1 a r i č u v Kobaridu. — Spomenik iz kamena sredi prijaznega trga zaslužnemu možu — to je prav redek dogodek za Slovence nasploh, toliko bolj za naše hribe. A to je tem našim hribom v čast!
Že na predvečer je došlo v Kobarid veliko zunanjih gostov: iz Trsta in okolice, iz Gorice in okolice, s Krasa itd. — Večji del tujih gostov pa je prišel dopoldne, največ iz Gorice, ki je bila prav častno zastopana (okolo 70
oseb). Iz Gorice je došla deputacija Goriškega Sokola; temu se je pridružilo še par Sokolov iz Cerkna; dalje „Pevsko in glasbeno društvo", ki je poslalo del svojega moškega zbofa, prišli so zastopniki slovenskega bralnega in podpor-' nega društva, kolesarska društva itd. Obilno so bila zastopana učiteljska društvo tržaško, sežansko, goriško in tolminsko; iz Devina, kjer je pokojnik služboval in kjer leži pokopan, je došla deputacija županstva in društva „Ladja"; iz Tolmina sta došli obe narodni društvi s svojima krasnima zastavama; videli smo zastopnike iz raznih krajev goriške okolice, Vipavske doline, s Kanalskega in Bovškega. — Izven naše dežele je došlo edino društvo „Sava" na Jesenicah, čigar zborovodja je sin Volaričev. častno so nastopili tudi ognjegasci iz Tolmina in Kobarida.
Bila je torej na slavnosti zbrana velika množica, ki je prišla počestit spomin vrlega učitelja in ljubeznivega skladatelja-umetnika, katerega ime razglašajo širom slovenske domovine njegove skladbe!
Ob 2. popoldne smo odkorakali s trga, na čelu sokolska godba iz Prvačine, na južni konec, kjer je vzidana na rojstni hiši spominska plošča. Tu so govorili za tolminsko učiteljstvo tov. Josip Rakovšček, za tržaško učiteljstvo tov. Stipko F e r 1 u g a , za „Zvezo narodnih društev" g. dr. Dinko P u c. — Gin-ljivo je bilo gledati na hodnik, kjer so stali stari oče Volaričev, pa hčerka in sin. Učiteljski zbor tolminski (mešani) je zapel „Gospodov dan", Jeseniška „Sava" je zapela „Napitnico" (petje je vodil s i n Volaričev). Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice pa je zapelo „Č o 1 n i č k u" — vse skladbe Vo-laričeve.
Nato smo odkorakali po trgu pred „Občinski dom", kjer je stal zagrnjen spomenik. — Tu je govoril najprej župan gosp. Janko Gruntar, ki je očrtal v prav primernih besedah zasluge Volaričeve, kateremu se je tu postavil ta spomenik. Tov. nadučitelj Križ-m a n je govoril v imenu goriškega učiteljstva in položil venec pred spomenik; za jeseniško društvo „Sava" je govoril g. B o ž i č ter položil venec. V imenu Devincev je govoril in položil venec g. Sorč, a g. Vrtovecza obe društvi iz Tolmina. — Potem so peli same Volaričeve pesmi: združeno učiteljstvo je zapelo „Slovan na dan" pod vodstvom sina skladatelja, Pevsko in glasbeno društvo iz Gorice je pelo „Zvečer", goriško učit. društvo „Ujetega tiča tožba", jeseniška „Sava" pa „Slovenski svet, ti si krasan".
S tem je bila slavnost končana.
n.
Veselica.
Okolo 8. ure zvečer se je začelo zbirati občinstvo na trgu in potem je priredilo obhod z godbo na čelu. Med pevskimi točkami, ki so se proizvajale, je najbolj ugajal „Nazaj v planinski raj", ki jo je pel mešan zbor tolminskih pevcev. Pevski zbor „Sava" je žel obilo pohvale, in priznati se mora, da vsebuje res obilo prav dobrih pevskih moči. Pohvalno moramo omeniti g. S a n c i n a iz Trsta, ki je kar očaral občinstvo s svojim proizvajanjem na goslih. Glede gledališke igre pa je bila splošna sodba, da so bile vse vloge v naj-spretnejših rokah. Slava takim diletantom! Po končani igri se je razvila prav živahna prosta zabava.
m.
Brzojavni pozdravi.
Kozje na Štajerskem: Svojemu bivšemu dičnemu učencu, milemu kobariškemu skladatelju Volariču kličem: Večnaja pamjat! Slava mu 1	Nadučitelj K r a j n i k.
Metlika: Slava Volariču, vzornemu učitelju in skladatelju. Pozdrav čestilcem njegovim !	G a n g 1.
Novo mesto: čast spominu skladatelja Volariča !	Družina S p r o c.
Nabrežina: Nepozabnemu Volariču slava!	Ignac T a n c e.
Dornberg: Obžalujoč, da ne morem prisostovati, pa kličem: Uresničijo naj se bajne sanje, ki jih je naš Volarič povil v nebeške svoje melodije. Nepozabnemu skladatelju večna slava!	Alojzij L u z n i k.
*
* *
Slava Volaričevemu spominu! Čast in hvala njegovim slavilcem! čast Kobaridu, ki je pokazal, da zna slaviti svoje vredne sinove!
Slovenski koroški učitelji in „Slovenec".
Pred par tedni smo čitali v „Slovencu" članek, ki se je bavil z ustanovitvijo slovenskega učiteljskega društva za Koroško ter namignil, da naj to pristopi kot nekaj samoumevnega h klerikalni „Slomškovi zvezi". Ž veliko nevoljo smo vzeli ta članek na znanje, ker nas „Slovenec" tako nizko taksira, da bi bili nezmožni soditi, kdo je prijatelj in nepri-jatelj učiteljstva! Da „Slovenec" in njegovi sodrugi, kakor n. pr. „Domoljub", „Naša straža", „Slovenski Gospodar" i. dr., niso prijatelji učiteljstva in dobrega šolstva, nam pričajo na izobilje tozadevni članki teh listov. Najdelavnejši in za narodni blagor se najbolj trudeči učitelji ne najdejo milosti pred njih forumom, če se dotični ne strinjajo v vseh točkah s klerikalnim programom. Oni žele za-treti vse napredno in moderno misleče učiteljstvo, da bi si potem lahko uredili šolstva po svojem kopitu, kakor so ga imeli v konkordat-ski dobi ter da bi med narodom nihče več ne bil, ki bi ga opozarjal na v marsičem prav grde napake klerikalne politike. In sedaj piše n<kdo članček ter prigovarja nam slovenskim učiteljem tožnega Korotana, da bi vstopili v kolo „Slomškove zveze", češ, tu bo nam dobro in toplo pri srcu in nič več! Zakaj v „Slov. učiteljski zavezi se nahajajo le liberalci — brezverci, ki so se s svojim modernim mišljenjem že davno odtujili narodu!!" Pa kaj če začne tudi narod moderno misliti? Toda pustimo danes o tem vprašanju razmišljevati!
Kakor že zgoraj omenjeno, so klerikalci, osobito kranjski klerikalci, najhujši sovražniki naprednega učiteljstva in moderne šole. In ta tudi posvetno inteligenco zasužnjujoča klerikalna sila sega z vedno daljšimi kremplji na koroške Slovence v teh lastno škodo. To se kaže dovolj jasno v pisavi našega „edinega" slovenskega koroškega lista „Mira" — „Korošec" se kot tak ne priznava! — „Mira" pravimo, ki po vzoru „Slovenca" i. dr. vedno bolj robate strune udarja. Odganja vse liberalce pristaše „Korošca" od narodnega dela, češ, bomo že sami brez vas opravili! Pa kaj? Take in slične napake je delal „Mir" že od nekdaj ter opravljal dela za narod s tem, da je vračal od sebe bolj svobodno misleče slovensko inteligenco. Seve je prihajal po določenih dobah zopet do pravega spoznanja ter začel z malo novim programom zopet zbirati razhajajoče aH že razišle v svoje prazno okrilje. Sedaj udriha neusmiljeno po velezaslužni Ciril - Metodovi družbi in bo „Mir" s tem hujskanjem veliko škodoval narodni stvari. In kako tudi ne? Ali ne bo ljudstvo zbegano gledalo, ko „Mir" skoraj neposredno začenja bojkotirati družbo, katere delovanje je do sedaj hvalil in tu zanjo nabiral denarja? Hujska pa samo zaraditega, ker v eni točki niso edini voditelji naše slavne politiške stranke in družbini funkcionarji! To je škandal, ki bo delal našim narodnim nasprotnikom največje veselje!
Da se mi slov. koroški učitelji, ki dobro znamo ceniti vzvišeno delo Ciril-Metodove družbe in ki je ravno v zadnji dobi posvetila na Koroško veliko pozornost, ne strinjamo, s hujskanjem proti nji je umevno in tukaj javno povemo, da kdor družbo popira in preganja, tudi nam učiteljem mnogo škoduje. Ali to ni žalostno dejstvo, da se klerikalci že sedaj obračajo do struje, ki je še tako slaba in se šele polagoma in težavnim potom razvija, z vprašanjem, a ne s tem, ampak kar z vabilom v roki: Pojte no k nam, mi imamo glede šole dobro vest in najplemenitijše namene.
A ne boš, Jaka! Kdor pri nas učiteljih, ki že vsak po svojem poklicu dela le v blagor svojega naroda, tako natančno loči med libe-ralnim-brezvercem in „boljšim" katoličanom, ta ne ljubi našega stanu kot takega, ampak le njih morebitno brezvoljno vdanost v klerikalno komando. Da mnogim duhovnikom ni všeč, da bi se učitelji za narodno obrambno delo brigali in za narod v naprednem smislu delali, je nam dobro znano! Najbolj klerikalni (zakaj tudi pri duhovnikih je stopnjo kleri-kalnosti razločevati!) duhovniki so pri nas na Koroškem tudi najmanj narodni, umevno, ker se dvema gospodoma ne more enako služiti.
A na Koroškem je potrebno učiteljstvo, ki bo jasno gledalo v bodočnost, ki bo imelo napredno narodni šolski program, ki bo prosto verig glede svetovnega naziranja, ker le tako bo tudi imponiralo sodeželnim nemškim tovarišem !
Ne liberalizem, ampak nestrpni klerika-lizem je ubil nekdaj malo peščico slovenskih učiteljev na Koroškem. To lahko dokažemo, če se zahteva!	Koroški učitelj.
Slepa ljubezen.
„Slepa ljubezen", ljudska igra s petjem v petih dejanjih — spisal Anton Pesek, učitelj v Narapljah, pevske točke samo- in dvospeve ter zbore uglasbil Emil Adamič, učitelj v Kamniku — se je uprizorila dne 1. avgusta t. 1. v Ptuju in dne 8. septembra v Celju. Uprizorili so jo učitelji dile-tantje in učiteljice diletantinje iz Ptujskega okraja s sodelovanjem otrok slov. ptujske okoliške šele.
Igra je dosegla obakrat v Ptuju in Celju vsestranski popoln uspeh. Občinstvo je bilo kar odivljeno nad krasnimi prizori ter je dajalo svojemu navdušenju z burnim ploskanjem primeren izraz. Igralci in igralke ter otroci so morali opetovano na oder ter marsikatero točko vsled zahtevanja občinstva ponoviti. Ob koncu igre pa je občinstvo pisatelja in skladatelja burno aklamiralo ter ju je v Ptuju obsipalo s cvetjem, v Celju jima je pa poklonila gospodična M. dr. Sernečeva krasna šopka.
Med občinstvom je bil le en glas, da je igra izborna in da je petje krasno in da postane igra „Slepa ljubezen" prava ljudska igra, ki se bo s pridom uprizarjala po naših in tujih odrih.
O premijeri v Ptuju je priobčil dr. S. v „Narodnem Dnevniku" daljšo oceno, iz katere posnamemo, da ima igra življensko moč, da se je izkazal g. Pesek kot pravi pesnik in pisatelj in da so vsi napevi skladatelja Adamiča v igri „Slepa ljubezen" mojstrski. Sodbi se pridružimo tudi mi ter tovarišem» na uspehu iskreno čestitamo!
Igralke in igralci so svoje uloge izvrstno igrali in slovenski Ptujčani so pokazali, da razumejo svojo narodno in kulturno nalogo.
Eežiserja sta bila gospod in gospa Kau-kler, ki sta imela obilo truda, ki sta pa z vztrajnostjo in eneržijo spretno premagala vse težkoče. Gospa Kaukler, gdč. Lukner in gospod Šerona so imeli z izvežbanjem otrok nemalo truda, a krasen, čeden, živahen in — temperamenten nastop otrok je pokazal, da trud ni bil zaman. Nastop otrok je dal učiteljstvu in šoli ptujske okolice častno izpričevalo. Staršem otrok pa naj bo v zahvalo in zadoščenje veliki uspeh, ki so ga dosegli otroci na odru.
Glavni ulogi Toneka in Andreja sta izborno igrala ter s svojim lepim petjem občin stvo očarala Kaukler Ivan in Mirko. Nastop Milice — Š t u h e c Irmica — je bil ijub in srčkan in njen brat — Bela — je v ulogi Jožeka s svojim neprisiljenim finim naravnim nastopom zelo ugajal. Frančišek — Murko Prane — ki ima tudi daljšo samostojno ulogo je žel za svoje izvrstno igranje obilo priznanja. V manjših ulogah in v zborih so nastopili: Š t u h e c Irma, Zupančič Dragotin, Olga in Milan, Kajnih Zdravko, M 1 a k e r Micika, Erna in Ksandel, Kovač Franc, Šega Boža, Petrovčič Nežka, Sentjurc Stanko, B a j š p Viktorin in O m u 1 e c Alojz.
Nastop otrok je bil vsekakor izboren, •Človek se čuti naenkrat prestavljenega v mlade dni nazaj, njihove toge, njihovo veselje, vse se je zrcalilo v teh nastopih — in kaj čuda, ako se je klicalo maličke zlasti po petju opetovano na oder.
Ne le zaradi lepega dovršenega petja, temveč tudi zaradi dobre neprisiljene igre sta dosegla Mimika (gdč. M e š e k Ana učiteljica pri Sveti Marjeti) in Janez (tov. Čeh isto-tam) velikanski uspeh ter napravila globok utis. Vse se je divilo krasnemu petju. Ulogi Mimike in Janeza nista le ulogi mladega, še-.gavega, življenja polnegn hlapca in baš take dekle, temveč nam kažeta tudi mladi par z globokimi čuvstvi in resnim pojmovanjem življenja. In vse to sta gdč. Mešek in g. Čeh izborno pogodila in se ta partnerja pač lahko pokažeta na vsakem našem odru.
Uloga učitelja Vekoslava Trpina je jako težka in jo je g. A. K o v a č e c , učitelj'pri Sv. Vidu jako dobro rešil. Pozna se pač, da g. Kovačec ni prvikrat nastopil na odru. Nastop učitelja z bahatim kmetom Boštjanom je tipičen za naše šolske razmere v mnogih krajih na Slovenskem.
Učiteljeva soproga Berta (gdč. D u 11 e r učiteljica pri Sv. Vidu, je izzvala v 3. dejanju z navdušenim slavljenjem zvišene naloge šole in učiteljstva pravi vihar pritrjevanja. Kmet Lovrič (g. V. Šerona, učitelj na okoliški šoli v Ptuju) in Frančiška, njegova žena (gdč. M. Lukner, učiteljica istotam) sta bila izvrstna, sta igrala uprav s fino rutino, ki kaže vajenega igralca, vajeno igralko. Zlasti sta se odlikovala v 5. dejanju, kjer sta obup staršev tako dovršeno predstavljala.
In šolska sluginja (gdč. Anka B e z j a k, učiteljica pri Sv. Vidu) ni bila le skrbna teta Mimike, temveč je s svojim lepim nastopom ter krasnim petjem napravila globok utisk. Pesem „Neko noč sem prebedela. ..", ki tako lepo izraža pravo materinsko ljubav in ki jo je skladatelj tako krasno uglasbil, da je pač najlepša točka vse igre, to pesem je pela gdč. Bezjak tako lepo s čustvom, da se je orosilo oko marsikateri materi-poslušalki in tudi marsikateremu očetu poslušalcu. Ko je igralka končala pesem z verzom; „Pa sem vaju (svojega sina in svojo hčer namreč) le vzgojila, da v veselje sta mi zdaj, hvala Bogu vekomaj" ter pri tem sklenila roke in pogledala proti nebu, bil je to prizor, ki ga ne pozabim nikoli. Po vsej dvorani je vladala grobna tišina, tako globok utisk je napravil.
Druge manjše uloge kakor Dolinar pl. Dolinskj (g. učitelj K r a j n i k) in grašča-kinja, njegova soproga (gospa dr. Š t u h e -č e v a), kmet (g. učitelj F r i d 1) so bile tudi na svojem mestu.
Sploh so vse igralke in igralci ter otroci igrali s tisto naravno neprisiljenostjo, ki tako jako ugaja in ki priča o lepih dramatskih zmožnostih.
Ptujske diletantke in diletantje so že znani kot dobri igralci, a s predstavama igre „Slepa ljubezen" so zasloveli širom naše domovine. To in pa dejstvo, da so s predstavama seznanili občinstvo v Ptuju in Celju s to izborno igro, ki je delo dveh tovarišev učiteljev, jter vzbudili zanimanje za to igro širom domovine, bodi v plačilo vsem, ki so imeli s predstavama obilo truda in žrtev.
Vpliv gledališča na občinstvo je velik in če se bo igra „Slepa ljubezen" udomačila na naših odrih, smemo od nje pričakovati, da bodo spoznale širše mase, kar spozna v igri kmet Boštjan, „da je šola dobrota za narod in da je učitelj prijatelj ljudstva".
Z veseljem pozdravljamo torej, da je slov. deželno gledališče v Ljubljani že za to sezono 1909/10. sprejelo Pesek-Adamičevo igro na repertoar ter upamo, da postane ta igra prava ljudska igra, ki se bo s pridom uprizarjala po mestih in deželi.
Ker je prevedena Peskova „Slepa ljubezen" in tudi njegova brošura „Na delo med ljudstvo" na češki jezik — prevedel je oboje tovariš Adolf Schuster rid. učitelj v Bojanovem na češkem — in je potemtakem Peskovo ime Čehom, zlasti češkemu učiteljstvu, dobro znano, je imenoval slovenskega pisatelja A. Peska „Zemsky Ustredni Spolek Jednot Učitelskych v kril. Češkem" svojim dopisujočim članom ter mu poslal diplomo.
Lani je razpisala „Glasbena Matica" v Ljubljani nagrade za najboljše skladbe. Skladb je došlo preiskovalnemu odboru 54, izmed katerih so bile nagrade prisojene le 13. Ko so odprli zavoje, v katerih so bila navedena imena tekmujočih skladateljev, so videli; da je bilo izmed 13 nagrajenih skladb devet Emil Adamičevih; torej je dobil E. Adamič tričetrtine vseh nagrad! To je sijajen uspeh, s kakršnim se ne more doslej ponašati noben slovenski skladatelj.
Ta gola dejstva pričajo, da sta avtorja ljudske igre „Slepa ljubezen" zares talenta, na katera smemo biti Slovenci že sedaj ponosni in od katerih še smemo z upravičeno in veselo nado marsikaj pričakovati.
Pisatelju in skladatelju na uspehu njune igre „Slepa ljubezen" naše najiskrenejše čestitke!	—1—
Srednješolski vestnik.
** Slovenske učne knjige za gimnazije. „Slov. Narod" piše: Naši gg. profesorji pridno pišejo slovenske učne knjige, na-učno ministrstvo pa jih ne aprobira in najsi so se cenzorji o njih uporabnosti izjavili v še tako ugodnem smislu, ampak jih enostavno pusti ležati po svojih z nerešenimi nujnimi akti preobloženih mizah. Začelo s» je šolsko leto, knjigotržci so se v prepričanju, da naučno ministrstvo ne bo delalo neutemeljenih ovir, založili z novimi slovenskimi knjigami, razpe-
čati jih pa ne morejo, ker knjige še niso pri-puščene. V največji zadregi pa so naši dijaki. Ker knjige še niso pripuščene, se bodo dotične predmete morali učiti iz nemških knjig nemški, če pa se bo naučnemu ministrstvu zljubilo še pred koncem tega šolskega leta knjige aprobirati, bodo smeli nemške knjige pometati v kot in si zopet za drage denarje kupiti nove slovenske. Izključeno seveda ni, da naučno ministrstvo ukrene, da se letos sploh še ne sme začeti s poukom v slovenščini, da naj se marveč 8 tem še za nekaj let počaka. To pa menda samo zato, da se bodo vladni in nemški zastopniki v ministrstvu in v parlamentu izgovarjali, da naših gimnazij ni mogoče posloveniti, ker nimamo slovenskih učnih knjig. Če to ni zlobna šikana, potem res ne vemo, kaj se še pravi šikanirati koga. Za Slovence je res več kot težavno biti, dober avstrijski patriot.
** Slovenska gimnazija v Celju. V prvi razred se je sprejelo 62 učencev. Vsled tega se bode napravila vzprorednica. Vprašanje, kdo bo imenovan za vodjo tega zavoda, še vedno ni rešeno.
* * Slovenščina na trgovski šoli v Gradcu. Ministrstvo za uk in bogočastje je vsled predloga ravnateljstva trgovske akademije v Gradcu dovolilo, da se v bodoče poučuje na tej šoli tudi slovenščino.
** Imenovan je za profesorja na slovenskem celjskem oddelku celjske gimnazije Hinko Klešnik, suplent na c. kr. I. drž. gimnaziji v Ljubljani.
** Srbsko ministrstvo za nauk je odredilo, da se otvorijo štiri nove gimnazije,, in sicer v Knjaževcu, Svilajencu, Prokuplju in Kraljevu.
Politiški pregled.
*	„Komensbega" šole. V soboto so bila obveščena vodstva zatvorjenih šol „Ko-menskega" na Dunaju in v Poštorni, da je priznalo naučno ministrstvo njihovemu rekurzu proti zatvoritvi odložilno moč. Vsled tega se bo že jutri začelo poučevati.
*	„Svobodna šola". Naučno ministrstvo je odločilo, da ima rekurz proti zatvoritvi šol društva „Svobodna šola" odložilno moč; — 20. t. m. se torej v teh šolah zopet začne s poukom.
*	Bosanska ustava. Štatut za bosansko ustavo je izgotovljen in bo začetkom oktobra publiciran.
*	Lex Eolisko-Axmann, ki določuje nemški poučni jezik na Nižjem Avstrijskem je znova predložena potom nujnega predloga v nižjeavstr. deželnem zboru. Enake postave mislijo skleniti tudi na Zgornje Avstrijskem, Solnograškem in Predarelskem. Strah pred čehi je tedaj že okužil skoraj vse planinske Nemce. Drugo vprašanje le seveda, kako bo ta nesmiselna gonja vplivala na češki deželni in pa avstr. državni zbor.
*	Laško rseučillsko vprašanje. Laški visokošolci iz Južnega Tirolskega so poslali ministrskemu predsedniku Bienerthu memorandum, v katerem zahtevajo, da se mora laška pravna fakulteta še to jesen otvoriti v Trstu. Ako se to ne zgodi, naznanjajo laški dijaki to leto še ostrejše demonstracije na vseh avstrijskih vseučiliščih, kjer študirajo Lahi.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Pri razstanku udeležencev risarskega in obrtno - strokovnega tečaja ter učiteljev vojakov se je nabralo 22 K 74 h; tov. Ivan Dimnik, učitelj v Ljubljani, 2 E 70 h; tov. Ivana Smole in Stanislav Legat iz Dol. Logatca, 4 K; tov. Angela T r o s t in Julij S 1 a p š a k iz Vodic, 4 K; Jakobinca iz Ljubljane, 2 E; tov. Matija A r k o nabral v Šmartnem pri Litiji 10 E 50 h; g. Josip B o n c e l j, trgovec v Železnikih, je zapustil „Učiteljskemu konviktu" 100 E; spoštovana obitelj Jakob T o m č e v a namesto venca na grob rajnemu Leopoldu Ganglu iz Metlike 20 E; skupaj 165 K 94 h; zadnjič izkazanih 1916 K 16 h; doslej darovanih 2082 E 10 h. Bog plati!
Obrambni vestnik.
% Pozlr naprednemu učiteljstvu!
Javno so proglasili klerikalni kolegi bajkot našemu stanovskemu glasilu. Toda ne da bi hoteli s tem škodovati gmotnemu stanju našega lista, ampak njih glavni namen je, da bi iz-podkopali tla napredni ideji med učiteljstvom, da bi ubili vsako svobodno, samostojno gibanje učiteljstva in z njim šolstva.
Tovariši in tovarišice! Kaj znači ubiti napredno idejo v učiteljstvu in kakšno bodočnost ima pričakovati pri tem šolstvo in slovenski narod — tovamje j a s n o ! P r o t e s t u j m o p r o t i temu s tem, da razširimo svoj list do zadnjega napredno mislečega slov. učitelja, ki do danes še ni naročen nanj, do zadnjegalo-kala, kamor zahaja napredno občinstvo in učiteljstvo, da bo prodirala in se širila naša ideja inbo prodiral in se spoznava! smisel našega boja za povzdigo
slovenskega naprednega šolstva tudi izven naših stanovskih vrst.
Vsi na delo! Nikake izjeme, ker ni dovolj, da pripoznavaš sam idejo, ampak je vsakega naprednega učitelja moralna dolžnost in njega lastni interes, da stori tudi kaj v prid tej ideji. Kontrolirajte in zahtevajte povsod „Učiteljskega Tovariša"! Naročite si ga, ker: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Pokažite, da po bojkotu raste število naročnikov!
*	„Štajerc", glasilo nemčurske klike, je v zadnji štev. napadel tov. A. Peska, ker je imenovan na Ciril-Metodovo šolo v St. Bupertu na Koroškem. Poročali smo že zadnjič, da so tudi slov. klerikalni listi napadali Peska zaraditega. V kaj lepi slogi se „Slovenec", „Straža", „Slovenski Gospodar" in „Štajerc" vesele odhoda narodno delavnega učitelja s Štajerskega ter se boje njegovega prihoda na Koroško. Pa še naj reče kdo, da „Slovenec", „Straža", „Slovenski Gospodar" niso narodni, ko se vendar strinjajo s „Štajercem"! Tej lepi družbi krepak; Heil!
*	Klerikalna logika. „Slovenec" in „Domoljub" pišeta svojim vernim, da je naša „Zaveza" iz Badovljice poslala na shod „Svobodne Misli" v Prago brzojav in odposlance. Pozabila sta pa, po nesreči seveda, navesti vsebino brzojava in imena odposlancev. Oudno se nam pa zdi to, da je „Slovenec" sam priobčil po shodu „Svobodne Misli" v Ljubljani, da nismo mogli svobodomisleci sestaviti niti odbora za svobodno šolo v njihovem smislu, ker je učiteljstvo popolnoma izostalo. Ta je res dobra: V daljno Prago so poslali brzojav in odposlanstvo, doma v Ljubljani ni bilo nobenega učitelja na shodu, niti nobeno čestitke. Lepa klerikalna logika! Iz tega se razvidi, kakšne podlosti je zmožen klerikalizem na katoliški podlagi. Pfuj, klerikalnim brezvercem!
Vestnik.
Po petindvajsetih letih smo se dne
11. in 12. t. m. zbrali v Narodnem domu v Mariboru sošolci, ki smo 1. 1884. skupno ostavili mariborsko učiteljišče. Na naše tozadevno povabilo smo se odzvali nastopni tovariši : Franc B r i n a r , nadučitelj v Gotovljah, Fran F e r 1 i n c , učitelj in župan šmarski, Anton Gnus, nadučitelj na Dolu, Anton Kosi, učitelj, veleposestnik itd. v Središču, Miško Lesnika, nadučitelj pri Sv. Ani na Krembergu, Kari M a r š i č , nadučitelj v Letušu, Simon S e k i r n i k , nadučitelj v Bogatcu. Anton Sivka, nadučitelj v Sent Jurju ob j. ž., Fran Slane, veleposestnik in župan litijski, Ivan S p r i c e j , nadučitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici, Vinko S t o -klas, nadučitelj pri Sv. Andreju v Leskovcu, Kari V i z j a k , nadučitelj v Ljubečni, in Fran Z o p f, nadučitelj v Pristovi. Jako nas je razveselilo, da je pohitel v našo sredino tudi naš ljubljeni Francelj Slane, ki so mu bile rojenice toli mile, da se je o priliki, ko se je vpregel v presladki zakonski jarem, lahko istočasno izpregel iz učiteljske službe. A pokazal je, da je njegovo srce še vedno naše. Nekateri izmed nas smo se celih po 25 letih šele na tem sestanku prvokrat zopet videli. Kako presrčno smo se smejali, ker zaradi tega nismo drug drugega precej spoznali. Sestanek je bil nad vse presrčen. Pomladili smo se tako-rekoč za celih petindvajset let, skrbi življenja smo za nekaj uric izpodili iz misli, ter smo se zazibali v zlata naša mladeniška let). Spomin za spDminom, govoranca za govoranco dovtip za dovtipom, srca so nam prekipevala razposajenega veselja. Čisto naravno, da smo si o teh radostnih trenutkih dali besedo, da se koj prihodnje leto zopet snidemo, a k naši tridesetletnici pa privabimo še one naše sošolce, ki to pot niso prišli. Nabrali smo med seboj tudi vsotico 26 K, katero smo sklenili izročiti g. prof. dr. Lj. Pivku, da jo blagovoli podariti enemu učiteljiščniku, ki je podpore najbolj vreden. Seveda smo se tudi dali skupno slikati in nam bodo te slike drag spomin.
Bočni zapisnik je dotiskan in se že razpošilja.
Osebne resti. Jos. Kostanje v ec, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani, ima zaradi bolezni dopust; njega nadomešča g. Josip P a v č i č, učitelj na I. mestni šoli, tega pa nagomešča na I. m. šoli izpr. učit. kandidat Fran Škof. Budolf P o 1 j a n e c , suplent na I. mestni šoli, je dobil službo v Šmartnem pri Litiji; na tega mesto je prideljen I. mestni šoli stalni suplent Anton S m e r d e 1 j.
Iz šolske službe na Kranjskem. Premeščena je provizorična učiteljica Pavla D e ž m a n iz Badomlja v Mengeš. Mesto iz-stopivše prov. učiteljice Fr. G e r b e c pride v Suhor učiteljska kandidatinja Emilija K a -m e n š e k. Bivša suplentinja Zofija Suša pride kot provizorična učiteljica v Planino pri Jesenicah.
Tovarišem zamrlega učitelja Antona Bezga se baznanja, da mu odkrije učiteljsko društvo za postojnski okraj nagrobni spomenik v nedelju, dne 3. oktobra t. 1, popoldne ob pol dveh na pokopališču na Gočah pri Vipavi.
minu se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji t Ljubljani t petek, dne 5. novembra 1909 ob 8. uri na c. kr. učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti, da bodo 28. oktobra v rokah izpraševalne komisije.
O poučnem socialnem tečaja, ki ga je priredila v Celju „Zveza nar. društev" s sodelovanjem socialnega odseka „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" in eksekutive nar. rad. dijaštva, priobčimo prihodnjič obširno poročilo. Tečaj je vrlo uspel, udeležencev je bilo pri vsakem predavanju povprečno 60. Da je tečaj lepo uspel, kaže že zabavljanje klerikalcev po časopisju, ki jim tečaj ne da miru ter kaže, da je vrlo uspeli tečaj zbudil pri klerikalcih velik strah.
Tolminsko učiteljsko društvo je sklenilo pristopiti obrambnemu skladu z 200 K.
Iz Kobarida smo prejeli: Odkritje spominske plošče in spomenika r. Volariča, kakor tudi tem povodom prirejena veselica, se je vršila dne 8. sept. po določenem vzporedu. Podpisano učit. društvo in županstvo trga Kobarida izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem slavuim društvom in posameznikom, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je Blavnost tako častno zvršila. Posebno zahvalo pa se izreka: Pevskemu društvu „Sava" iz Jesenic; pevskemu in glasbenemu društvu ter Sokolom iz Gorice; zastopu pevskega društva
Priporočamo našim gospodinjam pravi	Q}(OY: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
«1. ZagaH. Y 1161, 5:91. V.
„Ladja" in županstvu v Devinu; tolminskemu rokod. bral. društvu in Čitalnici; zastopu Sokola v Cerknem ; zastopu bovške Čitalnice; zastopu tolminskih ognjegascev; zastopu tržaškega in sežanskega učit. društva; goriškemu učit. društvu. Srčna hvala še posebe kobari-škim ognjega8cein za udeležbo pri vzporedu kakor tudi za vzdrževanje vzornega reda ves čas slavnosti in veselice. — Pri odkritju so položili na spomenik vence: Pevsko društvo „Sava", županstvo Devin, tolminski pevci in pevke, goriško učit. društvo, čast jim!
V Kobaridu 9. sept. 1909. Tolminsko učiteljsko društvo in županstvo — Kobarid.
Ali ste že našemu listu pridobili novega naročnika?
Vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli svoje sožalje ob smrti nepozabnega soproga, očeta, tasta, starega očeta in brata, gospoda
Leopolda Gangla,
izrekamo tem potom najlepšo zahvalo.
Iskreno zahvaljamo vse, ki so se udeležili pogrebnega izprevoda ter položili na pokojnikovo rakev vence. Imenoma moramo zahvaliti preljubo šolsko mladino z učitelj-stvom, mojstre obrtnike, metliškega „Sokola", gasilno društvo iz Gradaca in Metlike ter deputacijo iz Novega mesta, mestno godbo, čestite dame, oba gospoda zastopnika okrajnega glavarstva v Črnomlju, Belokranjsko učit. društvo in njega pevski zbor, vse gg. uradnike vseh metliških uradov, mestni zastop metliški in črnomaljski, zastopnike občine gradaške in semiške, odbor Prve dolenjske posojilnice, zastopnike Posojilnice v Črnomlju in Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani ter vse mnogobrojno občinstvo, ki je prišlo počastit pokojnika na zadnjem potu.
Posebna zahvala veljaj mestnemu županu gosp. Jutražu za nagrobni govor, metliškemu gosp. proštu D o v g a n u za tolažilne obiske ter zdravniku gosp. dr. W e i b 1 u za vso požrtvovalnost in pazljivost.
Presrčna hvala vsem in vsakomur!
V Metliki, dne 22. septembra 1909.
Rodovina Ganglova.
Listnica upravništva.
Vesel in srečen začetek v novem Šolskem leta in najboljši uspeh v šoli želi upravništvo vsem tovarišem, naročnikom našega stanovskega lista pa sporeča, da so bile počitnice za „Tovariševo" blagajno predolge. Posušila se je. Kačune v tiskarni bo treba poravnati in izdatkov je mnogo, zato storite vsi do zadnjega svojo dolžnost. Bodimo pravični! List brez plačujočih naročnikov ne more ne uspevati in ne izhajati, to veste, zato ne delajte upravništvu še teh stroškov, da bi vsakemu posebe pisarilo in ga opominjalo.
Da ne bo treba poslej moledovati pri naročnikih za ono, kar mu po božjem in človeškem pravu gre, je prepričano	Upravništvo.
Našim rodbinam priporočamo 30
Kolinsko cikorijo -
z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in valjarji priskrbuje zastonj in na mesečne obroke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka
ZINAUER & Co., Sv. Jakob
v Slov. Goricah. 62 12-7 Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
	
	
	
Ne zamudite
se letos prepričati o čudovito znižanih cenah
v veletrgovski hiši
R. STEHMECKI t Celju.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatvi čez
K 20'— franko. Posebno po ceni je: fina satinasta odeja, šivana, lastni izdelek, samo K 81—.	55 26 17
G-ričar & lejač
v Ljubljani, Prešernove ulice 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih. Gg. učiteljem in učiteljicam popust za »Učiteljski konvikt«. 32 24—10
v
: Šolske :
knjige J
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3.
Poslopje „Mestne hranilnice".
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene,
&g. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: = 23 42-40 Kolodvorske ulice št. 8.
Ivan Bonač
v Ljubljani 147~3
Šelenburgova ulica 6
(nasproti glavne pošte) priporoča slavnim šolskim vodstvom svojo
trgovino papirja in šolskih potrebščin.
Velika zaloga vsakovrstnih šolskih zrezkov, papirja, črnila itd. itd. — Edina zaloga najboljših svinčnikov v korist
družbe sv. Cirila in Metoda. (Prosim blagovolite zahtevati cenovnik, ki ga dopošljem brezplačno.)
Risarska stojala
iz močne Ia lepenke
z upognjenim hrbtom (nezarezanim) po najnovejšem predpisu.
Velikosti I. = 240 X 195 mm a 10 vin.
II. = 280X200 mm a 12 vin. m. = 350X250 mm a 22 vin. Trpežne zaponke za pritrjenje predlog 100 komadov K 2—.
-Velika knjigoveznica-
v kateri se izdelujejo preprosta kakor tudi najfinejša dela. — Za šolske in ljndske knjižnice stavim posebno znižane cene in so take knjižice najtrpežneje v močno platno vezane. — Cc. šolska vodstva naj blagovolijo radi cen vprašati.
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
139 6-4 Beti Pilko-Kos.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice lil 52—12
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku ttlMet.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
^¡¡¡¡üü^iiüüü^^ilffü
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. ¿\
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
V najinem zalc^niètru Je Lzôla:
yojyodina kranjska
izdava A za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom ia dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavil in n »risal
PRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 x 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom.
SestevH hi narisal
FRAN MAROLT,
uatdj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja dosiovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svit z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega svčta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih m meščaaskih šolah.
cena >o k. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. ctm i k.
I
Jj Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—39